159. Štei/IM
v umnu. i um. is. idiii iin.
1L1I. leto,
„3lM«askl ftuuod" ralja« # M«*l|ui aa aaai *estavQaat v
UtO.........K 24-—
r—
Mit Leta
11-— 8*90 1*80
»fhd umi — tnmfcfrar*. *r*«»iatv«s Kaafior« ilitt it i, (L
lav#)p v#4aten etu SA.
po 14 rin., mm dvakrat hntrijih po dogovora. Pnaeratl itd.
M M ozira.
■i^u Utka,-*«" Mofon ftt. M.
celo lato pol leta četrt leta
.SloiaUrl Naroi" valji po peli:
t aa Nemčijo:
ealolato.........K »—
ta Ameriko In vsa druge dežela i ealolato.........K 30.—
13*— 0-fSO
a-ao
Vpraiaofem glada lasaralov aa) aa priloil aa odgovor dopisnica ali aaaaaam Upiovnlatvo i Knaflova alka 1 (spodaj, dvorišče levo), telefon iu so.
Bo] za denar.
V kranjski deželi se že nekaj mesecev vrši velika prememba na gospodarskem in financialnem polju. Premoženje našega naroda začelo se je gibati in premikati in konečro usredotoče vati. Nastala sta dva gospodarska tabora, recimo dve gospodarski stranki, ki se borita za gospodarsko, politično in narodno prvenstvo v kranjski deželi.
Povsod, kjer se le nekaj malega prekucne, nastajajo novi odnosa ji, nastajajo celo krize, iz katerih se poraja novo življenje. Pred pragom lake krize se nahajamo na Kranjskem. To krizo prizadeti krogi sicer umetno prikrivajo, ali bistremu opazovalcu je zakriti ne morejo. Naša dolžnost je, da položaj tako predočimo, kakršen je v resnici v naši deželi, in upamo, da z nepristranske kritiko ust režemo ne samo veliki javnosti, nego tudi državnim oblastim, ki so dosedaj vsako pravičvo kritiko uduševale.
In kaj se je zgodilo na Kranjskem l Zgodilo se ni nic nezakonitega, nič kaznivega. Po zakonu ima vsak samostojen državljan pravico razpolagati s svojo imovino. Tako ima posestnik pravico prodati svoj travnik, ako «ra le hoče in ako de-nar potrebuje. Nihče v državi mu ne more tega braniti. Ako ima kdo «_r*»-lovino, sme jo oskrbovati po svoji volji. Sme jo komu drugemu posoditi na obresti ali plodonosno nalo žiti v denarnem zavodu. Tudi je vsa -komur na prosto voljo dano da sme dvigniti svoj denar in ga prenesti drugam, kjer misli, da je večja varnost.
Nič druzega, le to se je zgodilo v Ljubljani. Iz znane Kranjske hranilnice« so začeli ljudje dvigati denar, do česar so imeli po hranilnič-nib pravilih pravico, a »Kranjska hranilnica.' je ravno po istih pravilih imela dolžnosi in obveznost, izplačevati vloge. Vlagatelji so se torej posluževali svoje pravice, in kakor znano, državni pravdnik ni radi tega še nikogar preganjal, ker te pravice nima. Ali preganjal je nas druge, kateri smo mislili, da slovenski kmet že ve, kaj dela in zakaj tako dela. To dviganje iz »Kranjske hranilnice bilo je spočetka podobno neznatnemu curku, ali potem je na raslo do povodnji. Takih nesreč: po-vodnji, lakote in kuge pa se boji vsak človek, in strah je sinil tudi v staro Kranjsko hranilnico« v Ljub Ijani.
Ljudje so spočetka mislili, da to ni nič posebnega in da »Kranjska hranilnica« vse i" lahko prenese. Sami Nemci, ki vi gospodarji te hranilnice, smejali so Se in so naznanjali po nemških lisiili, da »Kranjska hranilnica« ne more priti v denarne, stiske, naj se zgodi karkoli. Tako so pisarili v svet, sebe tolažili, a nas v«s-ra I i.
Ko mi gospodje ravnatelji in ku-ratorji bolj natančno pogledali v obsežne knjige »Kranjske hranilnice«., spoznali so resen položaj in so začeli o njem premišljevati. Videli so, da so prej imeli premoženja 68 milijonov kron, a zdaj imajo komaj 45 milijonov po poročilu nemških listov* Ako upoštevamo, da pripisane obresti v zadnjem času znašajo le 5 milijonov kron, potem koiištatujemo, da se je iz »Kranjske hranilnice« dvignilo celih 27 milijonov kron. Tako so tudi izračuni I i gospodje knratorji.
V vsakem gospodarstvu mora lak preobrat   izpremeniti položaj in
naposled provzročiti krizo, a lahko tudi katastrofo. Ne trdimo tega iz sovraštva. Kjer gre za denar, za premoženje ljudi,    ki    s    teškim tl'11-
nom zbirajo vinarje in krone, tam ne sme odločevati slepa strast, ampak hladni razum. Wi vemo, da ima še slovenski kmet mnogo denarja v »Kranjski hranilnici«, a vsakdo gotovo ve,   da slovenskemu   kmetu ne
želimo izgube. Ako torej govorimo o Kranjski hranilnici«, govorimo nepristranski, brez strasti, ker nikomur ne želimo škode. Istina je, da ie »Kranjska hranilnica« v Ljubljani izgubila 27 milijonov in da ji je ta primankljaj, kakor sama priznava, omajal stališče. Premaknilo se j j razmerje med njenimi aktivi in pasivi tako daleč narazen, tla se zavod več ne mor*' pravilno razvijati; recimo, da je obtičal. Nastala je vojska med aktivi in pasivi, kakor med dvema sovražnima vetrovoma, in nihče ne ve konca. Mi, ki položaj zdravo in strokovno sodimo in ki so nam razmere v deželi znane, menimo, da bodo omagali pasivi, a to bode, ker aktivi niso \ redu in zdravi, imelo slab konec.
Za pričo kličem*) tevilke, ker številke ne lažejo. Po zadnjem izkazu je imela »Kranjska hranilnica« vlog za 4(> milijonov kron. Ta denar je bil približno takole naložen: do 30 milijonov v hipotečnih in občinskih posojilih, čez 1 milijon v menicah in lombardu, ostalo pa brez vsake dvojbe v papirjih. Kaj pravijo te številke.' Te številke nam razkrivajo tajnost, katero so skrivali gospodje ravnatelji v »Kranjski hranilnici«, namreč tajnost, da v »Kranjski hranilnici« res nimajo denarja.
Čudno in neverjetno se to glasi: Ta bogata -šparkasa« nima denarja' Ta zavod, ki j** nemško ime (šp&r-kasa) ucepil v naš narod, tako da starejši rod pozna h šparkaso? Kako je torej mogoče, da ta šparkasa nima denarja. Saj imajo tam še toliko milijonov, a mi Lrdimo, da nimajo denarja. Mi resno mislimo in |e enkrat pravimo, da nimajo denarja in da -o v velikih skrbeli, kje bi ga dobili, ru kaj bode, ako ga bode vedno tako j zmanjkovalo. Ta Črv razjeda in gri-; ze do kosti.
Blagajnice v »Kranjski hranilnici« so prazne. Ni jih treba videti, to ve in izve Lahko vsak človek, ker nam to naznanjajo in pričajo mesečni izkazi. Vsak mesec se v »Kranjski hranilnici« več vlog izplača, kakor pa vplača, vloži. in sicer je vložili minus večji za pol milijona, za četrt milijona, za 200.000 kron in za 100.000 kron. Ta proces se vrsi vsak mesec. »Kranjska hranilnica« mora le Izplačevati, iriora vedno le dajati. Novih vlog ni. Tako se je dvignilo "21 milijonov- kron in so se s fcem izčrpali vsi denarm \ iri.
Kar ima »Kranjska hranilnica to je naloženo v hipotečnih in občinskih posojilih ter v papirju. Ali ta denar je kakor prikovan, kakor s sedmeri in i ključi zaklenjen, blagajnik ne more do njega. To je istina, katere ne more nihče Ovreči. Dolžniku je treba posojilo na ped leta odpovedati, treba je torej pol leta čakati, kar pa je predolgo, ako so blagajnice prazne, a vlagatelji zahtevajo de nar nazaj. V »em skrajno neugodnem položaju godi se »Kranjski hranilnici« tako, kakor tistemu bogatinu, ki ima mnogo dolžnikov, vendar pa v roki niti vinarja.
V rtakem položaju se nahaja danes »Kranjska hranilnica«. Tal; položaj pa je kritičen in utegne postati usodepoln. Ako bi zavod modro in previdno ravnal, mogel bi si ponujali, tako pa se je, kakor znano postavil v nasprotstvo proti Slovencem v deželi kranjski. Deloval je zoper Slovence, od katerih je odvisen, in naposled je še napovedal vojsko vsem slovenskim hranilnicam v deželi. Kdo bode v tej prisiljeni vojski zmagal, to nam pokaže bližnja bodočnost. Vsekakor že danes lahko re-čemo, da je taktika »Kranjske hranilnice« napačna, nepremišljena in bode zato le v njeno pogubo, ako se o pravem času ne strezni.
* *
Ta položaj so spoznali vodilni krogi v »Kranjski hranilnici«, in o začeli misliti, kako odvrniti pretečo nevarnost. Radi bi si pridobili stare vlagatelje, kateri so se jim laneverili
in kateri so jim pripomogli do ogromnih milijouo\. Pridobili bi zopet radi slovenskega kmeta, katerega so nedavno izgubili, to je, potrebujejo ljudi, kateri bi jim zopet nosili milijone in jih tako rešili iz smrtne stiske. To je danes verna slika »Kranjske hranilnice« v Ljubljani.
In da bi »Kranjska hranilnica« zopet pridobila slov enskega kmeta, vrgla mu je pod noge oglodano kosi, da jo naj obira in si ob njej zdrave zobe skrha. Sklenila je, da bode vloge obrestovala po -\l/->(/f- S tem si torej hoče »Kranjska hranilnica« pomagati. Več obresti hoče dajati; več obresti, kakor jih dajejo druge slovenske hranilnice v Kranjski deželi. Tako upa »Kranjska hranilnica« pridobiti slovenske vlagatelje in tako misli škodovati vsem slovenskim hranilnicam, ki obrestujejo vloge po 4 Ve. Da je poskus »Kranjske hranilnice« nezdrav, to razvidi vsak razsoden človek. Trgovec, ki je že na kantu, razsipava denar, samo da kaže, da ga še ima. »Kranjska hranilnica« zvišuje obrestno mero samo zato, da kaže, da ima denarja in da lahko plača, dočim vsi vemo, da je v denarnih zadregah, da potrebuje denar.
