Mništuo in upraunlštuo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 59.
Maribor, dir 28. maja lvil3.
naročnina listu :
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik V.
Patriotizem na preklic«
Živimo v dobi nemškega „patriotizma.“ Kolikor je nam znano, niso avstrijski Nemci še nikoli s tolikim pathosom in tako vsiljivo-bahaško prodajali svoj avstrijski patriotizem, kakor v zadnjem basu. Od najbolj zakotnega vsenemškega lističa do ' tako-imenovfanih dunaj,skib svetovnih listov se vse kar cedi patriotičnega duha. Da bi to povdarj an j e nemškega patriotizma imelo še tem več efekta in bi se s kontrastom tem krepkejše učinkovalo, se denuncira slovanske avstrijske narode kar na debelo kot nepa-triotične.
Vse to je pa gola hinavščina, podlo šarlatan-slvo. Nemci se delajo patriotične samo za to, ker Tipajo na, ta način ohraniti svojo premoč. N ente šljiva želja po nadvladi jim sili patriotične besede na jezik. Z grozo vidijo., da se njihovo absolutno gospodarstvo v državi biiža zatonu. Dvakrat toliko Slovanov, ki se sedaj zavedajo svoje moči, se ne bo pustilo še nadalje od njih komandirati. Laka zahteva ni samo nehonetna in krivična, da jo merodajni krogi ne morejo vzeti za princip, temveč je to naravjnost protinaravno, nemogoče. Popolnoma drugače bi pa stale stvari, i če bi se posrečil nemlški naklep:	naj višja
mesta morajo priti do uverjenja, da še smejo zanesti samo na nemški narod, kajti samo temu je za obstoj monarhije, med tem ko streme slovanska ljudstva samo za tem, kako bi državo razbili, Zlato je 0-dino pametno, umestno in pravično, da se da Nemcem z najvišjim dovoljenjem vso oblast- nad Slovani, kajti le na ta način se obvaruje državo pogube. — .Quod erat demonstrandum . . .
Iz tega premeteno in zlobno zamišljenega vidik ka se v zadnjem času vodi nemška politika. UduŠe-ni so vsi. ljubezenski občutki za rajh, potlačeno je hrepenenje po pikelhavbi in ljubezen do Hohenzol-lerncev je prepovedana. Včasih pa vseeno še vz-bruhne na dan pravo mišljenje dn potem se pokaže: nemški patriotizem je patriotizem na preklic. Ce se Nemcem izroči avstrijske Slovane na milost in nemilost, potem jim je Avstrija dobro došla, če se pa da Slovanom pravico, potem naj jo vrag zajaše . ...
V okrepitev naše trditve samo nekaj dogodkov iz zadnjega jčasa:
ZJnani izrek mariborskega pastorja Mahnert a, izgovorjen ob proslavi stoletnice osvobodilnih bojev, ki smo ga priobčili pred dobrim tednom1, je našim
PODLISTEK. Ukradeni demanti.
Iz zapiskov detektiva. Priredil G. P.
Afera ponarejanja menic pri William Brothers me je povedla celo v Južno Afriko. Slo se je za par milijonov in radi tega se je izplačalo narediti dolgo pot okrog polovice sveta in to tem bolj, ker je bilo moje domnevanje resnično in sem našel v Kapstadtu konce vseh onih nitk, katere sem bil zbral z velikim naporom.
A to le mimogrede. Na, o tej laferi, poročati hočem o majhni episodi, ki je zvezana z mojim bivanjem v Južni Afriki,, ki je zanimiva v marsikaterem oziru, posebno glede kraja, v katerem se je episoda završila.
Kolegi v Kapstadtu so me kaj prijazno spreje-
li.	Posebno policijski načelnik, po imenu Macpher-son, mi je bil kaj uslužen ter mi je šel v moji stvar ri tako radevolje na roko, da se je med nama, y par dnevih razvilo pravo prijateljstvo.
Macpherson je bil zelo vesten in dober uradnik. Presenetilo me je torej, da je nekega večera tekom pogovora omenil, da se ne čuti trdnega na svojem, mestu ter da pričakuje, da bo v kratkem iz glavnega mesta prestavljen na kako manj vredno mesto na deželi.
— In najhujše je, — , je prostodušno dostavil, — da imajo ljudje, ki delajo na, moj padec, deloma prav. Ti so v prvi vrsti trgovci z demanti, ki mi ne morejo odpustiti, da se z vso strogostjo držim postav. Vsak dan stavijo v liste poročila z vsebino, da se poštene trgovce Šikanira, dočim cvete na skrivnem trgovina z ukradenimi dementi, ne da bi mogla ali hotela policija i to zabraniti. Povspeli so se . ti ljudje celo do prikritih namigavanj. In jaz se ne morem
čitateljem gotovo še v dobrem spominu. V njem pove Mahnert brez ovinkov, da gredo Nemci z Avstrijo samo toliko časa, dokler bo pospeševala nemštvo in protestantizem, v nasprotnem slučaju bi znali iti pa drugo pot.
Ravno na tem shodu je Mahnert tudi brezmejno hvalil protestantizem. Pravil je, da, so ,se Nemci otresli Napoleonovega jarma samo po zaslugi protestantov in ponavljal že obrabljeno frazo:	deutsch
sein heißt lutherisch sein! Ne glede na to, da je Mahnert s temi trditvami žaljil katoliške Nemce, so te trditve tudi skrajno žaljive za Avstrijo in dinastijo. Habsburška Avstrija je Igrala v. bojih proti Napoleonu važno vlogo. Nadvojvoda Karol je bil prvi, ki je odvzel Napoleonu gloriolo nepremagljivosti. Ce se tedaj slika protestante za edine rešitelje iz Napoleonove oblasti, je to nehonetno in ne more zasledovati drugega cilja, kot da povzdigne slavo Prusije in Hohenzollerncev, med tem ko omainjša pomen katoliške Avstrije in Habsburžanov.
V soboto zvečer se je vršilo v Gradcu zborom vanje vsenemeev, ki je pa bilo obiskano tudi, še od drugih nemških strank. Glavna govornika sta bila poznati ljubljanski pastor HegemSann in dunajski sehönererijainec dr. Ursinn. Odgovarjal jima je neki nemško-radikalni dijak Hummer. Pri tem je prišlo do sledečih veleznačilnih intermezov (glej „Gr. Volksblatt“ od dne 26. majaf!). Ko se je Hummer o-znaeil za . N e m c, a in patriota in o- b s' o d i 1 „ž i v i j, o“ - klice na Ho h e n z o 11 e r n c e, so se spustili zborovalci v z a n i č ej v a 1 e n posmeh (P!). Hummerju je odgovarjal dr. Ursinn, ki je med drugim branil: klicanje ,.!ž i v i j o“ H o h e n z o 11 jej r n, kar je p o ivi z; r o č ji 1 o med poslušalci viharno odobravanje (!).
