Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 jCO MzNlzC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'» zn inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U p ra va: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Kdaj bo konec gospodarske krize V dobi današnje ležke gospodarske krize postaja vprašanje, kdaj bo kanec te krize, centralno vprašanje vsega gospodarstva. Vsepovsod vidimo napore, da se omili težki gospodarski položaj, ki je imel in bo še imel nedogledne socialne posledice. Poskusi omiljenja im iskanje potov iz krize, pa se ne smejo omejiti samo na narodna gospodarstva posameznih držav, ampak morajo upoštevati tudi dejstvo, da je sedanja kriza svetovnega značaja. Prejšnje gospodarske krize, ki so nam znane v zgodovini 18., 10. in 20. stoletja, so bile omejene samo na par držav, dočim je splošna linija konjunkture vodila navzgor. Ob tako velikem obsegu gospodarsko krize sedanjega časa pa postajajo tudi razumljive teze, da je konec dosedanjega svetovnega gospodarstva, da je to zadnja kriza, ki jo preživlja kapitalizem in da je na pragu nov družabni red, ki bo boljši, predvsem pa pravičnejši od sedanjega. V tem leži veliko jedro resnice; ker pa s tem prehajamo iz gospodarskega tia socialno in politično polje, ki sta sicer v ozki zvezi z razvojem gospodarstva, za enkrat o tem ne bomo razpravljali. Raziskovanje gospodarske zgodovine kaže, da nimamo v preteklosti samo kratkih, par let trajajočih dvigov in depresij gospodarstva, pač pa tudi gibanje navzgor in navzdol za cela desetletja. Tako vidimo, da smo imeli pred vojno od leta 1895. dalje do 1913. dobo velikega razvoja v gospodarstvu navzgor, ki je bila sicer prekinjena po krizah let 1900 in 1907. Prihodnja gospodarska kriza pa bi imela nastopiti leta 1914. (kar so napovedovali narodni gospodarji že leta 1913.), toda izbruhnila je svetovna vojna. Od leta 1870. do 1895. pa je bila v splošnem doba gospodarske depresije, v kateri smo tudi imeli krize ter boljše čase. Zanimivo je, da so bile tudi v tej dolgi dobi depresije krize v razdobju 7 let in se je splošno smatralo, da je ta doba poslala skoraj pravilo za razvoj gospodarstva. Kljub tem krizam pa je bila v desetletjih osnovna linija gospodarstva navzdol, *li navzgor, kakor smo videli poprej. Analogno po izkustvih predvojne dobe bi lahko .udi sedaj sklepali na takozvano kratkodobno kon-junkturno valovanje gospodarstva. Upoštevati pa je treba, da so se medtem izvršile velike strukturne izpremembe v gospodarstvih posameznih držav in vsega sveta. Zato ne moremo brez vsega uporabiti predvojnih dognanj za sedanje razmero. Splošno pa opažaaio, da je takozvano kratkodobno iconjunktunio valovanje, ki je v 19. in 20. stoletju •rajalo po 7 let, sedaj krajše in Iraja največ 5 let. Prav sedaj živimo v dobi gospodarske depresije in ta enkrat ji še ni videti konca. Istočasno pa moramo upoštevati, da se nahajamo tudi v dobi dolgotrajne gospodarske depresije, kakor smo imeli priliko jo videti v 80. letih preteklega stoletja. Da je temu tako, nam priča zlasti koincidenca agrarne in industrijske krize, ki je zelo poostrila ves gospodarski položaj. Vse tudi kaže, da bo sedanja agrarna kriza še dolgo trajala, kar je razvidno že iz doslej neznanega ogromnega padca cen. V gospodarski zgodovini imamo že primere velikih agrarnih kriz (prim. studio Društva Narodov o agrarni krizi). Sedanja kriza je zelo slična krizi v 80. letih preteklega stoletja, ki je temeljito spremenila agrarno konjunkturo. V najnovejši zgodovini poznamo prvo agrarno krizo po Napoleonskih vojskah (primerjaj krizo po svetovni vojni). V dobi 1820 do 1825 so cene žita padle za polovico in tretjino, živina za polovico, industrijski proizvodi pa so ostali skoraj neizpremenjeni. Ze leta 1825. pa je nastopil preokret in po letu 1835. je kriza prenehala. V letu 1875. se je pojavila ponovna agrarna kriza in cene pšenice so padle leta 1896. na 43% v letih 1851. do 1875. Padle so tudi cene živine in mlečnih proizvodov. Posledica tega je bila (ker so cene živine manj nazadovale kot žitu), da je cela vrsta evropskih držav prešla od žitarstva na živinorejo. Vzrok tedanji agrarni krizi je bil ogromen razmah produkcije v prekomorskih državah. Kriza je trajala do konca 19. stolelja in je prenehala leta 1905., ko so začele cene agrarnih proizvodov zopet naraščali. V dobi 1909 do 1913 so bile cene žita za 20% višje kot srednji nivo od 1891 do 1900. Primera teh kriz iz zgodovine s sedanjo krizo kaže, da imamo tudi sedaj računati z dolgotrajno krizo, ki bo temeljilo spremenila osnove agrarne strukture poedinih držav in vsega sveta. Jasno je, da bo tudi po tej krizi prišlo izboljšanje, vendar bo osnovna linija ostala še dolgo v depresiji. Iz primerjav in izkustev se torej da sklepati na trajanje gospodarskih kriz. Vendar pa je treba upoštevali, da prihajajo vedno novi momenti (napredek tehnike, prometa itd.), ki ustvarjajo popolnoma nove gospodarske razmere. Zato se brez vsega ne da prerokovati gospodarska bodočnost. Prerokovali pa je tudi sicer težko, ker je to nehvaležen posel in ni mogoče sedaj poznati vseh vzrokov in razlogov, radi katerih je sedanja kriza nastopila. Gospodarska veda se je sicer s pomočjo statistike v zadnjih leiih zelo zboljšala, vendar smo še daleč od idealnih razmer. Pa je tudi sicer zelo ležko podajali ločno sliko gospodarskih razmer v danem momentu, ker je valovanje v gospodarstvu tako hitro in temeljito, da se na mah spremeni slika. Pred zaključkom konference Nemčija bi rada denarja in zopet denarja — Nemške grožnje z moratorijem za inozemske naložbe Ženeva, 18. avg. g. Mednarodna konfercnca v Baslu, ki je imela nalog, da reši vprašanje podaljšanja kratkoročnih kreditov Nemčiji, se bliža zaključku. Verjetno je, da bo žc jutri zaključila svoje delo. Vprašanje podaljšanja inozemskih kreditov je za Nemčijo vprav življenjske važnosti. Saj je znano, da je prav nenadna odtegnitev inozemskih kreditov spravila nedavno Nemčijo v gospodarsko in politično zagato, ki je napovedovala popoln gospodarski polom v državi in iz katere je mogla rešiti Nemčijo edino pomoč iz inozemstva. Gre za pet miljard mark tujega kapitala, ki so ga naložili inozemski bankirji v Nemčiji in ki bi ga danes radi dvignili iz strahu, da ni dovolj varno naložen. V smislu razgovorov za časa obiskov nemških ministrov v Parizu in Londonu so vlade Francije, Velike Britanije in Amerike po svojih emisijskih bankah organizirale konferenco v Baslu, ki se je udeležujejo tudi Nemci. Vlade zastopa poseben izvedeniški odbor, inozemski in nemški bankirji pa imajo svoje odposlance. Po poročilih iz Basla so predstavniki inozemskih bank privolili v to, da se pet miljard kratkoročnih kreditov podaljša za šest mesecev računajoč od 13. julija dalje. Nemci se s to rešitvijo ne zadovoljijo in predstavnik nemških bank dr. Mel-chior je postavil zahtevo, naj se krediti podaljšajo za dobo dveh let. Med pogajanji jc prišlo do razburljivih trenutkov in Nemci so baje zagrozili, da, bodo kratkomalo z zakonom napovedali moratorij za vse inozemske naložbe in nemške dolgove v inozemstvu. Končno ni preostajalo Nemcem drugega, kakor da sprejmejo ponudbo tujih bankirjev, ker so pač samo dolžniki. Glede vprašanja tujih naložb v markah pa nočejo nemški predstavniki popustiti, posebno zastopnik nemške državne banke je vložil veto. Inozemski bankirji bi namreč radi takoj razpolagali s tistim denarjem, ki ga imajo zdaj naloženega v Nemčiji v markah. Nemška državna banka se boji za usodo marke, ker je verjetno, da bi tuji bankirji, kakor hitro bi prišli do mark, vrgli na trg velike množine mark in s tem oslabili njen tečaj. To vprašanje še ni rešeno in se z njim bavi izvedeniški odbor ameriških, angleških, francoskih in nemških finančnikov. Izvedeniški odbor jc že sestavil svoje poročilo o vprašanju podaljšanja kratkoročnih kreditov na svoje vlade. Poročilo priporoča Nemčiji v državnih in občinskih financah splošno varčevanje. V mednarodnih finančnih krogih prevladuje mnenje, da se bo morala Nemčija pomagati iz denarne stiske edino z novimi davki, ker ni ver- jetno, da bi v danih razmerah dobila v inozemstvu dolgoročno posojilo, toliko manj, ker Nemčija noče pristati na francoske pogoje. Uspešen zaključek Pariz, 18. avg. tg. Dasi se bankirji in indu-strijci o moratorijski akciji še niso zedlnili, smatrajo pariški listi za popolnoma gotovo, tla smejo že nocoj poročati o uspešnem zaključku konference. Bilo je še nekoliko težkoč, ker je nemška državna banka zahtevala od emisijskih bank ne samo točno obljubo, temveč tudi končno veljavno obvezo za to, da se bo kredit 100 milijonov dolarjev nemške državne banke dne 16. oktobra še enkrat podaljšal za tri mesece. »Excelsior« izjavlja: Dasi emisijske banke niso delale nobenih težkoč, je vendar z ozirom na njihov statut nemogoče, že sedaj sprejeti to zahtevo. Dalje poroča >Excel-sior«, da se nanaša akcija za moratorij samo na 5 milijard mark čistega bančnega denarja, dočim ostaneta izključeni dve milijardi kratkoročnih industrijskih kreditov. Zato pa bo Nemčija dobila nove bančne kredite v približno isti višini. Začastm redukcija vseh državnih I z seje ministrskega zveta Belgrad, 17. avgusta. AA. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta in minister /.a notranje zadeve, armijski general Peter Živkovič. 0 seji je bil izdan ta-le komunike: Čeprav j« odbor veščakov v Londonu priznal tehtnost razlogov jugoslovanske vlade proti integralni primeni načrta predsednika Združenih držav na prejemke, ki gredo Jugoslaviji po mednarodnih pogodbah od strani Nemčije, vendar ni odobril nobenih konkretnih ukrepov, da popravi očividno krivico, ki jo povzroči Jugoslaviji taka shematična primena. Pač pa jc izrazil liade. tla bod nacijonalne emisijske banke lahko nekaj storile v tem oziru. ako ho potreba. Jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti takega sklepa, ki hudo ogroža finančni in gospodarski položaj naše države in jc odklonila izvedbo Hoovrovega načrta. Sklenila jc, da vztraja do kra- ja na svojem pravičnem stališču in da z vsemi razpoložljivimi sredstvi brani pravico svoje države. V veri, da veljajo mednarodne pogodbe in konvencije in da drže mednarodne institucije, ki so bile ustanovljene v njihovo obrambo, ne dvomi v to, da bo izdana v tem oziru rešitev, ki jo bo mogla naša država sprejeti. Da pa prebrodi težkoče, ki bodo nastale in ki bi lahko nastale, dokler to vprašanje ne ho pravilno rešeno, je vlada proučila celokupni položaj, finančni kakor gospodarski, ki je nastal s tem v naši državi, in je sklenila, da bo odredila potrebne ukrepe, ki naj omogočijo naši državi, da na to rešitev počaka brez večje škode in tresljajev. Zato jo bil sestavljen pod predsedstvom ministra financ odbor, ki bo v najkrajšem roku, vsekakor pa do konca tega meseca, v sporazumu z resornimi ministri izvedel začasno redukcijo vseh državnih izdatkov in proučil vse ukrepe, ki jih položaj začasno nalaga. Španija se odreka vojni kot političnemu sredstva Madrid, 18. avg. tg. Parlamentarni odbor za ustavno reformo je svojemu načrtu dodal še en člen, ki je značilen za špansko republiko. Člen se glasi: Španija se slovesno odreka vojni kot političnemu instrumentu naroda. Socialistični vseučiliški profesor Asua, predsednik ustavnega odbora, je izjavil, da projektirana ustava ni socialistična, pač pa tako odlična, kakor jo Španija v trenutku potrebuje. Načrt ustave hoče preprečiti, da bi parlament z nezadostno utemeljenimi nezaupnicami stalno motil delo vlade. Posebno se je pazilo na to, da se predsednik republike ne more povzpeti do diktatorja. Na pred- log parlamenta se more predsednik republike vsak čas odstaviti z ljudskim glasovanjem. Če hoče predsednik republike razpustiti parlament, sme storiti to samo na podlagi pristanka ljudskega glasovanja. Načrt predvideva samo eno zbornico. Senat je odpravljen še za nadalje. Za gospodarska in druga vprašanja se bodo ustanovili sveti strokovnjakov, ki naj dajejo nasvete vladi in parlamentu. Načrt ustave ima tudi posebno določbo, s katero se nudi parlamentu možnost, da prenese na vlado začasno ali pa tudi samo za natančno določene zadeve svojo legislativno oblast in jo pooblastiti, da vlada z dekreti. Vsa Gorica \e v strahu Eksplozija barake s smodnikom povzročila paniho — Vojaštvo eruiralo vse mesio — Vzrok je samoužig Zagrebška vremenska napoved: Nestalno in spremenljivo. Lokalne nevihle so mogoče. Dunajska vremenska napoved. Južne Alpe: Nuji, že so bo še bolj zjasnilo. Severne Alue: Sedanjo vreme bo trajalo dalje. Gorica. 18. avg. V soboto zjutraj ob 2 uri 20 minut je zbudila prebivalce goriškega mesta močna detonacija. Nastala je velika panika. Obenem so se začuli alarmni žvižgi siren. Prihajali so z mirnskega aero-postajališča. Obenem so se čuli streli, ki so jih oddajale straže tamošnjega vojaškega skladišča za smodnik. Razume se, da jc ta šum še bolj razbtfU prebivalstvo, ki ni vedelo, kaj se pravzaprav godi. Vzrok te panike je bila eksplozija, ki sc j zgodila v Mirni in sicer na prostoru, kjer stoji v jaško skladišče za smodnik. Ni pa eksplodirala smodnišnica sama, nego samo lesena baraku, v kateri se je tudi nahajal smodnik. Ko so prišli iz Gorice ognjegasci ter oddelki topničarstva in 24. pešpolka, ki je v bližini nastanjen, so zagledali namesto lmrakc široko luknjo, okoli pa je ležalo tramovje v drobnih koscih. V bližini je ležalo strašno sežgano in razmesarjeno truplo straže, vo-jaka-topničarja Gino Cognini, ki je doma iz Italije. Trije drugi topničarji, tudi vsi iz notranjosti Italije, so pa bili težko ranjeni in so jih seveda takoj odpeljali v vojaško bolnico. Začuda pa je ostal pes stražar, ki se je v času eksplozije nahajal zraven ubitega vojaka, živ in nepoškodovan. Smodnišnica sama ni veliko trpela, ampak je zračni pritisk eksplozije odnesel del opečne strehe. Pa tudi nekaj drugih manjših objektov v neposredni bližini smodnišnice je razrušenih. Na lice mesta so prihiteli prefekt Ticngo, policijski ravnatelj Modesti, državni pravdnik in vojaške oblasti. V začetku jc vladala taka panika in so se čule take fantastične domneve — eni so govorili o holjševiškcm atentatu, drugi o spopadu med fašistično milico in vojaki, kakor se je bil nedavno zgodil v Veroni, tretji so govorili naravnost o vstaji, fašisti pa so seveda domnevali, da gre zopet za atentat, »naročen onstran meje« — da so oblasti odredile cerniranjc mesta po vojaštvu, tako da nihče ni mogel iz Gorice ven niti v Gorico. Resnični vzrok eksplozije še ni dognan. Pri površnem prvem pregledu so pa častniki-specia-listi izjavili, da je eksplozija po vsej priliki nastala po samovžigu eksplozivnega materijala in da jc zato zločin izključen. Eksplozija v Mirnu Trst, 18. avgusta, ž. Današnji listi so prinesli službeno poročilo o eksploziji, ki je nastala v nekem skladišču eksploziva v Mirnu blizu Gorice. Eksplozija je bila zelo močna in je skladišče smodnika popolnoma uničeno. Vojak Gino Conini, ki je bil na straži, je podlegel poškodbam, trije drugi vojaki pa so bili težko ranjeni. Ugotovljeno je, da je eksplozija nastala slučajno in ne gre za atentat. Washington, 18. avg. AA. Fiskalni dohodki so v Ameriki nasproti letu 1930 padli za 602 milijona dolarjev. Dohodnina ie vrgla 1869 miiljonov dolarjev, lani pa 2400 milijonov. Jeruzalem, 18. avg. tg. Jeruzalemski patriarh Daminnos Kasiotis je včeraj umrl ni Oliski crori v starosti 83 leL Kraljeva zahvala Belgrad, 18. avg. AA. 0 priliki desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je na vladarjevo adreso prišlo mnogo čestitk iz države in zunaj nje, ki izražajo zvestobo in vdanost kralju Aleksandru I. ter mu žele dolgo življenje, srečo iu napredek. Po najvišjem nulogu je pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra I. čast izraziti zahvalo vsem posameznikom, ustanovam in drugim za poslane čestitke. — Iz pisarne Nj. Vel. kralja. Roparski napad sredi Jierlina . Berlin, 18. Wg. tg. V zahodnem delu Berlina so neznani napadalci napadli podružnico nemške državne banke. Dva mlada moža sta planila v blagajniške prostore z naperjenimi revolverji. Eden od njiju je zaklical; »Roke kvišku!« in skoraj istočasno streljal ter ranil nekega uradnika v trebuh. Istočasno je skočil čez ograjo, ki loči bančne prostore od prostorov za občinstvo. Blagajnik se je branil, napadalce pa ga je takoj ubil, dočim je drugi napadalec grozil ostalim uradnikom. Napadalca sta pograbila okrog 22.000 mark, nato pa zbežala. Uradniki so sicer za njima streljali, eden izmed njih jo celo v avtomobilu hitel za njima, imel pa je smolo, da se mu je revolver neprostovoljno sprožil in zadol šoferja, radi česar avtomobil ni mogel dalje zasledovati napadalcev. Napadalca sta še na begu streljala in oddala več strelov. Pri tem jf bila zadeta 12 letna deklica. Vihar ob angleški obali London, 18. avgusta, tg. Neprestani viharji so na južni obali Anglije napravili nevaren položaj. V Winchelseau je neurje jtodrlo sobotna bivališča več kot 2000 ljudi. Voda je preplavila proslore taborišč, tako da so že skoraj popolnoma odrezana od suhe zemlje. V MaTgateu sla utonila dva moška, ko sta hotela rešiti iz vode 8 letno deklico. Provizoričen sporazum? Rim, 18. avgusta, ž. Kot se čuje, je dosežen med j>apežem in fašisti provizoričen sporazum, tako da sv. Stolica ne bo več odklanjala romarjev, ki hočejo potovali v Italijo, z druge strani pa je sv. Stolica dobila zagotovilo, tla se ne bodo vršila nobena nasprotstva proti katoliški akciji. Trenutno se ne vodijo nikaka nova pogajanja, vodila pa se bodo v septembru. Nemške borze pričtio z delom 3. septembra Berlin, 18. avg. AA. Vlada je ustanovila gospodarski odbor, ki mu bo glavna naloga v tem, da bo ukrenil vse potrebno, da se zagotovi redno funkcioniranje denarnih zavodov, ki jih je država s svojo podporo obvarovala propasti. Odbor bo imel tudi nalogo paziti na to, da nc pride ponovno do finančno katastrofe; v to svrho bo imel nadzorstvo nad bankami. Zopetno delovanje borz je odgodeno do 3. septembra. Berlin, 18. avg. AA. V juliju I. 1. je Nemčija uvozila za 562 milijonov mark blaga, izvozila pa ga je za 827 milijonov. Uvoz se je v primeri z julijem 1929 zmanjšal za 50%, za 200 milijonov mark pa v primeri z uvozom v juliju 1930. Tenis Potschach, 18. avgusta, ž. Včeraj se je vrših double tenis tekma med Jugoslavijo in Avstrijo, v kateri sta zmagala Jugoslovana Schiiffcr in Kuku-ljevič proti Avstrijcema Kunstlu in I leberlu s 6 : 8, 8 : 6, 6 : 2, 6 : 0. V prvem delu igre sta Avstrijca pokazala rutiniranost in ambicijo, v drugem delu pa sta popolnoma opešala in sta Schiiffcr iu Kuku-ljevič z lahkoto dosegla rezultate. Jugoslavija vodi z 2 : 1. Cetinje, 18. avg. ž. Za pasivne kraje v Hercegovini se bo pričelo z nabavo hrane še tekom tega meseca. Za nakupovanje je odrejena uosebna komisija- Nemški generali 'ožljajo s sabljami Seožnje generala Seeckta — Za Nemčijo zahteva Poznanjsko, za Avstrijo priključitev, za Madjarsko obnovitev stare Ogrske IV.riz. 18. avg. p. V Sašu, ko so francoski in .teniški državniki trudijo, da bi pripravili ugodna Ila / t Iraneosko-iieiuško zbližan je, ko se vršijo pripravi- za obisk francoskih ministrov v Berlinu in ko predstavniki srednjih strank na francoskem in v Nemčiji delajo /.a pomirjenje duhov, ki je prvi predpogoj zbližanjn ntcd državama, v času. ko nemški demokratski tisk poudarja, da je brez Kratici je izključena gospodarska obnova Nemčije m ko so vršijo pogajanja v Baslu za podaljšanje kreditov Nemčiji, je nemški general von Secckt, ickdanji poveljnik Relclisvehra, zarožljal s sabljo, /a ameriške liste jo namreč napisal naiven članek o francoski krivdi za današnjo gospodarsko stisko v Evropi, za katerega je danes zgrabil ves francoski, posebno desničarski tisk. V diplomatskih ,;r0gth so mnenja, da je general von Seeckt -s svojih člankom bolj škodoval svoji domovini kakor Franciji, člankar računa z neinformiranosljo ameriškega javnega mnenja o evropskih zadevah. Po njegovem mnenju no bo v Evropi prej zagotovljen •uir, dokler se no odstrani nevarnost gospodujoče Francije in izvede popolna razorožitev. Svetovno vojno je izzval strah zaveznikov, da ue bi Nemčija s svojo gospodarsko in vojaško močjo nadvlada!