Pri nas je pasivna obrestna mera že dosti visoka. Ako hranilnice obrestujejo vloge pO 4 ' r, a dajejo kmetom posojila po 4: oziroma z amortizacijo po ;V y , je to zdravo razmerje, ker se s tem res pospešuje kmetijstvo, a vlagatelju se daje tudi zadosti dobička. Hranilnice ne bi smele prekoračevati te meje, vse bi morale nastopati enotno. Ker pa je »Kranjska hranilnica« zvišala pasivno obrestno mero, napovedala je s tem hoj vsem slovenskim hranilnicam na Kranjskem, to je vsem tistim hranilnicam, katerih delovanje je posvečeno dobrodelnosti ogromne večine prebivalstva  v Kranjski deželi.
Znana je resnica, da je v deželah, kjer je nuiogo denarja in kjer vladajo zdrave gospodarske razmere, obrestna mera nizka. Čim večje blagostanje, tem ( enejši denar Tako je na Francoskem in Angleškem 3% obrestna mera v normalnih razmerah kaj navadnega. Kar se tiče hranilnic, kaže se že sedaj tendencija po nižji obrestni meri. Razlika je še vedno med vel i komestiiiini in pokrajinskimi hranilnicami. Na Dunaju n. pr. je obrestna mera za vloge med :t' < in V . Na velika me>ta vplivajo druge razmere, česar še v pokrajinah ne čutimo. Vendar se v.v tu kaže potreba nižje obrestne mere. Tako je Koroška hranilnica v Celovcu znižala obrestno mero od 4/r na \V'/A(/c. Naravno je. (bi taka obrestna izprememba vpliva blagodejno na drago stran, to j*- na aktivne obresti. Ves svet ve, da veliki in mali posestnik ječi pod težkim bremenom in da se mu more naj izdatneje pomagati, ako se mu to breme olajšuje. Ako na Kranjskem obrestujejo hranilnice vloge po 4%, so to zdrave razmere za vlagatelje in posojilojemalce, a nam je skrbeti /a blagor prvih in drugih.
»Kranjska hranilnica« nima z zvišano obrestmi mero druzega namena, nego da si krog vlagateljev pomnoži. D»seči pa tega ne more drugače, nego l|a slovenski vlagatelji dvignejo svoj denar iz slovenskih hranilnic in ga prenesejo v »Kranjsko hranilnico«. V tej kalkulaciji pa se je hudi zmotila, in to to, ker je računala na nerazsodnost slovenskega občinstva. Slovenske* občinstvo namreč dobro ve, da Je zvišana obrestna mera pri »Kranjski hranilnici« le začasna, saj je sama priznala, da bode zopet znižala obrestno mero na i%. In to ji mi verjamemo. Verjamemo ji dalje, da bode to takoj storila, čim bode mogla dihati, čim si pomnoži vloge za kak milijonček.
»Kranjska hranilnica« sama priznava,   da v dobrodelne namene
iz lanskega dobička samo raditega ni ničesar dala, da bode iz tega dobička poravnavala zvišane vložne obresti. Kdor pa razsipava to, kar si je pridobil ,ta je slab gospodar, kajti z razsipavanjem pridobljene imovine se ne množi denarno stanje. »Kranjska hranilnica« hode v rečeni namen vsako leto potrebovala mnogo nad 10U.()0<) kron. Jemala bo torej denar iz pridržanega fonda, in ko se ta posuši, lotila se hode rezervnega fonda. Ker pa se ji bode tega fondu žal zdelo in ker je vendar pametneje, da človek to drži, kar ima, spoznala bude sama, da bi bilo slabo gospodarstvo, ako bi sama svoje v dobrih časih nakopičene fonde snedla, in zato bode obrestno mero zopet znižala na 4*/r . Zvišanje obn stne men1 je tor*jj res nekaj nenaravnega. Znižanje pride v najkrajšem času samo ob sebi. zato trdimo, da je sedanja zvišana obrestna mera le umeten manever, ki naj bi iz trenutne zadrege pomagal »Kranjski hranilnici«.
Verujte nam. da gospodje knratorji pri »Kranjski hranilnici« nima jo tako blagega in mehkega srca, da bi z dobra privoščili Slovencem višje obresti. To vemo vsi, ki čitamo nemške liste, v katerih pravijo, da smo »Pobel«. Nimajo srca za nas, samo naš denar jim diši. Zdaj nas va-bijo, ko jim voda v grlo teče. Z na šim denarjem bi si radi množili premoženje. Kar bi odpadalo posameznim vlagateljem, to bi bile h drobtinice. Cel kos hieba bi njim ostal.
Da upravitelji pri »Kranjski hranilnici« z zvišano obrestno mero ne mislijo resno iu da so jo uvedli le začasno, dokaz je temu to, ker se jM ravnateljstvu dalo pooblastilo, da sme, ako to smatra za potrebno, znižati obrestno mero na 4f<, in da se že zdaj skrbi za to. da se pri vlogah uvede različna obrestna mera. To različno obrestno mero pa si je ta1:«-razlagati, da se bode nekatere vloge obrestovalo po 4,/4%, nekatere po 4'V , a nekatere menda tudi izpod 4/' . torej po o: \ . kakor je to uvedeno pri nekaterih nemških hranilnicah.
S tem pa smo se dotaknili zelo kočljive točke. Razmerje meti hranilnicami na Kranjskem je tako, kakor med Slovenci in Nemci. Obe nemški hranilnici na Kranjskem sta v mm škili rokah in pospešujeta nemške težnje, dočim se vse slovenske hranilnice osnovan ' v pospeševanje slovenskih teženj. To je naravno in po naših političnih razmerah ne more biti drugače. Ker je »Kranjska hranilnica« v letnem poročilu UK)8. izjavila, da bode podpirala le tiste ljudi — »Bevolkerungskreise, die unsc-rem Institute (namreč »Kranjski hranilnici) »vohhvollend gesinnt sind«, razlagamo si kot Slovenci to odkritosrčno izjavo tako, da se bode »Kranjska hranilnica« ozirala le na svoje nemške ljudi, to je da bode višje vložne obresti dajala le Nemcem, ki so njenemu zavodu naklonjeni, Slovenci pa, kateri ji že kot taki radi svoje narodnosti ne morejo hiti naklonjeni, bodo se morali zadovoljevati z navadno obrestno mero po
Vprašamo torej sedaj slovensko občinstvo, ali ni bolje, da ostane pri svojih domaČih hranilnicah, pri katerih vladajo zdrave gospodarske in finaneialiie razmere, nego da zaupa kateremkoli drugemu zavodu, ki z vihravo obrestno mero špekulira. * *
Sedaj pa se nam je dotakniti zelo važne točke, to je pupilarne varnosti hranilni«*. Jasno nam mora biti, kakšno varnost ali jamstvo naiu pod a je jo slovenske hraniiniee in kakšno »Kranjska hranilnicam v Ljubljani.
»Kranjska hranilnica« v Ljubljani ni osnovana po znanem hranil-ničnem pravilniku. Osnovana je bila mnogo prej in se mu tudi tedaj ni prilagodila, ko je stopil v veljavo. Ona se zato ofieialno imenuje »Dru-
štvena hranilnica«, »hranilnično društvo«, po nemški »Sparkasse-Ve-rein«. Osnovali so to društvo 1. 182(1. nekateri ljubljanski meščani, kateri za premoženje vlagateljev niso niti z grošem jamčili. Ljudje so vlagali denarje in takrat niso niti mislili na izgubo. Rezervni fond je počasi rasel in prišel je do današnje višine, in zdaj bode. kakor r»e kaže, padal.
Kdo pa oskrbuje imovino »Kranjski* hranilnice«? O u radništvu tu ne moremo govoriti, pač na moramo govoriti o upravi in o kontroli. »Kranjska hranilnica« v Ljubljani ima poseben ustav, ima namreč »društvene in spravne člane« (Ver-eins- um! Administ rationsmitglie-der), katerih je sedaj 62. Ti člani so torej vrhovna oblast, ki Vodi hranilnico. Ti člani so višji oficirji, zasebniki, zdravniki, hišni posestniki, inženirji, grofi in \ i lezi, torej vse časti vredni možje, ki pa nimajo strokovne usposobi jenosi i. ki je za upravo tako velikega denarnega zavoda neobhodno potrebna.
Članstvo »Kranjske hranilnice« ve takorekoč podeduje. Vsakokratni člani volijo sami nove člane, a volijo svoje sorodnike, kateri morajo imeti le eno. BDOSobnost, namreč d*i so Nemci. V prejšiiih časih so bil; tudi Slovenci v upravi, ali ko so ti izumrli, niso več nobenega Slovenca volili v upravo.
Revizija »Kranjske hranilnice« je torej v rokah varnih članov tega zavoda. Tu ni višje oblasti ali kake javne korporacije, kateri naj bi »Kranjska hranilnica« v Ljubljani predlagala svoje knjige in račune v pregled in odobrenje. Te namreč opravljajo sami člani med seboj doma prav po domaČe. Nihče torej ne more reči. da je to moderna naprava in uprava. Ker pa »Kranjska hranilnica« ni pod javno kontrolo, kakor jo n. pr. imajo mestne in občinske hranilnice, moremo reči. da tu ne moremo nikdar \edeti, ali je vse v redu ali ne.
V interesu \ lagateljev Kranjske hranilnice« bi torej bilo. da ta zavod priđe pod javno kontrolo. Ker društveni člani in tisti knratorji nimajo nobene obveznosti do vlog, to je ako bi vlog ne mogli izplačevati, ne bi nobena postava ne mogla siliti Ranzingerja, da kaj plača, zato bi bilo tudi pravično, da nimajo pravice razpolagati s hranilničnim dobičkom. Ti kurator.ii ne postopajo niti v duhu vlagateljev,   ampak ravno
proti njim sovražno« Abnormalno je torej stanje sedaj, da razpolagajo s pridobljeno imovino možje, kateri ne nosijo nobenega jamstva in za katerimi ne stoji nobena jamstvena korporacija. Zato bi bilo edino pravično, da preide kontrola »Kranjske hranilnice« v roke javne korporacije, in tu hi bila dežela Kranjska prva poklicana, da braneč interese svojega prebivalstva, prevzame kontrolo iu da ona po svojem organu, deželnem odboru in zboru odločuje o razdelitvi vsakoletnega dobička.
Ob tej priliki opozarjamo na svoja izvajanja vlado in sodišča. Vlado zato, da ne bode javne in nepristranske kritike s konfiskacijami uduševala, sodišč:, pa zato, da bodo skrbela, da se bode denar varovancev in uedoletuih otrok plodonosno nala-giil le v pupilamo varnih hranilnicah, med katere spadajo vse v zmi-slu hranilničnega pravilnika usta uovljene mestne ali občinske hranilnice, ne pa tudi >: Kranjska hranilnica« v Ljubljani, ki nima razven selie nobene pupilarne varnosti. Opozarjamo na to dejstvo varuhe kot zastopnike nedoletnih otrok in varovancev, da bodo upoštevali le hranilnice s sirotinsko varnostjo, in takisto veljajo nase besede županstvom in cerkvenim predstojništvom, ki upravljajo z u nožnimi, oziroma 8 cerkvenimi zakladi. Uverjeui smo, da niti vlada niti sodne oblasti z nad varstveno močjo in pravico ne pripisujejo »Kranjski hranilnici« v
Ljubljani pupilarne varnosti, kor ve do, da je ta zavod nima, in da jo <u-mo zato priporočajo, ker je »Kranjska hranilnica« v Ljubljani nemška hranilnica, ki podpira najizdatnejc nemško   propagando na Kranjskem.
