ŠTUDENTSKI BUNKER
Matej Poljanšek__________
ŠEGAVCI.
ŠTUDENTSKA SEKCIJA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA
V	.študijskem leiu 1995/96 je bila obujena Študentska sekcija SED, ki si je nadela ime Šegave i - Študentsko etnološko gibanje. Do obuditve omenjene sekcije je prišlo zaradi splošnega nezadovoljstva nad pomanjkljivim vključevanjem študentskega življa v aktualna etnološka dogajanja. Zatorej naj bo pričujoči prispevek hkrati tudi poziv vsem študentom Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo k sodelovanju pri šegavskih projektih. Namen in cilji delovanja Študentske sekcije SED so izboljšanje povezav in sodelovanja med študenti na Oddelku ter širše vse do mednarodnih okvirov : promocija in razvoj etnološke vede; sodelovanje pri oblikovanju študijskega programa: širjenje možnosti obštudijskih dejavnosti...
Do sedaj izvedene šegave zamisli: popotni Etnološki teniat ski večeri z diapozitivi. Rokovanja (srečanja s študenti drugih oddelkov in fakultet) in navezava Stikovs študenti nekaterih tujih fakultet (Lodž, Zagreb, Bruselj. Amsterdam...).
V	bodoče nameravamo izvesti sledeče "šegave" projekte: obisk zagrebških študentov etnologije (8. - 13- 3. 1996), Mednarodno kolesarsko razis-kovalnO popotovanje po Krasu v maju letos, Vščeretuo glasbe in javna predstavitev Segavcev na Tednu mladih Kranja '96 (18. 5. 1996). včlan jeva nje v ined-
Trije logotipi Segavcev
narocbte krovne študentske tU K A organizacije, nadaljevanje Rokovanj in Etnoloških tematskih večerov, ureditev Študent ske čajuice-računalnice za arheologe iu etnologe na Zavetiški S, študentska številka Glasnika SED..
Izvedba omenjenih projektov je odvisna od sodelovanja in trdega dela čim večjega števila študentov vseh letnikov etnologije in kulturne antropologije.
Dolžnosti in moralne obveze nam narekujejo, da se oh koncu pričujočega prispevka zahvalimo pokroviteljem, brez katerih bi bilo naše delo precej oteženo
Iskreno zahvalo si zaslužijo: FRUCTAL, ŠOFF, ŠOU v Libija ni. Maya d. o. o.. Trgovina PAPIRAJ, Židovska L Ljuhljana.
Samo Klemenčič - Baldus, Lea Kužnik
"TI KR PEL"
(ali nekaj podobnega poročilu o strokovni ekskurziji na Poljsko)
V drugi polovici novembra se je sedem študentov in štu dentk z (iddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakullcle v Ljubljani (Mirjana Brajič, Branka Vukolič, Katja 1'ovše, Natalija Marovt, Primož Ca&l, Lea Kužnik, Samo Klemenčič) ter dva profesorja (Božidar jezernik, Zmago Šmilek) udeležilo strokovne ekskurzije na Poljsko. Namen ekskurzije je bil seznaniti se z nekaterimi vidiki kulture iu načina življenja Poljakov ter navezati tesnejše stike z Oddelkom za etnologijo v Lodžu, s katerim je v bodoče predvi deno tudi sodelovanje pri skupnih projektih.
Po vrnitvi v Ljubljano smo morali študentje, ki smo se izleta udeležili, pripraviti kratka poročila, katerih sintezo pied-stavlja pričujoči dnevnik- Opozorilo: to ni smrtno resen tekst.
sobota, is. november 1995
Zli polurno akademsko zamudo je - kot vedno - poskrbel predstavnik neevropske sekcije naše neustrašne ekspedicijc Po kratki meditaciji ob poskusu dojetja filozofsko-transce-dentalne in nadčuino-ekspresionistične mantre, ki se glasi: "Ti kr pel ", smo zapustili varno toplino parkirišča Filozofske
30
fakultete 1er se polni možgane parajoče radovednosti in neskončne sle po intenzivni ekspanziji meja splošne razgledanosti podali v krut iu neizprosen svet. Vozi, Miško!
Demdhrano anarhično stanje naših cest je bilo krivo tega. da je pot od Ljubljane do Šentilja (borih I ¡0 km) brezobzirno požrla cele tri ure nam tako dragocenega časa. Obvladovanje bontona in brezkompromisno posedovanje znanja o kulturi poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril pa je eksplozivno privrelo na dan na zadnji I jencinski črpalki pred avstrijsko mejo, kjer smo se udeleženci ekspedicijc, v želji po promociji slqyenskega vina, ob strokovnih in poslovnih diskusijah, ki navadno sledijo formalnim protokolom, primerno oborožili in pripravili na soočenje s poljskimi gostitelji "Gospa, dajte mi tisto s police1"
Najbrž je iz našega harmonično usklajenega razpoloženja vel duh prolelarske zavesti, saj smo morali na slovensko-avslrijski meji pojasnjevati, da na Poljsko ne odhajamo iskat dela. Pa tudi krampe in lopate smo pozabili doma. Sicer pa v Avstriji nismo utegnili sprožiti večjih nacionalnih sporov in konfliktov, saj smo deželo na senčni strani Alp ptedrveli brez daljših poslan kov. Nevarno revolucionarno vzdušje naših izkoriščanih in zanemarjenih trebuhov (katerih agresivno-pro-vokativno geslo se je glasilo: "Siti nismo, žejni pal") nam je z
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1