« sveta. Ta namen se je izpolnil, gospodarska in vojaška moč Nemčije sta bili zlomljeni. Toda na modo te, s strahom obdane Nemčije je zdaj po vojni stopila Francija. Poleg Francijo, ki sc mora za svojo zmago zahvaliti Ameriki, dojijo države, ki jih mirovno pogodbe okrnile in oropale gosjio-) ur'-k o moči. tov nove države z umetnimi mejami in celo nevtralne dežele, ki preživljajo hudo gospodarsko krizo. Dokler bo Francija ogrožala te državo (Nemčijo) in bodo te prisiljene, oboroževati se, bo vsaka gospodarska obnova nemogoča. Po Srecktuvih izvajanjih jo mogoč v Evropi mir edino, ako se Nemcem vrno Poznanjuko, Avstriji dovoli priključitev k Nemčiji in obnovi nekdanja Ogrska. Današnje gospodarsko stisko v Evropi je kriva francoska politika, ki stremi' za tem, da bi Francija gospodarsko in vojaško nadvladala Nemčijo. Na vseh konferencah govori Francija o potrebi, da zavaruje svoje meje in se pod pretvezo »varnosti oborožuje, čeprav na kak napad od strani Nemčije noben pameten človek v Franciji ne misli. Saj je Nemčija podobna človeku, ki se s palico v roki brani proli drugemu, oboroženemu z revolverji na šest strelov. Na razorožitveni konferenci bo Nemčija zahtevala, da se tudi zavezniki razorožijo, kakor so to na mirovni konferenci svečano obljubili. Vse države morajo biti enako razorolene; Nemčija mora biti turli v tem pogledu drugim enakopravna država. To bodo Nemci na razorožitveni konferenci zahtevali. Ako tega ne dosežejo ia zavezniki ne bodo držali svojih obljub, se hudo Nemci jioslužili svobode, ki jim bo dana s tem, da jc drugi pogodbenik prelomil pogodil«. Seecktov članek je za Pariz prava senzacija. Tako ga je ::Echo de Pariš« priobčil v celoti, čeprav obsega štiri stolpce. Med drugim pripominja ugledni pariški list. da ni do danes noben inozemski bankir potegnil iz Nemčijo niti enega franka iz strahu, da bi Francija napadla Nemčijo, pač pa so je zgodilo, da so inozemei odpovedali Nemčiji svoje kredite v trenutku, ko so slahlhelmovci in hitlerjanci pričeli rožljati s sabljami. Kako je bil izvršen atenlai v Sofiji Izvirno »Slovencu" i*$&ke votle divjajo dalje Reke naraščajo vedno bolj — Hankov brez elehirike — G'ad, bolezni in izseljevanje — Kriva je strašna nemarnost sistema Ha likov, 18. avg. Vode JangCekjanga ne upadajo. ampak sc naraščajo. Treba jc pomisliti, da ie narašča samo reka .laukrekjang in lakozvaiie Rumene reke, ampak tudi reka llvaj, ki teče vir.po-•i dno med .Jaiigcckjangom iu Rumenimi rekami, teka H vaj v .ako leto poplavi velike areale zemlje. Ker pa se ne nahaja na takozvatll glavni pro-iiita-i. < augkajšek je letos koncentriral svoje sile lil bi se reka regulirata in njeno porečje zaravo-valn. Zakaj nikjer ne velja tak^kakor na Kitajskem izrek, da tc, česar oči nMndijo, sploh ne ck^slira . .. '•lavni krivce tedanjih raimer te nacionalistična vlada fangkajseka iu pa komunistični komik«-i. ranskujšek jc letos koncertrlrnl svoje sile zoper Uomitaše. ki se pod firmo komunizma ha-vijn - sistematičnim ropanjem in plenjenjem, ia ,|lh i;- potolkel. Sedaj pa so začeli lokalni oblastniki , 'iemilne vlade pritiskati kmetsko prebivalstvo m pobirati od njega rasen povišanih davkov tudi kazenske takse zaradi prikrivanja komunistov, bodisi da je to resnica ali pa samo pretveza za iz-/emiinie ubogega ia hrezzaščltilegu kitaj >Ue.ta kmeta, ki ga tiari zdaj ena stranka, zdaj druca, -lirer -e Cangkajšeku samemu ne more očitati, da ue bi želel energičnih reform, toda po krivdi ln-lutinih mandarinov ostajajo vse resnične reforme, med temi tudi regulacija rek in itsliševanjc mop-ririi na papirju, dočim -e izvajajo samo smešne »moderne«: reforme v malenkostnih zadevah. Medtem ko davčni eksekutorji vlade nensnii-ij v> iztiskajo iz prebivalstva zadnji groš. pa nI ?a«a za regulacijska dela. Veliko delo pri jezovih tai.iicekjania. ki se jp bilo pred nekaj leti začelo, se je sploh opustilo deloma zaradi notranjih lto-niatij iu strankarskih borb, deloma pa zaradi trsa. ker je podjetje strahovito izeemalo in pritrgavalo itak mizerne mezde kitajskim kulijem, ki so zaradi tega delo enostavno zspustili. Do spdaj so si kitajski kmetje proti poplavam kolikor toliko pomagali sami - primitivnimi zavarovalnimi napravami. zadnja leta so pa to -ploh opnstili, ker so 7ai; morje. Ali nc bi mogli to žito, če ga že nočejo podariti, poceni odstopili kitajski vladi, da ga razdrli med gladujoče milijone tega dobrega iu pridnega naroda, ki trpi zaradi hrezvestnosti in nemarnosti si o,jih režimov. , London, 18. avg. AA. Po najnovejših vesteh iz Sanghaja je imela poplava na Kitajskem strahovite poslcdice. V poplavljenih pokrajinah prebiva 31 milijonov ljudi. Deset milijonov je zaradi poplave zapustilo domove in poiskalo zavetja v velikih mestih. Več tisoč oseb je utonilo. Škoda v bombažnih nasadih znaša 35 milijonov dolarjev. indija ne pride do miru London. 18. avgusta. Položaj, ki je nastal v Tn li ji po nenadnem sklepu Gandija, da se ne *'01». na konferenco za iu Uko ustavo v Londonu, > i-apolnoma negotov. Dočim eni trdijo, da misli Ga:; li zopel začeti kampanjo neposlušnosti, pa • Iti* .i menijo, da .se bo le dal pregovoriti in odšel v London na posvetovanja. Dejstvo je. da je Gandi dobil včeraj dolgo mho podkralja, lorda Wellingtona, v katerem mu rc-:io prigovarja, naj se odloči za pozitivno so-van je, da Indija dobi dostojen položaj v int-! li.iu, ker bi sicer bil on vzrok zliJi posledic, ki naslale zaradi njegovega bojkota. Kaki je tudi, •ia -e je zopet sestal izvršilni odbor nacionalistična kongresa, in sicer v Sinili, kjer rezidira pod-•alj. iz če,-ar bi se dalo sklepali, da iščejo kon-»resisti kompromisa. Baje so že sklenili, da sicer ,.<' odpošljejo v London Gandija, pač pa predsed-lika kongresa Paleto, ki naj bi v Londonu bil iOli opazovalec. Policija v Caunporu je odkrila zaroto, ki je meh' namen, izvršili alenlal na podkralja, ki je h ilni napovedal obisk. Policija je zaplenila na periferiji mola avtomobil, poln municije in raz-tlrelivnega matcrijala. Vrh lega je aretirala zna-tegn revolucionarja Avastija in tri njegove lovariie. V Madrasit se je zopet pojavila velika vnpr-h V med Indei in muslimani. Muslimani, so prire-■liti demonstracijo proli Indcem, oboroženi s pali-imii. Napadli so vel Ivdov, toda policija je hitro i n prečila izbruh klanja, ki bi bilo sicer nciz-onibno. Sofija, 10. avgustu. Na ulici Čerkovna 48 stanuje upokojeni sofijski duhovnik pop Todor. Včeraj popoldne jo posetll očela sin Krstim Todorof s prijateljem Peco Traj-kovom, katerim so je pridružil okoli t popoldne .-o blagajnik popularne banke Hristo Lilof, ki je prinesel v rdeč papir zavit zavoj, prevezan z rdečini iiiotvoKom. Na paketu je bil napis: Ministerstvn za zunanje zadevo ju spovedi (ispovedanljata). Z.m Krstan pop Todorof. Pošilja Boris Diamendief. Na .strani jc bil napis: Osebno. Brzo.Istočasno s paketom je prinesel llrislo Lilof tudi pismo za popa, ki mu ga je-izročil. Paket jc prinesla v mle-karnico na bttlevnrdu Carica Ivana št. 39 h gospodarju iste Kuzo Jordanova neka mlada, črno oblečena žena ler mu rekla: Pošljite to takoj Krstami. Paket jo Sel skozi dve roki še preden ga je prejel blagajnik Hrislo Lilof. Medtem ko je sin K r stan pop Todor čital pi-.-iiio, so drugi ogledovali pošiljatev. Krstan jo v pismu prišel do mesta, kjer ga je neznani dopisnik opozoril na sumljivo pošiljko, ki jo nuj ne odpre ter je zakričal prijateljem, da naj ne otvo-rijo paketa. V istem hipu pa je nastala eksplozija, ker je Lilof otvoril pošiljko in se je razletel v pa-pirju zavit peklenski slroj. Peklenski stroj je najmodernejše konstrukcije ter stičen onemu, s katerim je bil poskusen atentat pred nedavnim časom preti ameriškemu polnomočuemu ministru v Parizu. Slroj je skrit v knjigi, široki okoli 18 cm, debeli 3 em. in dolgi 'J5 em. Zgoraj zavit v lep rdeč tenak papir, na krajih zapečaten. Na eni strani je bil na rdečem papirju prilepljen debelejši papirni Irak, ki je pokrival konce tankega papirja. Stroj sc postavi v izrezek knjige ter je običajno v obliki Način varčevanja Zagreb. 18. avgusta, ž. Te dni je ban savske banovine odposlal vsem občinam okrožnico, v kateri jih poziva na splošno varčevanje. Današnji Obzor,, razpravljajoč o varčevanju mesta Zagreba govori o principih varčevanja. Poudarja, da znižanje plač nameščencem ni prava pol, kajti znižanje njihovih jitoč bi povzročilo odhod vseh sposobnih mladih uradnikov iz mestne službe, posebno uradnikov tehničnega oddelka, medlem ko bi v mestni službi Oolale le slabe moči, ki bi prinesle občini šiirikrat večjo škodo, kakor pa če bi ostalo pri starem. Poleg lega bi se razvila vsled slabih plač korupcija. Istočasno znižanje plač, ne tla se zniža splošen proračun, bi pomenilo anomalijo. Zaradi tega jo potrebno odpustiti nesposobne uradnike, zadržali pa dobre moči, katere naj se dobro plača, pa tudi dobro izkoristi. To je uajbjljši način varčevanja pri personalu. Iz Jadrana Sušak, 18. avgusta, ž. Letošnja sezona na gornjem Jadranu ne bo dosegla višine obiska tuicev v preteklem letu. lie bo pa mnogo začrtala. Najboljše so bito obiskana letovišča Rab, Sušak, Cri-kveiiica. Selce in Baska. Trenutni obisk tujcev jo z oiiroui na ležko gospodarsko krizo zadovoljiv. Nove vrste cigaret Belgrad, 18. avg. AA. Uprava državnih monopolov izda v promet nove vrste cigaret Neretva, .Morava, Zeta in Savn v zavojčkih jio 20 kosov. Po sklepu uprave državnih monopolov se bodo izdelovalo škatlje teh cigaret po 50 kosov le še v prav majhnih količinah. Potrebne stroje za izvrševanje zavojčkov je uprava državnih monopolov že nabavila in jih porazdelila med tobačne tovarne. 9 9 9 male steklenice, napolnjene s posebno žvejileno kislino (rauchende Sehvvefelsaure) in zamaškom, v katerega je napeljana nit ali tanka žich, ki je tako prilejiljena v knjigo in steklenico, da se pri odpiranju jiošiljatve steklenica razbije ter povzroči eksplozijo. Najhujše je ranjen blagajnik Lilof, kateremu so morali amputirali obe roki ler ima tudi več drugih ran. Štirje prsti njegove leve roke so bili radi eksplozije odtrgani ter so se prilepili na strop. Težko je ranjen tudi Peco Trajkov v hrbet, trebuh in oči. Tudi sin Krstan je odnesel težke rane in mu je izteklo eno oko. Samo pop Todor jo lažjo ranjen, ker je v trenutku eksplozije ravno stopi I v sobo. Ranjenci so bili prenečeni v bolnišnico ruskega rdečega križa ter je položaj prvih treh težek, le oče pop Todor je mogel oditi po pre vezanju domov. V razumevanje naj še povemo, da sti se v omenjeni mlekarnici shajali pristaši Prologerofei ter je kot odpošiljate)j zaznamovan Boris Diamendief njihov prijatelj, ki se pa sedaj ne nahaja V Sofiji. Po tem se sodi, da je atentat delo pristašev Vanče Mihajla kot posledica medsebojnega krvavega obračunavanja. Napis na ovoju peklenskega slroja, sMinisIer-stvo za zunanje zadeve , se more pa edinole razumeli tako, da hočejo gotovi krogi na vsak način dLskrrditirati vlado, ki se trudi, živeti s svojimi sosedi v dobrih odnošajih. Vlada pa si nikakor ne bo dala križati svojih računov ter bo gotovo notranji minister Mušanof, ki ima dovolj energije v sebi, v zvezi z jusličnim ministrom Vrbenofont (zemljedelec), podvzel vse korake, da zatre take namere, zlasti po dokončani preiskavi. Iz socialnega ministrstva Belgrad, 18. avg. AA. Minister za 60c. poli« tiko in narodno zdravje je rp.zposlal okrožnico kr. banskim upravam, v kateri jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravicc na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi maksimirale ceno življenjskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenjskih potrebščin ter pravico do prijav političnim obtostvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona. Bdgrajske vesti Belgrad, 18. avg. ž. Akcija za povratek izseljencev in brezposelnost v Ameriki sta imeli za posledico, da so se naši izseljenci pričeli vračali miza,j v domovino. Minister socialno politike je dovolil polrebne kredite za povratek. Bcigrad, 18. avg. AA. Danes so oboroženi neznanci skušali priti čez mejo iz Bolgarije blizu stražnice v Pobini Kameni v sreztt vosiljgradskem, vendar so jim naše obmejne straže to nakano preprečile. , . , r ,, Belgrad, t8. avg. AA. Z ukazom Nj, Vel. kra-tja in na predlog finančnega ministra j^ ^ soglasjem predsednika ministrskega sveta vpokojen Viljem Braun, višji carinski kontrolor carinarnc " Ljubljani. Pričete k češko -madžarskih pogajanj Budimpešta, 18. avgusta, tg-. V kopališču Lilla-furedu so se danes sešli delegati češkoslovaške in madjarske in delegacije za trgovinska pogajanja. Danes popoldne so se otvorili razgovori za pogodbo o največjih ugodnostih, kateri sc ima dodati pc seben dostavek o carinski tarifi. Potapljači „Artigljn" so prišli že blizu shrambi ziaša na potopljenem „Egšphi" Vzrok, da se kongres ne more izlepn odločiti za soudeležbo na londonski konferenci, je ta. ker se nacionalisti ne uj>ajo prevzeli odgovornosti za spravo z Anglijo, ker sloje pod pritiskom revolucionarne opozicije. Drugi vzrok pa je la, ker se ne morejo sporazumeti z muslimani. Živinske bolezni v državi Belgrad, 18. avgusta. AA. Na področju banovin drinske, ntoravske, vrbaske in savske, pcssmio ]>a primorske, vardarske in zetske so se v zadnjem oasu jx)javilesživinske bolezni, in sicer ovčje osep-nice in smrkavost pri konjih. Da se te bolezni čim uspešneje jiobijejo, je kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta dal kr. banskim upravam na razpolago potrebne kredite za pobijanje teh bolezni, in sicer: vardarski banovini v Skopi,ju H10.000 Din, primorski v Splitu 100.000 Din, zetski v Cetinju 50.000 Din, moravski 50.000 Din, savski v Zagrebu 50.000 Din. drinski v Sarajevu 50.000 Din in vrbaski v Banji Luki 50 tisoč dinarjev. To vsoto bodo kr. bansJie uprave ujiorabile j»o navodilih kmetijskega ministrstva za nabavo ovac, za izdelavo cepiva ter za kritje stroškov za potovanje veterinarjev v svrho zdravljenja nalezljivih živinskih bolezni. , . „ „ Zopet rekord Riga, 18. avg. tg. Po večkratnih neuspelih poskusih se je sedaj prvič posrečilo estonskemu plavalcu Las-u preplavati Finski zaliv. Preplaval je 4« kin tlolgo vodno pot v 20 urah, — Pariz, 18. avg. Kakor znano, se je v prvih mesecih svetovne vojne potopil v vodah blizu Bresta velik parnik »Egypt , ki je vozil v Anglijo veliko vsoto zlata za Angleško banko. Vzrok nesreče ni znan, vendar ni dvoma, da je bila ladja potopljena od nemške podmornice ali pa je zadela v nemško mino. Zaklad, ki se je nahajal na »Egyp-tu«, znaša najmenj 300 miljonov dinarjev v naši valuti. Zlato se nahaja v trupu ladje pod drugim mostom, to je na zadnjem delu v shrambi, ki ima jeklen oklep, tako da jc zavarovana proii ognju in eventualno tudi za slučaj eksplozije, ako bi se nc zgodila ravno v neposredni bližini. Lansko leto je neka družba prevzela nalogo, da ta zaklad dvigne in je najela italijansko reševalno ladjo »Artiglio«. ki ima v svrho reševanja potopljenih objektov na krovu najmodernejše priprave kakor tudi štab najboljših potapljačev. Ladja že ves ta čas dela na tem, da dvigne zaklad iz »Egypta«, ki leži v precejšnji globini in je že močno zakopan v podmorsko blato. Da dela tako počasi napredujejo, je naravno, kajti, če je morje vi-hat;no, kar je tu skoro 'A leta, je potapljanje sploh nemogoče. Pa tudi ob mirnem morju je delo izvan-redno težko, ker morejo potapljači kljub najmodernejšim pripravam delati pod morjem primeroma le zelo malo časa v pogostih turnusih. Potapljači so morali na najrazličnejše načine poizkusiti, kako si napraviti pot do shrambe, kjer je zlato shranjeno. Lego samo so izvedeli po načrtu, ki se je obranil. Pot pa je bilo mogoče napraviti samo potom raz-streljevanja z minami, ki imajo točno preračunan učinek oziroma akcijski radius, da ne bi zletela shramba sama v zrak. Potapljači so položili in zažgali že nešteto min in se je pri tem lani zgodila velika nesreča, ki je stala življenje več potapljačem. Te dni pa 60 potapljači prišli že precej blizu shrambi, tako da upajo, da dvignejo zlato v par dneh. Delo pa je silno težko tudi radi lega, ker so stene »Egypta« silno močne in ruševine dohode časih še bolj zastavijo. Zaklad »Egypta« je pa tudi zavarovan in jc zavarovalna družba tozadevno sklenila jako zanimivo pogodbo z družbo ki zlato dviguje. Zavarovalna pogodba ima elektivno veljavo, kadar bodo potapljači prodrli do shrambe, zlato dvignili In ga spravili na krov »Artiglia« ali katerekoli druge ladje, ki ga bo prevzela, da ga izkrca na kopno. Ako bi se ladja, ki bo prevažala zaklad, potopila ali pa čc bi se, kar je čisto neverjetno, predrzni pirati skušali polastiti zlala s silo, preden bi to bilo spravljeno na kopno, potem nosi vso škodo zavarovalna družba. Toda ta se je za ta tako zelo neverjetni slučaj zavarovala s tem, da je sklenila kontrakl z angleško admiraliteto, ki bo v trenotku, ko bodo potapljači zaklad dvignili, poslala na lice mesta svojo najhitrejšo vejno ladjo. Zdaj, ko so potapljači svojemu cilju tako blizu, pa jim jc začelo vreme še posebno nagajati, Ce bi vrema vsaj en teden držalo! Mest", kjer leži »Egypt«, ki ga je bilo treba seveda š« dolgo iskati, je zaznamovano po ogromnih bojah. Ker je morje zelo muhasto, se delo vedno preki-nja; časih se v par urah napravi toliko dela, kolikor sc ga v drugih okoliščinah ne napravi v enem tednu. Časih pa po cel teden sploh ni mogoče pod vodo delati, tako da se odprtine, ki so jih potapljači razstrelili v trup, zopet zamašijo po blatu in školjkah, ki vsako odprtino v najkrajšem času preprežejo. Včeraj so potapljači delali celih 20 ur. Potem so hitro položili 15 min, o kalciih upaio, da so zadnje, ki so bite potrebne. Medlem pa se je morje tako hitro razburkalo, da so se morali najfio dvigniti na površje in se vrniti na »Arti<«llja«. Po-lem ko so mine zažgali, se jc ludi »Arliglio« zaradi naraščajočega viharja vrnil v luko Brest, kjer zdaj nestrpno čaka. da se vrne na mesto, kjer leži pod morjem »Egypi«. Seveda vlada tudi v Brestu samem velika nervoznost in nestrpnost. Po vsaki kopelji bodisi hladni nli topli namočilo tnali robec ali brisačo z „AI,CiO" in nalahko liadrguilc lelo Občutili boste prijetno in trajno svežost ALGA dobiva so povsod 1 steklenica 10 Diu f Franc Woschnagg Šoštanj, 17. avgusta. S tovarniškega poslopja vihra žalna zastava. V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah je v sa-natoriju Cottaz na Dunaju umrl šostanjski tovarnar in bivši župan Fran VVoschuagg. Bolehal je že dolgo na srčni napaki in iskal pomoči v raznih zdraviliščih in sanatorijih, a zaman. Fran Woschnagg je bil rojen 18. septembra 1865 kot sin Franca Vošnjaka, ki je bil brat zaslužnih narodnih in zadružnih delavcev dr. Josipa in Mihaela Vošnjaka. V tovarno je vstopil leta Most kralja Aleksandra Tretji most v Zidanem mostu blagoslovljen in odprt I č 1895 in jo vodil skupaj z očetom in bratom Ivanom, dokler jo ni po njuni smrti leta 1912 sam prevzel. Svoje podjetje je v teku let razširil in tehnično izpolnil, tako da je sedaj šoštanjska ! usnjarna največja tovrstna tovarna v naši državi. 