V zgoraj navedenem zmislu naj se torej preosnujo »Kranjska hranilnica«. Ako se to stori, potem ne bo treba snovati kako deželne banke. »Kranjska hranilnica« naj pride v last Kranjske deželo in takoj se bodo sanirale deželne finance. Dobiček se bode dajal le v deželne naprave. Dežela, ki bo jamčila za zavod, imej tudi korist. Sedanji knratorji nimajo pravice razpolagati s popolnoma tajim premoženjem.
Deputacija Romunov pri prestolonasledniku.
Budimpešta, 15. julija« Prestolonaslednik je baje neki deputaciji ogrskih Pumunov dejal sledeče: »Vem vse in vidim vse. Vem tudi, tla so me ogrski Runmni med mojim pptovanjem v Sinajo povsod na kolodvorih hoteli pozdravljati, da so jim pa za drevjem skriti žandarji branili. Vem tudi, da so Romuni habsburški hiši vedno zaupali. Ce v tem zaupanju ostanete, hote prišli do svojih pravic«
Budimpešta, 15. julija. Vest. da bi bil prestolonaslednik rabil napram romunski deputaciji besede, kolportirane v rumunskih listih, se odločno dementirn.
„Veleizdaja" brez konca.
Z a g r e h . 15. julija. V Mitro-vici se je proti nekaterim Srbom, ki so peli srbske pesmi, uvedla preiskava radi veleizdaje.
Sestanek vladarjev v Kromerižu?
K r o m eri ž, lo. julija. Okrajno glavarstvo v Kromerižu je naznanilo časopisom, da ni izključeno, da se udeleže letošnjih cesarskih manevrov poleg nemškega cesarja tudi angleški kralj Edvard, ruski car Nikolaj in romunski kralj Karo!.
Trozveza.
Pa riz, julija. Francoski
zunanji minister Piehon je dobil od italijanskega zunanjega ministra Tittonija naznanilo, da letos ne bo nobenega sestanka zastopnikov tro-zveznih držav, [z tega se sodi, da se od strani trozveze ne misli za sedaj pre-tresovati krečansko vprašanje. Poleg tega je videti iz omenjene vesti, da je trozveza trdno zaključena in ni potreba nobene revizije ali pogajanja.
Ruski car obišče sultana.
Carigrad, 15. julija. Vladno glasilo »Ittihad« javlja iz najzanesljivejšega vira, da bo ear na jesen obiskal sultana.
Turčija.
C a r i g r a d . 15. julija. Angleško - ruska spomenica protestira proti navzočnosti turških čet v l"r-miji in drugih krajih Perzije.
Revolucija v Perziji.
Položaj.
Be r o 1 i n . 15. julija. »Lokal -anzeiger« javlja iz Petrograda, da je položaj zelo resen. Vendar Sipadhar zatrjuje, da se Evropejcem ni ničesar bati. Nevarnost za Evropejce niso vstaši. temveč šahovi privrženci, ki bi radi s svojim nastopanjem proti Evropejcem prisilili Ruse k inter venci j i.
P e t r o g r a ti . 1"). julija. Ofici-jalni listi pravijo, da se Rusija ne bo več zavzemala za to da ostane dosedanji šah še na prestolu.
Šah.
Be r o 1 in. 15. julija, iz Teherana se poroča, da je šahov položaj obupen. Ruski in angleški poslanik prigovarjata šahu. naj se z naciona listi sporazume, on pa se temu brani. Teheran.
T e h e r a n , 15. julija. Streljanje v mestu je ekbro docela že ponehalo.
Sveta vojna proti Rusom.
Teheran, 15. julija. Duhov-ništvo poživlja prebivalce na sveto vojno proti Rusom in propoveduje bojkot ruskega blaga.
Teheran, 15. julija. Jeza proti Rusiji raste. Zahteva se, da bodoči parlament iztira iz armade ruske vojaške inštruktorje, ki itak niso nič drugega ko špijoni.
Ruska intervencija.
P e t r o g r a d , 15. julija. V političnih krogih odločno svare Rusijo, naj se ne vmešava v perzijske homa-tije, ker bi to utegnilo zahtevati pr<-ogromnih žrtev.
Izjava Sipahdara.
Petrograd, 15. julija. »Ru-skoje slovo« javlja* da je Sipahdar poslal tujim zastopnikom sledečo izjavo: »Ne želimo prelivanja krvi, hočemo le resnično, ne papirnati) konstitucijo. Bodite prepričani, da se mir v mestu ne bo kalil. Življenje 111 imetje   inozemcev ni v nevarnosti.«
Zadnje novice.
Petrograd, 15. julija. Na šah ovo povelje se je danes zjutraj ob 7. uri začelo na mesto streljati. D:-plomatični zastopniki tujih držav so prosili šaha za premirje toliko časa, da odidejo inozemci iz mesta. Šah je prošnjo odklonil.
P e t r o g r a dd , 15. julija. Po zadnjih poročilih je šah vendarle privolil v premirje. Šahove čete so se umaknile v Sultanabad.
„BeleMojnlfor proces v Zagrebu.
V včerajšnji razpravi je sodišče končalo zaslišanje kronskega svedo-ka Gjjorgja Nastiča. Prcje se je mislilo, da bo Nastič izpovedal senzaci-onelne tajnosti in zanimivosti, no, občinstvo, ki je polnilo galerije, je bilo razočarano, ker je Nastič pri zaslišanju samo ponavljal in komentiral to, kar je že napisal v svoji brošuri »Finale«.
Nastič je na dolgo in široko govoril o soprogi dr. Žarka Miladino-viča. Preje o tej aferi ni hotel govoriti, ker je bil še le te dni zaslišan pred vojnim sod. kot priča proti dr. M i lad i no viču. Gospa Mileva Miladi-noviceva mu je pokazala sliko makedonskih vstašev. Na tej sliki sta bila srbska častnika Damjanovie in Stojanovič ter makedonski vojvoda Skopijanče. Na mizi je bilo videti revolver in bombe. Gospa Miladino-\ ičeva mu je rekla, da je bil vojvoda Gjorgje Skopi janče 15 dni skrit v njeni hiši. O poročniku Dušanu Ob-takiču je slišal, da je nosil od ministra Pašiča denar raznim uglednim politikom na Hrvatskem. Teh politikov neče imenoma navesti, ker za to trditev nima dokazov. V proračunu kraljevim4 Srbije se nahaja postavka v znesku 1,300.000 dinarjev za srbsko propagando.
Toda ves ta denar ni namenjen /a propagando v Makedoniji in stari Srbiji. Del tega denarja se je porabil tudi za akcijo v Bosni in na Hrvatskem.
Y »Slovenskem Jugu« so sklenili, da se v slučaju potrebe prične s teroristiško akcijo tudi na Hrvatskem. Akcija v Bosni se je vodila preko Dvora. Tu sta bila zaupnika obtoženca Živkovič in Bekič. Ko je bil v Zemunu kongres srbskih poljedelskih zadrug, so vsi vdeleženci po-setili Belgrad. Meti temi je bil tudi Adam  Pribičevič. drugih ni poznal.
Tast »Slovenski Jug« je bil edini časopis v Srbiji, ki se je bavil izključno z zunanjo politiko.
P r e d s e d n i k : Ali so tudi iz Hrvatske in od drugod pisali v ta list \
Nastič : Tega ne vem.
Predsednik: Ali imate še kaj navesti
X a s t i č : Ničesar.
Ker izmed senata ni nihče stavil na svedoka nobenega vprašanja, ga je jel spraševati državni pravdnik. Accurti je najpreje konstatiral, da so neresnične trditve, da bi bil v zadnje času posečaJ Nastiča v njegovem hotelu. Na to je svedoka vprašal, kdaj je kateri izmed članov /Slovenskega Juga« vstopil v klub.
Nastič: S prihodkom Kara-gjevičevim se je pričelo protizakonito delovanje v »Sloven. Jugu«. Katere osebe so bile takoj s početka člani, mi ni znano. Najbrže tisti, ki so bili člani tudi kasneje.
Jaša Nenadovič je prišel v Srbijo, ko je kralj Peter zasedel prestol. Nenadovič je sorodnik kralja Petra. Če je vstopil v »Slovenski Jug«, je to storil na ukaz dvora. Milan Pribičevič, Ljuba Jovanovič in Ljuba Nešič so potovali pO Hrvatskem, Slovenskem in Bosni še preden sem jaz prišel v Belgrad. To je dokaz, da se ideja o revoluciji ni rodila v moji glavi.
Državni pravdnik: V statutu se naglasa potreba sloge Hrvatov, Srbov in Slovencev. Ali veste, na katere elemente na Hrvatskem se je mislilol
Nastič: Jaz ne poznam političnih razmer na Hrvatskem; za to boste nemara vi sami najbolje vedeli.
Nastič je na to jel zopet obširno govoriti o revniicionarnein statutu ter ga komentirati. Rekel je med drugim, da v Srbiji ni notranje svobode. V Srbiji vlada svoboda samo pogojno, namreč za ono stranko, ki je na vladi. V Srbiji ne pride do ^eleizdajniških procesov, tam se pro-tivniki vlade enostavno ubijajo brez
sodišča . . .
Predsednik: Evo, o tem naj piše profesor Masarvk!
Državni pravdnik (napram obtožencem): Za vas je tu bolje!
Na te besede je nastal vihar ogorčenja med obtoženci, ki so razburjeno klicali: »Kaj, pri nas je svoboda? Že leto dni sedimo v ječi povsem nedolžni!« Obtoženec B o ro-
je v i č : Zaprli ste nas s pomočjo frankovskih legij!
Predsednik: Takoj se imata iz dvorane odstraniti Borojevič in Bekič!
Obtoženec Bekič: Zakaj pa izziva državni pravdnik!
Predsednik : Zakaj se razburjate, ali ste vi pripadniki Srbije!
Obtoženec Pribičevič : Državni pravdnik s tem pljuje na nas. Ko se je nekoliko polegel vihar, je državni pravdnik še stavil na Nastiča nekaj vprašanj, ki pa so bila brez večje važnosti. Danes je prišel na vrsto, da stavi vprašanja na Nastiča, glavni zagovornik dr. Hin-kovič.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 16. julija.