Naj zadostujejo ti slučaji. Kažejo pač jasno dovolj, da je nemški patriotizem samo ha jeziku. V srcu Nemcev gori ogenj ljubezni za mater Prusijo in v njihovem altarju stoji Hohenzollern. Ce hoče Avstrija sama sebi dobro, naj vendar že to vpošteva in naj se otrese ljudi, ki jo hočejo izrabljati v političnom anion afn e in njej sovražne namene.
Žalostne razmere na Hrvaškem*
Neki prijatelj piše „Domoljubu“:
Bil sem sedaj eno leto na Hrvaškem v raznih
braniti, ker je dejstvo, da ostaja skrivna trgovina z ukradenimi demanti, kljub strogim odredbam družb in vsem naporom policije. ■
= Ena usluga je vredna, druge, Macpherson, = sem rekel. = Vi ste pomagali meni in jaz hočem storiti isto. Tu me nihče ne pozna : in nikdo me ne bo sumil!
Posledica tega razgovora je bila, da sem tri dni pozneje skupno s kakim ducatom drugih ljudi stal v posredovalnici za delo na demajntnih poljih. Delavci, posebno belci, (so v ondotni deželi kaj, iskano blago. Sprejeli so me brez vsakega ugovora. In nikdo ni slutil v meni detektiva in niti ravfnatelji niso vedeli ničesar o tej stvari.
Varnostne odredbe so bile več kot stroge. Se predno se stopi V rovni distrikt, se mora v posebnem poslopju vsakdo do nagega sleči. Privatno obleko vzame družba v varstvo in delavci dobe delavske obleke, kakor tudi orodje od firme. Prostor, kjer se kopljejo demanti, je obdan z dvojno mrežo iz bodeče žice. V ozkem prostoru med obema mrežama patruli-ra neprestano veliko število paznikov, ki so vsi dobro oboroženi ter vodijo seboj pse, dresirane na človeka. ( Noben delavec ne sme tekom tedna zapustiti prostora. V soboto zvečer odkorakajo delavci v skupinami [vi prej imenovano poslopje. Tam dobi vsakdo še precejšnjo porcijo ricinus-olja kot protisredstvo proti eventuelno zavžitim demantom. Nato morajo vsi v ko-pelj in še le potem se jimj izroči privatno obleko ter se jim izplača mezdo.
Zdelo se mji je v resnici nemogoče, odnesti tudi najmanjši kamenček. In vendar so se dogajale še vsak teden po zatrdilu Macpherslona večje tatvine. Stal sem pred zagonetko. Tem bolj me je mikalo, — najti rešitev.
Prvi teden sem porabil za to, da sem skrivoma opazoval svoje sodelavce.1 Bila je to pestra meša-
krajih in videl na svoje oči tamošnje tužne razmere. Pri nas se morda ta aM oni čudi, kako je mogoče, da vlada na Hrvaškem absolutizem. Ali kdo je videl tamošnje razmere, se temu ne čudi. Hrvaški narod je takorekoč že ubit. Gospodarsko stoji na sila slabih nogah, bogataši, trgovci in obrtniki in fabri-kanti so skoro sami Mažari in Nemci in Židovi, koji poslednji drže seveda z Mažari, urajdnjištvo se ne sme ganiti, kmet je cisto neveden in strašen siromak. Poleg tega je celi narod hrvaški silno pokvarjen, zlasti v Slavoniji, kjer nočejo niti otrok imeti. Veliko boljši so pa Primorci in Dalmatinci.
K vsemu temu je hrvaški seljak še len in sila potraten, če ima le s čim, a inteligenca pa živi v veselju, kakor da jim je jutri iti na vislice.
V teh razmerah delajo Mažari na mažarizacijo na vseh koncih in krajih, posebno z železnicami, kjer se nikdo ne sprejme v službo, ki ne zna ma-žarski.
Ce bo šlo to tako naprej, je hrvaški narod še prej izgubljen, ko slovenski. Za rešitev hrvaškega naroda je treba mnogo dela, kakor .se iz tega lahko vi|di. Pred vsem bi bilo treba poslati k nam duhovnike, da bi se pri nas učili organizacije in potem doma moralno okrepili in povzdignili ljudstvo in pa njegovo voljo, katero nemoralnost strašno uničuje.
Drugo, kar bi bilo Hrvatom nujno potrebno, so mali kreditni zavodi, posojilnice, kjer bi seljak lahko in brez velikih stroškov dobil iv sili denar. — Sedaj si ga navadno izposojuje od Židov in to na menice na procente od 200% ! ! Kmet si na primer izposodi 10 K, a čez mesee dni mora vrniti 20 kron! Ce tega ne more plačati, se mu naredi nova menica na 40 K in tako naprej, dokler ne pride posestvo na licitacijo in Židom ali Švabom v roke. Hrvat gre pa v Ameriko. Ali če. Slovenci te organizacije Hrvatov ne vzamejo sami v roke, Hrvati ne bodo storili nič, ker so pre,letargični in apatični za ljudski blagor., pa si tudi pred Mažari ne upajo.1
Mase prireditve«
Sv. Jurij v Slov. gor.
Lep je bil mladeniški mesečni shod na binkošt-no nedeljo. Se lepše se je vršilo na telavo dekliško zborovanje. Navzočih nad 100 mlajdenk. Zjastopana je bila jareninska Dekliška zveza in tudi šentjakobske mladenke niso izostale. Shod pozdravi Androj-
nioa, ki se je iz vseh delov sveta zbrala na tem prostoru. Priznati pa moram, da nisem našel one surovosti, ki je splošno razširjena med pustolovci v zlatokopih. 'Večina ljudi se mi je zdela brezbrižna in otopela. Delali so za plačilo ter jih ni dositi brigalo, ali so nakopali več ali manj blaga. Bil sem poleg, ko je neki mož našel kamen,, vreden več tisoč angleških funtov. Ko sem mu k temu čestital, je skomignil z rameni.
— Kaj imam od tega? Moja plača ne bo nič večja in nič manjša.
In mož je imel prav.
Moj sum je padel na nekega mladega človeka, Irca, katerega so vsi klicali le Bill. Bil je zvit in premeten dečko, ki je imel nekaj zavratnega v sebi. Sklenil sem, da ga zalezujem, kar sem tem lažje storil, ker je bil moj prostor blizu njegovega, a nekoliko višje, da sem lahko opazoval vse, kar je on počenjal.
Spočetka nisem našel nič sumljivega, izvzemši to, da je bil Bill velik prijatelj ptičev, Kadar je prišel od kosila, je prinesel seboj drobtine, katere je potresel okrog, svojega prostora, kjer se je vedno nahajala velika množica Arabcev. To pa- ni bilo nič posebno sumljivo. Osamelost in pomanjkanje vsake zabave v prostih urah povzročata ,pri ljudeh različne posebnosti. Tako je bil v taboru človek, ki je z neznanskim trudom udomačil par divjih podgan, katerih je mrgolelo v taboru.