1 Mestu Šoštanj je Franc Woschnagg mnogo pri- ! pomogel k napredku iir razvoju. Sezidal je svo- 1 jemu delavstvu več stanovanjskih hiš ii) tako omilil stanovanjsko krizo, ki je Šoštanju prizadevala hude brige. Bil je podpornik in dobrotnik mnogim kulturnim društvom, katera ga bodo obranila v hvaležnem spominu. Naj počiva v miru! Za nove zvonove na Brezjah Pri Mariji Pomočnici na Brezjah naj bodo novi zvonovi. Ko je prvotne zvonove ugrabila kruta vojna, so bili nabavljeni trije ne veliki, jekleni. Iz i krogov romarjev sainih se je zdaj slišal glas: Brez- i jam, glavni slovenski božji poti, se spodobi lepše i zvonilo! Ta glas je marsikje našel prijazen odmev: ! Na Brezjah novi zvonovi! Bronasti! Tako je prav! j Naj poveličujejo ob velikih shodih lepe slovesnosti! j Naj razveseljujejo in povzdigujejo romarje v njih \ svetih občutkih! Cerkveno predstojništvo Marijinega svetišča se je, opogumljeno po teh glasovih, odločilo omisliti tako zvonilo, ki je za prvo slovensko božjo pot primerno. Obrača se torej do dobrih vernikov po vsem Slovenskem, ki radi romajo na Brezje, z zaupno prošnjo, naj s svojimi darovi pripomorejo k nabavi novih zvonov. Darovi se lahko oddajajo v svetišču samem v skrinjico, ki je zato nastavljena, ali pa osebno v samostanu (zakristiji), ali po posebnih čekih, ki bodo oskrbljeni. Ako pa potrka kak nabiralec za zvonove osebno na kaka vrata, prosimo, da ga prijazno sprejmete. Sedanji zvonovi se ne bodo zavrgli, marveč prodali drugam. Tragižna smrt progovnega delavca Videm-Krško, 17. avgusta. V noči od 16. na 17. t. m. je bil v službi kot progovni obhodnik na progi Brežice-Videm Krško med drugimi tudi progovni delavec Vodišek Karel, star 29 let, poročen in oče dveh otrok, v železniški službi pa od leta 1920. Doma je bil iz Vrbinske vasi blizu Vidma. Med čuvajnico 27 in 28 pri Starem gradu je železniški most, pod katerim pelje z glavne ceste stranska na polja ozir. v takozvano Vrbino. f Na tem mostu se je nahajal omenjeni Vodišek pri- i bližno ob pol eni, t. j. v času, ko je peljal po njem brzi tovorni vlak proti Vidmu, katerega lokomotiva ga je očividno s prednjim delom udarila v glavo in prsi, mu zdrobila lobanjo in ga vrgla z mostu na pašnik ob progi. Ne vemo, ali je bil to le nesrečen slučaj ali neprevidnost, saj je zastrto v noč, kajti v tem času I ni bilo nikogar v bližini. — Govorijo, da je na mostu počival. Lahko bi bilo to, saj delavci z družino, kakor je bil ta, morajo zraven službe prijeti tudi še za drugo delo. Nevaren tat prijet Litija, 17. avgusta. V drvarnico z »žabco«- zaklenjeno, last pre-dilničarja Klopčiča Ivana v novih predilniških stavbah, je v noči od nedelje na ponedeljek vlomil neznanec ter odpeljal predilničarju moško kolo, vredno okoli 800 Din. Klopčič je tatvino takoj zjutraj opazil ter odšel na litijsko orožniško postajo, kjer je zadevo naznanil. Omenil je tudi, da so ljudje videli nekega neznanca, ki se je s kolesom odpeljal proti Savi. Takoj je bilo obveščena orožniška patrulja, ki je bila z vlakom prej odšla na postajo Savo, medtem ko je neki delavec s kolesom odšel za tatom, katerega je srečal malo od ponoviškega gradu dalje, ko je ravno pumpal ukradeno kolo. Mesto tatu je zagrabil delavec kolo, tat pa jo je medtem urnih krač popihal v gozd. Kmalu nato so prišli na lice mesta litijski orožniki, ki so po daljšem iskanju po gozdu privlekli iz šume uzmoviča, ki je bil oblečen v lepo, skoro novo, črno obleko. — Najpreje sploh ni hotel dati nikakih pojasnil ter zahteval, ker je bil lačen, malo jedi in cigarete, šele, ko so mu s tem postregli, je priznal vlom in tatvino enih moških hlač, katere je ukradel v sosednji drvarnici Okorna Franca, kjer je noč prespal. Navedel ie najpreje, da se piše Gregorčič, nato Rožnar, šele potem je priznal, da se piše F.rnst Bischofl, rojen I. 1908 v Trstu, samski, protest, vere. Pravi, da jc doma nekje pri Kamniku, kjer se je preoblekel v črno obleko, nato pa peš odšel v Ljubljano, odkoder se je v nedeljo zvečer pripeljal v Litijo. Radi tatvin je bil žc večkrat obsojen, jx>begnil jc baje od svojega kadra, nato prestajal v ljubljanski kaznilnici svojo 0 mesečno kazen, odkoder |>a je baje zopet pobegnil. Ker njegove navedbe niso po|)olnoma resnične, poizveduje orož-ništvo o njegovi identiteti. Najbrže jc tudi po drugih krajih vlamljal. Začasno so ga oddali v litijske sodne zapore. Zidani most, 18. avgusta. Dolgoletna želja vse Slovenije, da bi dobili čim boljšo prometno zvezo s hrvatskim iu srbskim svetom, se je danes uresničila. Danes je bil na slovesen način blagoslovljen iu odprl novi most čez Savinjo, ki veže na neposreden način Ljubljano z Zagrebom in torej veže na neposreden način tudi slovensko zemljo z brati na jugu. Slovesna otvoritev novega mostu se je vršila danes. Davi je od|>eljal iz Ljubljane jiosebni vlak, s katerim so prišli v Zidani most zastopniki domačih oblasti. Že s prejšnjim vlakom pa je dospel v Zidani most namestnik lavantinskega knezoškofa g. škof dr. Tomažič z drugimi predstavniki iz bivše mariborske oblasti. Srečanje na Zidanem mostu je bilo prav prisrčno. Vsi zastopniki so odšli nato na slavnostni prostor. Prisostvovali so škof dr. Tomažič, ban (lr. Marušič. zastopnik ministrstva za promet ravnatelj dr. Borko, zastopnik ljubljanskega železniškega ravnateljstva ing. Klodič, zastopnik zagrebškega železniškega ravnateljstva ing. Schnollor, in drugi zastopniki oblasti, zlasti vsi odločujoči činitelji, ki so sodelovali pri gradnji tega mostu, tako dr. Fatur, ing. Franc Zelcnko, gradbenik Slavec, zastopnik družbe Slograd, ki je dogradila most, zastopniki krajevnih oblasti, tako šef progovne sekcije Hin- i terlechner in ing. Rcndla. dalje predsednik Zbor- ' niče za TOl Ivan Jelačin s tajnikom Ivanom M o- ; horičem, zastopniki drugih zainteresiranih oblasti, korporacij in delavstva. Slovesnost je otvoril podravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva ing. Klodič,, ki je v stvarnem govoru pozdravil prisotne, nato pa z jedrnatimi besedami podčrtal ves trud iu delo, ki ga je Slovenija imela z borbo za la most. ()|>isal je velike težave, ki jih je zahtevalo tehnično delo za ta mest. Zahvalil se je vsem, ki so po svojih naporih sodelovali za gradbo tega mostu. Govornik ing. Klodič je prosil nato škofa dr. Tomnžiča, naj blagoslovi ta most. škof dr. Tomažič je v sijajnem govoru, ki je prepričal vsakega iirisotnega, pojasnil pomen cerkvenih molitev zn blagoslavljanje novih del človeškega uma. Cerkev želi človeštvu blagostanje, blagoslavlja vsako novo iznajdbo človeštva in želi, da bi bila vsaka iznajdba ljudem v korisl. Železniške ceste, mostovi, tračnice in vse nove poti človeštva pa so le simboli za pota, ki se morajo strniti v večnosti in zediniti pri ljubem Bogu. Dalje je g. škof dr. Tomažič na zelo poljuden in vsnkomur umljiv način tolmačil slovesno latinsko besedilo blagoslovitve novih poti in je v svojem govoru poudarjal naklonjenost sv. stolice, ki je dovolila Jugoslovanom, da se v bodoče vrše vse cerkvene slovesnosti, razen sv. maše, v nurodnem jeziku. Obrednik se že tiska v Ljubljani v slovenskem jeziku. G. škof pa je naklonjenost sv. stolice uporabil, da je latinsko blagoslovitev novih prometnih poti raztolmačil v slovenskem jeziku, kar je napravilo na vse prisotne zelo globok vtis. Nato je g. škof dr. Tomažič ob asistenci obeh župnikov, to je župnika iz Loke g. Škota in župnika iz Širja, g. M. Krlitoviča, ki si delita most pod svojo župnijsko kompetenco, blagoslovil most, tračnice in vse vlake, ki bodo vozili čez ta most. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin je v lepem govoru naglašal vse napore slovenskega gospodarstva zu zgradbo tega mostu, poudaril pa je tudi željo vseh Slovencev za dvojni tir od Zidanega mosta do Zagreba. Ob 10.32 dopoldne je pridrvel na (»stajo Zidani most brzovlak Pariz—Monakovo—Jesenice— Ljubljana—Belgrad. Po starem načinu bi se imela njegova lokomotiva odklopiti ler na premikajoči se plošči na drugi strani Savinje obrniti, nakar bi brzovlak lahko nadaljeval svojo pot proti Zagrebu in Belgradu. Gosj)od ing. Klodič je pristopil k zastopniku železniškega ministra ravnatelju dr. Bor-ku ter ga naprosil, naj otvori novi most. Most je zapiral širok trobojni trak v državnih barvali, ki je bil prepet čez most. G. dr. Borko je prerezal trak, s tem otvoril novi most, nakar je jutranji brzovlak ob 10.34 prvi zdirjnl čez novi most proti Zagrebu med zvoki železničarske godbe, ki je ves čas neumorno svirala. Eno uro kasneje je vozil čez novi most osebni vlak iz Zagreba. l'o tem slovesnem dogodku se je vršil v restavraciji slovesen banket. Mizo odličnikov je krasil ljubek model novega mostu. Pri banketu so govorili odlični zastopniki oblasti, tako ban g. dr. 1). Marušič, ki je poudarjal, da je novi most znamenje solidarnosti med Slovenci ter Srbi in Hrvati. Kakor smo si želeli novega moslu, tako je neomajna tudi želja j>o slogi med vsemi južnoslovnnskimi brati. Novi mest naj bo ena vidnih vezi med Slovenci in drugimi bratskimi Jugoslovani. Škof. g. dr. Tomažič je v idejno globokem govoru poudarjal. da je vs:;k most simbol mostu med časnostjo in večnostjo in dn se vse poti morajo strniti v večnosti. pri Bogu. Vsako delo pa je človeškim rokam v čast. vsak napredek je ljudstvu v blagor ter v slavo Nj. Vel. kralju. Univ. prof. Horvat je napil vsem tehnikom, ki so s svojim umom premagali nasprotovanje narave. Ing. Zdenko je napil delavstvu, katerega eden zastopnik je bil prisoten pri banketu. Govornik je Čestital delavstvu, da je ob vsem trpljenju zmoglo tako veliko delq, G. ban in g. škof ter vsi drugi miličniki so nato z vso iskrenostjo pozdravili prisotnega zastopnika delavstva. Govorili so Se drugi govorniki, ki so napili in z lepimi besedami proslavili zasluge raznih činiteljev j>ri zgradbi tega mostu. S posebnim vlakom, ki je pripeljal odlične goste iz Ljubljane v Zidani most, so se ti gostje j>o-poldne tudi vrnili v Ljubljano, potem ko so se iskreno poslovili z odličniki iz Zidanega mosta ter z zastopniki iz Štajerske, zlasti z g. škofom dr. To-mnžičem, vsi v zavesti, da se je danes izjiolnila stara in dolgoletna želja vseh Slovencev. Trud in delo sta potrebna za izpolnitev ciljev. To uči Slovence več kot desetletna izkušnja. Prvi dekliški tabor v Slovenski Krajini Veličastno manifestacija krščanske prosvete. — I)o 5000 mladenk zbranih. — Slovesna procesija s 6000 udeleženci. M. Sobota, 17. avg. Včeraj so se odigrali v Črensovcih dogodki, ki so v prosvetnem in verskem oziru velikanskega pomena. Vršil se je tam prvi dekliški tabor, ki je privabil iz cele Slovenske krajine — od Dolnje do Gornje Lendave, od Mure do severne državne, meje in od onstran Mure do 5000 mladenk. Razen teh pa se je tabora udeležilo še do 3000 fantov, žena in mož. To je bila manifestacija, kakršnih je malo v okolici. Prireditev se je začela že v soboto zvečer. Takrat sta prišla iz Maribora prireditelja tabora gg. kanonik Fr. Časi in profesor dr. I. Hohnjec. Mladina ju je navdušeno sprejela in jima izročila lepe šopke. Nedelja je bila posvečena verski in prosvetni misli. Od ranega jutra naprej so se služile sv. maše. Nad 3000 mladenk je pristopilo k sv. obhajilu. Ob 10 se je začelo slavnostno cerkveno opravilo. G. kanonik Časi je imel slavnostno pridigo, g. dekan Jerič pa slovesno sv. mašo. Po sv. maši je govoril g. profesor dr. Hohnjec. Oba govornika sta poudarjala važnost katoliške akcije in potrebo apostolskega dela. Opoldne je bilo v »Našem domu« pripravljeno kosilo za 330 udeleženk. Za veselo razpoloženje je skrbela med obedom domača godba. V domu so ml denke obiskali gg. kanonik Časi, profesor dr. Hohnjec. Klekl, dekan Jerič, domači župnik čačič, urednik Novin Kolene in drugi gospodje. Prvi je pozdravil mladenke g. dr. Hohnjec, za njim je spregovoril g. Klekl, nazadnje pa urednik Kolene. Vsi trije so poudarili velik pomen prvega dekliškega shoda. Tabor se je zaključil s slovesno procesijo. Ta je bila nekaj veličastnega. Udeležilo se je nad 0000 vernikov in iz tisočerih grl so odmevale lepe Marijine pesmi. Po procesiji je bil v cerkvi blagoslov, po blagoslovu pa v proslavo 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. zahvalna pesem. Ta prvi dekliški tabor v Slovenski krajini je v resnici velikanskega pomena. Iz vseh župnij je privabil do 5000 mladenk. Prišle pa so mladenke tudi iz Ljutomera, Križevec, Veržeja in drugih krajev onstran Mure. V tem se je manifestirala vzajemnost vse pokrajine. Do izraza pa je prišla tudi verska zavest in ljubezen do krščanske prosvete, ki preveva srca naših mladenk. Kako močna je zavest skupnosti in volja do verskega prosvetnega namena, pričajo brzojavke, ki so jih poslali tisti, kateri se tabora niso mogli udeležiti. Tako je poslala brzojavne pozdrave mladina soboškega okraja in Marijina družba s Cankove. Veliko navdušenje sta vzbudila brzojava Marijine družbe iz Ljubljane in mil. grofice Battyanye. Kdor se je tabora v Črensovcih udeležil, se je vračal domov z zavestjo, da gori v srcih mladine Slovenske krajine živa vera in trdna volja za krščansko prosvetno delo. Smrtna nesreča pod Mangartom Rateče-Planica, 17. avgusta. V nedeljo popoldan se je razširila po vseh Ratečah žalostna vest, da je mladi Ivan Oman strmoglavil iz Travnika čez ca 200 m visoko steno in se pri tem ubil. Nesreča se je pripetila takole: V nedeljo zjutraj sta odšla ponesrečenec in njegov bratranec na Travnik, da pogledata kako je z njihovimi ovcami, ki se čez poletje pasejo ua Travniku. Ob povratku domov v gosti megli je Ivanu Omanu na stezi, ki pelje čez Travnik v Mangart, nepričakovano spodrsnilo, tedaj se je njegov bratranec Jože Oman, ki je šel prvi, ozrl in že videl, kako drči mladi Ivan, videl je natančno, kako se je za hip ustavil na mali planjarici, nato pa v kolobarju strmoglavil čez prepad. Njegov bratranec Joža je takoj odšel v kočo po pastirje, ki so prihiteli okrog 2. popoldan na mesto, kjer je ležalo truplo ponesrečenca. Lobanja je bila popolnoma razbita, noge zlomljene na več mestih, roke in ostalo truplo pa močno opraskano. Ponesrečenca so takoj prenesli v prvo hišo, a pomoči ni bilo nobene več, Ivan je ležal mrtev. Danes popoldan so odpeljali mrtveca v mrtvašnico v Belo peč, kjer se bo izvršila obdukcija. Vse se je godilo med nevihto, med bliskom, grmenjem in točo. Bržkone bi tudi pokojnik ne bil padel, če bi bila suha tla. Na mokrih tleh je treba še večje previdnosti. Ponesrečeni Ivan Oman bi bil moral iti letos k vojakom. Bil je miren, tih lant, dober pevec in ud katoliškega prosvetnega društva, ki mu bo priredilo slovesno mrtvaško opravilo v župni cerkvi. Ponesrečenca bodo pokopali na Belo-peškem pokopališču. Mlademu Ivanu sladek mir! Žalujoči družini in sorodnikom pa iskreno sožalje! Izlet v 7 km dol#o jamo Ekspcdicija »Društva za raziskavanjc jam« v največjo jamo Jugoslavije Ljubljana, 18. avgusta. Danes se je odpeljala iz Ljubljane odprava 7 članov društva pod vodstvom univ. docenta dr. A. Seliškara v Zavalo v Hercegovini z namenom, da prodre do skrajnih globin naše največje jame Vje-trenice«. Ljubljanskim jamarjem se priključijo še nekateri strokovnjaki iz Belgrada in Skoplja ter predstavnika Slovenskega in Hrvatskega planinskega društva. Pri tej priliki se bodo proučile tudi izredno zanimive meteorološke, geološke, hidrološke in biološke razmere te ogromne jame; dolžina dosedaj znanih rovov znaša čez 7 km. Sprednji del jame sta dosedaj raziskovala belgrajski geograf dr. Mih. Ra-dovanovič in ravnatelj brnskega muzeja dr. K. Ab- Nada Lampretova Ljubljana, 18. avgusta. Danes je odpotovala Nada L a m p r et o v a v spremstvu dr. Špeharja in Kramaršiča v Pariz, kjer bo zastopala našo državo na evropskem plavalnem prvenstvu. Prvotno sta bilu določena Lampretova in Wilfau. radi bolezni pn \Vilfan solon; slednji je našel v jami doslej neznane predstavnike jamskega živalstva. S to ekspedicijo prekorači