-f- kov na ministrski portfelj —
tako se lahko imenuje vse opozicijsko in obstrukcijsko bojevanje dr. Šusteršiča. Minister bi rad postal — na vsak način in za vsako ceno. To je že davno cilj njegovega hrepenenje in to je cilj njegove stranke, ker upa, da bo z ministrsko močjo in z ministrskim vplivom ugonobila napredno stranko. Ce pogledamo, kako besno in blazno strahovlado so začeli klerikalci v vseh korporacijah, koder so prišli do veljave, potem si lahko predstavljamo, kako bi šele ministrski portfelj izkoriščali v svoje umazane namene in za boj zoper napredno stranko. Da jim ni nič za narodne interese, ki bi jih eventuval ni jugoslovanski minister lahko z uspehom zastopal, priča dejstvo, da so se postavili na stališče: raje naj južni Slovani sploh ne dobe ministra, če ni kranjski klerikalec. Že dolgo zavzemajo klerikalci to stališče. Te dni je bil v nemških listih citiran govor bivšega poslanca dr. Schnlka iz leta 1001. V tem govoru je Schalk obdolžil dr. Šusteršiča, da je na najgrji način spletkaril pridi dr. Fcrjančiču, ko ga je mislila krona imenovati za ministra, in da je svoj namen dosegel. Ravno tako je bilo lani. Dalmatinski deželni glavar vrli in zvesti prijatelj Slovencev, dr. 1 v č e v i č je bil lani že tako rekoč na listi za jugoslovanskega ministra, a ker ..e vlada hotela vze*i jugoslovanskega ministra izmed Hrvatov in ne izmed kranjskih klerikalcev, jc dr. Susteršič proti temu protestiral in da bi imenovanje onemogočil, je začel posebno akcijo zoper institucijo ministrov - rojakov. Kar naenkrat je našel, da je bolje n i č imeti, kakor nekaj, da je bolje, če Jugoslovani nimajo sploh nobenega zastopnika v vladi in nobenega svetovalca pri kroni, kakor da bi imeli ministra - rojaka. Seveda dr. Šusteršič tega sam ne verjame, ali slepomišil je s tem, da bi ne bil dr. Ivčcvič imenovan za ministra in da bi mogel samega sebe spraviti na ministrski fotelj. Tudi sedaj je ostal zvest sam sebi. Ko je začel obstrukcijf», ni se mu šlo za nič drugega, kot da se dokoplje do ministrskega portfelja. Računal je: po oblast ilni zakon jeza zunanjo politiko cele monarhije tako velikanskega pomena, da bo ministrstvo odstopilo ali pa razpustilo zbornico, če ga ne Spravi pod streho. V obeh slučajih je upal, kakor smo že pojasnili, da postane minister. A vlada ni odstopila in ni razpustila zbornice marveč je zasedanje zaključila in prekrižala Su-steršičeve račune. Da se je šlo Šusteršiča samo za ministrski portfelj, to se je pokazalo pri zadnjih pogajanjih. Xa konferenci šestih članov vladnih strank z obstrukcijonisti je dr. Lueger — gotovo v sporazumlje-n j u z Beinerthom — ponudil »Slovanski enoti« nekaj portfeljev. Proti temu je dr. Sustersie protestiral, češ, ministrskih portfeljev ne sme dobiti »Slovanska enota«, marveč jih morajo dobiti samo slovenski klerikalci in češki agrarci. To je bilo še Lueger ju prev?č in pogajanja so se razbila. »Slovenec« zdaj seveda tudi to taji. Ena laž več ali manj — kaj za to v tako hudih časih, tako si misli »Slovenec« in rešuje Šusteršiča kakor more in zna. A kaj je Šustcr-šič že vse tajil v zadnjih 14 dneh. Tajil je, da je pri pogajanjih z Bie-nerthom zahteval tri slovanske univerze naenkrat, a je bil postavljen na laž. Tajil jc, da je zahteval razve-Ijavljcnje dehgaeijskega mandata dr. Ploja, a vsi ministri so ga postavili na laž. Zdaj zo]>et taji, da je za svojo stranko reklamiral pri pogajanjih z vladnimi strankami pod vodstvom dr. Luegerja ministrski portfelj — a kdo mu bo verjel. Živa duša ne, toliko manj, ker je sedaj le nadaljeval kar je zastopal lani proti dr. Ivčeviču. Nam priča to nečuveno početje samo eno: kaj si vse obetajo klerikalci od pridobitve ministrskega portfelja in kako upajo, da bi slovenski klerikalni minister mogel uničiti naprednu stranko. Opozorili so nas na pretečo nevarnost in vedeli se bomo zavrtati!
-f-   »Slovencev o«   prorokovan je. V teh žalostnih časih — »za obesit se
nam je« — se tolaži. »Slovenec« s pogledi v bodočnost. Ozrl se je po mili slovenski domovini in videl je. da bi v slučaju novih državuozbor-skih volitev klerikalci pridobili mandatov na vseh koncih in krajih. In s slovesno gesto deklamira: Ljubljana bi Hribarja v drugič ne poslala (v državni zbor), tudi o tem ni dvojbe. — Ljube duše — streznite se! Anti-alkoholikom pristoja slabo, če se prikažejo na njih znaki delirija. Pri zadnjih volitvah sfe bili tepeni z večino tisoč glasov in tepeni boste tudi pri prihodnjih volitvah, tepeni tako. da se Vam bo kar črno delalo pred očmi in da vse lekarne ne bodo imele dovolj žavb za vaše rane!
+   Kočevski sodnik  Stockl se
trudi na vse moči, kako bi šel na roke kočevskim hudodelcem; narav nost gi ulj ivo je, kako zanje skrbi, kakor oče ali pa bratec. Sedaj jim je napovedal, da lahko odsedijo kazen, ki so jo dobili zaradi hudodelstva nad tajnikom Novakom, obenem s preiskovalnim > a porom. Ali je to dopustilo? Tako .jim prihrani nekaj njihovega dragega časa. Iz tega pa je tudi sklepati, zakaj se funkeijonar državnega pravdništva Braime ni pritožil radi premajhne kazni, ki so jo pri Stocklu dobili kočevski hudo delci. Brez dvoma je dal tak ukaz novomeški Kočevar - Kondenheim, ki tudi, kakor bratec, čuti s preganjanim] kočevskimi hudodelci. Wein -schrottova mati baje hoče položili nizko kavcijo pri sodišču, da bi bil sin izpuščen iz preiskovalnega zapora; vsakdo pa dobro ve, da jo namerava \Veinschrott popihati v inozemstvo. Zato je priporočati novome škemu okrožnemu sodišču, da nastopi z vso odločnostjo, da bo kočevsko sodišče postopalo proti \Veinsehrottu in tovarišem tako, kakor je predpisano v zakonu.
-f- Graško nadsodišče in slovenski pravniki. Pred meseci je vložil absolvirani pravnik I. na graško nadsodišče prošnjo, da ga sprejme v sodno službo. Takšno prošnjo navadno rešijo v par dneh. Imenovani pravnik je čakal na rešitev svoje prošnje zaman mesec dni. Sele, ko je rešitev urgiral, se je predsedstvo graškega nadsodišča toliko potrudilo, da ga je obvestilo, da je sprejet v sodno službo. Pravnik J. je seveda Slovenec. In Slovencev pri sodišču, kakor izpričuje slučaj pravnika P., sploh ne sprejemajo, ker zanje ni prostora. Zato je predsedstvo graškega nadsodišča hitelo, da je sprejelo 15 nemških pravnih praktikantov, preden je rešilo prošnjo za sprejem slovenskemu pravniku J. Iz tega postopanja se vidi, da namerava graška gospoda Slovence polagoma popolnoma izriniti iz sodne službe. To je očividno njih namen. Takšnega krivičnega postopanja Slovenci ne moremo več mirno trpeti in upreti se mu moramo z vso silo in odločnostjo. Da bi vsenemška graška gospoda z nami pometala, tega mora biti enkrat za vselej konec. Dovolj dolgo smo že mirno prenašali udarce, ki so leteli na nas iz Gradca, čas je, da na te udarce odgovorimo s primerno energijo in odločnostjo!
-f- Kdo je ovaduh? Poizvedel i smo, da je tvrdka Lininger ovadila oblasti, da se v »Učiteljski tiskarni« tiskajo razglednice, nanašajoče se na cesarjevo darilo ljubljanskemu nemškemu gledališču. V neko pošiljatev, namenjeno na tvrdko Lininger, so bile pomotoma zamotane tri razglednice. Te je Lininger našel v zainotu in ni imel nujnejšega posla, kakor te razglednice nest i visoki c. kr. deželni vladi. Brez vsake pripombe!
+ Pri občinskih volitvah v Ja-blanici v ilirsko-bistriškem okraju so zmagali napredni kmetje na celi črti. Je že začelo klenkati! Občina je bila doslej v klerikalnih rokah.
+ Dr. Brejc je z najeto večino razpustil ]x>družnico sv. Cirila in Metoda v Celovcu pod pretvezo, da je družba dosedaj razvoju šolstva na Koroškem le — škodovala. To je pri-četek očitnega in strastnega boja proti družbi sv. Cirila in Metoda na Koroškem. Natančnejše poročilo sledi.
-f- Promocija. V četrtek diie 22. t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran odvetniški kandidat g. Oton F e 11 i c h - F r a n k h e i m doktorjem prava. Čestitamo!
-j- Na dunajskem vseučilišču promovira dne 20. t. m. koroški Slovenec eand. prof. g. TomaS Sušnik doktorjem filozofije. Čestitamo.
— »Združeni narodni odbor« je imel včeraj v pisarni dr. Kokalja sejo. Dovolil je nekaj podpor ter se posvetoval o došlih osnutkih in načrtih za spomenik žrtvam 20. septembra. Osnutke za spomenik so izdelali Bizjak, Peruzzi, Vrbanija in Zajec. Najboljši osnutek je Peruzzijev.
-f- Prestavljen je službenih ozi-rov poštni ofie. I. O t o n i č a r iz Ljubljane v Opatijo.
— Občni zbor šentjakopsko-irnovske moške podružnice družbe sv. Cirila ia Metoda se vrši jutri v
' soboto ob 8. zvečer v gostilni pri So-
1 kliču v Konjušjiih ulicah. Ker se ta podružnica vzbuja k novemu: življe-
( nju, naj se ga trnovski in šentjakobski narodnjaki in narodnjak i nje udeleže v kar največjem številu.
— Na sokolskem zletu na Vrhniki bo banket v prostorih vrhniške »Čitalnice«. Kouvert stane 2 K.
— Izletnikom na Vrhniko naznanjamo, da je veljavna vstopnica naj telovadišče tudi za ljudsko veselico ter da bodo cene jestvinam in pijači navadne. Ljudska veselica bo nudila mnogo neprisiljene raznovrstne zabave. V paviljonih bodo stregle, kakor smo že omenili, naše vrle \ rhniške narodne dame. Tam boš dobil dobro kapljico vina, sveže pivo, jest vine, kavo, razglednice, smodke, cvetlice itd. itd. Če se ti bo /ljubilo, boš smel tudi plesati za 20 vinarjev.
