PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	si	i pn !•
Abb. Destale 1 gruppo	ViCIIS loU ilT
Leto XXXI. Št. 227 (9229)
TRST, sreda, 1. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maga 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Dokončno urejevanje odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo
Ministra Rumor in Minic bosta danes poročala zbornicam o sporazumu o meji
Stranke koalicije pozitivno ocenile in podprle odločitev vlade, da se vpraša-nje meje dokončno uredi - PSI se zavzema za enotnost strank ustavnega loka
RIM, 30. — Zunanji minister Mariano Rumor bo po vladni seji, ki bo sklicana ob enajstih dopoldne, v prvih popoldanskih urah poročal poslanski zbornici, nato pa senatu, o razvoju odnosov med •talijo in Jugoslavijo in v tem okviru o smernicah sporazuma med obema državama o dokončnem priznanju meja. V Beogradu bo istočasno zbranim zborom zvezne skupščine poročal podpredsednik zvez-bega izvršnega sveta in tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic.
Razprava v parlamentu, o kateri se dogovorili načelniki skupin, bo trajala do petka popoldne v poslanski zbornici, v senatu pa do torka. Tedaj bo Rumor repliciral oiskutantom, nakar bo vlada, kot vse kaže, predložila s tem v zvezi resolucijo s pooblastilom, da na-cete pogovore med Italijo in Jugoslavijo zaključi.
Ni še znano, ali namerava Moreva vlada o tem vprašanju postaviti tudi zaupnico. O tem bo skoraj gotovo razpravljala na dopol-anski seji, vendar je ta možnost 2elo malo verjetna, saj so socialisti Predlagali, naj bi se ob tem tako
Mariano Rumor
važnem vprašanju oblikovala v «ornicah večina, ki naj bo znatno
' Sodali?*" °ne' . ki P°dPira vlado, da hSIi uPravičeno predvidevajo, Ju,, b|° .. SIT|ernice sporazuma z ~°S avgo podprle tudi skupine le-Igyicg*302'0'!®' KPI in neodvisna
skoraišnjo sejo parlamenta 2„nLedsednik vlade Moro, skupaj z DnHn 3T Pdbistrom Rumorjem in z vL?dsednikom La Malf°. seznanil srpri- V1 * * *.? sP°razuma voditelje levo-«redinskih strank. Vsi so po konča-
iem ??ag0y.oldk v izjavah časnikar-rili	vladno politiko in pouda-
z Ti,?aiJe re®itev odprtih vprašanj Jugoslavijo pozitivna.
PUhvn? je,Moro sPrejel delegacijo reli	stranke. v kateri so bi-
ter n,!\tajnik Biasini, sen. Ciffarelli ial 4pslaijec Marami. Pogovor je tra-
Biasini nimut; nakar i'e tajuik PRI
«Dori,?1 P^api1’ da njegova stranka nister^R, naCln’ kako ie zubauji miki ip i.^or zastavil to vprašanje, doviL, kega Pomena tako iz zgo-in nnct^ega’ kakor tudi političnega da ratvenf.ga vidika. Prepričani smo, da	ki jih nakazuje vla-
no’	rešitev. Gre za prav-
sko hhdl-eV vPrašanja, ki je dejan-zdj 0 ze rešeno. Primemo se nam šanja Jri .ie1vlada dotila tega vpra-io ?edaj’ ko so odnosi med Itali-ra?!? Jugoslavijo prijateljski. Do iz-glahi • °ra bamreč priti želja po po-drja.Janju sodelovanja med dvema '"za vama.»
defpnnry?U?i.*kanci je Moro sprejel riosh,aC-1J° PSDI: Tanassija, sen. A-noRsta in posl. Cariglio.
azgovor je trajal približno pol «Preri jem pa ie Tanassi izjavil: ter ,, sedmk in podpredsednik vlade s Dob-311'’?. mmister so nas seznanili id ^fajanji z Jugoslavijo o dokonč-horinnedltvi akok con bivšega Svo-Vse tržaškega ozemlja. Glede na ščem°v°adČine 56 stribiamo s stali-
se^?le,gacB0 socialistične stranke so Euo Vii 1 tajnik De Martino, sen. sìv* • i" P°sl- Mariotti. Tudi-to canje je trajalo približno pol ure,
nakar je De Martino izjavil: «Dosledno s politično linijo socialistične stranke smo povedali, da se strinjamo z zahtevo vlade, da bi jo parlament pooblastil, naj zaključi sporazum.»