Bližala se je sobota.
Radi jeze, da se mi je ponesrečila misija, sem zelo slabo spal. Vstal sem zgodaj ter odšel ven na polje. Povsod je vladala tišina, le na prostoru Billa je žvrgolelo veliko ptičev. '
T|edaj sem v potutemi zapazil postavo, ki se je prihuljeno bližala jati ptic. Skril sem se za neko višino ter čakal.
nova in potvdarja, da je veselo znamenje, da se dekleta v tako lepem številu udeležujejo sestankov. V-časih nekatere starejše članice izostanejo, pa se še. vedno nove pridružijo.
Volmat Terezija in Dolajš Julijana primerjata naravni maj s cvetjem in petjem in vzbujajočo se krasoto mladosti dekliškega življenja. Tako nežno je, tako obetajoče polno upov in nad, da se človeku za* smili uboga mladina, ako zapade duhovnemu mrazu sprijenega življenja. Opozarjata tovaršice, naj prid-, no gojijo duhovne cvetke v maju življenja, kakor je tudi naravna pomlad posejalna s tisočerijmi cvetkami in rožicami raznih vrst, a tudi raznih pomembnih naukov.
Kokol Julijama deklamuje/ pesmico:	„Prazna
kapelica. Kar je kapelica brez Marijine • podobe, to/ je dekliško srce brez čednositnega življenja, kakor bi ga naj živela vsaka mladenka. Tako bo vedno hranila Marijino podobo v kapelici svojega srca.
Ferlinc Roza kaže v raznih slikah, kakoiišlna mora, oziroma ne sme biti slovenska mlaidenka. In razvila je še deset podob, ki v zanimivi, šaljivi obliki podajajo prekrasne nauke za dekliško življenje. Prav tako: poleg resnega naj bo vedno tudi kaj pošteno kratkočasnega. Zlasti je povzročila dosti zanimivega iznenađenja pravljica o pariškem ženskem „modercu“, ki je ukrotil vise hudobne žene tam nekje na nekem otoku dalnje Avstralije.
Zanimivo je bilo poročilo gospoda p. Juvenajla Pichlerja, ki se je slučajno mudil pri nas. Opisal je žalostne razmere na Koroškem, kjer sedaj službuje. Razmere na Koroškem so žalibog take, da se morajo naši kraji imenovati pravi raj v smislu mladinskega napredka, kakor sploh društvenega delovanja.
Ul Antonija iz Jarenine pozdravi v imenu domače Dekliške zveze in želi vrlega napredka vsemu dekliškemu zvezinemu delovanju.
Pomen celega shoda pojasni natančneje .mladenkam gospod kaplan Bo s in a, ki jih opominja, da naj važne nauke, ki jih dajejo shodi, izvršujejo v življenju. Le na ta način bodo imeli shodi svoj pomen in svoj smisel vse naše sedanje izobraževalno delo.
Tudi na Slovensko Stražo mladenke niso pozabile. Po šentljenartski podružnici so ji darovale 6 K 80 vin.
Kakor navadno, je tudi sedaj lepa pesmica zaključila , shod. Tako živimo in se društveno gibljemo pri nas.
Na Halkasm.
Iz Balkana prihajajo zopet neprijetne, vznemirjajoče vesti. Razdelitev priborjenega turškega o-zemlja povzroča med zavezniki mnogo vroče krvi. Stara nasprotujva med balkanskimi narodi so kljub vsemu zavezništvu zopet izbruhnila in ogrožajo položaj. Nemški listi že pišejo o balkanski vojski štev. 3. Ce tudi je pri Nemcih v prvi vrsti želja mati teh poročil, se vendar ne da tajiti, da so razmere zelo napete. Nevarnost je še tem večja, ker je mnogo zunanjih rok na delu, da bi razdvojile dosedanje zmagujoče zaveznike. Med Bolgarijo in Grčijo je po teh poročilih že prišlo do velikih bojev. 'Tla poročila so seveda pretirana in lažnjiva, kajti med obema državama je bil že skoro dosežen sporazum in bi taki boji, o kakoršnih govore poročila, povizročili gotovo takojšnjo vojsko,, o čemur pa nikakor ne more biti govora. Spor med Srbijo in Bolgarijo je tudi še nerešen. Bolgarija zahteva, da se drži pred vojsko sklenjeni dogovpr, Srbija zahteva pa revizijo. Po
Bil je Bill.
Počepnil je v jamo ter čepel tam nepremično med jato ptic.
Naenkrat pa je prenehalo žvrgolenje ptic, ki pa niso zleteli, kakor takrat, kadar se jim bliža človek, ampak se stisnili boječe, ob tla. Razumel sem: celo stvar. Pogled navzgor me je poučil, da je nad taboriščem krožila roparska ptica.
V prihodnjem trenutku se je spustila na ’svoj plen. A predno je mogla odleteti, jo je bil zgrabil - Bill.
Vse sem videl čisto natančno. Čudno se mi je zdelo le ito, da se ptica ni branila, temveč se pustila mirno prijeti.
Par trenutkov pozneje jo je Billi zopet izpustil. V zanosnem poletu je zopet odletela v zrak. Videl jo sem nato krožiti visoko v zraku. 'Tedaj pa je zadonel nekje v daljavi oster žvižg in v istem trenutku se je spustila ptica-roparica proti tlom.
Dosti sem videl.
Macpherson, kateremu sem še isti večer vse razložil, je zmajal z glavo. In res je bila stvar nekoliko fantastična. Čakati smo morali Še en teden in nato smo legli na prežo. Kakor sem si mislil, je prišel proti jutru v grmovje mož, ki je spustil udomačenega sokola v zrak.
Čakali smo še četrt ure in ptica, poslušfna signalu gospodarja, se je spustila zopet na zemljo. Tedaj pa smo skočili naprej ter prijeli dečka. Ni mogel tajiti: usnjat mošnjiček, privezan na vrat ptice, je bil nepobiten dokaz.
Mož je bil po poklicu sokolar in je torej pripadal obrti, ki je že skoro popolnoma izumrla. Idejo pa je bil započel Bill. kateri je bil seveda s tovarh šem vred na mestu aretiran.
zadnjih poročilih je Bolgarija v principu pripravljena, spustiti se v pogajanja radi revizije. Ker bi bili novi zapletljaji na Balkanu nevarni za celo Evropo, zato se trudijo vse velesile, da bi dosegle sporazum. Zlasti Rusija sili zelo odločno, da se poravnajo zavezniki. Uverjeni smo, da bo zmagal razum nad strastjo in bodo zavezniki vse mjrno rešili med seboj !
Med balkanskimi zavezniki ne bo prišlo do vojske.