Društvo za raziskavanje jam prvič meje ožjega slovenskega ozemlja. Na željo uprave Zetske banovine bo ekepedi-cija skušala dognati možnost izrabe jame v turi-stovske namene. Pri prevzemu jame »Vjetrenice« v last banske uprave je fungiral kot strokovnjak zastopnik našega društva g. učitelj Iv. Mihler. Denarna sredstva za ekspedicijo je društvo prejelo deloma od Zetske banovine, ministrstva trgovine in Srpske kr. akademije. Ministrstvo prometa je prispevalo z brezplačnimi vozovnicami in skavleka organizacija v Ljubljani je posodila svojo šotore. Ekspedicija je dobro opremljena in lahko pričakujemo važnih rezultatov. V prihodnjem poletju se snuje druga ekspedicija skupno z Geografskim društvom v Belgradu v »Lipsku pečinu« pri Cetinju ni mogel potovati. Prvikrat v zgodovini jugoslovanskega plavalnega športa bo nastopala v inozemstvu kot edina zastopnica Slovenka. Določitev Lainpretove v državno zustojistvo je veliko pri-znanjo slovenskemu plavalnemu športu. Ker je Lumjiretova v kolosalni formi, pričakujemo, di> bo dosegla dobre uspehe. Slovenec umorjen v Ameriki »Amerikanski Slovenec« od dne 22. juliji prinaša iz Chikage sledečo vest: V nedeljo zjutraj so našli v bližini Forest Park strelskega kluba v Forest Preserve mrtvo truplo 18 letnega slovenskega fanta Franka Kutina, ki je živel ua 2026 W. 22nd Plače. Truplo je ležalo z obrazom navzdol, glava pa je bila od zadaj prestreljena od šestih jleten v uikako pustolovščine. Dognali so nato, da so izvršili umazan čin navadni roparski lopovi, ki so oropali garažo. Frank jih je bržkone spoznal in da bi jih ne izdal, so mu za vedno zaprli usta. To se je ugotovilo, ko jo lastnik garaže, F. Puccini, javil, da je bilo iz blagajno vzetih 19.56 dolarjev in j«' iz garaže izginil en avtomobil. Očividno je torej, da so po roj>u bandlti odvedli Franka v ukradenem avtu na samoten kraj in mu tamkaj končali življenje. Počitniška kolonija na Rakitni Letošnje leto biva na Knkitni v prostorih šolske poliklinike žc druga kolonija bolehnih in okrepitvi) potrebnih šolskih otrok. Med drugo kolonijo, ki je odšla na Rakitno 3. avgusta, je med 40 otroci 33 otrok, katere vzdržuje Osrednja jirotituberku-lozna liga iz Ljubljane in krajevne lige iz Hrastnika, Logatca in Zagorja. Osrednja jirotituberku-lozna liga sama vzdržuje 26 otrok. Kolonijo vodijo pod zdravniškim nadzorstvom zaščitne sestre drž. šolsko poliklinike, katera je dala na razpolago tudi svoje barake, ki služijo za spalnice dečkom in deklicam. Gostoljubno streho imajo kolonisti tudi v Prosvetnem domu, kjer služi dvorana za obednico in dnevno bivanje. Radio, ping-pong in šo cela vrsta zabavnih iger skrbe za zabavo, če je vreme kislo in morajo odpusti izleti, solnčenje in kopanje. Sicer pa dolgčas v koloniji ni nikoli. Ves dan od jutra do večera je izpolnjen z »važnimi« posli: gimnastične vaje, telovadba, solnčenje, ležalne kure, popoldanski počitek, kopanje v novem bazenu, igre in sprehodi v krimske gozdove. Pa najvažnejših poslov za koloniste ne smemo pozabiti: petkrat na dan se zbero v jedilnici, brez izjemo vsi in teh točk dnevnega reda ne prezre nobeden. Svež zrak in celodnevno gibanje otrok na prostem povzročajo kuharicam dovolj dela, pa tudi veselju, ker dober tek jHiskrbi za to, da nič ne ostaja ig tehtnica kaže, da bivanje v koloniji ne bo brez uspeha za mlade koloniste. Le škoda, da bo mesec dni prekmalu minul-in potem za marsikaterega ne bo več domačega jwe-ničnega kruha, medu in marmelade, malo solnca in svežega zraka. Prva kolonija Osrednje protituberkulozne lige bo uspela prav dobro. Liga je s to kolonijo, ki jo prireja že v drugem letu svojega obstoja, dokazala svojo delavnost in svojo upravičenost ter po [>ra-vici pričakuje naklonjenosti vse javnosti za svoja prizadevanja! Sftofia Loka VSI NA PROSVETNI DAN V ŠKOFJO LOKO dne 23. avgusta. V proslavo lOletnice vladanja kralja Aleksandra I. in 35 letnega jubileja društvenega dela se vršijo v Školji Loki prihodnjo nedeljo velike prosvetne svečanosti (sv. inaša in prosvetni tabor na Mestnem trgu, sjjrevod zastav, narodnih noš, kolesarjev itd. po mestu, ljudska veselica v Društvenem domu). Zanimanje za slavje je veliko in navdušeno. Opozarjamo vse, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, da je zbirališče od 8 do pol 9 na Spodnjem trgu. Vsaka skupina bo našla tam zase šo posebno določeno zbirališče. Vse informacije bodo dajali reditelji. Možje in fantje, ki ne bodo v narodnih nošah ali na okrašenih kolesih, bodo ravnolako imeli svoje mesto v sprevodu. Znak pa jim bodo rože, ki jim jih bodo pred Društvom pripenjale Članice Prosvetnega društvu. Zato vsi k sprevo-du na Spodnji trg in nato k maši in taboru. Ponovno naprošamo okoliška društva, da dobro organizirajo udeležbo nn Prosvetnem dnevu. Zgodovinska mestna razstava v uršulinskem samostanu je na splošno željo podaljšana do nedelje 23. t. m. in si jo bo ta dan vsak lahko ogledal. Razstavnemu odboru gre vse priznanje za tn sklep, kakor tudi za res lepo prireditev cele razstave. Pridobivajte novih naročnikovi 9(ai pravite? Te dni sem h rit I o ameriških slovenskih listih uledeio resi: Lačni iu brez vsakih sredstev so ge ri nili le dni ( leeelandiani, 300 po Merilu, i: pre-mogomi kar r Wesl Virginiji. Zaposleni so bili v premogovnikih mesta IV Uvelimi. Prišli so v urad ilriavnega ravnulelju sa posredovanje delu. Pritožili so se o neznosnih razmerah, ki vladajo v premogovnikih IVesl Virginije. Kakor so izjavili, jili ju najela zu delo Internalional posredovalna agencija, ki ima svoj urad nu I 'iS Superior .-tre. Reklo .s r jim je, dn bi.do ilobili stalno delo e premogovnikih. Končno so jili ;iiih.iili r base, po :iti umi v en bus, in začela se je dolga voinju proli Wvst Virginiji. I ožilju je trajala :il ur. Pred odhodom je vsak mož dobil dra kosa kruliti. Kmalu po prihodu v \Yhee-liiifi so šli na delo e premogovnike, in ko so delali lam nekaj dni, jim je vodstvo povedalo, da jih ne potrebuje več. Ilili so vsi odpuščeni, ne da bi dobili kaj plačano za tlelo. — 1'odslvo nremogarske družbe je sprva tajilo izjave delavcev, končno je pa -asi opni k premogarske druibe izjavil, da so znašali sirotki transporta in prehrane delavcev toliko, kolikor so zaslužili, in da lorej nimajo ničesar več lirjall. I lotlii bi morala no rsuk način preiskovali poslovanje one druibe, ki je delavce spravila v rud-tike.i Taka. vidite, je zgodba iz deielv zlatega letela, tolarja. I'a nujbrie ni etlina. Ko sem prebral to zgodbo, sem se spomnil, tla Imamo tudi pri nas radarje, lii morajo po svetil. Ene pošiljajo — prav kakor blago — razne družbe r Francijo, druge po-.iljaio agenti v Srbijo. Kako se takim s prepričanjem bogalegu in sitega, drugi s I.letvijo slradajucega. I'«' pu se godi zalo, ker je •,vel i t.zabil nn Kri .l isa in njegov nauk. Sveti oče ie porzditp < *varilni (/'(/». Člort k ni blago! Silili lil le: rili dolini si bi bila ptnthuali ta glas! Ali ga bed*.'? (hi lega je <■dvisno mnogo reč kakor znašajo d i vitle ml i- in lanlijeme vseli upravnih svetnikov vsega ila! ftfovo mesto Tudi Novo mesto jc kolikor najlepše mogoče proslavilo deseto obletnico, odkar je zasedel prestol Nj, Vel. kralj Aleksander 1. V ponedeljek, dne 17. avgusta ob 9 dopoldne se ic vršila v kapiteljski cerkvi slovesna služba božja s Te Deumom, katero je imel presvetli gosp. prošt Kari C e r i n , in kateri ie prisostvovalo vse tukajšnje uradništvo, društva in korporaciie. Ob II dopoldne se je vršila na magistratu slavnostna seja mestnega občinskega zastopa novomeškega, r.i .iter: sta bila sprejeta Zupanova predloga. prvič, da se v spomin kraljeve desetletnice sezida v Movem mestu hiralnica za mestne ubožce, katera naj bi sc imenovala po naknadnem privoljenju kraljevske hiše Hiralnicu Nj. Vel. kralja Vleksandra 1 , in drugič: da se ob priliki deset« obletnice vladanja razdeli med meslne reveže podpora, vsakemu po 50 Din. S trikratnim živijo-klicem kralju, je bila slavnostna seja zakllučena. Zvečer '^b pol 8 pa »o se začele zbirati na Trgu kraljeviča Petra društva, korporacije, in šol-•.k» mladina, vsi ooremlieni povečini r. lampiiončki. !'rikr al ali io gasilci iz Novega mesta. Smolsnje v si m Smdiaki (s čelo samaritank) z bakljami in Limpijončki. soki.islvo v krojih / dvema zastavami«. i/ vojašnice pa ie prikorakalo vojaštvo, istotako opremljeno z lampiiončki. Daije je bila polno-Itevilno udeležba od strani železničarjev in pazni- • ov ter tudi d.ugih društev, med katerimi je bilo ipaziti tudi Ki't. društvo rok. pomočnikov z za-tavo. Ob pol 9 se je lormiral sprevod od mosta lo »kr načelstva, od tu nazaj v Kandijo do bolnišnice, nazaj na Trg kraljeviča Petra, kjer je bil razhod. Mesto je bilo * se v zastavah, a zvečer so i' v-eh 6ke:i žarele luči. Zlasti lepo je bil okrašen magistrat ter novi hotsl Union. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo liraliu in kralievski hiši. Trbovtie S'»-i otroci na počitnicah. Najprvo sla Hdeči fcriž in gozdnvniška družina pripravila in pomogln podporo javnih korporncij najslabotneJSlm ru-dn-kini o'rokom do enomesečnega bivanja na • ežom zraku v (iuriijein gradu in Radovljici, ti. kaplan (ioro^iMic pa je naprosil sini prehrano z.i čez. 7'i otrok pri dobrih posestnikih v Rečici, p h ni jn Vrbju. Hrastniški K- vik«r Znlar pa je spravil I 10 otrok na počitnice med kmete od Ljutomera do Središča. Gospodo imata sicer zelo naporno delo - tem. a -o jima otroci In stariši zn vse srčno hvaležni. Za trboveljski pokal se je vršila med tuk. nogometnimi klubi huda borba na praznik in ne-leljo. /..i le tekme je vladalo izredno zanimanje. Pokal in prvenstvo si je zaenkrat osvojil »Ama-er . ki je te dni otvoril svoje uovo športno igrišče na Volujevom travniku. Ljubljana Slovo g. Antona Grdine tčsročalte .Slovenca*! Ljubljana, 18. avgusta. V ponedeljek zvečer so se zbrali prijatelji g. Antona Grdine v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na večerjo, katero je priredila njemu in njegovi plemeniti soprogi v čast Rafaelova družba. Med povabljenci smo opazili g. ministra n. r. Jožeta Gostinca rja, zastopnika g. bana, banskega svetnika dr. Karlina, g. bivšega oblastnega predsednika dr. Marka Natlačana, g. izseljenskega komisarja Tinka, prvega ustanovitelja in predsednika Rafaelove družbe dr. Pegana, predsednika županske zveze g. Novaka, odlične delavce na polju izseljen-stva: tajnika Delavske zbornice F. Uratnika, dr. Miklavčiča, Janeza Kalana, njim na čelu seveda sedanjega predsednika Rafaelove družbe neumornega l\ /akrajška, g. bančnega ravnatelja dr. Slokarja, tajnika Prosvetne zveze g. Zora, zastopnike Jugoslovanske strokovne zveze in pa časopisja ter druge. G. Ordina je na večerji oficijelno uajprisrč-neje pozdravil zastopnik g. bana dr. Karlin, poudarjajoč njegove velike zasluge za ožjo domovino in za državo. Med napitnicaini sta bili najpomembnejši P. Tramvaj v Št. Vid začeli gradili Ljubljana, 18. avg. Nekaj času se jc zdelo da v Šl. Vid še ne bo luko vozil ljubljanski tramvaj. Vzrok je bil ker je ministrstvo zahtevalo, da se mora cesta tlakovati. kar bi dela zelo podražilo. Sedaj se je tramvajska družba odločila du bo vseeno začela gradili tramvajsko progo v -t. Vid .» i " i« ti g » i l .71V J V 1»' f J,i»i i t % . / » t VI V ponedeljek so začeli kopali cesto od nove remize proli Št. Vidu. Danes so se dela nadaljevala. Med tem ko jc bilo včeraj na delu še malo delavcev, so jih danes sprejeli na deto ie 30 in jili bodo poslej vsak dan .sprejemali Je več. Upajo, da bo v 10 dneh zgrajene 1 km proge. Kakor smo obveščeni, bo proga v št. Vid go. lova že meseca oktobra. Pred Vsemi svetimi bo stekel iz Ljubljane do št. Vida prvj tramvajski voz. 0 Tih jubilej. V petek 14. t m. je preteklo 25 let, odkar vodi duie šentpeterske tare g. Janko Petrič — kot kaplan nekaj nad 7 let, po smrti g. župnika Pavliča pa krmari kot župnik čoln šent-peterske fare že nad 17 let. Dal Bog, čc jc Njegova volja, da krmari še nadaljnjih 25 let Boju v ča«t in faranom v dušno in telesno korist — odločno in neustrašeno! © Zahvala. Ker se ml nI mogoče zahvalili vsakemu posameznemu za podarjena mi darila, kakor tudi za izražene čestitke k proslavi moje 40letnice, ki sem jo obhajal 1. avgusta, naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priliki zahvalim vsem skupaj. Predvsem naj velja moja iskren« zahvala tov. predsedniku Kisovcu za lep nagovor ob tej priliki, kakor tudi godbenemu društvu Sloga • za požrtvovalno Igranje na trm lepem večeru, kakor ludi vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali oh tej priliki. Vsem .prisrčna hvala! — .ln-.jp Keršič. I delezlui »rcaniiarij pri odkritju spomenika kriiljju Petru I. v Ljubljani. Ponovno opozarjamo, dn je neobhodno potrebno, da ven društva, organizacije. zveze, udruženja, korporacije itd. javijo podpisanemu odboru svojo udeležbo pri odkritju -po-ineiiikn e lem, da mu sporočijo: imena svojih pred-slavileljev na slavnostnem prostoru (največ po 3 osebe), če nameravajo počaslili spomin kralja Petra 1. s poklonitvijo venca, če nastopi članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali z zastavo in na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice za pred-elavitelje na slavnostnem prostoru. Vse priprave *o v tekli, sestavlja se že podroben spored, ker nas le malo časa še loči od slavnostnega dneva. Zato pa nuj vsako društvo, združenje, vsaka organizacija, zveza, korporacija itd. čimprej izvrši svojo prijavo, najkasneje pa do 27. avgusta, ker sicer odboru ne bo mogoče vpoštevati posameznih naknadnih prijav pri zasedbi razpoložljivega prostoru pred magistratom. Poslovne ure odborove pisarne so vsak delavnik od 18 do pol '20. —Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Kongresni trg 1. II. 0 Vse Iluhadovi jupi ,|I'Z včlanjene zhore vabimo, da sodelujejo pri odkritju spomenika pr-veniu jugoslovanskemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 0. septembra. Pri podoknici banu in županu na predvečer odkritja dne 5. septembra sodelujejo samo ljubljanski moški zbori. Skladbe za to priliko dobe v^a društva v pisarni Hubadove župe (Vegova 71 sredi prihodnjega ledna med 18 in 19. Pri odkritju nastopijo vsi v župl včlanjeni moški zbori. Zunanji zbori naj se takoj priglasijo ler navedejo število potrebnih not, ki jih takoj prejmejo od zupne uprave. Na dan odkritja zvečer nastopijo vsi zbori v restavracijah in gostilnah s poljubnim primernim programom. Tudi to sodelovanje in eventualne želje glede lo- Zakrajška, ki je bil večer otvoril in dr. Naflačenova. P. Zakrajšek nam je osvetlil neprecenljive zasluge slavljenca g. Grdine za ohranitev slovenskega jezika, katoliške vere in narodne zavednosti naših bratov v Ameriki. Opisal je velike žrtve, ki jih je g. Grdina za našo stvar doprinesel. Tudi na svojem sedanjem posetu se ni zabaval, ampak je ves čas porabil za to , da je obiskal sorodnike naših izseljencev, jim prinesel pozdrave in dolarje ter sprejemal njihova naročila in želje. Bog ga nam še dolgo ohrani! (Velik aplavz.) G. dr. Marko Natlačen pa je slavljenca prosil, naj našim bratom v Ameriki pove, da Slovenci obstojamo dalje, krepko in neomajno, in da zvesto branimo svoj slovenski jezik, svojo slovensko kulturo in katoliško vero (viharen aplavz). G. Zor od Prosvetne zveze je zlasli poudarjal velike zasluge g. Grdine za slovenski film, g. Grdina je pravzaprav oče slovenskega filma, ker je prvi začel snemati slovenske ljudi, kraje in prizore, da ohranja rodno zavest med Slovenci v Ameriki. Govorili so še Jože Gostinčar, Novak, Kalan, Langus. dr. Miklavčič, dr. Pegan in drug. Bila je lepa proslava zvestega dela za naš rod v tujini. kala je pravočasno javiti župni upravi. Vožnja po železnici je zaenkrat četrtinska. Ker smo tik pred slavno-stmi, pričakuje takojšnjega odgovora in pevske točnosti — Uprava Hubadove župe JPZ v Ljubljani. • Prosimo pojasnil«. Prejeli hiio in objavljamo: Lansko leto jo občinski svet sklenil, da vloži I tožbo zoper družbo Elektro zaradi motenja po-| sestva, ker je na Dunajski cesti pod hodnikom vpeljala električni kabel v Kreditno banko za oddajo elektrike. Do danes nam še ni znuno, ali je bila ta tožba vložena ali ne, torej nam ludi izid ni znan. Toda baje ni ostalo samo pri tem. Baje bo vzel elektriko od družbe Elektra tuli Pokojninski zavod za ves svoj zazidani blok v Gajcvl ulici, vzela ga bo ludi zavarovalnica Duuav iu palača /Viktorija od kabla, ki pelje skozi Kreditno banko. Pred kratkim se je Mestna elektrarna silno povečala in ji mora biti v prvi vrsti nu tem, da si zagotovi take odjemalce, kakor jih re-prezenlira hišni blok med Dunajsko cesto, Aleksandrovo ces^Ki, Gajevo in Beethovnovo ulico. Kabel Mestne elektrarne sicer teče po navedenih ulicah, vpeljan pa ui tudi ue v Kreditno banko, du bi ta mogla vzeli tok iz Mestne elektrarne. Opravičena je tedaj zahteva po pojasnilu, zakaj si je puslila Mestna elektrarna odvzeli take odjemalce iz svoje Interesne sfere, ker bi oddaja toka za ves la lilok ne zahtevala nastavitev nili enega uslužbenca v Mestni elektrarni ve?, morebiti bi porabili le malo več premoga. Pričakujemo pojusnila: 1. kaj jo s tožbo proli družbi • Elektra.-, ali se je vložila uli ne, In če se ni vložila, zakaj se ni; 2. zakaj ne pelje kabel iz Mestne elektrarne v Kreditno banko, da ta jemlje tok od . Elektre ; 3. ali jn res. da bo ostali blok jemal tok od >Elektre in ne od Mestne elektrarne. Meslne finance niso lako sijajne, dn bi jim ne bilo treba rcflektirati na tako c jjcmalte. 0 Mestna ljud-ka kupe! v Knlodvnr-ki ulici bn radi popravila in sneženju zaprta ca 14 dni. Dan otvoritve bo objavljen v tukajšnjih dnevnikih. 0 Kadi nahrbtnika, zamenjanega v' nedeljo na vožnji .lezersko-Kranj, naj se oglasi prizadeti proli nagradi takoj v pisarni odvetnika dr. Fellicha, Dalmatinova ulica 7. 0 Dr. Franre Debover, specialist za pljuča, zopet redno urdiniru. 