De Martino je še dodal, da bosta socialistični parlamentarni skupini v diskusiji orisali utemeljitev tega zadržanja. Pri tem pa je poudaril, da so socialisti izrazili Moru «željo, naj bi se ob tem vprašanju vsedržavne važnosti oblikovala najširša večina, vsekakor širša od tiste, ki podpira sedanjo vlado.» Zato so socialisti svetovali Moru, kako naj ravna, da bo dosegel ta cilj.
O vprašanju dogovora z Jugoslavijo je razpravljalo tudi tajništvo PSI. S tem v zvezi je posl. Claudio Signorile izjavil, da «socialisti ne ovirajo dejavnosti vlade in menijo, dà je koristno, če se to vprašanje postavi pred parlament, ker upajo, da se bodo zedinile sile u-stavnega loka in osamile fašiste. V ta namen je tajništvo PSI proti temu, da bi Morova vlada ob tem vprašanju zahtevala zaupnico.»
Zadnje je Moro sprejel predstavnike KD. Zaradi obolelosti tajnika Zaccagninija, sta v delegaciji bila samo načelnika parlamentarnih skupin Flaminio Piccoli in sen. Bartolomei.
Pogovor je trajal približno eno uro. Ob izhodu sta Piccoli in Bartolomei izjavila sledeče: «Poročali bomo vodilnim organom parlamentarnih skupin, vendar lahko že sedaj povemo, da se strinjamo v oceni koristnosti dejavnosti vlade, da bi zaključila z Jugoslavijo vprašanje, ki je nedvomno
važno za prijateljstvo med obema narodoma in torej za mir. Poglobili smo tudi nekatera vprašanja, predvsem ona, ki so v javnosti vzbudila največ zanimanja in zaskrbljenost: vprašanje Italijanov tistega področja, ki nam je še posebno pri srcu, njihovih pravic in dostojanstva, nadalje probleme učinkovitosti tržaške luke, kar je bistvenega pomena za življenje Julijske krajine in, končno, vprašanja, ki zadevajo odprtost Gorice.»
V zvezi s parlamentarno razpravo se je izvedelo, da so načelniki poslanskih skupin dosegli načelen sporazum o poteku razprave. Tako so se dogovorili,- da bo za vsako stranko spregovoril po en predstavnik. Edinole demokristjani in liberalci napovedujejo po dva imsega v razpravo, medtem ko so misovci napovedali poseg osmih poslancev.
Zaključen obisk Karamanlisa v Italiji
RIM, 30. — Z vabilom predsedniku vlade Moru, naj v najkrajšem času obišče Grčijo, se je zaključil Kara-manlisov obisk v Italiji. Pred zaključnim sprejemom se je Karaman-lis pogovarjal s predsednikom republike Leonejem. Z Morom pa sta se dalj časa pogovarjala o dvostranskih odnosih, o položaju v Sredozemlju s posebnim poudarkom na odnose z arabskimi deželcuni in petrolejsko krizo. Karamanlis in Moro sta pozitivno o-cenila rezultate helsinške konference o evropski varnosti. Grški premier je Mora seznanil z načrtom o utrjevanju gospodarskega sodelovanja na Balkanu. Moro je s tem v zvezi izrazil svoje zanimanje.
V zvezi s petrolejsko krizo sta se italijanski in grški premier strinjala, da bosta z nedavno podražitvijo te energetske surovine prav Italija in Grčija močno prizadeti. Zato menita, da bi morale države evropske gospodarske skupnosti oblikovati skupno e-nergetsko politiko.
NEW YORK, 30. — Predsednik Ford je danes zahteval od kongresa nadaljnje nakazilo 11 milijonov dolarjev, da bi okrepili varnostno službo ter da bi vgradili nove varnostne naprave okrog Bele hiše. Fordov glasnik je tudi povedal, da bo varnostna služba ob prihodnjih Fordovih potovanjih sprejela zelo ostre varnostne ukrepe, da bi preprečila morebitne atentate. Med svojim potovanjem v Chicago Ford ne bo stopil med množico, kot doslej.