Do vojske med balkanskim* zavezniki ne bo prišlo, če tudi so se že vršile manjše praske med Bolgari in Grki. Iz teh prask napravlja Slovanom sovražno nemško časopisje pravcate krvave bitke z očividnim namenom, hujskati zaveznika proti zavezniku. Velesile, osobito one tripelenftente, si resno prizadevajo, da bi se rešil ves spor mirnim potom brez krvoprelitja,, zlasti Rusija in Francija delujeta z »vsemi močmi, da bi prišlo med zavezniki do sporazuma. Francoski zunanji minister Pichon je spregovoril v francoskem senatu te-le značilne besede: „Med narodi, ki so se šjkupno bojevali, ne smp priti do vojske. Bil bi to bratomorni boj. Mi bomo, če bo treba, napeli vse sile, da prevzamemo vlogo razsojevalca, če tudi nismo v to poklicani.“
Velesile zahtevajo mir na Balkanu.
London, dne 27. maja. Reuterjev biro poroča, da je sprejel angleški državni tajnik Edv. Grey danes predpoldne posamezno vse glavne mirovne delegate balkanskih držav. Vsak delegat se je mudil po četrt ure v zunanjem uradu. Sprejem je določila včerajšnja konferenca veleposlanikov. Prvi je prišel srbski delegat Novakovič. Njemu je sledil bolgarski delegat dr. Danew. Zadnji je bil grški pooblaščenec Germadios. Srbskemu delegatu Novakoviču je naznanil Edvard Grey, da nimajo delegatje, ki niso pripravljeni podpisati mirovine pogodbe, pričakovati nobenega drugega sklepa. Nato je prečital angleški državni tajnik Edvard Grey sklep, ki so ga storile velesile; v njem se zlasti povdarja, da so nevspešna pogajanja trajala že cel teden. Novakovič je pripomnil, da je Greyjevo naznanilo popolnoma spremenilo položaj. Izgubil še ni popolnoma upanja, da bi ne prišlo do sporazuma. Z ozirom na novo nepričakovano stališče velesil mora pa obvestiti o tem šklepu še svojo vlado in počakati na odgovor. Bolgarskemu delegatu dr. Danewu je angleški drž avbi tajnik baje rekel, da po mnenju velesil ni več nobenega povoda za nadalnja razmotrivanja in da mora biti takoj podpisana mirovna pogodba, kakoršna je, brez ozira na to, če so vse vojskujoče se države pripravljene isto podpisati ali ne. Dr. Danew je nato izjavil, da takoj podpiše pogodbo. Napram grškemu delegatu se j,e izrazil Grey v istem smislu ter poVdarjal, da bi pomenilo vsako nadalnje razmotrivanje dolgotrajno zavlačevanje ter je še dostavil, da se je treba ogibati vsem spremembam, ki bi povzročile brezkončne diskusije. Ta sklep so storile velesile. Grški delegat se je izjavil, da mora ta sklep velesil javiti svoji vladi ter počakati na odgovor.
Visoka odlikovanja v srbski armadi.
Srbski uradni list prinaša dne 25. t. m. kraljevski ukaz, s katerim je cela vrsta častnikov, ki so se odlikovali v vojni, odlikovanih \z, visokimi odlikovanji in zlatimi in srebrnimi kolajnami. Prestolonaslednik Aleksander, princ Arzen, vojvodo. Putnik, vsi generali, več štabnih častnikov in 16 drugih častnikov dobi najvišje srbsko odlikovanje, red Karagjor-gjevičev IV. reda z briljanti. Princ [Jurij je odlikovan z zlato kolajno.
Bolgarski poziv mohamedancem.
Bolgarske vojaške oblasti so pozvale mohamedansko prebivalstvo v okolici Seresa, Drame, Ka-vale, Demir Hisarja, Dedeagača in Gdrina, naj stopijo v bolgarsko armado. Zastopniki mohamedancev so imeli nato posvetovanje, na katerem so sklenili s-poročiti bolgarski vladi, da je , mohamedanstvo takoj pripravljeno, v polni meri izvršiti svoje vojaške dolžnosti, a le pod pogojem, da se jim ne bi bilo treba bojevati proti ästovercem.
Bolgarija.
Pod naslovom „Kriza v balkanski zvezi“ je bolgarski oficijozni „Mir“ objavil zelo resen članek, iz katerega navajamo glavne misli:
Balkanska zveza je presenetila vso Evropo. A vendar se ta zveza ni ustanovila kar slučajno in nagloma, ampak se je več let pripravljala. Glavni namen zveze je bil, da se ustvari podlaga za trajen mir in za kulturni in gospodarski napredek balkanskih narodov. Evropa je pripisovala Balkanski' zvezi veliko važnost ne toliko zato»,! ker je zveza likvidirala evropsko Turčijo, ampak ker se je pričakovalo, da bo Balkanska zveza ustvarila) novo,- velesilo, ki bo igrala veliko ulogo vi mednarodnem »razmerju. Se preden se je sklenil mir s Turčijo, se je razmerje med zavezniki že toliko izpremenilo, da so sedaj prijatelji zveze razočarani. Grčija, in Srbija postopata že tako, kakor da Balkanska zveza, ne bi imela bodočnosti, in vendar ravno ti dve državi še najbolj potrebujeta zveze. Bolgarija ima tako srečno zemljepisno lego, da najbrže uspeva brez obeh balkanskih zaveznic, ki cenita Balkansko zvezo, samo v toliko, kolikor moreta Bolgarijo oropati.
Se več! Bolgarija ima popolno možnost, da /še stopi v nove zveze z večjimi in bolj daljnovidnimi državami, ki bodo z večjim kavalirstvom, držale dano besedo, in po taki zvezi si Bolgarija ne samo o-
hrani vse, kar ji gre, almpak si zagotovi celo vrsto drugih pridobitev. Vendar Bolgarija še danes najbolj odločno nastopa za izpolnitev zavezniških dolžnosti in se najbolj trudi za ohr^riitev Balk, zveze! Bolgarija bi bila mogla po padcu Ojdrina brez ozira na zaveznike skleniti mir s Turčijo, a vendar se Bolgarija s svojo vojsko pri Kataldži in Bulairu še vedno žrtvuje, da bi mogli balkanski zavezniki doseči svoje zahteve. Toda čaša potrpljenja bo kmalu prepolna. Naša lojalnost ne more iti tako daleč., da bi škodili. lastnim koristim. Ako Srbija in Grčija še vedno ne uvidita, kako je nju bodočnost odvisna od zveze, potem tudi Bolgarija ni več dolžna, zanje skrbeti. Srbija ne pomisli, da ima svoje rojake še drugod in nam hoče ugrabiti» ozemlje (Macedonijo), ki nam je po pogodbi priznano. Ako Srbija ne odneha, potem ne preostane drugega,, kakor da pravočasno branimo ono, kar smo si priborili z orožjem , in zagotovili po pogodbi.
Tako „Mir“!
Apel dr. Kramarja Srbiji in Bolgariji.