— Tridesetletni službeni jubilej praznujejo v sredo, dne 21. t. m. v Bohinjski Bistrici v hotelu »Triglav« gg.: J. D i m n i k, nadučitelj v Ljubljani; J. J a n e ž i č, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju; Alojzij K e c e 1 j, učitelj v Ljubljani; A. K 1 e č, učitelj v Ljubljani; J. P i n -t a r, nadučitelj na Grosupljem; Pr. Ks. T r o š t, nadučitelj na Igu; J. M u r e n, nadučitelj v Drašičih; J. Vrez c c, nadučitelj v Ribnem in Josip Žiro v n i k, nadučitelj v Gorjah. Odhod iz Ljubljane v sredo ob 7. zjutraj z gorenjskim vlakom. Tovariši in prijatelji jubilantov dobrodošli !
— Čitalnica v Novem mestu je sklenila, prispevati za sklad »200 X 1000« znesek po 200 K. — Naj bi jo druge čitalnice in bralna društva posnemale !
— Izredni občni zbor »NDO.« v LjubIjani se vrši v nedeljo 18. julija ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na dnevni red pride: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. volitve (predsednika in spoj>olnitev odbora), 4. ustanovitev holn.-podpornega zaklada, 5. volitev krajevnih zaupnikov in denarnih poverjenikov in G. slučajnosti. Ker je dnevni red za napredek »NDO.«, kakor za samoosvojo narodnega delavstva jako važen, posebno glede ustanovitve bolniško-podpor-nega sklada, je pričakovati obi lega zanimanja za stanovske koristi delavstva in polne udeležbe.
— »Družba sv. Mohorja« šteje sedaj 8o.44.*5 članov; za 1054 več kot lansko leto.
— Telovadim društvo »Sokol II.« priredi dne 1. avgusta, kakor že svo-ječasno objavljeno v »Slov. Narodu«'
svojo 1. javUO teiovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico v Kole/i j-skem parku. Bratska društva se ponovno prosijo, da se na to prireditev ozirajo.
— Telovadno društvo »Sokol II.«
vabi tem potom vse SVOJe člane, naj se v velikem Številu udeleži' /.leta na Vrhniko dne lv t. m. Posebni vlak
bo odhajal    iz Ljubljane    ob deveti
uri dopoldne. V to svrho se bodo vršile v soboto, dne 17. t. m. <m! 8. do 9. ure v društveni telovadnici redovne vaje za vse one Inate, ki se udeleže zleta v kroju. Xa /dar!
— Posebni * lak na Vrhniko. Telovadno društvo > Sokol« v Ljubljani priredi v nedeljo, 18. t. m. povodom sokolskcgn. celodnevnega zleta na Vrhniki, posebni vlak tja in na zaj. Ker je proga kratka, s«' ni motrio doseči znižanje vožnje cene ter OSta-nejo cene take kol sicer, namreč sta ne vožnja v II. razredu tja iu sem 2 K 60 v. v III. razredu pa 1 K SO v. Vlak bo odhajai z južnega kolodvora točno ob 0. dopoldne, vračal se pa b<xle nekaj pred II. ponoči. Listki za posebni vlak se bodo dobivali pred odhodom vlaka pri blagajnah na južnem kolodvoru.
— Na včerajšnjem obenem zboru »Glasbene Matice« so se izvolili dosedanji odbornik): Predsednik prof. Anton Stri t o t*, odborniki: dr. Janko Bezjak, dr. Fran Dete 1 a , Anton J e r š i n o v i č , Fran M i 1 č i n s k i, Anton L a j o vic. Stanko P r e m r ! , dr. Vladimir Ravnibar, dr Vladimir Kuri e ž , P. Hugoliu S a t t n e r, Alojzij 7i e 1) r e iu novi odborniki; dr. Josip K r e v e 1 j , dr. Josip M a n t u a n i in dr. Janko Z i r o v n i k, kot pre-glednika računov pa gg. »Janko Col-n e r in Ivan S p l i e h a 1.
— »Mestna hranilnica ljubljanska« je zvišala za vse svoje vloge obrestno mero za 1 torej na 4l/Ac/c . Zvišanje velja od 1. julija 1909 dalje.
— Preiskušnja za vajence in va-jenke, oziroma pomočnike, zadruge krojaeev, krojaču* itd. in sicer četrta po novem obrtnem zakonu, se je vršila dne 15. julija ob polu 10. uri dopoldne. Skušnji se je podvrglo pet vajencev in pet vajenk oziroma po močnikov. Napravilo je preskušnjo in sicer 6 prav dobro, ,1 dobro, in l zadostno. Prihodnja preskusu j a se bo vršila sredi oktobra, prošnje za to preskušnjo je vložiti pravočasno pri načelništvu omenjene zadruge.
— Za žrtev septembrskih dogod-■ kov. Albin Tomšič, ki mu je 20. septembra vojaška   krogla prestrelila
ljuća, je toliko okreval, da bi lahko prevzel kako lahko službo, na primer pismonoše na deželi. Prosimo rodoljube, ki bi imeli na razpolago tako skromno službieo, naj naznanijo to uredništvu našega lista. Tomšič je <tar 17 let, miren in marljiv mladenič.
— O napakah in pravilih v slovenskem pisanju je priobčil v za dnjih dveh številkah »Ljubljanske-»ja Zvona« profesor dr. T o m i u -;^k razpravo, ki zasluži, da jo prav natančno prebere vsi naši pisatelji in sploh vsi Slovenci. Konstrukcije, kakor »obesilo se ga je« so nekaj strašnega, a vdomnčile so se pri nas v pismu in govoru. Skrajni čas, da jih začno trebiti. L parno, da bo g. profesor še nadalje objavlja) grde spake, ki so se vrinile v naše liste in knjige.
— Zrelostni izpiti na L državni jrimnaziji v Ljubljani so se poti pred-sedstvom g. dež. šolskega nadzornika Kr. H u b a d a \ ršili od 5. do 13. t. ih. Prijavljeni so bili vsi učenci obe:: oddelkov Vili. razreda (VIIL a 34, VIII. b 35) in T zunanji k, skupaj 70 abiturijentov. Ker je zunanjik preložil svoj ustmeni izpit na jesensko dobo in ima en dijak (b-razreda; prestati ponavljalno izkušnjo, je ostalo za ust meno maturo \- poletnem terminu še 6S kandidatov, po *t4 iz vsakega oddelka. Uspehi so jako ugodni. Le eden abiturijent (b-razreda) je padel na 1 teto, samo dva
iz vsakega oddelka po eden) na pol leta; vsi ostali — 05 — so dobili izpričevalo zrelosti, izmed njih 16 z x«> (v a-oddelku 11, v b-oddelku .">>. Maturo prestali so sledeči: (iz la uddelka); Bergant Peter. Brilej Er-nest. Permantin Pr., Handler Jos. i/. iHlliko). Herzog Robert, Kimlig Oskar, Krauland  K i bard, K reč Sia
is v, Krobat Iv.. Ludwig Viljem, Lasehiitzkv Karel, Miehitsch Alojz, Mik;;> Iv.. M i lave*- Anton. Milavec Hugo  (z odlikol .  Pekle Gašper, lVrz
Pr., IVteln Karel, Požlep Pr. (z od likoh Puesko Otmar (z odliko), FJe-bolj Karel. Seh;ul:nger Rud., Sehlev Kr. (z odliko), vit. Strigl Rihard iz iHllikni. Suša Vladimir   (/. odliko,, ra Jos. (z odliko.. Vagaja Pr. (z odliko) , Zahradnik Iv.,   Zobec   Iv. \/. Iliko), Zupan Pr., Zurl .los.; (iz b-Idelka): Ambrožič   Matija. Benko Leop., Bobnar A nt.. Bogataj Lorene, Bohinjec Jos.. Dekleva Len. Gnido ree Ant. (z odliko)   Hiti Fr. (z od-. Hodžar Jakob,   Kobal Bogo-. Kostanjsek Mihael. Kukelj Mi-
- v. Lenarčič Pr., Leveč Roman, V.       -lak.. Mejak Rud., Mlinar Kr..
Iv.. Naglic Milko. Orožira Jos., Pestotnik Iv., Petrič Gabrijel, nik Ant. (/.odliko). Požene! Fr.. Ravnihar Roman, Skebe Venčeslav, Suver Pavel (z odliko), Subic Ivan odliko). Voršič Alojz, Vrančič Ciril, Vranjek Ivan. Žganj ar Ignacij.
— Pospeševanje strelskih vaj. Domobransko ministrstvo j«' pripravljeno raznim društvom in korporaei-jam, ki goje strelske vaje, aa k lan jat i raznovrstne in dalekosežne ugodnosti. Pred vsem dovoljuje prosto porabo vojaških strelišč in brezplačne in-
ctorje, daje tudi podpore za napravo strelišč, izposoja puške in r nestrokovna navodila, naklanja da-in prodaja municijo in smodnik • znižanih cenah. Natančnejša po-
- ila dajejo domobranska ozir. čr-ojniška oblastva.
Društvo slovenskih trgovskih sotradnikov za Kranjsko s sedežem Ljubljani, nas prosi objaviti z ozimni na poročilo priobčeno dne 8. ju-t. 1. št. 152 pod naslovom »Občni ■   pomočniškega    zbora gremija trgovcev« sledečo   izjavo: »Gorenje štvo deluje tukaj kot samostojna ganizacija ne glede na politiko, ter nastopa bodi si volitve    ali drug]]' stanovskih zadev vedno nepristransko, piič pa popolnoma objektivno v oevit stanovskih odnosa je v. Naravno je, da se zanima v kolikor ga veže dolžnost tudi za   ženskega na-stavijenea, ker je rodbina tega člana tudi    rodbina    organizacije. Toliko interesentom v pojasnilo, da se ode brez temeljnih podlog pripisovalo podpisanemu društvu tenden-!io politično delovanje. Dragotin g I i č. m. p., tajnik; Albert M o-faue, m. p., predsednik. — OponV uredništva: Kaj pa. ce   bi se go ^POtrje vsaj za silo naučili slovenskc-jezika .'