1)441 Kranj Prnolava 19 letnice. Kranj je 10 letnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1 dostojno slavil. V nedeljo lii. avgusta na jubilejni dan zvečer okrog 9 se je pred Narodnim domom formiral sprevod, v katerem so bila poleg Kranjske godbe zastopana razna društva. Po obhodu po mestu je sprevod krenil na Meslni Irg, kjer so se kljub silnemu nalivu zbrale velike množice občinstva. Vse mesto je bilo razsvetljeno in nn mestni hiši je visel velik venec v obliki črke A ves posut z žarnicami. Z balkona magistrata je v imenu občine govoril občin, svetovalec g. Fock. Po go-osnel original. Sicer pa se bo o tem zadnja beseda rekla, ko bo prevod »Dekle Ančke prinesla posebna knjiga. To (in prevod Pod svobodnim snlnccm , ld ga Hrvatje pripravljajo), ie učinek intimnega se-!nitkn kal. slovanskih književnih družb, ki -o ie med nedavnim vršil v Poznanju, središču naj- bolj razvile družbe sv. Vojljeha. Od Slovencev sla prišla Finžgar in Kotnik, ml Hrvatov Andrič. Deželic in Markulin. O vzajemnem delovanju vseh kat. književnih družb v Slovakih, Cehih, Poljakih. Hrvatih in Slovencih (neke vrslo Male aniante) sem že pisal. Hrvatje so prevzeli sekrelarijal. Reči moram, da so oni največ praktične misli za skupnost pokazali v prevodih knjig vseh imenovanih slovanskih skupin. Zdaj so jim oči vprie v Fin-žgarja, če se bo odzval in se morebiti Deželica ml. dotaknil. Druga polovica letošnjega Iela je bogata v proslavah. Sedemdesetletnice pesnika .1. Haram-baiiča so se nekateri listi loplo spomnili; prav lako so vsi dnevniki prinesli članke o Franu Levstika (posebej moram omeniti rojaka Toneta l'o-lokarja, ki je v bol grajski Politiki napisal lep članek o Levstiku), j^a Hrvatje se pripravljajo še na slovesne proslave: komponista Ivana pl. Zajca (100 letnica rojstva) in pisatelja Avg. Senoe (50-letnica smrti). V spomin poslednjega ureja univ. prof. za književnost dr. .1. Ilarar vsa dela pisateljeva, kolera misli Biblioteka novinarske zadruge v dveh letih izdali. Kot prva knjiga bodo izšli 13. decembra feljtoni, ki jih je šenoa v vseh listih in revijah tedanjih razsojal. Rekel sem pred tedni, da bom več pisal o lanski sezoni, pa sem moral med leni v vojaško suknjo in vrata v ljudi so se mi zaprla. Zdaj morem govorili le o bodoči, ki je pred vrati. Ravnatelj Baranovič je objavil vrsto opernih in dramskih del, ki mislijo v lolu 1931-32 stopili na oder. Vse hvale je vredna njegova skrb, da du odru čim več domačih del. Tako pride od oper Zajcev i Ban Le- veliki dvorani liolela '^Kranjski dvor« (g. Peter-lin) ponovni ustanovni občni zbor Zadrugo Obrtni dom.-. Glavni razlog občnega zbora je bila rekonstrukcija odbora. Za načelnika je bil izvoljen z absolutno večino g. Bitenc Josip. V odbor so bili izvoljeni: g. ŠlSka Josip, g. Peterlin Miro, g. Pernua Josip (tesarski mojster), g. Kern Adolf, g. Biteno Ivan in g. Rebolj Lovro; v nadzorstvu so: g. Černilec Andrej, g. Kokalj Vinko, g. Grašič Ignacij, g. Bohorič Frunc in g. Jelene Ciril. Udeležba na občnem zboru jo bila topot boljša in podpisalo so je na novo lepo število delnic po 100 Din. Ker pa šteje >Obrtna zadruga v Kranju' okrog 450 članov iu članic je dosedanji odziv s slrani obrtništva še vseeno premajhen. Konjice Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralju Aleksandra I., ki jo je preteklo nedeljo priredilo Kat. izobraževalno društvo, je bila sijajna manifestacija, ki je jasno pokazala, kakšen duh vlada med množico, ki se zbira v Kat. društvenem domu. S tako lepo proslavo vladarjeve desetletnice se ne more ponašati nobeno drugo društvo v Konjicah. To lahko potrdi vsakdo, ki se je te proslave udeležil. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu nad vse pričakovanje tako velika, da so bile vse vstopnice kmalu razprodane. Nabilo polna dvorana jc pričala, kako katoliško ljudstvo ve pokazati ludi javno svojo ljubezen do kralja in domovine, kadar je to potrebno. Naše ljudstvo, ki se zbira v Katoliškem društvenem domu, nima navade za prazen nič trkati se na svoje jugoslovanske prsi in v plehkih frazah zatrjevati svojo zvestobo in ljubezen vladarju. Zato pa so njegova čustva tem toplejša in iskrenejša, kadar privro na dan ob slovesnih trenutkih. To se nam je zdelo mimogrede važno povdariti posebej za Konjice, kjer so bili ravno člani Katoliškega izobraževalnega društva ie ponovno osumničeni kol državi nevarni elementi. Veličastne proslave, ki bo na častnem meslu vpisana v kroniko Katoliškega izobraževalnega društva v Konjicah, sta se ir.ed drugimi udeležila tudi okrajni načelnik g. Kari Trstcnjak in sodni svetnik g. Gvidon Mihclič. Proslavo je otvoril moški zbor pod vodstvom pevovodje g. S o s i £ a ter krepko in navdušeno zapel državno himno, ki jo je vsa dvorana stoje poslušala. Nato je sledil slavnostni govor predsednika g. Joiela S a r I a h a . ki je v vznesenih besedah in s loplo ljubeznijo očrtal veliko delo našega kralja za združeni jugoslovanski narod. Povdarjal je, da svečani občutek tega velikega slavlja prevzema srce vsakega rodoljuba, ko obrača svoj pogled na velika dela in slavne čine svojega narodnega kralja, ki ju v žrtvah in trpljenju prehodil težko pot Golgote in dočakal veličastno jutro narodovega vstajenja v združitvi troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev pod skupnim /czlom slavne rodovine Karadjordje-vičev. Ob pogledu nad vladarjevim delom, njegovo modrostjo in skrbjo, s katero spremlja našo lepo narodno državo, mu poklanja slovenski narod v tem svečarem trenutku kot vezilni dar svojo neomajno vdanost, ljubezen in zvestobo. Na veri v Bo; Din. * Za stoletnico, odkar je Baraga prestopil ameriška Ila in ustunovil slovenski niieijon v Severni Ameriki, je Misijonska pisarna izdala 7 različnih razglednic: Baragova rojstna hiša. Kip škofa lia-rage, Zupna cerkev v Dobrniču, Posvetovanje Indijancev v Baragovem čiisu. Indijanski Izdelki, Pokrajina ob Gornjem jezeru (Baragovo misijonsko ozemlje), Baraga (portret). Slike so deloma v trobarvnem tisku, deloma bakrotisk. Naročilu v vsaki množini sprejema Misijonska pisarna v I i'ib-ijani, Semeniška ulica 2. Prav lako je izšel pj-seben časopis z naslovom iiaraga. Kdor hoče spoznali Barago kol duhovnika, kol človeka, kol Slovenca in kot misijonarja, naj si omisli ta lisi. — Naroča se v Misijonski pisarni. Razglednice po 1 Din, lisi Baraga |K> 2 Din. DR. MIIIAEL KAMI M ordinira za živčne bolezni od 1 do 3 Mestni lr£ 4 kronika Maribor Druga iz Mohorhovega gnezda na zatožni klopi Marija Klančnik pred malini senatom. Dnevna Osebne vesli ■z- VojaSke vesli. Odrejena sta: za vodnika poljskega vozar--kega eskadrona art. poroč. Zidar J. Frančišek: /u vršilca dolžnosti komandanta 2. čete 2<). pcšpolka peh. poroč. Potokar I. Pavel. — 2e-iillev jo dovoljena: peh. poroč. Bradaču T- Milanu, inž. poroč. Zadlliku J. Janezu, peh. kap. 1. razr. hleču A- Silvestru in art. poroč. liusu F. Feliksu. _ ftaiunteti Okroinef/a urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. dr. Ježa Bohinjec je 18. avgusta natopil svoj letni dopust. Prosimo, da za časa dopusta c. ravnatelja vsi dopisi v uradnih zalevah naslavljajo direktno na ura 1. : \a)redorola je pripravnica Higij- zavoda v Ljubljani dr. Petrovič Milica zu pristava isiega zaveda v 8 skupini. Novi grobovi •f- Frančiška Jaklič. Gospoda podpolkovnika Josipa Jakliča je zadela bridka izguba. Umrla mu je blaga sestra gdč. Frančiška Jaklič, ki jo je smrt rešila hudega trpljenja. Pogreb je bil dne 18. avgusta. Ptkojnici naj sveti večna luč! Gospodu podpolkovniku pa naše bkreuo sožalje! Ostale vesti — Na Škofijski klasični gimnaziji v St. Vidu lad Ljubljano bodo popravni in razredni izpiti 2-1. ir. 25. t. ni, Učenci, ki imaio te izpite, naj pridejo v zavod 23. t. m. zvečer ali najkasneje 24. t. m. do 8 zjutraj. Nižji tečajni izpit 6e bo vršil od 26. do 31. t. m , višji tečajni izpit pa od 26. do 29. t. m. Sprejemni izpit za vpis v I. razred bo 28. in 29. t. m. Ta izpit bodo učenci delali iz slovenščine pismeno in ustno, iz raatemaiike pa' ustno, Iz slovenščine sc bo zahtevalo, da učenec zna 1. gladko in pravilno pisati po narekovanju, 2. lepo, točno in razumljivo čitati, 3. prečitano čtivo lepo obnoviti, 4. da pokaže točno poznavanje besednih vrst (besedna analiza!, 5. da zna v proitem stavku poiskati osebek (subjekt) in povedek (predikat) in 6. da zna na pamet kako pesem, v prvi vrsti narodno. Iz matematike pa: 1. pisanje celili števil do I,000.000. 2. štirje osnovni računi s celimi Števili v praktičnih nalogah, 3. metrske mere in denarne enote, 4. povsem zanesljiva poštevanka do 10 in 5. štirje osnovni raCuni z večinskimi Števili. Učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit vsaj z dobrim uspehom, se bodo vpisali v I. razred. V razrede II.—VIII. se učenci lahko prijavijo pismeno do * ključno 2. aept., osebno pa se javijo šele 8. septembra 1931 od 8 dalje. S seboj naj prineso zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plačajo vsi učenci od I—VIII. razreda po 50 Din za zdravstveni fond in obrabo učil. - Salska maša bo 9. septembra ob 9; redni pouk sc prične 10. septembra ob 8. — župnijske urade prosimo, da o lein ra/glasu obveste učence, ki sc jih tiče in ki stanujejo v njihovih župnijah. — Ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v ?t. Vidu. — Pričelok »olskcpa leta nn dr/ami trgovki akademiji v Ljubljani. Popravni izpiti se vrše od 20. avgusta dalje. Vptovanje bo 1., 2. in 3. septembra cd 0 do 12 za I. letnik v ravnateljev! pisarni, zu ostale letuiko v učilnici št. f>. Natančni razporedi Izpitov in sprejemni pogoji za I. letnik trervske akademije -o objavljeni na razglasni deski. Maturantje I lil. b razreda I. dri. flimna-:>i* r Ljubljani iz leta VIJ1. proslavimo 20leinico mature dun 3. septembra 1031 v Ljubljani. Zbe-r«iw s«» na predvečer '2. septembra v hotelu Union v Koieah , da se pogovorimo o programu na--lelnjega dne. Udeležbo in morebitne predloge prijavile Janezu Zoreč, Ljubljana, Bežigrad 18. — Zgodoviuski roman -Beli menihi, jc doke nčal nnS priljubljeni pripovedni pisatelj Ivan Zoreč in bo izšel v štirih delih med knjigami druž-l>e sv. Mohorja. Velezanimivi roman bo opisal slavno zgodovino cihtereijanskega samostana v Stični na Dolenjskem, ki ni samo prevažeu za zgodovino naše ožje domovine, ampak nosega tudi v občo povednim prejšnjih stoletij. Pisatelj, ki je vreden naslednik svojega rojaka Josipa Jurčiča, je proučil vse premnoge zgodovinukc vire in nam bo podal peelro sliko onih dob, katere naš narod najbolj »a-n Imajo. Prva knjiga bo opisovala Ustanovitev samostana v XII. stoletju, druga knjiga Turške boje in Rairušenjo »tiškega samostan*, tretja obdeluje Kmet.-ke upore in četrta Raijm-,1 saiim-lana po fe-f»rju Jotefu II. —- 2e «-anio te navedbe pričajo o velikem zgodovinskem delu, katerega narod prav željno in nestrpno pričakuje in prepričani smo, da ho to delo našega domačega pisatelja prav poseben dogodek, kakršnih smo mi še prav malo doživeli. — Odkritje spomenika kralju /'etru r I.jub-'jani. Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljena čelrlinska vožnja po železnicah. Po Irobna navodila bodo pravočasno objavljena. — (Klbor. — Uriarna 1'telarska šota r I'lnju sprejema učence v 1. letnik 1031-32 šo do 25. avgusta 1031. Prijave jc opremiti s krstnim lisloni, domovnico, odpustnico in izjavo staršev, s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šola je dveletna ler ima namen IzvcžbaM praktično in teoretično v plelarslvu in vrboreji učence in učenke, kateri so uspešno dovršili osnovno šolo. pletarskim pomočnikom. Razen praktičnega pouka v pletnrstvu se poučuje na šoli tudi kot teoretične predmete: računstvo, poslovno spisje. vrbogujstvo, kalkulacije, knjigovodstvo, bla-goznanstvo in strokovno ri-anje. Vsi učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati, rtoli je priključen poseben internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Podrobnejša pojasnila daje upravi-Icljstvo šole. — Dkradena Irafiku. Iz Zagradca, 10. avgusta: Dne 11. avgusta so neznani tatovi ponoči okradli trafiko g. Josipa Vidmarja. V lokal so vdrli s ponarejenimi ključi in ga brez vsakih znamenj •/. c pel zaprli, tako da je g. Vidmar opazil tatvino šele, ko je odprl lokal, pri čemer je ugotovil, da so mu tatovi odnesli 40 zavitkov Suva tobaka. 150 Sava cigare!, 100 Drina. 100 Zela cigaret, 30 Var-dar. 110 smotk, 50 cigaretnih papirčkov in za 100 Din raznega denarnega drobiža. Trafikant Vidmar je oškodovan v skupr.i vrednosti za 000 Din. Pro-š'mo, ako bi se ukradeno blago v kakem kraju prodajalo, naznanili policiji ali orožništvu. — Žalostna rodbinska zgodba. Iz Litije: Neki predilničar, ki ima poleg svoje 3blctne žene Ivane skrbeli še za 4 mladoletne otroke, je do zadnjega Lasa prav vestno delal v litijski predilnici, tako da sla z ženo, ki si je bolezen nakopala pri delu v predilnici, v teku let prihranila 12.000 Din, knjižico pa je hranila žena. Mož se je pa zadnje čase najbrže naveličal bolno žene in 6c zagledal v neko 35lntno poročeno žensko. Sestajala sta se skoro v^ak večer v litijskih krčmah, ki so zvečer manj obiskane, kjer sta sklenila skupno pobegniti odtod. Mož je svojo ženo že delj časa nadlegoval in ji grozi!, nazadnje jo je z nožem in britvijo hotel napasti, če mu ne izroči hranilne knjižice. Žena sc je legn ustrašila in dala možu knjižico, s katero je takoj odšel v Ljubljano, kjer je 12.000 Din gladko dvignil, Kovčcg pa je imel žc delj časa skrit in od časa do časa vanj spravljal najnujnejše stvari, Nie. gova nova hubezen pa je imela tudi skupno z možem denar v hranilnici, katerega je tudi dvignila, bilo ga je baje še več. Možu je nasvetovala, naj gre čez praznike na Gorenjsko k svojim sorodnikom in naj pride šele v ponedeljek domov. Med tem pa sta oba ponoči izginila iz Litije. Nočni čuvaj ju jc videl in vpraša! kam, pa sla rekla: Nikoli več se nc vidimo! Ljudje domnevajo, da sta pobegnila v Francijo ali pa v Srbijo. Zadevo ima v rokah orožništvo, ki bo brezsrčnega očeta gotovo našlo, da vrne svoji ženi težko prihranjeni denar, otročičem pa vrne očeta-rednika. Nujno potrebno bi bilo, take slučaje ekscmplarično kaznovati. Za otroke bo morala začasno skrbeti litijska občina, v katero 50 pristojni. Pač nadvse žalostna socialna slika našega industrijskega kraja. — Glavna skupščina JUU. Z odlokom g. ministra prosvete O. N. br. 57.564 z dne 11. avgusta 1.1. je na osnovi §87. uradniškega zakona odobrena vsem učiteljem (icam), ki so zaposleni izven šole, so administrativni uradniki pri kr. šolskih nadzorniki!] ali pri prosvetnih oddelkih, odsotnost od 20. do 28. avgusta 1031, da se morejo udeležiti Glavne učiteljske skupščino v Belgradu. -- Naročnikom na glasbeni list -'/.boru, ki še dosedaj niso poravnali naročnine za leto 1031. j* uprava s 3. zvezkom pošiljanje Jista ustavila. Naj vendar izpolnijo svojo obvezo, da bodo list v redu prejemali naprej. Z nerodnostjo naprav-ljajo le upravi nepotrebno delo, listu pa škodo na pošlpih stroških. Za poravnavo naročnine je bila priložena položnica zadnjemu zvezku lanskega let. ni-ka. ('e »o jo izgubili, lahko nakažejo 5') Din polcm vsakega pošinega urada na poslnohranilnič-ni račun št. 12.134. -- V kuha vanje in kunserviranje sadja in zeleni ari i opisuje zelo obširno knjiga vSadje v gospodinjstvu-. Spisal M. lluinek. Ona 24 Din Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepolreben kažipot vkuhavali in konzervirati sadje jn druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kme-tili, v industrijskem kraju ali letovišču. — Najdena ienika torbica. Dne 10. avgusta so se zagrebški avlomobilisli vozili z Bleda v Zagreb ler nekaj kilometrov za križ-poljo na liled in Je-sanico našli žensko torbico z vsakovrstno vsebino. Ker je morda ženska, ki je torbico izgubila, v veliki zadregi, sporočamo, naj se javi za torbico ua naslov ge. Milke Dubsky, žena .stavbnega podjetnika v Zagrebu, Deieličeva ulica 10. — Nazaj r Ameriko je minulo soboto 15. avg. odpolovalo okoli 30 ameriških izletnikov, ki so bili nekaj tednov na obisku svojih drafltfi. Pridružil se jim je po 10 letnem bivanju g. F'rane Drašler n svojima hčerkama iz Borovnice. Pot jih je vodila picko Jc.-enic, Avstrije in Švice v Francijo, kjer se iz pristanišč« v Ilavru podajo čez veliki ocean. Znanci in prijatelji jim žele srečno (>ot! V. Stuizi dentist-tehnik topet redno sprejema. — Pri liolejnih srra in poapnenju til, nagnjenju h krvavenju v možganih ler napadom mrlvouda zagotavlja uaravna vFran»-Josef< grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef« vodu posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. »Frane-Jonefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. USPEŠNO ZDRAVLJENJE GLAVOBOLA Val velike vročine Siri povsod glavobol. Posebno uspešni rezultati v zdravljenju glavobola so pridobljeni s Togal tabletami. Togal tablete delujejo takoj, so prijetnega okusa in za želodec, srce ter ostale organe popolnoma neškodljive. Po vsakodnevnem delu, ki v veliki vročini jako utruja, se zelo pogoslo pojavlja glavobol. Skoro vsak dan nam dospo priznanja zu izvanreduo hitro in dobro delovanje Togal tablet. Togal tablete so tudi izvršno sredstvo proti prehladu. Kadar začutite približevanje prehlada, vzemite nekoliko Togal 1 >-blel. pa ste zasigurani, da ste na ta način odklonili od sebe vsako lievaruost težjega obolenja. Togal tablete sc dobivajo v vseli lekarnah. Celje V> airdnHikfl družina KPI). Danes ob 8 zvečer sestanek, ua kalereni so bomo porazgovorili o maskerskem in gledališkem tečaju. Posebnih vabil ue bomo razpošiljali, ampak velja lo vabilo za vse. Pridite vsi iu točno. — Odbor. £ A c:(todc /11 nesreče. Konj jo udaril 32 Jelno tovarniško delavko ua Polzeli, Dobnik Zofijo, doma v Zgornjem Kruševlju s kopitom po licu in jo občutno poškodoval. Ko je vsled silnega udarca padla na tla. si je še roko težko poškodovala. — Vrlačnik Anton, posetniški sin iz Spodnjih Kras je. pri igri 11 letnega posestniškega sina Glojka Ivana s iionjloo palice zbodel globoko v koleno na levi nogi in mu zadal težko rano. Kovačič Franc, 38 letni trgovec iz Vojnika pri Celju se je peljal s kolesom iz Žalca proti Celju. Neki avlo, ki ga je dohilel, ga ie prevrgel. Pri padcu si je izpahnil levo roko v ramenu. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v javni bolnišnici v Celju. 