V „Narodnih Listih“ je naslovil poslanec dr. Kramar na bolgarski in srbski naslov nujni poziv, naj mirno poravnati svoj spor. Rusko-poljski spor, piše dr. Kramar, je nesreča za slovjanstvo in vsled jugosloViaJnske solidaritete, ki je obstojala začetkoma vojne,, smo upali, da bo premagljiva in da bo mogla ozdraviti rane rusko-poljskega spora. Toda, zdaj vidimo s strahom spor za plen, kakor da. bi ne šlo za visoke ideale osvobojenja zatiranega slovanstva, — temveč za popolnoma navadno osvobo.jevalno vojno. Bojimo se, da bo možnost notranjega združenja slovanstva vsled tega grdega spora odgođena za nedo-gleden čas. Dr. Kramar dolži srbskio-radikalno časopisje, da s svojim hujskanjem proti Bolgariji stvari največ škodujejo. Balkansko vprašanje še dolgo ne bo rešeno in v soseščini Srbije bo ustanovljena Albanija v že znamo svrho, da bo vedno ogrožala srbsko kraljestvo. Ali srbski šovinisti v resnici ne morejo misliti na jutri, na bodočnost svojega naroda? Srbski šovinisti naj vendar konečno tudi mislijo, — kako zelo trpe vsled njihove taktike tudi njihovi bratje onkraj Donave. Tudi na naslov bolgarskih šovinistov je naslovil dr. Kramar poziv, naj bodo velikodušni in naj se s Srbijo sporazume. Dr Kramar pokazuje na pangermanizem. Nemci se bodo zdaj z vso eneržijo vrgli na Malo Azijo, da jo narede pod turško in nemško zastavo močno.
Dekliški škod v Nazar jih.
V	prelepi Savinjski dolini na prijaznem griču nad Savinjo, v častitljivem svetišču Marije Nazareške, bo v nedeljo, Ì. junija velik dekliški shod za Savinjsko dolino. Cerkveno opravilo se začenja ob pol 11. uri. Po cerkvenem opravilu je takoj dekliško zborovanje. Pridiguje ter govori na shodu prof. dr. J. Hohnjec. Popoldne po večernicah priredijo domača dekleta igro: >Večna mladost in večna lepota«. Savinjčanke, v nedeljo, 1 junija v Nazaije! Posebno so članice Dekliških Zvez in Marijinih družb uljudno povabljene!
Politični pregled.
Državni zbor.
Kakor sploh vse popoldanske seje ob pondelj-kih, je bila tudi pondeljkova seja zbornice zelo slabo obiskana, komaj toliko, da je bila sklepčna. Zbornica je nadaljevala politično debato. Prvi je govoril poljskji socijalni demokrat Daszynski o političnih in gospodarskih razmerah v Galiciji; zlasti V poljski episkopat se je kaj hudo zaganjal. Drugi je govoril . dr. Kolišer o nujnosti javnih zgradb v Galiciji. Češki poslanec Masaryk se je pečal z avstrijsko zunanjo politiko. O kakšni krepki in življenjaizmožni bodoči Albaniji ne more biti govora, ker se je izkazal mohapiedanizem za nezmožnega za sleherni kulturni napredek. Apeliral je na avstrijske politike, da naj že store konec nezmožnosti naše zunanje in notranje politike. Za njim je govoril še italijanski poslanec Decarli o raznih pobožnih željah avstrijskih Italijanov. Nato j,e bila seja zaključena.
V	včerajšnji torkovi seji je pa dobil prvi besedo socijalni demokrat Leuthner, ki je v, dvelnpolurnem govoru ostro prijel voditelja naše zunanje politike, grofa Berchtolda. Po njegovem mnenju se razmere v Avstriji tako dolgo ne bodo zboljšale, dokler ne bodo izginile vse one stranke iz površja, ki u-strezajo vsem željam, militarizma. Za njim je govoril nemški krščanski socijalec vitez pl. Pantz o posledicah balkanske krize in o naši zunanji politiki. Dogodki na Balkanu bi naj monarhiji odprli oči, da bi uvidela, kako nujno potrebna je kongruencaj naše zunanje in notranje politike. Zlasti krvava potreba je, da se reformira naša jugoslovanska politika. Dobri in zdravi odnošaji naše države do balkanskih držav bi krepili njeno gospodarsko moč. Zahteva od vlade, da ukrene vse potrebno, da se zboljšajo gospodarski odnošaji med nami in Balkanom. Bavil se je nadalje z graškimi izgredi ter zahteval,, da se nujno reformira vsa naša notranja uprava. Za njin* je govoril nemški svobodomislec »Zenker o vprašanju zakonske reforme. Med njim in med poslanci nemškega
28. maja 1913.
Nationalvjerbanđa, katerim je oöital demagojgstvo, je prišlo do ostrih spopadov. Padale so pri Nemcih že običajne psovke.
Prihodnja seja zbornice danes v sredo ob 11. uri predpoldne.
Kitajsko.
V severnih kitajskih pokrajinah od dne do dne bolj narašča protir epublikajisko gibanje. Generalni guverner v Mukdenu je dobil iz Pekinga ukaz, naj odpošlje vse mandžurske čete v polnem vojnem, stanju na južne meje in ob enem poostri dosedanje izjemne odredbe v Mandžuriji.
Raznoterosti.
Dr. Šušteršiče va 501etnica. Jutri, dne 29. t.
m., slavi dr. Šušteršič SOletnico svojega rojstva. Ni rodila slovenska mati veliko mož, ki bi lahko pokazali na tako dela- in trudov-, a tudi vspehov-i in zmag-polno. življenje, kakor naš voditelj. Kako je bilo na Slovenskem, predno je nastopil dr. Šušteršič, in kako je sedaj? In vse te spremembe, ki so preobrazile slovensko domovino do zadnje gorske vasi, so v največji meri zasluga dr. ŠusteršiČeva. Za danes se samo pridružujemo neštetim somišljenikom in častilcem ter kličemo: Bog ga nam ohrani še mnogo let!
Iz odvetniške službe. Dr. Marko Stajnko je napravil pred kratkim odvetniški izpit in se naseli v Ljutomeru.