Glas iz občinstva. Gospod llvdnik! Graje, ki jih izrekate vi in
koh-jfi pri drugih listih povo-,!<)in požarov in drugih javnih nedostatku v. padajo pri oblastvih veči-aox&a na nerodovitna tla. Včeraj ste J°Pet grajali razne nedostatke povo-
ognja v Kolizeju in to seveda P°Polnoma upravičeno. Malo pa je QPanja, da se bo vsemu temu v okom Prišlo. Fkrene se pač nekaj, dajejo se Pismeni ukazi, manjka pa kontrole, p ukazi se ne izvršujejo. Tako je bi-JJ Pred kratkim tudi pri ognju Y fanholzerjevem skladišču za cunje |J kosti. Vsi trije ljubljanski dnevnj-*| so zahtevali odpravo tega skladi-?C« radi nevarnosti ognja, še bolj §M sanitarnih vzrokov — radi pene-trantnega smradu, ki prihaja iz tega
skladišča. Ce menite, gospod urednik, da ste kaj dosegli, se jako motite. Mesto da bi v to poklicana oblast dala skladišče zapreti, nadaljuje se ondi cunjarska in »koščena« obrt prav tako, kakor pred požarom. Navidezno se odpelje semtertje kak voz blaga v drugo siiladišče, za katero se pa istotako še ni vršil komisijonalni ogled v predpisani pričujočnosti povabljenih mejašev. Prav tako bo v bodočnosti tudi pri Kolizeju. — Prejšnji teden ste pisali, da bo menda že vendar enkrat izginila iz mesta mi-larna (Costova v Celju) in dostavili: »ta razširjevalka penetrantnega smradu sredi mesta je res unikum ter prava persiflaža — higijene . . .« Tudi v Ljubljani imamo tako »raz-ši rje val ko penetr ant nega smradu.« »Slovenski Narod« in drugi listi so že večkrat grajali »ta unikum in pravo persiflažo — higijene . . .«, toda nihče se ne gane. — Gospod urednik vi bi morali biti navzoči, ko je pred kak imi desetimi dnevi bežala šolska mladež, držeč se za nos, mimo tega »unikuma«, takoj za njo je pa pospešila stotnija pešcev svoje korake, ta-korekoč v »laufscbrittu«, celo eska-drona dragoncev se je spustila v beg! Zabavljali so umevno vsi pasanti. Ubogi sosedje! — Tudi na Poljanski cesti imamo smrdečo cunjarno in ko-ščarno. Seveda istotako brez komisi-jonalnega ogleda. Lastnica je vzela »patent« le za nakupovanje starega železja — kupnje pa smrdeče predmete. Kakor st vidi, treba bo še mnogo komisijonalnih ogledov v Ljubljani. Potrebna pa bo obenem tudi kontrola o natančnem izpolnjevanju oblastvenih odredb.
Iz Lukovice se nam poroča: C. kr. fin. ravnateljstvu v Ljubljani naznanjamo s tem uljudno, da se naša občina imenuje »Lukovica« in nič drugače, tako se glasi naš uradni pečat. Ravno tako se glasi naša pošta zdaj »Lukovica pri Domžalah« ali po nemško b. Domžale. Naj torej gospodje nikar naslovov na pošiljat-vah ne črtajo in popravljajo in posebno naj puste tisti uboga slovenski »ž« v besedi Domžale in ga ne popravljajo v »Domschale. Ce ne verujejo, da imamo mi prav, poslali jim bomo »t i č a« na upogled proti DO-v ratku.
Gasilno društvo v Zgornjem Kašlju priredi dne 18. julija pri Antonu Hlebšu po domače pri Toninu veselico z jako zanimivim sporedom.
Iz Novega mesta na Dolenjskem. Prošlo nedeljo 11. t. <n vršilci se je pri nas na korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«? veseliea tukajšnje družbene žensko podružnice. Da bi ne bilo dežja, vršila bi se bila veselica Tia prostem, n;« idilično lepem prostoru v parku nekdanjega meščanskega strelišča. \ -o je bilo V pravem pomenu besede krasno prirejeno. Ali glej nesrečo. Ravno ob tretji uri. ko naj bi se bila veselica pričela, ko je ravno z mestno godbo na čelu. naš dični Sokol« na pozorišče prikorakal vsul se je kruti dež. Naše vrle narodne dame in krasotice, >o žalosti kar obledele in onemele. A to ni trajalo dolgo. Krnalo je bil tu sklep vrle in marljive načelnice naše ženske podružnice sv« Cirila in Metoda, gospe Kosinovo iu drugih dam, ki s> je glasil: »V čitalnico vse prenesimo, in tam veselico priredimo.« Ko je dež le malo prenehal, začelo je na po-zorišču mrgdlenje. Preselitev se je pričela, in ob 5. uri je bila ta že dogotovljena. Res, da niso bili čitalnični prostori tako ozaljšani, kakor bi to bili, ako bi bila misel veselice tam prirediti prvotna. Na vsem je res bilo poznati neka provi zori čnos t, le na enem ne, in to je občna navdušenost za našo sveto narodno stvar. Fdeležitev res da ni bila tako velika, kakor bi bila gotovo na prvotno izbranem prostoru, toda obsežni prostori naše narodne čitalnice bili so vendarle čisto polni narodno čutečega veselega občinstva. Posebno ugajale so pesniške točke izvajane po našem združenem dolenjskem ženskem in moškem pevskem zboru, oso bito pa še oni prekrasni četverospevi gospodov; dr. S'raškn, bratov Kozi-novih ter Ropasa. Denarni uspeh prireditve te veselice bo vkljub neugodnemu vremenu vendar lep. Našim vrlim narodnim damam pa vsa čast in hvala za njih veliki trud.
Nebesna prikazen. Na i>oziv, da naj se poroča o znani nebesni prikazni, poročam kot očividec sledeče: Dne 5. t. m. zvečer ob 7. uri 15 min., bral sem ravno došle časopise sredi vasi Semič v Belokrajini. Kar začujem neko šumenje. Ozrem se in ker nisem imel drugam pogledati kot na nebo, zapazil sem od vasi, oziroma od Kumtinatelna v smeri proti Karlovcu pest debelo letečo kroglo, solčne svitlobe, samo nekoliko bolj zelenkaste, ki je s hitrostjo lastovice letela od zahoda proti vzhodu, po-vzročujoč močno šumenje. Za njo se je vlekel iskrat rep, ki pa je bil včasih večji, včasih manjši. Ko prileti ono stran Kolpe po, mojem mnenju sredi Hrvatske, se kake četrt sekunde ustavi in razleti. Par kosov se je dobro videlo še kakih 40 do 50 m
svitle v podobi kape od razbeljenega litega železa naravnost na zemljo leteče. Vse to je trajalo kakih osem sekund. Ko sem zagledal prikazen, začel sem klicati ljudi, da naj pogledajo na nebo, pa predno se je kdo zavedel, je že vse minulo. Po preteku kake pol minute čulo se je kakih 6 sekund trajajoče strelom iz topa podobno grmenje: grum-m-m —pk-pk-pk. To grmenje čuli so vsi ljudje. Posebno oni vrh Gorjancev in to ravno v ono smer , kjer sem jaz videl komet razleteti. Mislili so, da grmi, pa ker je bilo nebo popolnoma jasno, so prišli na misel, da je potres. Tudi temu niso verjeli, ko ni bilo čuti nič tresenja. Splošne utis je bil ta, da se je zgodilo nekaj izvanred-nega. Da bi bil še kedo drug videl tu pri nas ta pojav, mi ni znano.
Z Bleda se nam piše: Akoravno imamo skrajno neugodno vreme, vendar pridno prihajajo tujci in pričakujemo, da bodo tudi letos napolnili letovišče. Treba je le, da se tujcem, z ozirom na veliko konkurenco, vse nudi, da bodo zadovoljni Bled zapuščali, ker taka »živa reklama« je najboljša. Vidimo marsikaj na Bledu kar ni ravno privabljivo in v povzdigo tujskega prometa in se le čudimo, da društvo kakor »Zdravil-ška komisija« i »Društvo ža povzdigo tujskega prometa« ne store svoje dolžnosti. Omenim naj le, da so nekatere ceste skrajno zanemarjene, blatne, da se komaj hodi, niti pri kraju se ne nasipi je! In to v kraju, kjer je povsodi v obilici dobrega peska. Nič, prav nič se ceste ne nasipljejo, blatne so, da je sramota za Bled. In kaka je cestna ograja od hotela »Steydl« do Rusove trgovine! Vsa polomljena leži že vso leto ob eesti, da je pravi škandal. Kaj si more misliti tujec, ki pride z Lese na Bled in vidi takoj pri vhodu to podrtijo M Ali res ni nobenega, da bi dal to popraviti.' Kaj pa slavno županstvo, ali nič ne vidi t! Vsi složni moramo delati v povzdigo tujskega prometa, ako hočemo, da ne bode Bled zaostal za drugimi letovišči in da ne bodo tujci in letovi-ščarji izostajali, to pa radi malemar-nosti in nebrižnosti tistih (imena sedaj zamolčimo), ki imajo skrbeti za povzdigo letovišča.
Celodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici se vrši 18. t. m. pri g. Žnidaršiču. Začetek ob 9. zjutraj. Predaval bode gosp. nadučitelj Liko-zar, profesor Verbie in tovarnar in predsednik čebelarske zadruge Zni-daršič. Tečaja se udeleže čebelarji iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Kdor se v resnici zanima za napredek čebelarstva, naj se udeleži tega tečaja. Kako čebelari gosp. Zni-daršič, si je v resnici vredno ogledati.
Borovljc na Koroškem. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri-' redi svoj letni občni zbor in veselico v nedeljo, dne 1«S. t. m. na vrtu gost ine g. P. Mišica, puškarskega dobavitelja na Dobravi. Ta podružnica, ki stoji pod vodstvom g. L. Borovni-ka, puškarskega dobavitelja v Borovljah, poslala je lansko leto družbi za naše razmere lepo vsoto 1240 K. Pri lepem vremenu se je tudi letos nadejati lepega dobička pri veselici.
Z Vranskega na Spodnjem Štajerskem se nam t iše: Dne 12. t. m. po noči umrl je tu po kratki bolezni vsled ot ?ovljenjn krvi veleposestnik g. Jakob M e š i č v 02. letu svoje starosti. Rajnik bil je ugleden gospodar ter zaveden in vedno zanesljiv narodnjak. Blag mu spomin!
fikrlatiei se čimbolj pojavlja v Vranskem trgu in njega okolici.
Pedagoški vodja samostojnih slovensko - nemških gimnazijskih razredov v Celje, gosto, prof. Janez Liesskounig pojoV letošnjo jesen, kakor se nam piše, v zasluženi pokoj. — Naslednik mu bode baje g. prof. dr. Pr. Som, ki je bil nedavno imenovan za gor. gimnazijo v Mariboru.
SJeparjenje s starim denarjem. Kočijaž N. Javorič iz Trsta se je pripeljal v ponedeljek v Maribor in si nakupil pri bančni podružnici vee starih dvngoldinarjev. Plačal jih ie po 2 K 90 v. Nato je šel po gostilnah in jih izdajal in menjaval za pet kronske novce. Dp zadnjega se mu je posrečilo, zadnji pa je bil jubilejnega kova 1H()7 in se bolj vidno razločeval od ostalih. Gostilničar mu ga je vrnil, obenem pa opozoril stražnika, ki je Javoriča prijel in odpeljal na policijo, kjer so dognali, da je ta manever že dvakrat v Mariboru srečno izpeljal. Oddali so ga okrožnemu sodišču.