Na vseh šolah, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol, se bo danes pričel pouk. Z novim šolskim letom prihajajo nove skrbi za dijake in šolnike v prvi vrsti, obenem pa tudi za starše in vse, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s šolstvom. Za marsikoga so se skrbi pričele že dolgo pred samim pričetkom pouka. Poleg številnih težav, s katerimi se soočamo na šolskem področju, prav gotovo ni na zadnjem mestu vprašanje dčbenikov, katerih cena je skladno s splošno draginjo občutno poskočila. Na sliki vsakodnev en prizor iz Tržaške knjigarne
Na pragu novega šolskega leta
Danes se začenja šolsko leto 1975-76. Nad pet milijonov osnovnošolskih otrok, dva milijona in pol dijakov nižjih in približno dva milijona dijakov višjih srednjih šol bo po vsej državi spet sedlo za šolske klopi in se spoprijelo z učnimi programi, z vedno novimi skrbmi, težavami, ocenami in podobnimi šolskimi zadevami. Poleg njih se bo spoprijelo s trdim in zahtevnim delom okrog 290 tisoč učiteljev in okrog 430 tisoč profesorjev šol vseh stopenj. Za vso to množico so še starši in vsi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z zapleteno in pomembno šolsko problematiko.
V tej množici smo tudi mi, slovenska narodnostna skupnost v Italiji, za katero je ravno šola nosilni steber razvoja ter samega narodnega obstoja. Podrobnih podatkov o letošnjem vpisu v slovenske šole še nimamo na razpolago, kljub temu pa lahko po znanih podatkih z zadovoljstvom beležimo dejstvo, da narašča število vpisanih otrok, predvsem v prvih razredih in v otroških vrtcih.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiituiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
VRSTA PROTESTNIH STAVK V BASKOVSKIH POKRAJINAH VIZCAYI IN GUIPUZCOI
V vsej Evropi narašča val ogorčenja proti španskim frankističnim krvnikom
Predsednika senata in poslanske zbornice Spagnolii in Pertini ostro obsodila ustrelitev mladih pro-tifrankističnih borcev - Tajnik KPI Berlinguer izrazil solidarnost italijanskih komunistov s protifašističnimi borci v Španiji - Jugoslovanske turistične agencije preklicale vsa potovanja v Španijo
RIM, 30. — Predsednika italijanske |>oslanske .zbornice in senata s) V Španiji, kot v vsej Evropi, se
Pertini in Spagnoli! sta danes ob začetku	zasedanja obeh domov
parlamenta ostro obsodila ustrelitev petih mladih španskih protifašistov. V senatu je Spagnoli! omenil, da je prejšnji teden ob otvoritvi konference predstavnikov parlamentov Evrope naslovil na madridsko vlado poziv, katerega namen je bil rešiti življenje petih mladih ljudi. Vsi smo upali, je dejal Spagnoili, da bo poziv predstavnikov velikega dela evropskih ljudstev v imenu vesti in evropske omike prispeval k preprečitvi okrutnega zločina. Senat je počastil spomin padlih španskih protifašistov z enominutnim molkom, nakar je podtajnik pri
predsedstvu vlade Salizzoni dejal, da se italijanska vlada pridružuje ostrim izjavam ob usmrtitvi španskih protifašistov.
V poslanski zbornici je predsednik Pertini izrazil ogorčenje in obžalovanje italijanskih poslancev ob smrti španskih rodoljubov, ki so jih španske fašistične oblasti ustrelile v soboto. Pertini je dejal, da je Franco odgovoril s krutostjo na poziv vseh evropskih ljudstev.
Gre za zločin, ki so ga fašisti zakrivili, potem ko so uprizorili dramatično farso, ki je dosegla svoj višek s procesom. Frankistične oblasti se niso poslužile srednjeveškega o-rodja «garrote», samo zato, ker je v Španiji ostal še samo en krvnik, ki zna z njo .ravnati. Če je resnična vest, da španske vojaške oblasti niso hotele dati svojih oddelkov za eksekucijske vode pomeni, da niti vojska ne podpira več zločinske Francove diktature.
lili iiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini nun m iiiiiiiiiii min iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiiii
OBJAVLJENA VSEBINA GOSPODARSKIH PREDVIDEVANJ VLADE
Po «črnem letu» 1975možno rahlo izboljšanje položaja
Letos je narodni dohodek padel za 3,5 odstotka - Ponoven poziv sindikatom, naj se odpovejo mezdnim poviškom
RIM, 30. — Vlada je objavila v skrčeni obliki osnovne podatke «poročila s predvidevanji o razvoju italijanskega gospodarstva». Iz poročila izhaja predvsem politična linija Morave in La Malfove vlade, ki poziva sindikate, naj jeseni ne pritiskajo za zvišanje osebnih dohodkov delavcev, češ da bi to dejansko onemogočalo prve korake iz «tunela krize». Vlada namreč upa, da se bo družbeni dohodek konec prihodnjega leta zvišal za približno 2 odst., medtem ko je leto 1975 zapisano kot «črno leto». Prvič po vojni se je namreč narodni dohodek znižal za 3 ali 3,5 odst.