0 Izgubljeno in najdeno. V inestu so bila izgubljena v nedeljo dne 0. avgusta zlata očala s črno verižico v vrednosti približno 250 Din. Na Glavnem trgu je bila izgubljena v petek 14. avgusta denarnica iz rujavega platna, v kateri je bilo (i bankovcev po 10 Din. Najditelj je naprošen (Kidati najdene stvari pri predstojništvu mestne policije. — V Četrtek je bila najdena v mestu črna denarnica, v kateri jo bilo 49 Din. — Na praznik je bilo najdeno v mestu črno nalivno pero z zlatim peresom. — leli dan je bila najdena na Ljubljanski cesti tablica motornega kolesa z evidenčno številko 2-1765 od leta 1931. Najdene stvari se dobijo pri predstojništvu mestne policije. & Primarij dr. Stenfetscr ne ordinira do preklica. Vrhnika VrhnUko gasilno društvo je imelo v nedeljo popoldne gasilsko vajo s svojo novo motorno briz-galno, ki se je žejo dobro obnesla. — Isto nedeljo sc je vršil slovesen obhod po Vrhniki z godbo na čelu v proslavo lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja. Smrtna kosa. V ponedeljek 17. t. m, je umrl trgovski pomočnik Pavel Voljč, zaveden član v bivših orlovskih vrstah. Umrl je v cvetu mladosti, star komaj 20 let, Ostalim žalujočim naSe iskreno sožalje. Iz društvenega zivljenia Zadruga soho-črkoslikarjev in pleskarjsr v Ljubljani opozarja na svoj sklep, da se imajo oni proračuni, katere mora član zadruge sestavljati potoin merjenja in ugotovitve vseh mer, plačati 5 odst. od proračunjene svote v slučaju, da se delo odda drugemu prevzemniku. Enako se imajo poravnati stroški na izgotovitev itrcdlog iu naiSrtov, Maribor, 18. avgusta. Danes se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vrsta razprav, ki so v zvezi z jelovškini morilcem morilcem Rudolfom Mohorkom ter njegovimi izpovedbami. Mohorko je živel in koval načrte na treh straneh: zgoraj na Šobru, v Limbušu in pa na ('obrežju, kjer je bilo stanovanje Klančni-kovih nekako zbirališče Mohorka iu Rudolfa Kovača s Klančnikom. Tukaj se je izvršil načrt za razbojniški napad na Jakoba Grešnika in Jakoba Vic-tnana dne 24. septembra 1929 pri Devici Mariji v Puščavi ter za izvršitev umora nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem na Šobru dne 8. oktobra 1929. Tako je izpovedal Mohorko, potem ko je bil preiskovalnemu sodniku izjavil, da bo vse po pravici in resnici povedal. Izpovedal pa je Mohorko tudi, da jc vedela za ta načrta tudi Marija Klančnik, delavčeva zena iz Pobrcžja, stara '10 let. Ker ni Atarija Klančnik o tem obvestila oblasti, je zakrivila dvoje zločinstev zoper pravosodje 111 se je danes morala zagovarjati pred tukajšnjim malim senatom. Prvotno je obtoženka zatrjevala, da Mohorko sploh ni bil nikdar na njenem stanovanju. Pozneje jc morala te svoie trditve spremeniti, ker so dejstva drugače govorila. Priznala je potem si- D Modernizacija mestne plinarne. Ze leta sem se ugotavlja ob priliki proračunskih razprav: mestna plinarna ie pasivna. Sedaj so na dnevnem redu debat v občinskih kuloarjih načrti, ki se nanašajo na modernizacijo mestne plinarne, nove investicije iu drugo. V smislu teh načrtov bi znašale investicije 1.S00.000 Din, kar bi pa imelo za posledico, da bi mestna plinarna v desetih letih z vsemi naknadnimi minusi postala aktivna. Ce to drži, potem je več kakor odveč vsakršno zatrjevanje, da so te investicije nujno potrebne v interesu procvita in uravnovešenja tega mestnega podjetja. p 30 letnico poroke obhaja te dni tukajšnji poštni uradnik in v težkih dneh politični preganja-nec ter zaveden Slovenec Ivan Macuh s svojo soprogo Antonijo, roj. Roje. Slavljencemn, ki ju oblegajo znanci in prijatelji te dni s svojimi voščili, tudi naše najprisrčnejše čestitke! □ Delavski azil v Mariboru, 2e svojčas smo poročali o potrebi gradnje takšnega azila v Mariboru ter se je to vprašanje obravnavalo tudi na seji občinskega sveta; žal brez us|}eha. Sedaj pa je osrednji odbor za delavsko zavarovanje pri ministrstvu za socialno politiko uvedel obsežno akcijo za gradnjo takšnih azilov, ki naj se postavi med drugim tudi v Mariboru. Azil naj bi gradila mestna občina iz posebnega posojla pri Delavski zbornici. V azilu bodo imeli delavci svoja prenočišča, čitalnico pa tudi svojo kuhinjo. □ Počitniški pedagoški tečaj v Mariboru. Kakor smo že poročali, se prične ta tečaj v ponedeljek dne 24. t. m. in sicer ob devetih dopoldne; pri-četek ostalih predavanj se bo določil na prvem sestanku v mali oziroma veliki dvorani Narodnega doma. Spored bo sledeči: v |ionedeljek pred- in po* poldne — dr. Prihoda, Organizacija češko.-lova-škega šolstva; torek pred- in pojToldne dr. Werth-mann, Strnjen pouk in problem poizkusnih šol; sreda popoldne in četrtek dopoldne — dr. Štefanija Winter, Individualna psihologija, teorija in izkustva v predšolski dobi; četrtek popoldne — F. Martine, Individualna psihologija v šolski praksi. Prva dva piedavatclja bosta trovorila v nemškem, druga dva ,pa v hrvatskem ozir. slovenskem jeziku. Udeleženci, ki so se prijavili tudi glede stanovanja in hrane, naj se zglasijo v knjižnici Pedagoške centrale, Zrinf»kega trg I. Uradovalo se ho v nedeljo od 10 do 12 in od 17 do 18, v ponedeljek pa od pol 8 do pol 9. Kdor pride pozneje, naj se javi tajniku v predavalnici. □ Poceni meso. Danes od sedme ure naprej sc bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 51 kg govedine |io osem dinarjev in siccr za osebo največ 1 k/. P Na zelenem polju se bodo preizkusili v soboto in nedeljo na M ari borovem igrišču /ekvni-čarji ter njih gostje OAC-ovci i/ Oradca. Ciakovci imajo svoj sloves ter se mariborski drukarji na ta zclcnopoli-ki dogodek / vnemo prijavljajo. lj Bog daj srečo! Poročila sla sc tukajšnji ugledni veh trgovce I-rane Komun z Lltrido Ker-novo. Obilo sreče in blagoslova! □ Društvo političnih preganjancev iz leta 1914 in l0lo se snuje v Mariboru spričo |iredstojc-tega kongresa političnih preganjancev, ki bo dne 0. septembra t. I. Za mariborsko okrožje se sesta-nejo prizadeli v svrho razgovora jutri v četrtek dne 20. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji Narodnega doma. Na ta sestanek opozarjamo številne lavan-tinske duhovnike, ki so v najtežjih dneh, ko so mnogi klonili, prenašali grozote preganjanj braneč z apostolsko gorečnostjo verske in narodne svetinje našega naroda. □ Poravnalno postopanje je uvedeno nad imovino tukajšnjega trgovca z železnino Ivana Kora-žije na Aleksandrovi cesti št. 42; aktiva znašajo 1,239.728 Din 70 par, pasiva pa 1,906.795 Din 55 par. Mariborsko gospodarstvo je v težki krizi. P Oojcnci francoske politehnike v Mariboru. V sredo dne 26. t. m. prispejo ob 14.15 v Maribor gojenci francoske politehnike. Na kolodvoru jih bo svečano sprejel mariborski častniški zbor ter zastopniki oblastev. □ SSK Maraton. Drevi ob pol 19 redni trening lahkoatletske sekcije; treninga naj se poleg že objavljenih udeležijo tudi Vili Rudi, Ormovšek in Kampič. P Poselska zveza ima v nedeljo ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni sestanek. □ Ni ga dneva brez nesreče. 11 letna želez-ničarjeva hčerka Stanka Stok iz Košakov je padla s črešnje ter si pri padcu strla desno ključnico. — 40 letna Marija Smodiš je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo. — 17 letni mizarski vajenec Štefan Meglic pa si je pri padcu s kolesa stri levo roko v zapestju. Vse tri ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. P Drugače je bilo. Včeraj smo prinesli notico pod naslovom »Avtobus v plamenih«. Tozadevne informacije niso bile pravilne; prejeli smo od lastnika avtobusa, ki vozi na progi Maribor—Sve-čina, obvestilo, v smislu katerega je sicer pred hišo posestnika Peska nastal pri avtobusu delekt, ki pa ni imel za posledico niti najmanjšega plamenčka. Tudi so potniki šli samo par sto korakov peš do bližnje Kosove gostilne v Košakih, nakar jih je drugi avtobus prepeljal v Maribor. S tem v zvezi pojasnjujemo, da jamči sloves navedenega avtobusnega podjetja ter odlična izvežbanost njegovih šoferjev za brezhibno in nemoteno prevažanje potnikov. □ V zaporni celici se je obesil Josip Kranjc, ki je bil svojčas obsojen na 5 let robije. Odsedel je 2 leti v tukajšnji kaznilnici. Zadnje dni jc bil nekam potrt. Včeraz jutraj so ga pa našli obešcncira na vrv v teliti. „ cer, da je zahajal Mohorko z Rudolfom Kovačem na njeno stanovanje in da sta skupaj kovala neke načrte, da pa ni prisluškovala njunim razgovorom in se sploh ni brigala za to, kaj se med seboj menita. Ugotovilo pa se jc, da sc jc Mohorko skozi tri ledne skrival pri Klančnikovih na Pobrežju. kjer so imeli stanovanje obstoječe samo iz ene sobe; Rudolf Kovač pa je sploh živci s Klančnikovimi v stalnih stikih. V obtožnici se navaja, kako malo verjetno je, da bi obtoženka spričo taksnih okolnosti ne vedela, kaj Mohorko in Kovač skupaj kujeta. Razprava je trajala do 12, nakar se jo prekinila Kot priča se jc zaslišal tudi Rudolf Kovač, ki laji. da I11 bila z Mohorkom kovala načrte pri Klančni-kovih, pač pa pri Kohlbergeriu. Pri današnji razpravi je Klančnikova trdila, da Mohorka pod tem imenom sploh ni poznala, ampak samo pod imenom Franc za kakršnega se ji jc bil Mohorko jired-stavil. Razprav* ie vodil dr. Čemer, Kolšek in dr. Adamič prisednika. Obtožbo jc zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan. Mohorka niso danes zaslišali /a pričo. Razprava proti Klančnikovi sc bo nadaljevala šele po zaključenem procesu proti njenemu možu Frideriku Klančnitai. ki je soobtožeii skujino z Mohorkom. Jesenice Tudi Jesenic« »o slovesno proslavile kraljevi jubilej. Po deseti »v. maši jc bil slovesni Te Deum in molitve za. kralja. Vse Jesenice so bile v narodnih zastavah, zvečer pa je vse za/.arelo v nc-številnih lučicah. Krasno so bile razsvetljene železniške hiše in pa glavna pisarna KID na Savi. Kljub dežju ie bilo na ccstan polno ljudstva. Kovinarji so praznovali 25ietnico obstoja strokovne zveze. Slavje je bilo dvadnevno z raznimi prireditvami. V soboto zvečer se je vršila slavnostna seja, podoknica in razsvetljava, v nedeljo zjutraj pa budnica. Celotno prireditev, posebno v nedeljo, pa je zelo motilo deževno vreme. Jeseniški gasilci co imeli na Vel. Šmaren na športnem prostoru BratsUa avojo prireditev, ki jc zelo povoljno uspela. Sodelovala je tudi godba Krekovega proav. društva. Cesta i Jesenic k Sv. križu nad Jesenicami ju sedaj tako lepo zravnana in urejena, da more po nji voziti vsako motorno vozilo. Avtomobilisti to priliko tudi izrabljajo, tako da sedaj tudi na rovtarski cesti nisi več varen, da ne boš povožen. Daljnovod deželne elektrarne k Sv. krliu je skoraj gotov. Transformator na Zamlaki tudi žc stoji, tako da bo v kratkem tudi tam gori zasvetila električna žarnica. Tujski promet bo v Kovtah zelo narasel. Na oklicih jc g. Livičnik, clektroinženjer v tovarni KID. Ponovno opozarjamo bribolazce in druge, da jc prepovedano nahajati se v bližini državne mce brez izkazil. Vojaške straže postopajo strogo po predpisih in primejo vsakogar, ki sc ne more legitimirati. Šoštanj Nfsrcra ali kaj? V *obolo 15. I. m. je vlak povozil med postajo Paška va* in Šoštanjem okrog 40 let starega moža. Kdo je. dosedaj še ni-fo mogli ugotoviti. Kakor j>ri|iovedujejo očividci, Vi so se nahajali v vlaku, je mož že jirej ležal nn tračnicah; ko je |irlilrvel vlak, ga je lokomotiva vlekla še nekako 6 metrov za seboj. Nesrečneži so dali na v lak do Šoštanja, kjer mu je nudil |irvo pomoč zdravnik dr. Korun. Poškodbe so grozne. Levo nogo mu je nad gležnjem popolnoma odrezalo, na glavi pa ima velike zevajoče lane. Nesrečnega moža, ki je bil vej čas v nezavesti. so z obratnim vlakom odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaln.ina »mrl otrnka. V Belih vodah so preteklo nedeljo jioknpali 3 letno hčerko |ioljskega delavca Vafcuna. Dekletce, ki je bilo že dali" časa bolj slabotnega zdravja, se je v četrtek. !,n so bili njeni starši na delu, splazilo na polico 1 • izpilo iz steklcnice majhno količino precej mni nega kisH. Ko je kmalu nalo prispel v izbi) oče. je o|>azil, da steklenica s kisom ni na običajnem meslii in se mu je takoj vzbudil« temna slutnj Ponudil je otroku mleka. f)če je drugo jutro hitel k zdravniku; ko jia sr je vrnil z zdravil je našel včerko že — mrtvo. Mrtvaški irnn. V nedeljo 10. I, ni. je unisfs ga. Frančiška Štnuman. Dobri krščan-ki zem blag spomin! šahovski Hvnhoj. V viboln 15 avgusta sn v Unionu spoprijeli velenjski in šoštanjskl dijaški šahisti. Tekma je bila pn študentov .-ki navadi /■■■ lo vroča in je nudila kibieem obilno užitki, šo-štanjska ekipa, ki je nastopila baje v oslabljeni jiostavi, je morala kloniti napram velenjski v razmerju 3 : <5. Dr. Ivan Plntar strokovni zdravnik za porodništvo in ženske bolezni Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2 nc ordinira do 6. septembra 1931 LJUBLJANSKI VELESEJEM ..Ljubljana v Jeseni" ..Kraljev teden" 29. VHI.-9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. / Kmetijstvo (mlekarstvo iu sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, ze)en-jadarstvo, jierutnina, kunci, kmetijski stroji). Iligijena. Novodobno gospodinjstvo. / Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek. Za časa velesejma veliko slavnosli,.KRALJEV TEDEN". (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival i. t. d.). Legitimacije po Din 30 — prodajajo denarni zavodi, železniške jx>staje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnikai, volesejmski urad. 50'/» popust na železnicah. / Razstavišče obsega 40.000ms, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja,, preskrbljena. Razdelitev koia v tri dele Angleški rojni minister 1'homas Shaw. ki z avtomobilom potuje po Nemčiji. n« znanimi gobami preizkušal odpornost svojega želodca. Nedvomno strupene so gobe: vražji goban. strupeni kukinak, rdeča mušnica, bljuv-na golobica, žveploglavka i. dr. Z golim navajanjem imen je seveda za tistega, ki gob ne pozna, malo pomagano. Zato le ponavljamo: izogninio se brezpogojno vsem gobani, ki jih ne poznamo zanesljivo kot užitne. Prvi znaki, da smo se zastrupili z gobami, se javijo z bolečinami v želodcu, s trganjem v spodnjem životu, z vzdigovanjeni. Kasneje culi bolnik vročino v spodnjem delti telesa, htide bolečine in veliko žejo. Protistrupov za zastrupljenje z gobami znanost ne pozna. Zdravniški! pomoč je neobhodno potrebna. Dokler ne dospe zdravnik, skušajmo vsebino želodca kolikor mogoče razredčiti; bolnik naj pije veliko zelo slane vode, mleka ali če ni drugega pri roki. mrzle vode. Najboljše je, da Spravimo bolnika čimpreje do bljuvanja, kajti potem se velik del strupa izloči iz telesa. V ta namen se posiužimo znanih bljuvalnih sredstev. Brezpogojno moramo tudi skrbeti ;'i> to. da bolnika ohranimo budnega. V ta namen mu dajmo močne Srne kave ali ruskega čaja, napravimo mu klistiro s črno kavo, oh-livajmo ga z mrzlo vodo, ali ga neprestano drgnimo, sedečega v kopalnem škafu, v katerem naj bo voda topla 12 do 18 stopinj; ua Gobe nas Nabiranje gob je ob sebi slast; če se ti '.ako-le v kakem zatišju nenadoma posmeji cela jurčkova družina, ti od veselja zapolje srce. Pa tudi na krožniku so gobe slast, dasi nimajo posebne redilne vrednosti. So pa gobe tudi nevarne, ker je med njimi dokaj strupenih vrst, a tudi prava goba utegne postati zdravju škodljiva. Če si hočemo torej post reči z gobami, ne da bi spravljali v nevarnost svoje zdravje, moramo vedeti o teh gozdnih sadežih vsaj nekaj glavnih napotkov. Predvsem se je trebil držati načela, da ne kuhajmo nikakih gob, ki jili popolnoma ne poznamo kakor prave. Različna sredstva, s katerimi naj bi se dalo pri kuhi ugotoviti, če so gobe prave ali strupene, so vsa nezanesljiva. Mnogi dobri poznavalci gob trdijo, da so do malega vse gobe užitne; drugi strokov- Kupela sv. Petra popravljena. Pred tremi leti so opazili na kupoli sv. Petra v Rimu velike razpoke. Papež je takoj odredil vse potrebne poprave. ki so jih sedaj dovršili. Velike kamene so nad mestili z novimi, razpoke so zalili z železo-betonom. V spomin velikih poprav so vrezali v kamen ime sedanjega papeža in letnice. njalu pa nasprotno trdijo, da se tudi v pravih gobah nahajajo škodljive snovi. O Kneippu je znano, da je dejal, da je še najboljša goba zanič. Gotovo je, da so nekateri ljudje mnogo bolj občutljivi za škodljive gobe nego drugi. Saj pravijo, da nekateri celo mlado mušnico brez škode uživajo (strupeni muskarin se razvije šele v starejših gobah). To pa naj pač nikogar ne zapelje, da bi z mušnicami ali no toč- Med tednom je Slovenec« poročal o izredhem uspehu matematika Collahnna, profesorja na univerzi v Dmpicsne v Pills-burgu (Pennsylvanijn), ki se mu je po dolgoletnem trudu posrečila razdelitev ki l i v tri dele, in sicer s i^stilom in ravnilom. Problem, s katerim so se skozi 2500 lel bavili zaman najgenijalnejši matematiki, je torej rešen. Srečni geometri Ameriko, ki nimajo drugih skrbi kakor razdelitev kota v tri enake dele! Kaj pa je prav za prav razdelitev k da na tri dele? Ali ni enostavnejšega, kakor iz vrha kota narisati krožni lok in tega s šeslilom razdeliti na tri enake dele. Treba je nekoliko potrpežljivosti. Nato se pa enostavno zvežejo oziroma kot razdeli na tri enake dele brez preizkušanja, z drugo besedo matematično eksaktno razdelitev kota na tri dele s šesti-lom in ravnilom, in sicer vsakega možnega kola brez izjeme. Razdelitev kota na 2, 4, 8, 16 enakih delov je otročje lahka, dofim so si z razdelitvijo kota na tri dele več kakor dve dolgi tisočletji zaman razbijali glave matematiki in geometri. Veliki Grk Plato je kot prvi postavil tezo, j da je nemogoče, točno razdeliti kot v tri dele z ravnilom in šeslilom, prav tako nemogoče kakor krog izpremeniti v kvadrat s pomočjo omenjenih dveh sredstev. Grški matematiki pa se s Platonovim mišljenjem niso strinjali. Nov ienski svetovni rekord v stenografiji: Greta Sehliessmann — Osnabritck in K. A. Kloekmann — Hannover, sta na nemških tekmah v stenografiji pisala po 440 zlogov v minuti, kar pomonja za ženske nov stenografski rekord. Nove najdbe zlata Iz Johannesburga prihaja vest. da sta dva domačina odkrila nova ležišča zlata, ki se nahajajo 40 milj od Lylstroona. Bogate nove zlate rudnike so pred kratkim odkrili tudi v Ro-deziji kakor tudi pri Kisu. Zima v Argentini V dneh. ko smo se pri nas dušili od vročine. so v Argentini zmrzovali od mraza. Tako čitamo v slovenskih ameriških listih poročilo iz Buenos Airesa z dne S. 1. m.: V Patagoniji, južnem delu pokrajine Argentine, so zmrznili štirje otroci, ko je nenadoma mrzel val poplavil deželo. Indijanci, ki prebivajo večinoma v Patagoniji, veliko trpe zaradi mraza. Vlada jim je poslala tople obleke in odej. vabijo . • • glavo in zatilnik mu polagajnto mrzle ohladit e — z eno besedo, storimo vse mogoče, da mu preženenio omedlevico. Gobe nabirajmo ie ob suhem vremenu. Kajti mokre in stare gobe, naj so tudi prave, mnogokrat povzroče lažja zastrupljenja. Taka zastrupljenja se po bljuvanju sicer navadno . poležejo, a pri občutljivih osebah utegnejo | biti