Risarski tečaj za učitelje na državni obrtni šoli v Gradcu se je zaključil v sredo. Vršil se je na državne stroške, ter se ga je udeležilo 23 učiteljev. Izmed Slovencev je bil v tečaju samo eden. Kakor povsod, tako stavijo slovenskim prosilcem tudi tukaj take ovire, da si vsak trikrat premisli, predno se odloči za obisk. Usposobljenih za poduk na obrtno-nadaljevalnih šolah jih je bilo 22, med njimi 6 z odliko. Odlikaš je bil tudi edini Slovenec.
Mladi tatovi. Pred kratkim je bilo čitati v tržaških listih, da je neki 131etni deček skočil pri belem dnevu skozi odprto okno v pritlično stanovanje in skušal z železnim drogom vlomiti v razna predala. Ujeli so ga in izročili policiji. Ta ga je pa, ker je bil premlad, vrnila materi. Podobni slučaji se v Trstu sila množe. Zdaj so ujeli 12!etnega dečka R. M., ki je ukradel pri nekem j>eku zavoj boljšega peciva. Na policiji so ga seveda energično posvarili in podučili, da ima razločevati moje in tvoje, in ga nato radi mladoletnosti izpustili Toda pretekla še ni ura, ko je bil dečko že zopet na policiji. Zmuzal se je v neko tobakarno in izmaknil zavoj duhana. Tobakarnar je stekel za njim, ga ujel in izročil stražniku. Na stražnici so ga pošteno ušteli in ga zopet izročili domačemu varstvu.
Nesreča na cesti. Za gradom v Gorici se je prevrnil v ponedeljek zvečer naložen voz na 41 letnega mizarja V. Gorjanca. Šel mu je čez prsi in ga tako poškodoval, da je po noči umrl.
Mesto okrajnega gozdarskega tehnika je razpisano v Kninu v Dalmaciji. Zahteva se poleg predpisanih strokovnih študij znanje deželnih jezikov. Prošnje do 15. avgusta službenim potom ali potom pristojne t>o-litične oblasti namestniškemu predsedstvu v Zadru.
Umrl je nenadoma v sredo v Tolminu trgovec I. Š o r 1 i, oče gosp. Tomo Š o r 1 i j a, not. kandidata v Ajdovščini.
Tatvina na parniku. Med zadnjo vožnjo iz New Jorka v Trst so ]>o-k rad I i mornarji na parniku »Mar-tha \Vashington« raznih jedil in pijač iz kuhinjske zaloge za 4000 K in jih poprodaii potnikom. V Trstu so tatvini prišli na sled in zaprli 7 mornarjev.
Pri občinskih volitvah v Št. Fer-janu na Primorskem so prodrli v 3L lazredu klerikalei (barona Tacco-Pormentini) v 2. in 1. razredu pa zavedni napredni kmetje. Klerikalci so delali že komplicirane račune s Šent-ferjansko občino, pa pili na medvedovo kožo in brez kremarja.
Variete-cirkuv. Benefiea dvojice Kurt in Bela je dobro uspela. Ugajale so vse točke, posebno telovadba. Vezi lomeč M. Tourn se je oprostil v par minutah Meierjevega oklepa Z verigo in 4 ključalnicami in dobil 50 kron. Danes je častni večer ravnateljev Lettik in A.itas. Kot zanimivost se predstavlja novost »Plavajoče gledišče ali Ljubljana na hoduljah«.
Zakasnel cvet. Neki prijatelj našega lista nam ji* prinesel krasen popolnoma razcvetel kostanjev cvet.
Čigava jc ročna torbica? Ob priliki »Slavčeve« slavnosti je izgubila neka dama pred magistratom lepo ročno torbico. Našla jo je neka delavka in si jo pridržala — Policija je najditeljieo izsledila in ji torbico odvzela. Ker se pa ne ve, ali je bilo tudi kaj denarja ali drugih stvari notri, se poživlja oškodovanka, da se zglasi čimpreje osebno ali pismeno pri mestni policiji.
Kužek, povod pretepa. Čevljar B. je imel prijaznega psička, katerega je prodal za 10 K, kar pa njegovi boljši polovici, ki ž njim ni posebno prijazna, ni bilo všeč. Vedno je godla ter zahtevala psa nazaj. Ker je bilo možu slednjič te godbe le preveč, jo ji snoči s pomočjo vajenca na Bregu pošteno pretepel. Razumno, da žena ni molče držala, ampak je kričala in obdajala svojega moža z raznimi priimki, nakar je mož podvoji] batine. Občinstvo se je zgražalo in privoščilo kužku boljšega gospodarja.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in 5 Slovencev. 25 Hrvatov je šlo v Bregenc, 19 v Buchs, 20 pa v Heb.
Uradne vesti. Javna dražba zemljišč vi. št. 196, 198 in 393 k. o. Knežja vas se vrši 22. julija 1909 ob
9. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Trebnjem. Doiočena skupna vrednost znaša 7168 K 00 v. — Javna dražba hiše in gospodarskega poslopja ter 17 zemljiških delov v H rastju se vrši dne 31. julija 1909 ob
10. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Krškem. Doiočena vrednost znaša 7837 K, najmanjši pomidek pa 5224 K 70 v.
Drobne novice.
* Laške vojaške vaje se bodo vršile letos v beneški ravnini do avstrijske meje, in bodo imele po možnosti značaj prave vojne z Avstrijo. Vajam bode prisostoval vojni minister Spingardi. Italija zgradi tudi v svoji bojni luki Spezziji posebne, pritrjene zrakoplove za nadziranje obali.
* Za olepšavo Pariza je sklenil občinski svet najeti milijardo frankov posojila.
* Roparski umor. V Bieliei v Š lezi j i so našli 14. t. m. zjutraj odvetnika dr. Halbreicha mrtvega v njegovi sobi. Imel je preklano Črepi-njo in zadrgnjen vrat. V sobi je bil
! velik nered in manjkal ves denar, prstani in druge dragocenosti. Zločina sumijo nekega prejšnjega njegovega uslužbenca.
* Obsojeni zdravnik. Dež. sodišče v Draždanih je obsodilo zdravni ka za prirodno zdravljenje Graf ta na 18 mesecev ječe, ker sta vsled njegovega nepravilnega ravnanja umrla dva na difteriji obolela dečka.
* Potres. V Marselju so čuli v noči od 11. na 12. julija več preeej močnih potresnih sunkov. Povzroč.'li sicer niso veliko škode, pač pa velik strah med prebivalci, ki so /begani bežali na piano.
* Razletel se jc kotel ameriškega parnika. »NorlL Carolina« v nea-poljskem pristanišču. Ranjeni so en častnik in več strojnikov. Častnik je čez par ur umrl. Vse ameriške in laške ladje so razobesile žalne zastave.
* Vsled neprestanega deževja je
naraslo Bodensko jezero za 56 cm. Na obrežni železnici se je zružil pod tovornim vlakom nad 100 m dolg nasip. Vlak je zdrsnil v vodo. Ves promet je ustavljen.
* Električni tok je ubil v centrali v Bivšaku pri Bistrici na Koroškem dr. Kunsta iz Monakovega. In-žener \Valter ga je hotel oprostiti, prišel pa je sam v dotiko z močno napetim tokom (15.000 voltov), ki ga jc vrgel s tako silo ob rob stroja, da je dobil smrtne poškodbe, in bo le težko okreval.
Telefonska in Brzojn« ooroiiliL
Izpuščena iz zapora.
Zagreb, 16. julija. Snoči so izpustili iz zapora gospodično Borošo, ki je bila zaprta, ker so jo obdolžili, da je poslala državnemu pravdniku Accurtiju vrvico, votantu Kuštu pa par starih kravat. Gospodična Boro-ša je bila 14 dni v preiskovalnem zaporu zaprta v temni celici.
Novo korno poveljstvo v Bosni. Budimpešta, 16. julija. Na jesen se odpravi korno poveljstvo v Zadru ter se premesti v Mostar, kjer se osnuje 16. kor, ki bo obsegal Hercegovino in južno Dalmacijo. Pod 15. kor bosta spadali severna Bosna in severna Dalmacija. General Varešauin dobi naslov guvernerja.
Bolgarski Sokoli na potu v Rusijo.
Sofija, 16. julija. Včeraj zjutraj se je odpeljalo nad 2000 članov bolgarske sokolske zveze »Junak« v Odeso. Sokoli iz severne Bolgarske so se vkrcali v \ ami, oni iz južne Bolgarske pa v Burgasu. Predsednik zveze Antonov *e je odpeljal v Odeso že 13. t. m. V Odesi pripravljajo bolgarskim gostom sijajen sprejem. Ruski akademiki v Sofiji.
Sofija, 16. julija. Danes opoldne so semkaj prispeli iz Belgrada slušatelji in slušateljice petrogradskega vseučilišča pod vodstvom vseučili-škega profesorja Aleksandra Pogo-dina. Na kolodvoru jih je sprejel posebni odbor in veliko število bolgarskih akademikov. Ruski gostje ostanejo več dni v Sofiji. Potem odidejo na Sipko, da si ogledajo rusko-turško bojišče.
Napetost med Turčijo in Grško.
Carigrad, 16. julija. Na grški meji je opažati sumljivo gibanje. Vee grških vstaških čet je prekoračil i mejo in se potikajo po gorah v Tesa-liji. Turška vlada je poslala več polkov na mejo, ker se je izvedelo, da (irska koncentrira mnogo vojaštva v Tesaliji. Napetost med Turčijo in Grško se je zadnje dni tako poostri« la, da se jc res bati izbruha vojne«
Carigrad, lo. julija. List »Ta^ viri Efkjar« javlja, da se nahaja v Solunu in Janini mnogo preoblečenih grških častnikov. Grki so vtihotapili v Makedonijo silno množino orožja.
Turško vojno sodišče. Carigrad, 16. julija. Vojno sodišče je še vedno na delu. Te dni je v Carigradu obsodilo 20 obtožencev, ki so se udeležili revolte dne 1^. aprila, na smrt. Smrtna razsodba je bila takoj izvršena. Med delinkventi sta bila tudi dva bivša generala.
Revolucija v Perziji. Petrograd, 16. julija. Iz Teherana javljajo, da so revolucionarci pahnili i prestola šaha ter proglasili za vladarja njegovega 11. sina Alnneda Mirzo, ki bo vladal pod regentstvom bivšega ministra Nasmirlka. Odstavljeni šah je ubežal v rusko poslaništvo.
Carigrad, 16. julija. Zaradi pokolja v Adani funkcionira z vso strogostjo vojno sodišče. Med obtoženci se nahajajo: bivši guverner in dva visoka vojaška dostojanstvenika.
Car Nikolaj poseti Carigrad.
Carigrad, 16. julija. Pol uradni list »Iftikot« ]>otrjuje vest, da pride ruski car na jesen v Carigrad ter poseti sultana Mohameda v njegovi palači Dolmabagdze.
Gospodinje!   Učite se predvsem    Pekatete  dobro pripravljati !
8 2005 1
Stoj, voznik, stoj — ali čuješ?