Protialkoholno društvo „Sv. vojska.“ Nekaj v pojasnilo. List i„jGlasnik n a,j svetejših src“ je v štev. 6 t. L, na strani 94 poročilu o usta|ndvjnem| zboru „Sv. vojske“ dodal naslednjo pripombo: ;„|Presenetilo pa nas je, da niso v odboru tisti prvobojevjniki, ki so z besedo, s peresom in vzgledom že doslej mnogo storili za abstinenco. Ali je „Sv. vojska“1 samo učiteljska?!“ Ta opomba v listu, ki je namenjen'širnim slojem ljudstva, utegne vzbuditi nezaupanje proti društvu in itak težavnemu protialkoholnemu delu. Glede sestave odbora je pripomniti sledeče: 1. Odbor šteje le pet udov in bi naj imel seje višaj vsak mesec. Ce bo teh pet odbornikov raztreseno po . celem Spodnjem Štajerskem, kdo jih bo spravil skupaj k sejam in kdo jim bo vračal potne stroške? Zato so celo gospodje, ki so" bili na ljubljanskem kongresu določeni za protialkoholno akcijo na Štajerskem, odločno izjavili, naj se jih ne voli y odbor, ker bi ne mogli prihajati k sejam. Sicer pa ima odbor po par. 8 društvenih pravil pravico, imenovati» si poljubno število zaupnikov, ki se tudi lahko udeležujejo odbo-rovih sej, če jim je pritožno, Če ne, pa je odbor sklepčen tudi brez njih in lahko pismeno dajejo nasvete. Med zaupnjki bodo prišli v prvi vrsti v po-šltev „prvoboritelji abstinence.“ 2, Abstinenca se zdi mnogim pretirana in nepopularna sjtyar, in zdaj naj bi v ■ odboru sedeli le „prvoboritelj|I“' abstinence !	3.
Protialkoholno društvo se ne meša v strankarske boje, tudi v ljubljanskem odboru so gospodje različnega političnega mišljenja, saj je tudi pijančevanje „nadstrankarsko“, oziroma se najde v vseh strankah in stanovih. Zato se je iz odličnih krogov Viseslov. ljudske stranke izrecno nasvetovalo, voliti le enega duhovnika v odbor. Nihče ne more tajiti, da ima u-čiteljstvo lepo priložnost, delovati pri šolski mladini za treznostno gibanje, ravno tako je ženstvo pri tem važen faktor in med dijaštvom je tudi potrebno, delovati za treznost. Zato imiata v odboru po enega zastopnika oba mariborska zavoda, gimnazija in u-čiteljišče, enega zaštopnijka duhovščina, eno zastopnico ženstvo in enega učiteljstvo. — Ne iščite torej dlake v jajcu, ampak delajte rajši „z besedo, s peresom in vzgledom“ proti demonu alkoholu! Profes. Fr. Kovačič, predsednik „'Sv. vojske“ za Štajersko.
Kako nas ljubijo. Graški „jVolksblatft“ od dne 27. t. m. prinaša v koncu svojega uvodnega članka, v katerem se bavi s sporom med balkainskimi-^avez-niki, tudi naslednji stavek:	„JUns Österreichern
kann es — wenn wir vom menschlichen Standpunkte absehen, der jedes Blutvergießen verabscheut — gleichgiltig sein, ob sich die südslajwischen Brüder die Schädel einschlagen.“ (Nam Avstrijcem je — a-ko se ne oziramo na stališče, da je treba obsojati vsako krvoprelitje — popolnoma vse eno, če si jugoslovanski bratje razbijejo glave.) Ali ni nežen ta izliv neKškega srca? Kako mehkbčutno je vendar priznanje, da je Nemcem vse eno, če se Jugoslovani pokoljejo. Im nota bene! tako piše nemško krščan-sko-socijalno glasilo, ki bi vendar moralo imeti pravičnost in poštenje za glavno maksimo, ter sedaj v času, ko se človeštvo kar koplje v pretirani humani-teti in se ne sme nobenemu lumpu skriviti — lasu. Res, nacionalna strast je oropala Nemce vse plemenitosti in kulturnosti.
Glasba. Sloveča tvrdka za izdelovanje orgel Josip Brandi v Mariboru je postavila v zadnjih letih več orgel, na primer v Piš e c ah, Središču, Sv. ML klavžu pri Ormožu itd., o kalterjiih se sicer ni veliko pisalo, a delo vedno hvali mojstra. O; najnovejšem delu, o orgijah v Gomilici pri Ernovžu pa piše prP znani strokovnjak p. M. Horn iz Gradca sledeče: Orgije imajo 13 pojočih spremenov. Izmed njih, je pa flavtin bas v pedalu kombiniran iz prvega marmala. Pedal sam ima tri spremene: subbas 16, vjlolonbas 16 in flavtinbas 8. V prvem mapualu se nahajajo sledeče spremene: principal 8, gamba 8, bordun 8, salicional 8, dunajska flavta 8, eolina 8, cevna flav-
S T R A 2 A.
ta 4, oktava 4, mikstura 2 in dve tret j., četverna. Izmed teh deveterih glasov je na podvojnatem manu-alnem načinu izpeljanih šest, s še posebnim izpre-menom vox coelestis, na drugi manual. Pripomniti treba, da se je gospod Brandi posebej oziral na potrebe in umetniške intencije gospoda organista! ter postavil vse spremene pod takoimienoivano ojačevalno omaro, ki omogočuje posebne umetniške učinke. Me-hovje je zdaitno, igralnik zelo eleganten in orgije znamenit kras za župno cerkev v Gomilici., Župni cerkvi moramo samo čestitati na tej lepi pridobitvi. Tudi gospodu Brandlu čestitamo k temu novemu delu, ki je zopet pokazalo, da je sloves njegovih del opravičen in priznan od nepristranskih umetnikov.
Dirka. V nedeljo, dne 25. t. m., je bil drugi in zadnji dan konjske dirke na mariborskem dirkališču. V Mariboru sicer dirka nima tistega družabnega pomena, kakor po velikih mestih in svetovnih dirkališčih, kjer je dirkališče zbirališče elegance in rendezvous družajbne prave in psevdo-elite, vendar se je tudi tukaj zbralo obilo občinstva. Zlasti so še prišli vsi, ki se na konje malo ali nekoliko bolj raz umejo in je bito ta dan dirkališče cilj vseh mariborskih poisestpikov konj. Voz za vozom je drdral v prvih popoldanskih urah po Tržaški cesti proti Tez-nu. Poteka dirke ne bomo opisovali podrobnejše, — k'er bi naših čitateljev to mogoče ne zanimalo. Zadostuje naj kratko: Dirka je bila prav interesantna in je prišlo do prav zanimivih zaključnih bojev, katerim je sledilo občinstvo z napetostjo. Kakšnih posebnih vspehov pa konji-dirkači niso dosegli. Bito je vse zelo srednje vrste. Športno največ zanimajnjla je vzbudila petletna kobila „Efliga“, last gospoda Seršena iz Veržeja, ki je pobila leta 1906 od („Minke“ priborjeni rekord za kmečke konje 1:40 ter je dobila za to dve častni nagradi po 300 K. Sploh je bila, kakor na praznik, tako tudi V nedeljo udeležba od strani ljutomerskih kmetov zelo številna in so imeli nekateri prav izborne in lepe konje.
Polajnko obsojen. Pred ljubljansko poroto se je po dvadnevni razpravi včeraj zvečer končala kazenska obravtaava proti znatnemu Polajnkotu, ki je poneveril pri Zadružni zvezi in Jadranski banki v Ljubljani svoto 40.000 K in z njo pobegnil v Ameriko. Ker so našli pri njemu le neko neznajtno svoto in pa 4000 K, ki jih je naložil pri nekem denarnem zavodu v Nemčiji, je očividno, da je ostali denar nekam skril, Česar pa ni hotel izdati. Obsojen je bil na Šest let težke ječe. Kazensko postopanje zoper njegovo ženo je ustavljeno.