Vlada seveda ne poudarja, da je to rezultat krize, toda istočasno tudi posledica restriktivne politike, ki se je omejevala zgolj na reševanje denarnih problemov in plačilne bilance s tujino.
Glede gospodarskega okvira, v katerem se nahaja Italija, trdi vlada v odobrenem poročilu, da je za mednarodno konjunkturo značilno krčenje popraševanja in proizvodnje. Za prihodnje leto je predvideno, da se bo stanje rahlo izboljšalo, vendar ne v taki meri, da bi se lahko Italija od tega okoristila.
Glede dejavnikov, ki bodo vplivali na razvoj italijanskega gospodarstva na srednji rok je zaskrbljujoč podatek, da se je j «gmota» investicij v industriji znižala za 20 odst., za 8 odst. pa so padle investicije v gradnjah. Poprečno so se torej naložbe kapitalov v proizvodne namene skrčile, za 13 . odst. Odstotek brezposelnih se bo še zvišal. Računajo nam-
reč, da bo zaposlitvena raven ostala taka, kot doslej, vendar je treba temu dodati še priliv mlade delovne sile, ki bo povečal armado brezposelnih.
Osebni dohodki zaposlenih so se letos zvišali za 22 odst., če računamo tudi draginjske doklade in drugo.
S tem v zvezi analizira vladno poročilo o predvidevanjih za prihodnje leto tudi učinke vladnih dekretov za gospodarstvo. Vlada računa, da bo zamrzovanje in krčenje potrošnje, predvsem tistih dobrin, ki jih Italija uvaža, pripomoglo k rahlemu izboljšanju stanja prihodnje leto. Vlada računa vsaj na 2 odst. večji narodni dohodek v prihodnjem letu.
Kljub temu pa strokovnjaki, ki so pripravili poročilo, niso o tem popolnoma prepričani, češ da bo vse odvisno od tega, v kolikšni meri bodo sindikati dosegli mezdne poviške. Strokovnjaki (in vlada, ki je poročilo odobrila) namreč postavljajo sindikate ponovno pred izbiro: ali višji osebni dohodki za tiste, ki že imajo zaposlitev, ali pa nižji dohodki, vendar ob odprtih možnostih za zvišanje števila zaposlenih. Pri tem pa poročilo ne navaja, kaj namerava vlada storiti, da bi se zvišale investicije in s tem tudi delovna mesta.
Znano je, namreč, da so sindikati jasno povedali, da povezujejo pogodbena gibanja zainteresiranih kategorij prav z vprašanjem usmerjevanja investicij.
omenja zgolj težnjo, da bi skrčili tisti del potrošnje, ki je v večji meri odvisen od uvoza. Enako velja tudi za storitve in dobrine.
Tajništvo sindikalne federacije nadaljuje medtem svoje delo z napori, da bi doseglo odkrito konfrontacijo s političnimi strankami. V ta namen so že sporočili datume prvih srečanj: jutri se sestanejo s socialdemokrati, naslednjega dne pa s socialisti. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL namerava vsekakor zaključiti krog srečanj s strankami ustavnega loka do 9. oktobra, ko se bodo srečali z vlado.
Italijo začenja pretresati tudi polemika o sklepu držav proizvajalk surove nafte (OPEČ), da zvišajo za 10 odst. ceno petroleja. Bojazen, da bo to pomenilo nov povišek v ceni bencina, je dejansko utemeljen, ven-
vrstijo medtem protestne akcije. V ospredju teh pobud sta baskovski pokrajini Vizcaya in Guipuzcoa, kjer so v teku številne stavke. V Madridu se je medtem začel proces proti osmim pripadnikom revolucionarne protifašistične fronte FRAP, ki jih obtožujejo protizakonitega združevanja, napada na agente javnega reda ter posesti ponarejenih osebnih listin. Stavkovno gibanje v baskovskih pokrajinah se je danes še bolj razširilo. Z delom sp prenehali tudi v nekaterih bankah in v uradih carine. V Bilbau je danes stavkalo vsaj
5.000 oseb.	jj-itu	•	-
predsednik Echevema je včeraj tudi
Demokratični odbor, ena od ile- pozval zahodnoevropske države, naj
sprejeli v teku seje^ predstavnikov raznih turističnih agencij v znamenje protesta proti ustrelitvi petih špan-skih antifrankistov.