posledice v želodcu in črevah dolrrotraj- ' šajmo iz njih kaj rešiti z obrezovanjem. Nekaj drugega je, ako je trdo, zdravo gobo objedo! kak mrčes ali druga žival; taka mesta dobro obrežimo, ostanek je užiten. Strokovnjaki si še niso edini v tem, na kakšen način naj se gobe trgajo. Nekateri priporočajo, da naj se goba tik zemlje odreže, češ da se tako ne pokvari zarodišče — pod-gobje. Drugi pa opozarjajo, da potem ostanek štora t rohni in gnije in škoduje s tem rasti novih gob. Vsekakor je še najboljše, ako go-| Ijo previdno sučemo in na ta način odtrgamo 1 ali odvrtamo iz zemlje. Tudi pri gobah mora- tudi uspešno ukvarjal z matematiko, se je ba-vil s tem problemom. Francosko akademijo znanosti so proti koncu 18. stoletja dobesedno bombardirali razni matematiki s svojimi predlogi in »rešitvami«' glede razdelitve kota v tri enake dele. Akademija znanosti je naposled izgubila potrpljenje, da bi se še nadalje ukvarjala s temi »rešitvami«. Šele v začetku 19. stoletja se je našla rešitev, toda baš v nasprotnem pomenu. Veliki matematik Gauss je doprinesel strikten dokaz, da je razdelitev kota na tri enake dele s pomočjo šestila in ravnila nemogoča, ker bi naloga na koncu vseh koncev zašla v problem konstrukcije kubičnega korena s še-stilom in ravnilom. Sličen dokaz je iznesel ge-nijalni monakovski matematik Lindemann za kvadraturo kroga. Od tega časa dalje je veljal ta problem kot rešen v negativnem zmislu. Če se je Callahanu torej to posrečilo, potem bo vsekakor njegovo ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini matematičnih problemov. Obenem pa bo njegova iznajdba precej izpodkopala ugled genialnega Gaussa. Novi holaudski paviljon na kolonialni razstavi v Parizu. Prvi paviljon je kakor znano uničil požar. ne. Nikdar tudi ne jejmo pogretih gobovih jedi; gobe smejo priti na mize samo sveže kuhane. Gobe moramo tudi zato nabirati oh su-him vremenu, ker jih v suhem stanju lažje spoznamo. Mladih gob tudi suhih ne trgajmo, ker v tem stanju le najboljši poznavalec zanesljivo loči prave od strupenih. Izključimo dalje vse stare, gnile i nčrvive gobe in ne sku- tno paziti na zarod, da jih ne iztrebimo. Kakor hitro smo gebe prinesli domov, jih moramo nemudoma skrbno osnažiti in zre-zati na tenke liste, potem pa razgrniti na hladnem in suhem prostoru — ako jih seveda ne uporabimo takoj za kuho. Več kakor eno noč nobena goba ne sme ostati neuporabljena ali nekonzervirana. »Miners Momiment« — Spomenik rudarjem, ki so bili ubiti 25. julija 1917 v Ne\v Waterfordu v Kanadi. Pri eksploziji plinov v jami je ubilo tedaj 67 rudarjev. Tem žrtvam dela so postavili po-preje gorenji spomenik. Sliko je posnel Slovenec Herman Drobež, pošilja nam jo pa naročnik g. Anton Smole. Prof. Picard se znova dvigne z balonom Prof. Piccard hoče ugotoviti točnost svojih opazovanj ob prvem poletu v strato Tero. Topot se dvigne z balonom samo 4000 do 5000 metrov visoko, in to najbrže iz Friedrichs-hafnr_ Nova ncpotopljiva ladja »SI urin vogel«. i se odpravlja i/ Rotterdumu nu pot okrog sveta. Ladja je dolga !) metrov; pod njo se nahaja skladišče, ki se da povečati za 4 metre v globino. Obležitev pod ladjo preprečuje, da se čoln ne more prevrniti. Poleg jadfer ima ladja tudi pomožni motor 10 k. s. Novi izvrstni premogovniki Baselska konferenca, ki se posvetuje o gospodarski pomoči Nemčiji. Od leve na desno: W. I. Lav-lon — Anglija, Moreau — Francija, A. H. VViggl i- Amerika, E. Francqui — Bcigija, dr K. Mel- cliior — Nemčija. dobljene točke z vrhom kota s pomočjo ravnila in kot je razdeljen nn tri enake dele. Cisto pogrešeno mnenje! Tako naloga ni zastavljena, zakaj z dolgotrajnim preizkušanjem je možno razdeliti loj« na tri enako delo. Problem pa zahteva metodo, po kateri se lok, Tako je že geometer Hipokrat mislil, da je to mogoče, kakor da je tudi možna kvadratura kroga. V teku srednjega veka je bilo predlaganih na stotine rešitev, toda nobena izmed njih se ni obnesla. Celo Leonardo da Vinci, veliki slikarski genij, ki se je, kakor znano, V kotlini reke Xingu v Braniil.fi so od krili bogata ležišča črnega premoga, ki se more meriti z najboljšimi angleškimi premogovniki. »Možiček, kaj naj ti podarim za god?« Za Boga svetega — nič — saj še obrokov tvojega zadniega darila nisem uoravnal!« Hmeljshi trg Savinjska dolin*: Obiranje hmelja je v poltem teku, Obira se le hmelj brezhibne kakovosti, res dozorele in pravilno oblikovane kobule čisto gladko-zelene barve, dočim se količkaj kvarno blago sploh ne obira. Letošnji pridelek bo znašal najbrž komaj kakih 7—8000 stolov hmelja, pač pa »c Ho odlikoval po svoji izborni kakovosii, ker je Savinjski hmelj letos izredno bogat na lupuKnu ter zelo fine in prijetne aromc. — Več inozemskih kupcev je že prispelo v naše kraje in pobirajo ter razpošiljajo tudi že vzorce našega letošnjega pridelka. Kupčije pa ;.e ni nobene, ker kupci šc nimajo naročil in vse napeto pričakuje, kako se bo razvil letos položaj na svetovnem hmeljskem trgu. Vojvodina. Dolgo trajajoča suša in silna vročina jc zelo ovirala normalni razvoj hmeljske rastline. Golding je vetinoma žc obran in jc dal sicer pičel, vendar prav dober pridelek lepo zelene barve. Tu običajni pozni hmelj pa je zelo enakomeren ter se ga bo koniaj četrtino normalno razvilo; pridelek bo radi tega abnormalno pičel, glede kakovosii pa bo šc vreme zadnjih dni odločilo, kakšna bo. — V kupčiji vlada popolno mrtvilo. Inozemskega kupca še ni nobenega, pač pa ie neka tukajšnja pivovarna hotela nakupiti tO do 20 stotov goldinga in ponujala 10 Din za kg; do zaključka pa ni prišlo, ker zahtevajo hmeljarji višje cene. Splošno prevladuje mnenje, naj bi država monopciiziraia tudi hmelj, kot je p?enico, in določila kot najnižjo ceno 10 Din za kg, vendar zaenkrat ta namera pri merodajnih krogih še ne obstoji, Iz začetnih cen na žateškem trgu se nc da sklepati ničesar, ker gre le za par bal hmelja, ki Pregled naše zunanje trgovine in bodoče smernice naše gospodarske politike. To je naslov najnovejši publikaciji glavnega tajnika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Moho-riča, ki je pravzaprav referat pisca na 8. kongresu gospodarskih zbornic, ki se je vršil lani v Belgradu. Avtor z njemu lastno preciznostjo in vpoglednostjo obravnava našo zunanjo trgovino in veo naš gospodarski položaj, nadalje se obširno peča z deležem tujih držav v naši zunanji trgovini in analizira trgovinske bilance s posameznimi državami (posebej industrijske države in balkanske države). V naclcdnjih poglavjih obravnava vprašanje prodajnih cen agrarnih proizvodov, investicijsko delavnost v jugoslovanskem gospodarstvu in prometni problem na šezunanje trgovine. Vsa izvajanja so podkrepljena s številnimi statističnimi podatki, katere je avtor še dopolnil s podatki za najnovejše čase po kongresu. Statistične tabele, ki so priložene knjigi, obravnavajo deleže posameznih držav v naši zunanji trgovini. Sestavljene pa so tako, da omogočajo nadaljnje vpisovanje do leta 1935, kar bo dobro služilo vsem čitateljem knjige. Statistični pregled obsega vse države, s kalerimi imamo trgovske zveze, Slevilo teh jc ze naraslo na lepo vsoto 107. Knjiga jc redkost v naši gospodarski literaturi, kalera obravnava le premalo domače probleme, katerim pa je treba posvetiti več paž-nje kot doslej. Da jc knjiga strokovno na višku, iamči ime avtorja, ki jc splošno znan gospodarski llrokovnjak. Vpisi v trg. register: Ing. I. & K. Buhl, livarna zvonov in kovin, tvornica kov. izdelkov, d. z o. i., Maribor (50.000 Din; Ing. Buhl Jos., Biihl Kuri), Krajnik Lorcnc, trg. z dež. prid. na deb., Ptuj. 7 Vpisi v zadružni register: Pašniška in gozdna zadruga v Kompoljah; Lesna obrtna zadruga v Kočevju, Pašniška in gozdna zadruga v Dobre-poljah. Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Tcppej Josipa, trgovca v Vitanju; narok 15. sept., prijaviti do 10. sept., ponudba 40%. Nova delniška družba. Danska uprava donavske banovine je odobrila osnovanje podjetja Jugoslavija d. d. v Subotici. Podjetje se bo bavijo s tiskarniškimi, založniškimi in tiskarskimi posli. Glavnica znaša 3 milj. Din. »Sveta zadružna zveza.« Kakor poročajo iz Prage, je bila te dni sklenjena med Gl. zvezo kmet. zadrug in »Vclikonakupno«, zvezo čsl. konz. zadrug. pogodba, po kateri bo praška zveza nakupovala v Jugoslaviji pri Srbski zvezi svoje potrebščine, če bodo pogoji»cnaki. Nasprotno bo Srbska zveza kupovala predvsem pri praški zvezi svoje potrebščine. Pogodba je nazvana »Sveta zadružna zveza«. Nemika zunanja trgovina aktivna. Po pravkar objavljenih podatkih jc bila nemška trgovina v juliju t. 1. aktivna za telili 289 milijonov mark ali nad 3 milijarde Din. Uvoz je v primeri z junijem padel, dočim jc izvoz zelo narastel. V primeri z junijem se je aktictiost zvišala za 150 milijonov mark. To so poslcdice gospodarske krize r Nemčiji. ga posamezne tvrdke rabijo za vzorce i istotako je brez pomena za razvoj sezone slabo zanimanje za letošnji pridelek na ntirnberikcm tržišču, ker gre tu le za nekaj bal slabo dozorelega zgodnjega hmelja, za katerega sploh nikdar ni dosti zanimanja. Potek sezone in gibanje cen bo v glavnem odvisno od nadaljnjega razvoja splošno-goopodarske-ga in posebej še hmeljarskega položaja v Nemčiji ter Češkoslovaški, namreč kako bodo obirali, koliko bodo obrali in nabrali ter kakšno blago bodo pridelali; vsekakor pa izgleda, da se bo sezona začela letos vkljub zgodnejšemu obiranju pozneje in razvijala bolj polagoma kakor navadno ter bo predvidoma šele pozneje postala živahnejša. Izgledi za prodajo in ceno brezhibnega, gladko-ze-lencga blaga pa so za enkrat še vedno od dne do dne boljši. (Iz pos. izdajo »Slov. Hmeljarja«.) Hmcljski vzorčni sejem priredi v Žalcu letos Hmeljarska prodajna zadruga v svojem lokalu tik Virantove gostilne, da na ta način olajša svojim članom vnovčenje pridelka. Vzorčnega sejma se lahko udeleži z vzorcem svojega hmelja vsak član zadruge brezplačno, le v slučaju, da jimelj polom vzorčnega sejma proda, jc obvezan plačali zadrugi 2% provizije za kritje stroškov. Vsa natančnejša pojasnila se dobe na sejmskem prosloru , Žalcu, kakor tudi v zadružni pisarni, Celje, Vodnikova 2. Vzorčni sejem bo trajal tekom cele letošnje hmeljske sezone. Hmeljarska prodajna zadruga namerava v bodoče prirejati vzorčne sejme redno vsako leto, ker bodo brez dvoma, ko se uvedejo, hmeljarjem zelo olajšali prodajo, solidni trgovini pa nakup našega hmelja. Znatne izpremembe v uredbi o skupnem davku na poslovni promet, Izšla je uredba o izpre-membaii in dopolnilih uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Po novi uredbi je izpreme-njeno veliko število dosedanjih tarifnih številk glede višine stopnje, kar je bilo potrebno zaradi pravičnejše ugotovitve stopenj z ozirom na faze prometa, vrednost blaga, oprostitev velikega dela manjših davkoplačevalcev zaradi kombiniranega sistema plačevanja davka ter zaščite domačih proizvodov. Uredba z novimi tarifnimi številkami obsega 60 strani formata knjige dr. VI. Lunaček: Predpisi o skupnem davku na poslovni promet. Cena je 15 Din, po povzetju Din 20.50. Naročila sprejema Tipografija d. d., Zagreb, Preradovičcv trg št, 9. Borza Denar Ljubljana, Amsterdam 2282.48—2Ž89.32, Bru-selj 789.49—791.85, Curih 1102.65—1105.95, Dunaj 795—797.40, London 275.05—275.87, Newyork 5651.08—566S.08, Pariz 221.90—222.62, Praga 167.60 —168.10, Trst 296.16—297.06. Zagreb. Amsterdam 2282.48—2289.32, Dunaj 795.C0—797.4-10, Bruselj 789.49—791.85, London 275.05 — 275.87, Milan 296.16 — 297.06, Newyork kabel 5662.08—5679.08, ček 5651.08—5668.08, Pa-riz 221.96—222.62, Praga 167.60—168.10, Curih 1102.65—1104.95. Skupni promet brez kompenzacij 5.1 milj. Belgrad. Amsterdam 2282.48—2289.32, Bru? selj 789.49—791.85, Curih 1102.65—1105.95, Dunajsr. novi, kasa dupl. 117K—122)4,Mol: bč. »usanc« 795.70—797.40, London 275.05—275.87, N«wyork 56.5708—56.6808, Pariz 221.96—222.62, Praga 167.24 — 168.10, Trst 296.16—297.05. Curih. Belgrad 0.06, Pariz 20.14, London 24.965, Newyork 513.75, Brusel« 71.55, Milan 26.88, Madrid 44.50, Amsterdam 207.20, Dunaj 72.20, Stockholm 137.50, Oslo 137.10, Kopenhagen 137.35, [ Sofija 3.73, Praga 15.2275, Varšava 57.60, Budim- f pešta 90.025, Atene 6.615, Carigrad 2.4325, Bu- . kareita 3.06, Helsingfors 12.915. Vrednostni papirji Tcndcnca za vojno škodo je bila danes v začetku borznega sestanka čvrstejša kasneje pa jc popustila in so tečaji nazadovali. V Zagrebu se je škoda držala bolje kot v Belgradu, kjer jc popustila zc skoro na 350. Bančni papirji so ostali nespremenjeni. Več zaključkov je bilo v delnicah Zcmaljske banke, ki je popustila od 116 na 114. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah csješke Šečerane po 220 in Trboveljske po 235. V ostalem pa ni bilo izprememb, Ljubljana. 8"^ Bler. pos. 80 bi., 1% Bler. pos. 71 bi.. Celjska 150 den., Lj. dr. 120 d., Praštediona 950 d„ Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 45 d., Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pBp.: 7% inv. pos. 74—77, agrarji 41.50 bi, vojna škoda ar. 356—357 (361, 355), kasa 356—357 (361, 357), 11. 365 bi, 12. 360—363, 8% Bler. pos. 78—80 (80.50), 7% Bler. pos. 69—71 (72, 70), 6'A begi. obv. 59—60, Hrvatska 50 d, Poljo 53.50—55 (53.50). Kreditna 121—126, Union 150— 155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 d, Medju-narodna 68 d, Obrtna 36 d, Praštediona 957.50—965 (<>65), Srbska 190—191, Zemaljska 113.50—114 (116, 115, 114). industrijske delnice: Nar. šum. 25 d, Gultmann 115 d, Slavonija 200 d, Našice 750 bi, Daiffca 65—67, Pivala Sar. 210 d, Drava 212.50--220, šečerana Osjek 219.50—220.50 (220), Osj. Ijev. 210 d, Brod. vag. 50 bi, Union 40—60, Vevče 120 —122 (1201, Isis 35—46, Ragusea 450—510, Trboveljska 232—240 (235). Belgrad. Narodna banka 5700—5900, 1% inv. pos. 77 bi, agrari 44—45 (125.000), vojna škoda 351.50—353 (640 kom.), 8. 352—353 (200 kom.), 12. 362—364 (600 kom.), begi. obv. 59.50 (115.000), T!,', Bler. pos. 70.75—71.50 (6000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 74 bi. Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 65.75—67.25, Newyork: 8% Bler. pos. 70,50—76, 7% Bler. pos. 65—67, 1% pos. DHB 67—70. Dunaj. Don. sav. jadr. 90.05, Wiener Bank-verein 14, Escompleges. 149, Živno 78.25, Aussiger Cbemische 105, Alpinc 12.52, Trboveljska 27.60, Kranj. ind. 44.50. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed-vard Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 11.810 pršutarjev in 3380 špeharjev. Iz Jugoslavije jih je bilo 3607. Cene: špeharji najboljši 1.55, L 1.45—1.50, II. 1.35-1.45, kmečki 1.50—1.60, najboljši 1.70, pršutarji 1.40—2.10, najboljši 2.20. Tendenca: Špeharji so se podražili za 5 do 8 groSev, pršutarji pa pocenili za 5 do 10 grošev. Žitni trg ^ \ Novi Sad. Koruza bč., bč. okol. Sombor 94 —96, banat. 90—92, srem. okol. Indjija 94—96, ar. okol. Šid 96—98. Fižol: bč. boli 2% 170—180. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 16 vag., oves 414 vag., koruza 6 vag., moka 2 vag., fižol 175—185. V«« ostalo neizprem. Tend. neuprem. Promet: 56 vagonov. Budimpešta. Tendenca lahka, koruza atalna, promet miren. Pšenica: dcc. 10 58, 11. zaklj. 10.5S —10.60; marc 11.68—12.25, zaklj. 11.68—11.69, rž: dec. 10.75—10.90, zaklj. 10.65—10.70; raarc 11.65— 11.75, zaklj. 11.65—11.70; koruza: maj 13.45, inklj. 13.45-13.50. Jajca Minuli teden je bila situacija posebno radi izredne vročine v prvi polovici jako mlačna in to nakupne cene padle na Din 0.55. Nastalo hladnejše vreme, kakor tudi boljša poročila v Nemčiji so povzročMa, da je jajčni trg nekaj oživel in kaže celo Švica zopet zanimanje za naše blago. Ako bo Nemčija zopet nastopila kot knpovalka, bodo' cene sigurno poskočile. Danes sc plača Din 0.625 za komad. Radio 1 vag., otrobi 2 vag. Tendenca mirna. Sombor. Rž: bč. 137K—142K, ječmen: bč., Podpolkovnik JOSIP JAKLIČ naznanja, da mu je umrla njegova iskreno ljubljena sestra, gospodična Frančiška Jaktič po dolgi, z veliko potrpežljivostjo in udanostjo prenašani bolezni, večkrat previdena s tolažili svete vere. Pogreb se jc vršil dne 18. avgusta. Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Vsem, ki so stali ob postelji preblage pokojnice tekom njene dolgoletne bolezni in jo tolažili, vsem, ki so mi ob njeni smrti izkazali sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti, sc tem potom prav iskreno zahvaljujem, V Ljubljani, dne 18.avgusta 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Programi Radio-Lfublfana i Sreda. 19. avgusta: Opoldanski program odpade. — 18.30 Salonski kvintet. _ 19.30 Literarna ura (fr. Silvester škerl). — 20.00 Koncert godbe na pihala »Zarje . — 21.00 Salonski kvintet. - 22.0t) Cas, dnevne vesti. Četrtek, 20. avgusta: 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesna glasba); 12.45 Dnevne vesli _ 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje — 20.00 Dr. Lojze Čampa: Čaisnik in časnikarstvo — 2030 Flavta solo s klavirjem (Slavko korošec in dr. Š\ara) — 21.15 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta: 21.45 Salonski kvintet — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Četrtek, 20. avgusta. Belgrad. 12.45 Radio orkester — 19.oo Klavirski konccrt — 19.30 Narodne melodije — 20.30 Prenos iz Ljubljane — 22.50 Radio orkester. -Zagreb: 12.30 Plošče 20.30 Koncertni večer (iz Ljubljane) — 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert opernega orkestra — 14.00 Koncert — 16.30 Koncert vojaške godbe — 20.00 Prenos iz študija — 22.45 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11.30 Opoldanski konccrt — 13.15 Plošče — 20.30 Opereta »vanka gre na ples«. — Milan: 11.18 Pestra glasba — 13.00 Plošče — 20.45 Opera »Macbeth«. — Oslo: 19,3«! Narodne popevke — 20.30 Pevski koncert. — Praga: 19.55 Koncert — — 21.00 Orkestralni koncerl — 22.15 Koncerl. — Rim: 21.00 Simfonični konccrt. — Berlin: 20.00 Plesna glasba — 21.00 Lahka glasba. — Toulouse 12.45 Radio orkester — 13.00 Popevke — 13.15 Plesna glasba — 20.30 Orkester — 21.15 Španske pesmi — 22.45 vSimlonični koncert — 23.30 Plesna glasba. — Stuttgart! 19.45 Radio orkester — 21.45 Plesna glasba. Spori RAZNE SPORTNF. VEST T Nova nogometna pravila, katera je prejel zadnji konpi-CH PIHR stopijo v veljavo pri nas * I. septembrom, Kakor smo že poročali, sme po novih pravilih vratar nositi iogo štiri korake in ne tri, kakor je bilo dosedaj. Tudi za napačno metanje auta ni več kazenski .strel, temveč moče ponovno aul nasprotna stranka. Lehner. najmlajši reprezentančni igralec, je dobil Od prijateljev zlato um v spomin, ko je prvikrat ^ nastopil v državlii reprezentanci, in s lem uspešno reprezentiral ot. avgusta H). 