Štajersko.
Maribor. Za drugo letošnje porotno zasedanje so izžrebani naslednji porotniki :, Vilhelm Abt, trg. z perutnino, Alojzij Baizer, ključavničarski mojster, Jožef Baumeister, agent, trgovec Vilhelm Berdajs, svečar Franc Duehek, mesar Karol Fritz, čevljarski mojster Valentin Glušič, hišni posestnik Al. Käfer, krojaški mojster Anton Kossar, trgovec Franc Lein-schitz, in hišni posestnik Jurij Lendler, vsi iz Maribora; Ferdinand Mlinarič, gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. goricah; gostilničar Konrad 'Golob v Gornji Senarski; gostilničar Janez Sabeder v iži-karcih; posestnik Alojz Dobaj v Grušovi; posestnik Franc Vračko v Malečniku; posestnik Andrej Kre-mautz na Plaču ; pekovski mojster Rudolf Smonig na Plaču; gostilničar Janez Likavec v Rančah,; pos. Stefan Vaupotič v Ceršaku; posestnik Janez "Jaukv Limbušu; lesni trgovec Jakob 'Novak pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; posestnik Alojz Jug v Rušah; posestnik Karol Lingelj v Rušah; veleposestnik Luka Hleb na Smolniku; trgovec Ojton Kartin na Gornji Poljskayi; poselstnik in gostilničar Jožef Jeglič v Slov. Bistrici. Iz ptujskega mesta-:, odvetnik dr. Ivan Fermevc, kamnosek Jožef Mursehetz, in trgovec Alojz Muchitsch; gostilničar in posestnik Janez Grahor v Stukah; trgovec Gvidon Högenwart na Spodnjem Bregu; trgovec Ernest Kweder v Ormožu; posestnik in župan Jakob* Irgolič, Višnjivrh; posestnik Jakob Šoštarič v Grabonojših; posestnik Janez Bauer v Marenbergu. Kot nadomestni porotniki : trgovec Franc Marini, gostilničar Andrej Matz-hold, posestnik Martin Musek, gostilničar J. Nendl, slaščičar Janez Pelikan, slikar Ljudovik Sabuko-scheg, trgovec Boštjan Scherer, zidarski mojster Fr. Senekovitsch in trgovec Adolf Weigert, vsi iz Maribora.
Maribor. (Nagla smrt.) Včeraj opoldne je umrl tukajšnji lekarnar na Glavnem trgu, J. Taborsky. Pri pisalni mizi ga je zadela kap. Bil je takoj mrtev.
Maribor. Dramatično društvo uljudno vabi na zabavni večer pri pogrnjenih mizah', ki ga priredi svojim diletantom v soboto, dne 31. majnika, ob 8. uri zvečer, v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: 1. Bimbo: Lažnjivca, komičen prizor. 2. Dvorak: Lunina pesem, samospev s spremi j e van jem g la-sovirja. 3. Rogač: Slapca Damjan,- humorističen so-lo-nastop s petjem. 4. Funtek-Hoffmeister : Trije jahači, melodram. 5. Mazgec: Mladostni čas, samospev s spremljevanjem glasovirja. 6. Mavžl:	Po-
strešček št. 15, komičen solo-najstop. 7. Lj,ubec: Poljub. dvospev s spremljeyanjem glasovirja. 8. Veternik:	Morilec in njegova žena, komičen prizor. 9.
Kopriva-r: Pridite, pridite polko plesat, dvospev:. 10. Cimbelj: So taki časi zdaj, kuplet. Prosta zabava.
Stran 3.
Sodeluje orkester Glasbenega društva. Vstopnina za nečlane 1 K„ rodbina, 3 osebe 2 K, za dijake 50 v. Slovenci, udeležite se tega večera v priznanj© onim, ki so vam s svojo požrtvovalnostjo priredili marsikateri lep večer. — Odbor.
Karčevina pri Mariboru. Kake pojme imajo naši Nemci in posilinemci o politični dostojnosti, kaže sledeči slučaj: Naš vinski trgovec Pessl,, ki je imel .radi svoje „trgovine“ že precej čudne sitnosti, je velik in nestrpen Nemec. Njegovo nemštvo je tako, da so se ga naveličali celo mirnejši in treznejši Nemci, zato je pri zadnjih občinskih volitvah v Laj-terspergu kljub silni agitaciji propadel. Ta mož je pa j ob enem tudi predsednik karčevinskodajtersperš-kega krajnega šolskega sveta. Volitve v Lajtersper-gu so mu pokazale, da mu ljudstvo ne zaupa, kljub temu pa ne izvaja posledic, katere bi gotovo vsak, ki kaj da na politično dostojnost. Človek, ki mu je na tak eklatanten način izraženo nezaupanje, kakor Pesslnu, vendar ne bo še (hadalje izvrševati važnih funkcij predsednika krajnega ; šolskega sveta, koje mesto mora tudi temeljiti samo na zaupanju prebivalstva. Apeliramo -tudi na okrajno glavarstvo, da opozori moža, ki ima tako neobčutno kožo, na njegovo dolžnost.
Ruše. 1 Orožniški postaj,e.vodja Tisovec je ovadil našega župana zaradi streljanja. Kaj, mu je napravil gospod Lasbacher, da se mu je tako zameril, ne vemo. Do sedaj je že bila ena obravnava, a bo v kratkem še druga. Kakor slišimo, pride gospod žu-pap, nadučitelj Lasbacher, vsled brihtnosti titular-stražmojstra Tjisoveca na gavge. iT'o pa le vsled tega, ker ni dopustil njegove sekature. Proti streljanju se namreč ni bil nihče pritožil in je sedaj naš čuvar javnega miru in reda in branitelj našega i-metja v veliki zadregi, kako jo bo izpeljal. Mi vsi upamo, da dobi gospod župan pri sodniji častno zadoščenje in uo tudi vedel pozneje uravnati svoje postopanje proti ljudem, ki mu sedaj tako pakleše mečejo pod noge. Mi nočemo nič drugega kot pravi-co in to bomo branili z vsemi svojimi močmi.
Konjice. Nek uzmovič je vdrl v Filipičevo gostilno in odnesel Südmarkin 1 nabiralnik ter nekaj cigaret.
Gradec. V neki gostilni petega mestnega o-kraja se je ustrelil vrtnar Reinhold Bischof. Prišel je v Gradec iz Ptuja.
Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Dne 23. t. m. je umrl vsled sušice, star komaj 18 let, mladenič Karol Krambergar. Bil je ud Marijine družbe in pa bralnega društva. Pogreb v nedeljo, dne 25. t. m. je bil sijajen. Vrlemu fantu, ki je rad veliko čital, — svetila večna luč!