Varnostni svet OZN je danes zavrnil zahtevo mehiškega predsednika Eche-verrie po sankcijah proti španski vladi. Sklep je mehiškemu veleposlaniku pri GZN sporočil predsednik VS El Basen. V odločitvi varnostnega sveta je rečeno, da to ni v njegovi pristojnosti ter je predlagal mehiški vladi, naj predloži svojo zahtevo družbeni komisiji generalne skupščine, ki se ukvarja še zlasti s človekovimi pravicami in s smrtno kaznijo. Mehiški
galnih protifašističnih skupin, je objavila poziv, v katerem poudarja potrebo po sestavi začasne vlade, v kateri bi bile zastopane vse družbene in politične sile. Demokratični odbor sicer pravi, da se ne bo poslu-žil nasilja, da bi strmoglavil franki-stični režim, čeprav bo samo padec fašistične strahovlade omogočil odpravo zadnjega žarišča napetosti v Evropi. Socialistična zveza Andaluzije, ki se je sestala takoj po ustrelitvi petih članov FRAP in ETA je objavila izjavo, v kateri odreka fran-kistični diktaturi vsako pravico, da govori o nasilju in ilegalnosti, saj je nastala prav z ilegalnim oboroženim uporom proti demokratično izvoljeni upravi.
Generalni tajnik KPI Berlinguer je danes popoldne sprejel člana izvršnega odbora KP Španije Manuela Azkarateja. Sestanka se je udeležil tudi Sergio Segre. Berlinguer je izrazil Azkarateju solidarnost italijanskih komunistov s pogumno borbo španskih tovarišev in vseh demokratičnih in protifašističnih španskih sil proti frankističnemu režimu za vzpostavitev svobode in demokracije. Tajnik KPI je poročal Azkarateju o široki solidarnosti, ki so jo izrazile vse italijanske demokratične sile ob zadnjem gnusnem zločinu madridske strahovlade.
Italijansko vsedržavno časnikarsko združenje FNSI je objavilo izjavo, v kateri pravi, da se italijanski časnikarji pridružujejo širokemu protestnemu gibanju ob usmrtitvi petih mladih protifašistov ter da se FNSI pridružuje simbolični prekinitvi dela, ki bo v četrtek, 2. oktobra ter poziva svoje člane, da se je udeležijo.
Protestnega dneva proti frankističnemu režimu se bodo udeležili tudi železničarji, člani enotnih sindikatov SFI - CGIL, SAUFI - CISL,
dar bi posledice takega sklepa ne bile najbolj ugodne. Združenje last-nikov bencinskih črpalk opozarja via-1 SIUF - UIL, ki so sklenili, da se do, da bi to pomenilo nov udarec bodo vzdržali dela v četrtek, 2. ok-življenjske ravni državljanov, ki so ' tobra od 11.00 do 11.15.
že lani potrošili 3 milijarde litrov ben' ma manj kot pa leta 1973.
E ncinarji poudarjajo tudi, da bi zvijanje cene goriva prizadele tudi veliko mrežo avtoprevoznikov, kar bi nujno vplivalo na cene prevaža-nega blaga z mehanizmom, ki utegne resno ogrožati ravnovesje v italijanskem gospodarstvu. Zato predlagajo, naj vlada izdela resen načrt globalnega značaja, uveljavi v tem sektorju selekcijo potrošnje, predvsem pa naj opusti dosedanjo poli-
Gleqle gospodarskih smernic nam- tiko «samonadzorovanja» do velikih reč vlada v tej objavljeni sintezi petrolejskih družb.
Več desetin tisočev ljudi se je u-deležilo protestne manifestacije, ki so jo organizirale v Parizu levičarske stranke in sindikalne organizacije, da bi protestirale proti izvedbam smrtnih obsodb v Madridu, Burgosu in Barceloni. Na čelu sprevoda so bili tajnik francoske socialistične stranke Francoise Mitterrand, generalni tajnik KPF Georges Mar-chais ter generalni tajniki sindikalnih organizacij CGT, CFDT in FEN.