Resnično smo se peljali mimo hi$e naprej, in sedaj naj tečen zopet nazaj, da vzamem seboj Favevih pristnih sodenic Poletnega potovanja brez Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj se pač več ne polotim, odkar sem se pred 5 leti močno prehlajen vrnil z dopusta. Takrat so mi Faveve pristne sodenice brzo pomagale, in da sem jih imel takoj pri roki, bi mi ne bilo treba kvariti dopusta ln zato je moje načelo: Nikdar na potovanje brez Favevih pristnih soden c. Dobivajo se povsod škatljica po K 125. Ponaredbc odločno zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Th. Guntzert na Dunaju IV. 4, Grosse Neu-srasse »7.
Sitne cene v Budimpešti.
16 julija 1909
Pšenica za oktober 19oO za 60 kg K IS 81
Rž       za okt.       19c9 za 50 kg K 10 11
Koruza za juli)       , za 50 kg k 7 83
Koruza za avgust      „ za 50 kg k  7 95
Koruza za maj 1910 za 5C kg K   6 94
Oves     za okt.       1509 za 60 kg K 772
Efekt
Vzdržljivo.
fleteeroiosienc porotno,
rute« -.x.', eno.lem S06-3. Srednji snoal tisk 780*0 mi*.
Nebo
15
16.
9. iv.
7. *j. 2 pop.
Stanj« bart-	> -S s	Vetrovi i
v mm	f-« i?	
738 7	148	sl. jvzh. j
738 7 736-9	i ii-9l j 25"0 sr. jzahod	
jasno megla
Srednja   včerajšnja   temperatur*  17 1 norm. 19 81 Padavina v 24 urah 0*4 mm
Biljard
(Wendebrett) najmodernejši, malo rabljen, z vso opravo vred, se CODO proda, Dobi se tudi koncesija zs kavarno-. — Naslov: S. Oko vic v LJubljani, Gradišče št 7.    s638 l
Kompanjon
(tndl ionska) * z do 20 Ueoć K
SO išče za vpeljan in dobro ido«5 eksportni predmet. Ni potreba osebne udeležbe ali zaauosti v tem.
Naslov: And   Moli, LJubljana,
peste rtscaotct 2 39 1
Strojnik
izvežban v ključavničarskih delih, iftče slnibOi Vstopi lahko takoj.
Kdo, pove upiavnifitvo .Slovenskega Narodau. 2637—1
in vajenca
lite it tako|in|l vstop -■ -7» 3
Vinko Belec,
kleparski mojster r Branio.
Glavnik za barvanje las.
Z navadnim česa-^     njem izbremenimo f t**^       sive aH rdeče lase w^0      v   pristno svetlo plave, rjave ali pa C črne! Popolnoma
Lvgj ^ neškodljiv! Se rabi
lahko leta in leta. Na tisoče v rabi!   Komad 5 K. Razpošilja
J. SchtUler na Dunaju III,
Krleglergaaae 6 30.     2248 l
Zahvala«
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob belezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oz. očeta in tasta, gospoda
3vanaXrst.Cimolinija
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in zndncem kakor tudi vsem darovalcem cvetlic najiskrenejšo zahvalo. Posebno presrčno pa se zahvaljujemo prebl gosp stavbnemu mojstru Viljem Treu, ki je dolgi čas bolezni stal rajniku velikodušno ln Ijubeznjlvo ob strani.
2649 ialnjeol estaU.
mebllrana sobo
eventualno a krone pri boljii družini
m geipidlflnOi
Ponudbe pod „130 L X.11 peste rostanto L|nolJaaa. 2650— i
Učitelj ali voditelj godbe
iell s 10. oktobrom nastopiti etažno v kakem trgu ali mestu. Poučuje vse instrumente na pihala (pleh) kakor tudi na lok. Obenem lahko poučuje tudi na klavir in večje pevske zbore.
Naslov pove upravnifitvo n91ov. Naroda". 2530—2
■ 10. nt imatem t L ee epre|me
strojnik
ati izprašan karjeo v trajno službo na deželi. Ponudbe pod „ilov. 107111 na
uprav. „Slov. Naroda". £648 - 1
Trg. vajenec
iz dobre hiše, veŠ5 slovenskega in nemškega jezika, ki bi imel veselje do trgovine s špecerijskim blagom in a   železni no,   SO   Opre|0BO  tako| pri
Ig aa olj ti Sitar|n« trgovcu v Topli -oak na Doloajeneam. 2623—2
Dorotej« Benlger kot soproga naznanja v imenu svojih otrok Ljudevita rridollaa, Viljemlne, Marije, 0*1 don a, Josipa in Vilkota
bolestipolna prežalostno vest o smrti nje iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeia, brata in tasta gospoda
Josipa Beniger
c kr. zemljiškoknjižnega vodja v pokoju,
ki je v četrtek, 15. jul ja ob polu 5. popoldne po dolgem, mučnem trpljenju in prejemu sv. zakramentov za umirajoče v 62. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Zemskt ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, 17. julija ob 5. popoldne v hiši žalosti, Mestni trg št. 24 slovesno blagos ovijeni, nato pa na pokopališču pn Sv Križu položeni k večnemu počitku.
Sv zadušne maše se bodo služile v vseh farnih cerkvah.
Prosimo tihega sotalja 2647
V Ljubljani, dne 16. julija 1909
(Brez vsakega posebnega ob?eit'la.)
Anton Arčan
stavbnik mlinov in žag
v Št 3ar]n ob lui. icUznict m Štajerskt«
se priporoča slav. občinstvu
za izdelovanje mlinov in žag
tudi za maihne veda. 2232-6
Izdelujem po najnižjih cenah, izpričevala na razpolago.
p. n. gostilničarje in trgovce
opozarjam na veliko zaloga
I brunšviških salam
pri odjemanju pod 50 klg a K 140
nad 50 klg a „ 136
Za dobro blago jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
C>AM /^/NlriU prokajevalec, Spodnja
n rdi   vaUlUU šiftka at. so. Telefon it. 113.
I6M—2
W^*~m^*^^~^*~^* -    —  ■_  _   —   —      - — ——  —  —--_ _
Jplošno kreditno društvo
UTm  «•  Z«  Wm  ZE 2430 4
v Gosposki ulici št. 7
sprofonma hranilno vlogo In vlogo na tekoel račnn In Jih obrostnlo s L lnllleni 1000 ne 4V«% brez odbitka rentnega davka; eakeniptira menioo In da|e poselila na osebni
kredit pe 0V2% de O1
Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih   K    179 765 65
Skupna aktiva............„ 1,242 166 77
Denarni promet v letu 1908........ 6,296 087 46
nftlteilioa sprejme za prihodjne lolsko leto 2550—S
eno deklico
na krene ln stanovanje Klavir na raspolago. — Zglasils pod „IL 100" ns upravništvo nSlov. Naroda14.
predaš Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2515—11
Naslov v npravniStvu „Sl. Nar.u
Trgovsko obrtna zadruga v Jjubljani
regla trovana zadmga z orne J eno zavezo
naznanja, da se je izpretnenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi
Trgovsko-
banka v Ljubljani
reglstrevsna zadruga z omejeno zavezo.
Sprofoaaa vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih o brestu le od dne vložitve do dne d v ga po 4 .; rentni davek plačuje banka iz svojega D sponira se lahko na poljuben način brez odpovedi.
Dovoljuje kredite na najrazličnejše načine.
Eskomptlra trgovske  menice, tuzemske ir
inozemske Daje prednlme na vrednoste papirje. Preskrbuje  novCenja na vsa I uze m s ta ir
inozemska tržišča. Čekovni promet. *523 g
Prostori: Šelenburgo va ulica 2, nasproti glavne pošte
TeVaaam aaojam-oamllai daje brezplačno.
IftAtflfftl  menlfllffllffl* tuji denar po najboljši dnevni ceni.
IslUlUUI II1CIJJUII1IUI • Proda|a vsakovrstne vrednostne papirje, rente, srečke itd
Uradno nro od 0. do 12. dopoldne ln od 3. do 5. popoldne.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem premestil z današnjim dnem svojo pisarno iz MUUofiićev e ceste st 10
v Selenburgove ulice štev. 7
nasproti glavne poste
in da imam naprodaj već hl&t večje in manjše z različnimi obrti in lepimi vrtovi v Ljuoljani in na deželi; lepa velika posestva na Spodnjem Štajerskem, žage in mline, stavbne parcele v mestu in bližini mesta ter vile tu in na Gorenjskem.
Oddati imam še nekaj stanovanj za avgust, več pa za november.
V Ljubljani, dne 15. jnlija 1909. 2646 Z velespošovanjem
.1 ?eter Mateltč.
Telefon pisarne st. 38.     ■ •
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo
trinadstropne hiše
„Llnbllanske občekoristne zsdrage za zgradbe stanovanj" v Ljubljan
se tem potom razpisujejo
kopaška. zidarska, kamnoseška, krovska in kleparska dela ter dobava konstrukcijskega železja.
Ponudbe naj se vlagajo na omenjeno zadrugo na roko ravnatelji dr. Ivana Sapnika v LJubljani, Cesarja Joiela trg it, 1
najpozneje do 24. julija 1909 I. opoldne.
Ravnotam se lahko vpogledajo nacrti in ponudbeni pogoji od 14. dO 23. jnlija 1909 (iavzemši nedelje) od 11. de 1. ure Obrazec za ponudbe m oenik enotnih cen   ki je hkratu iskaz del,   se na željo tudi vroči.
Zapečatene in s 5c,0nim vadijem skupne ponuđene vsote opremljen ponudbe se lahko vlagajo za vse ali pa tudi za posamezne vrste del.
Zadruga si pridržuje pravico, da svobodno voli izmed ponudb te glede na višino ponuđene vsote. T622-!
V Ljubljani, dne 14. jnlija 1909.
JVaCelstfO.
Restavracija ,Pri Bobenčku'
na Glincah
:. u nedeljo, dne 18. julija 1909 :.
vrtni koncert
slovanskega oddelka HSloo. Filharmonije".
Z«l«t«k »b h. popotin« Ostop preti.
Za obilen obisk se priporoča
J*. RUS
2567 2
tfoaja po pod tako
Pogoji, «• Zlasti Je
Vsak oba  en pe
let
i v
12—€0
ee
Zavaraj« poslopja la pr—iihan prot* kaaU V  Pragi.   -   -   •   .  pošacaJai frodaai po aajnlajtk oosak
edikodaiao le kepttellje 97,ei4^30-97 K. ^ ••**>•       ta »^^-^ rvtrv^rnca naic države |ullvt ***
Dovoljajo
m m  vitjtnno se vere v fendl: 4I.m6.04I-OI K. lanlaeeno Po vefikoott drage viejemne
Ltfl olovapoav-
t-ei^>a»rne ee v iaetaej banenej aUtt
ktdata«
Izdajatelj in odgovorni arednia Buto'Po.to.Uaiek.
......1 ■■ ■ 1,1
Laetnfna in tlak »]
tlaaarae«.
1X