Kapela pri Radencih. Kapelsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 1. junija, veliko tombolo s petjem in tamburanjem v gostilniških prostorih gospoda Jankota Čiriča v Zidu. Uljudno vabimo prijatelje našega društva. Sosedje in domačini, pridite v obilnem številu na krasni grič kapelski.
Sv. Urban pri Ptuju. Poslanec Mih. Brenčič priredi v nedeljo, dne 1. junija, po rani šv. maši shod Slovenske kmečke zveze. Pristaši K. Z., pridite in agitirajte za veliko udeležbo. Shod se vrši pri lepem vremenu pri cerkvi pod milim nebom, pri slabem vremenu pa v gostilni Klemenčič.
Jarenina. Nedeljska prireditev Dekliške zveze je povoljno uspela. Igralo se je izborno, peto prav lepo, in tudi udeležba je bila častna, zlasti od strani vrlih Mariborčanov ter dragih Sentiljö'afnov. Z-a-to tudi upamo, da nas prihodnjo nedeljo zopet počaste vsi sedanji ter še mnogi drugi gostje na veselici, ki jo priredi bralno društvo s sodelc$vuujem gg. visokošolcev iz Gradca. Zjlasti narodni krogi iz Mar ribora ne morejo najti primernejšega izleta, kakor v naše senčne livade. Zato v nedeljo, dne 1. junija — vsi v Jarenino!
Ormož. ZV;eza nemških požarnih bramb okraja Ptuj sklicuje na dne 16. junija skupščino društev celega okraja v Loperšice pri Ormožu. Vas Loperšice, čeravho popolnoma slovenska, je tako srečna, da i-ma požarno brambo z nemško konta/ndo. In sedaj bo tako srečna, imeti vsenemške hajlovce iz Ptuja, Ormoža in drugod za en dan v svoji' sredini. Pohod nemških hajlovcev v slovensko vas Loperšice je delo ormoških Nemcev in načelnika požarne brambe y Loperšicah in ne pomeni ničesar drugega, kot izzivanje Slovencev našega okraja. Ali si bomo. Slovenci dali to mirno dopasti in ne bomo izvajali posledic.
Ormož. Naša mladeniška in dekliška zveza bo imela v nedeljo, dne 1. junija, poboldne ob 3. uri, svoj redni mesečni shod. Zanimiv program. Pridite vsi!
Poljčane. Dne I. junija se otvori avtomobilna zveza z Rogaško-Slatino. Trajala bo do dne 30. septembra.
Vransko. Iznajditelju dogodbice iz Vranskega v „Nar. Listu“ z dne 15. maja toliko v album: Nesramna laž je, da bi jaz nagovarjal Janeza Smoko-la, meni le trohico sporočiti, veliko manj pa za kroje Orlov, ker si jih bodo sami nabavili, ni-jim treba krasti, kakor se je odlikoval neki Sokol. Toliko vranskemu „bajkoslovcu.“ Vransko, 26. maja 1913. Frančišek Irgl, župnik.
Ustnica urasiiiliftfši.
Petrovče. V popolnoma lokajne zadeve se ne vmešavamo. Pozdrav!
pošteno dekle Novi motor
na bencin
z dobrimi spričevali želi takoj v-topiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslnžen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vinoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-nikanakaki grajščini ali vele-posestvu.Kje poveupravništvo
Služba organista in cerkovnika
pri Sv. Vidu niže Ftoja se razpisuje. Pojasnila daje župnijski urad.	111
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
s 3 HP se zelo poceni proda. Karol Sinkovič, stroini kju čavničar, Maribor, Grad.
p jij se lepa, enonad-rrOQa stropna, vili podobna ItSeSfe obstoječa iz 6 zidana lll9>6ef sob in gospodarskega poslopje, 2‘/s orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v’prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika -penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiću, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Gostilna
s trafiko in trgovina, 1 uro od Maribora na okrajni cesti Maribor Ptuj, jako prometni kraj, se vsem zemljiščem in premičninami, pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov se izve v upravništvo lista.
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja !
Fran Cobel, gostilničar.
Franjo Duchek
svečar in medKar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk Postrežba točna!	Nizke cene!
Òementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor1
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala psbriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188-
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih censh. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod iastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Štefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bargmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
Velika narodna trgovina
KsislVanič, Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktur*
nega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladne obleke
***■ oo zelo znižani ceni! ^ Ostanki pod lastno ceno»
Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago I
Trgovina s steklom, porcelanom in kimenlno
(sssKleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, -svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršnjejo!

PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
mlO sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprebodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arebu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
mw
ra
F
rečastitim cerkvenim predstojništvom,
f
ter slav. občinstvu priporoča svoj
_	---—'‘I    ----------------' 	©
■s	atelir za vsa v njegovo stroko spa-	g
>§
a
dajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca
Jvo Sole, kipar
Maribor, ReiserJeva ulica 26.
o
d
S
o
09
Ih,
^ufomobilna zveza
Celle-Ljubljana
družba z. o. z. na Vranskem.
red
veljaven od 26. maja 1913.
Odhod iz Ljublane cb 6. ari zjutraj.
Prihod v Ce'je cb 9. uri dop. Odhod iz Celja ob 1. uri 30 min. popoldne.
Prihod v Ljubljano ob 4. uri 40 min. popoldne.
Odhod iz Celja 6. nri zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 9. uri dopoldne
Odhod iz Ljubljane ob 3 uri 30 min. popoldne. Prihod v Celje ob 7. uri zvečer.
Alojz Šumenjak
trgovina manufaktur1« nega* špecerijskega fe?ag* in žeSesnine ■=
Sv. Benedikt v
Slov. goricah
v posojilniški hiši,
priporoča svojo veliko izber. Kupuje vsakovrstne deželne pridelke, kakor:	jajca, maslo, surovo maslo,
fižol, oves, pšenico, ječmen, vinski 'kamen, suhe gobe, itd., sploh vse deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih cenah.	115
najeenelii klobuki m
se dobijo samo pri
R* Piacotta : Pl
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Ure za birmo !
repaslrane s pismenim jamstvom.
Pristna srebrna ura K 7-— Pristna srebr. ura ženskaK?-—
Pristna srebrna verižicaK 2 •— Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
Zlata ura
. K 28-
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in
zlatar
Pan<° Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
[Spodnještajerskaljndskaposojilnica v Maribora
v	r«g!$?r@v&n§ zadrug« % neom«J«it@ zaveze.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hpanilne vloge
se Bprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/»0/ c proti tri mesečni odpovedi po 48/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno - položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni
davek plača posojilnica sama.
JPosojila« s® dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/c, na vknjižbo sploh po 5!/«%> na vknjižbo in poroštvo po §3/«°/o in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar no presegajo 7 K. Prošnje zs vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila. se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače bramine nabiralnike.