Jugoslovanske turistične agencije so preklicale vsa skupinska in posamezna potovanja v Španijo. Sklep so
bolj konkretno ukrepajo proti frankističnemu režimu. Echeverria je dodal, da se je obrnil tudi na švedsko in jugoslovansko vlado, da bi podprli njegovo zahtevo varnostnému svetu. Naj omenimo, da Mehika nima diplomatskih odnosov s Španijo od državljanske vojne 1936 - 1939.
Protesti na Portugalskem po zasedbi radijskih postaj
LIZBONA, 30. — Ponoči je prišlo do nepredvidenega sestanka med ministrskim predsednikom A-zevedom, ki opravlja tudi funkcijo predsednika republike ter voditelji FUR, enotne revolucionarne fronte.
Prisoten je bil, kot kaže, tudi poveljnik COPCON general Otelo Sa-raiva De Carvalho. Domnevajo, da je admiral Azevedo pojasnil stališče vlade v zvezi z vojaško zasedbo radiotelevizijskih postaj. Do sestanka je prišlo po protestni manifestaciji pred ministrstvom za informacije, kjer sta Almeida Santos in De Carvalho sprejela skupino ravnateljev časopisov ter zastopnikov tiskarskih delavcev.
Portugalska partija je sinoči objavila komunike, v katerem izraža svoje presenečenje ob sklepu predsednika vlade, da vojaško zasede radijske postaje. Komunistično vodstvo pravi, da je presenečeno, da so tako hudi ukrepi bili sprejeti, ne da bi se prej posvetovali s komunisti. Vojaški poseg lahko opraviči samo obrambo revolucije in demokratičnega reda, ne pa obrambo desničarske politike, ki ogroža dosežke revolucije.
Sociahstična stranka je pozdravila odločnost admirala De Aze-veda, vlade in sveta revolucije. Zasedba radiotelevizijskih postaj je revolucionarna odločitev, saj ne gre za cenzuro nad informacijo, temveč za zagotovitev družbene storitve. Socialisti so za danes v Lizboni napovedali veliko manifestacijo, da bi podprli revolucionarno platformo šeste začasne vlade ter ukrepe, katerjh namen je zagotoviti pluralizem informacije.
miiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiHiinifitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiimtiiiitiiiiimtiiiiiiiiiiiii
NA POVABILO PREDSEDNIKA TITA
Indijski predsednik Ahmed na uradnem obisku v SFRJ
Sodelovanje med neuvrščenimi državami v ospredju indijsko ■ jugoslovanskih pogovorov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Predsednik Indije Fahrudin Ali Ahmed je z ženo danes dopotoval iz Budimpešte na večdnevni uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo. S posebnim le-talom je prispel v Pulj, kjer ga je pozdravil podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, nato pa se je odpeljal na Brione, kjer se je srečal s svojim gostiteljem, predsednikom Titom in drugimi visokimi jugoslovanskimi osebnostmi. V izjavi za javnost, je indijski predsednik med drugim opozoril na velik pomen, ki ga Indija pripisuje prijateljstvu in sodelovanju z Jugoslavijo. Poudaril je, da si državi kot ustanoviteljici neuvrščenega gibanja že vrsto let skupaj prizadevata za mir v svetu.
Jugoslovanski in indijski predsednik sta se danes zadržala v kratkem neuradnem pogovoru, medtem ko se bodo uradni pogovori začeli
ja neuvrščenosti, med drugim priprave na naslednjo konferenco na vrhu, dejavnost neuvrščenih na svetovnem političnem in gospodarskem prizorišču, prizadevanja za uspešno uresničevanje sprejetih sklepov, razpravljali pa bodo tudi o dosežkih v jugoslovansko - indijskih odnosih in o njihovem nadaljnjem vsestranskem razvoju
Indija je med deželami v razvoju eden najpomembnejših jugoslovanskih partnerjev. Vrednost blagovne menjave bo letos predvidoma dosegla sto milijonov dolarjev, kar je zavidljiv dosežek, čeprav še zdaleč ne predstavlja zgornje meje. Pomembno je tudi to, da gospodarski odnosi med državama ne vsebujejo samo klasične blagovne menjave, pač pa tudi druge, višje oblike sodelovanja kot so industrijska kooperacija in specializacija. Tako v beograjskih uradnih krogih z zadovoljstvom poudarjajo, da dobra ocena ne velja samo za politič-
jutri. V središču pozornosti bodo i ne, pač pa tudi gospodarske odnose razumljivo vsa vprašanja s področ-1	VLADO BARABAš
Poleg teh pa, kot že vsa povojna leta, beležimo tudi celo vrsto nezadovoljivih dejstev. To so vprašanja učnih moči, učbenikov in šolskih pripomočkov, slabih šolskih prevozov, še vedno nerešeno vprašanje učilnic, telovadnic in drugih šolskih prostorov. Seznam vseh nerešenih problemov je zelo dolg in v tem seznamu imajo ravno slovenske šole, začenši pri o-troških vrtcih, kjer se bo moralo zaradi pomanjkanja prostorov in učnih moči lepo število otrok odreči pouku, vidno mesto.