11 so Triičani priredili športni dan. športni klub je priredil ob II dopoldne čnslno olimpijsko štafeto. Slarlalo je pei štafet. ()d teh je dospela kol prva na cilj štafeta športnega kluba Tržič v PaMt I' 2''. Sledile s K Viktorija 4' 4" in |>ol; SK Borec Jesenice 4' 12'' iu druga štafeta sj>oiinPf,'a kluba TržiS v času 4' 17". — Ob 11.30 je nastopila reservn SKT proti moštvu tukajšnje SK Viktorije in odnesla zmago 4:2. — Sledila je otvoritvena bazenska' tekma SKT. Prvič ,sr> nastopile hazenačico SKT firoti ru-tlnlrani družini SK Viktorije. Zmagala je s 6:4 SK Viktorija! — Ob 17 pa je nastopilo prvo nioStvo SKT proti SK Jadranu iz Ljubljane. Zmagali so gostje po napeti borbi /. li : '2 (4 :2).__ Športnik i pa .--o bili tudi v vrrtfljo ]H. avgustu pridno na delu. Štafeta, sestavljena iz članov Sokola ili športnega kluba jo jionesla na Bled Nj. Vel. kralju Aleksandru I. vdanostim pismo Irfiške mestno občine. Dosegli .so obenem lep sporlnl rezultat, ker je štafeta iz TrMfa nR Ule,I do«pcla v času t uro 12 min. 18 sekund kljub slabemu vremenu. " ta a "Sr oŠ" . fi O -J ii^&s = Soioj So ® ..g .. »>_ C It SJ sC IS c "*g?oS> .O " I n 1 Q u o S =a CJ y Cl N aSl?^' ■ 4» N r V C N > 4J C N •N 3 N > .3 a) S > , .O > -a U^ 9 o 55 -ia: I i; - 'S -- a r« 'O 2 S — Q •j* fc, r* c -3 n iOg " » c a » £.kS n ii — - > v c c a > -I^SSŠ I Olfrid v. Hunslein: 118 Strahotno potovanje na luno Iinelu nta na srhi potapljaško obleko, električnega teka sia imela dosti, da hi pozneje kabino zopet ogrela, zato sta vrata pustila odprta. Irena je bila nekakšen kapitan, Apel pa navigacijski častnik ob krmilu. Se petdeset metrov.-. Prav majhen pritisk tam spodaj. Še pet in dvajset.« Srca so močno bilu. Obraza pri oknu Egonove kal ine sta bila od groze spačena. Deset metrov!« še zadnji, neznatni sunek — Mojstrsko ie Apel krmaril, obe raketi sta bili tik druga ob drugi. Egon je h Ircninilt rok sprejel jermen. Apel je vsak pogon ustavil. Cisto enakomerno, kakor so zahtevali naravni zakoni rotacije, sta obe raketi kot blisk drveli skozi vesol.jstvo, le da zdaj že kot eno samo telo, kajti bili sta že spredaj in ;iadaj zvezani z jermeni. V ticnulku je Ireno moč zajmsMk in se ie zgrudila. Valdemar Apel si je priboril najsijajnejšo zmago. Njegova krmila so delovala kakor precizijski aparati, pogonske rakete so prekosile same sebe. Bil je mladostno svež, Egon in Korus sta pozabila na vse trpljenje, Američana so zavili v velik ko« kože, ki ga je imel Apel na krovu zalo, da bi v sili napravil nadomestno obleko, in ga prenesli v drugo kabino. Apel jc pregledal Egonovo raketo. >Pravi čudež je, da je ni poj>olnoma razbilo in čudež, da Vas je noler do sem prinesla.« Vse so spravili v drugo raketo. Ker je Apel opremil vse z novimi kisikovitni čeladami in je Američana krila umetna koža, so potegnili raketi tako blizu sku-paj, da so odprli obe veliki okni, pa si skozi okno podali vse predmete. Nato so drugo raketo zopet zaprli, jo električno greli in spustili vanjo kisika. Šele zdaj so lahko odložili potapljaške čelade. Dotlej se je Egon za mladega Apelovega asistenta komaj zmenil, zdaj pa je mislil, da vidi pred seboj duha. Irena Allister?« Smehljaje mu je ponudila obe roki. Saj som vendar merala iti po Vas, gospod doktor, ker sva bila moj oče in jaz kriva, da ste odleteli!« Poskusila so jc nasmehniti, pa se ji kar ni posrečilo, on pa se je boril, da bi v tem trenutku skril svoje srce. Apel ga je rešil težav. Starček je objel Egona z obema rokama. : Moj fant, moj ljubi fant!« Korus jo klečal ob Američanu. Moža sta se objela, poljubila Egona in Apela, končno so se objemali vse vprefc, se jokali in smejali in v mali, ozki kabi-niči se ie pet obupanih, pet čakajočih in upajočih src odprlo vriskajoči radosti. Šele polagoma so se pomirili, kakor v zadregi Jo Irena Allister stala ob strani. Tudi ona je vse objela, zdaj je pa samo lo še vedela, da jo je Egon poljubil. Valdemar Apel je napeljal pogovor v drugo smer in smehljaje rekel: 1 No vem, če si šte jete v čast, tla bi še dalje kot mesec letali okoli zemlje.« Strah je skalil splošno veselost. ■ Ali se bo dalo kako drugače ukreniti?« Ajiel se je smejal. Mislim, tla slvar rte bo tako težka. Vi tega seveda niste mogli, ker niste imeli nobenih sredstev več. Oba jermena, ki jih imamo, bomo zvezali skupaj in s to vrvjo navezali podrtijo prve rakete, ker je nočemo pustiti tukaj gori. Potem pa bomo zopet uporabili raketne stroje in se vrnili na zemljo.« Doslej sta Korus in Ali Right Egonu brez jwni"-leka zaupala. Zdaj pa je spregovoril starček 7. mlade niško močjo iu očmi, in govoril kakor samo ob sel>; umevno o takih neverjetnih stvareh, da sc mu jc celo Egon uklonil in pozabil na vse dvome. >No, potem pa kar!« Oho, gospodje, le počasi! Jaz in moja nsislenlka se štiri in dvajset ur nisva ganila z mesta. Najprej so bomo najedli in naspali. Naj ima zemlja še osem ur svoj drugi mesec.« Jedli so in pili, kar jim je pripravila Irena na električni plošči. Bila ie prava slavnostna gostija. Nato pa so vsi pospali kot ubiti. Proti jutru. Samo Valdemar Apel je bil zbujen. Popolnoma tiho jo uredil jermene, nato pa zasukal vzvod k šobam in užigalnikj so začeli delovati. Zaspanci so se opotekaje dvigali, sunek jih je predramil. >Kaj pa je?« ; Ven poglejte!« Naravnost pred njimi jo plavala žolto bleščeča zemeljska plošča, raketa je bila s svojo konico obrnjena proti njL Daleč zadaj r>a jc nn dolgem jermenu sledila podrtija prve rakete. Apel je bil dobre volje. Nič več ne krožimo. Egon pn je kakor z zaprtim glasom rekel: 1'elie-mo se nrotj zemlji!« MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l*SO Din alt vsaka beseda 50 par.. Najmanjši oglas • •- S Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. i E iiatr HHHH1 i Gospodinja vešča in pridna, išče službo k mali družini; gre tudi v župnišče. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Šofer mehanik išče službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Absolvent« št. 9444. Mlad zakonski par išče službo hišnika, oskrbnika ali slično. - Ponudbe pod »Vesten in trezen« št 9432 na upravo »SI.«. Službe preskrbuje samo svojim članom. — Službodajalce vabimo, da takoj javijo prosta mesta kakršnekoli vrste (strogo zaupno). - Priporočujemo samo popolnoma ozira vredne, zanesljive osebe. Vabimo k pristopu službo iščoče, kakor tudi službodajalce. Delež 20 Din, pristopnina 10 Din, za odgovor znamka 3 Din. - Osr. gosp. zadruga, r. z. z o. z. Ljubljana, Mestni trg 19, III. nadstr. Uradne ure: sredo in soboto od 15 do 17. Šivilja oblek gre šivat na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9428. I Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje v čisto in zračno sobo. - Naslov v upravi pod št, 9443. Mizar oženjen, vajen nekoliko vrtnarije, se sprejme. Stanovanje na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9163. Pridno dekle kot pomivalko takoj sprejme hotel Štrukelj. Učenca za trgovino z mešanim blagom, krepkega in nadarjenega, takoj sprejme tvrdka Jurej Šterk, Vinica pri Črnomlju. Mesarski, vajenec zdrav in močan, se sprejme. Anton Bach, Kladez-na ulica 24, Ljubljana. Trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi referencami, se sprejme. -Tvrdka I. Kušlan, Kranj. Istotam se sprejme tudi učenec. Spretne modistke sprejme Ivanka Stegnar, Ljubljana, Stritarjeva 3. Ribiški paznik se išče. Ponudbe pod zn. »Paznik« št. 9437 na upr »Slovenca«. Prekajevalec zmožen vseh del in pošten se sprejme v stalno službo. Ponudbe pod zn. »Prekajevalec« štev. 9434 na upravo »Slovenca« ) Družabnika sodelujočega, s kapitalom 100—400 tisoč Din sprejmemo k dobro uspevajo čemu podjetju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn •Dobičkanosna industrija« št. 9445. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast koncesijonirana. Prosoci št 16 zastoni. Pišite poni I Dijaka iz boljše hiše sprejme v popolno oskrbo in primerno nadzorstvo učitelj Celju. Ponudbe na podružnico »Slov.« "v Celju. 2 dijaka(inji) vzamem na stanovanje in hrano. - Sv. Petra nasip št. 71-I„ levo. Stanovanja Lepa soba prazna, s posebnim vhodom, blizu cestne železnice, se odda. A. O. Glin-ce, cesta XIII, št. 7. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, oddamo s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9439. Posestva Večjo trgovsko hišo z nekaj zemljišča kupim ob prometni cesti na bivšem Štajerskem. Ponudbe na upravo »SI.« pod zn. »Navedba cene in natančen opis« št. 9203. Nova hiša trodružinska, se proda. -Elektrika, vodovod v hiši. Več pove Mišvelj, Ljubljanska ulica 37, Moste pri Ljubljani. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se dobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova uiica 6, 11. nadstr. Mal i novec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, Ljubljana. Dunajska c. 6 Trgovska hiša v bližini Domžal, 5 sob, trg. lokal, hlev, drvarnica, | Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), poleg skladišča > Alko«. — Sprejema tudi popravila. Radio-aparat z zvočnikom znamke »Fi-lips«, pet žarnic, po jako ugodni ceni naprodaj. — Ogleda se od 12—14 v Florijanski ulici 7-1. Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč pri »Luna« Maribor. Ale-na Glincah. Telefon 2605. ksandrova cesta štev 19 Poštna naročila točna Osvald DoDeic-Unbljana Pred SKoiito ti. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic. D. M. C _ in C. M. S. predmetov. No debelo! Na drobno' Avlomoblilstll v Motociklisti! Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite Sveže sadje pod, šupa, kegljišč?, vrt, vsaj5j dan nudi na drobno vse zidano in v dobrem stanju, na promet, kraju, 5 minut od žel. postaje, naprodaj za 125.000 Din. Poizve se pri Franc Mav-sar. in debelo družba »Proda«, Prečna ulica 6. Vino Amaterska dela ,,vc SK url , rani. ,..„v- , » . , , izvršuje najceneje , Kamnik, Zaprice 45. « J*» MANC™ --- I ga okusa, nudi vinograd-1 Kozna dol,na P" Ljubljani Novo hišo | nik |io prav ugodni ceni. Podružnica: Jcsenice. V zamenjavo kupi drva ali žaganice 3/4 in 1". -Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9243. dvostanovanjsko, enonadstropno, v centru Vrhnike, z zelenjadnim vrtom in velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsakršno delavnico, ugodno prodam. Voda in elektrika vpeljani. - Ponudbe in vprašanja na naslov: L. Rogelj, Vrhnika. u\ Krmi Prodam lepo enonadstropno hišo s trgovino in gostilno z gostilniškim inventarjem na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9349. Krasna hiša Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Did kg čisto belo gosie po 130 Dir kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistil niča pena oddaja naiceneie »eletrirovin« iitu mnke A. VOLK LJUBLJANA Ueslieva resta ii Soler in samovozat Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zahva-a Vsem, ki so nas tolažili ob prebridki izgubi naše nepozabne matere, babice in tašče, gospe Antonije Bahr izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so predragi pokojnici izkazali zadnjo čast in jo spremili na njeni poslednji poti. Maribor, dne 17. avgusta 1931. Družini Bahr - Tavčar. Opekarna »Emona« d d.. Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kako- Restavracija kavarna se proda v lepem izletnem kraju pri ; ^sTbkgriamčimo.^Raz-Zagrebu, brez hise, z vsem pro(Jajo jma 0grin ,van ravnokar dograjena., dve >« ^ J^™ Gruberjevo nabrežje št 8, Stanovanje dveh sob, kabineta in pritiklin išče stranka štirih odraslih oseb za oktober. Ponudbe pod »Mirno in snažno« št. 9433 na upravo »Slovenca«. Stanovanje dve sobici, kuhinja, priti-kline, visokopritlično ali pritlično, išče za oktober stranka brez otrok. Ponudbe pod »Dve osebi« na upravo »Slovenca«. dvosobni stanovanji, vo- sojjdno dovod, elektrika, parketi, kanalizacija, vse pritikli-ne, se pod ceno proda v Rožni dolini. Vprašati pri I. Ertl, Rožna dolina, cesta II, št. 43. Vila blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« štev. 9082 na upravo »Slovenca«. naiemnino za 500 oseb, velik promet z vinom in pivom ter kavarniškimi proizvodi. Cena 70.000 Din. Manj,-ši hotel z Gostilno v sre-skem mestu savske banovine, popolnoma urejen, z večletno najemninsko pogodbo (brez hiše), brez konkurence, na glavnem trgu, poleg cerkve. Mesečna najemnina 1000 Din. Cena 70 000 Din Prodaja Gostilniška poslovalnica M. S. Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 146 I °...s Ljubljana, tel velik Stanovanje v novi vili, šest minut od Malo posestvo v bližini tovarne in želez, postaje Jarše-Mengeš v dobrem stanju radi bolez- Hotelsko in ni ugodno naprodaj. Po- i izve se pri lastniku An- | restavraci)sko tonu Pistotnik, Zg. Jarše- meščansko podjetje (brez Mengeš. hiše, z zajamčeno več-! letno solidno naiemnin-l sko pogodbo), ki leži strogo v centru velikega 24-26. kateri daje vsa pojasnila. Krušno reokci in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M ZORMAN | I lubliana Stari tre št 32 ! TeieSon 2059 Prmiog silim drva i Ponačniii, Bohoričeva uDcn 5 ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, papana, brata, zeta, svaka, strica in nečaka, gospoda Mirka Cvahte ta žand. podpolkovnika v pokoju in v rez. se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Dolžnost nas veže zahvaliti se pred vsem gosp. dr. Hausu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, prečast. patru Tomincu za duševno tolažbo med boleznijo, gosp. komandantu žandar. polka z oficirskim zborom in moštvu žand. polka, vsem njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem, poveljniku policije in policijskemu zboru, vojaštvu za častno stražo, zastopstvu »Sokola«, zavarovalnici »Anker« za poklonjeni krasni venec, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega, nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili do preranega groba. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1931. Globoko žalujoča soproga z otroci. Dražba V I1UV1 v 111» » bivše tovarne .Mlinostav glavne pošte, komfortno, ; se vrši 3. sept. 1931 ob 9 na,boli prometnega mesta 3 sobno, eventelno tudi z ! dop. pri Okrajnem sodi- Jugoslavije, k,er trgovina ' šču v Škofji Loki, soba 2. !n P«»net dnevno cvete Zemljišče meri ca. 10000 !n raste. naoroda,. Hotel m3, zazidana ploskev dveh Jma f35 popolnoma z vsem objektov 270 in 680 m2. vrtom, se odda za termin november. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9431, Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Preklic Podpisani naznanjam, da mi je žena Gmajnič Frančiška, ki se sedaj izdaja pod tujim imenom Julijana Sedlar, dne 22. dec. 1930 odšla z doma ter mi poneverila 1200 Din. — Opozarjam vse, da nisem plačnik za dolgove, ki jih morebiti dela na moje ime. — Dominik Gmajnič. Odda se s 1. septembrom krasno, solnčno stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice, pralnice in kopalnice. — Naslov v upravi »Slov.« pod zn. »Mirna stranka« pod št. 9073. msm Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istot%m. V najem se dajo prostori restavrac. Grand hotela, Ilica 6, Zagreb. — Takojšnje ponudbe aa Prometno d. d., Dalmatinska 11. 1 Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Oba objekta v prav do- komfortom opremljenih sob za tujce z novim ma Zaupnike informatorje ki so poslali ponudbe pod Hitro in verodostojno«, obveščamo, da je vsled številnih ponudb nemogoče vsakemu posebej odgovorili ter se bo tvrdka v danem slučaju poslužila Vaših naslovov. brem stanju in se naha- ' ?'vn,m Prvovrstnim pohi-jajo v njih parni kotel, : styom, "ovirn perilom in centralna kurjava, vodo- odejam.', katerih ,e 16 vod, elektrika, ekshaustor z, ,n ,15 z dvema ™>-najmodernejši stroji za steljama in otomano. Po-obdelovanje lesa in kovin vs°d parketi. elektrika, ter razno pripad. orodje, vodovod in telefon. Re-ki se proda vse skupno z ftavraci,a |e s 40 mizami nepremičninami. Najnižji kompletno ure|ena in ima ponudek 929.865 D. Draž- | P0I?°,n seryis' Porcelan, beni pogoji in cenilni za- I fteklP' namizne prte, Zapisniki so interesentom na kor tudi letno veliko teraso. Prodaja radi družinskih razmer: Gostilni-čarska poslovalnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Tlica štva, karoserij, športnega, ^ .C*"a ■300.000 »-i rfn.iUUoa^ Potrebna rfotovma 200.000 vpogled pri Okr. sodišču v Škofji Loki. Realiteta je primerna za stavbeno mizarstvo ali tvornico pohi- telovadnega in gasilskega orodja, mlinskih in poljedelskih strojev, skobelni-kov, tehtnic in slično. Kupujem bukova polena, oglje, apno — na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorivo« štev. 9201. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. dinarje Vreče nakup in prodaja Al. Grebene, Dunajska c. št. 36. Priporoča se domači naravni tvrdke »MALINA« d. z o. z. Ljubljhna Vil Medvedova c 4 Berite Slovenca- Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljuba mama, babica, prababica, teta in tašča, gospa i M dne 18. t. m. ob 2 popoldne, previdena s tolažili svete vere, v 87. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. avgusta 1931 ob 5 popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani; dne 18 avgusta 1931. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Dnevnik Slovenec na jbolje informirani list! Bukova drva stare produkcije, deloma preperela, ev. mešana z gabrom ali hrastom, vsako množino, kupim. Plačilo takoj. Ponudbe pod »Bukova mešana« št. 9393 na upravo »Slovenca«. dostavlja na dom ..KURIVO" dr.z o.i. Dunajska cesta št. 33 TELEFON 34-34. Renault auto zastopstvo, Cesta na Rožnik 19, priporoča svojo popravljalnico avtomobilov, Renault-Service. Cene konkurenčne. Velika zaloga najnovejših avtomobilov, motornih briz-galn in vseh rez. delov. Iščemo podzastopnike. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave za nebotičnik ob Dunajski cesti v Ljubljani. Proračun ter gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50'—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 27. avgusta 1.1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Za .Ingoalovanako tiskarno v Usbliani: Karel Cei, Izdajateli: Ivan Rakovee Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.