V tem okviru nedvomno lahko ocenjujemo odnos oblasti in pristojnih organov do naše narodnostne skupnosti tudi po njihovem ravnanju in ukrepanju v korist slovenske šole, kjer pa ukrepanje seveda ne pomeni le zagotavljanje ustreznih prostorov, učnih moči, knjig, itd., temveč pomeni tudi izpopolnjevanje ustroja slovenskega šolstva zlasti na področju strokovnega šolanja in končno tudi, in prav gotovo ne kot zadnje, zagotovitev šolanja v materinem jeziku beneškim Slovencem na področju videmske pokrajine. O vsem tem je bil z bogastvom podatkov in argumentov govor tudi na nedavnem posvetu o vprašanjih slovenskega šolstva, ki ga je organiziral Slovenski raziskovalni inšt tut.
Novo šolsko leto se odpira tudi v znamenju novih vrenj in sprememb, ki nastajajo v italijanskem šolskem sistemu kot posledica spreminjajočih se družbenih in političnih odnosov, ko si vedno hitreje utira pot v ljudskih množicah zavest, da se mora šola prilagajati živim potrebam današnje družbe. Ta preosnova je danes možna. To možnost odpirajo tudi pooblaščeni odloki. Prvi korak smo beležili že v preteklem šolskem letu z volitvami v nove šolske zborne organe, v katerih so zastopane vse komponente šolskega življenja. Njihovega učinka in preobrazbene moči v preteklem šolskem letu še ni bilo mogoče preveriti, saj so šolski odbori komaj stopili na težavno pot praktičnega izvajanja vsebine odlokov. Toda tudi mimo nekaterih nevšečnih pojavov, do katerih je prišlo in ki jih lahko imamo zgolj za posledico različnih tolmačenj bistva šolske reforme, so se vendarle pokazale tudi že konkretne koristi, zlasti v dejsriru, da je že začetna faza izvajanja šolskih pooblaščenih odlokov močno razgibala in angažirala v prvi vrsti starše, to pa je tisto komponento, ki je doslej bila vse preveč o-drezana od soodločanja pri šolski vzgoji.
Z željami, da bi šolski odbori v novem šolskem letu polno zaživeli v pravem reformnem duhu, da bi se tudi vprašanje slovenskega šolskega okraja pozitivno razvilo v smislu večje avtonomije slovenske šole, želimo vsem: šolarjem in dijakom, učiteljem in profesorjem in tudi staršem, čim lepših učnih uspehov in razumnega, odprtega in demokratičnega sodelovanja.
O napredku v dogovarjanju med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi mejnega vprašanja bosta danes poročala zbornicam italijanski zunanji minister Rumor ter jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Minic. Predvidoma se bo o tem vprašanju v italijanskem parlamentu razvila razprava, ki se bo zaključila v torek z glasovanjem o resoluciji, ki italijansko vlado pooblašča, da pogovore pozitivno zaključi. Vlada ima s tem v zvezi že zagotovljeno večino, saj so tajniki strank leve sredine v srečanjih s predstavnikom vlade Morom že zagotovili svojo podporo, medtem ko socialisti poudarjajo, da se o tem lahko oblikuje širša koalicija sil ustavnega loka.
Italijanska vlada je objavila gospodarska predvidevanja za prihodnje leto. Po ugotovitvi, da je leto 1975 bilo «črno leto», saj je prvič v povojni dobi Italija zabeležila padec narodnega dohodka, izražajo vladni strokovnjaki upanje v rahlo izboljšanje položaja.
Usmrtitev petih mladih proti-frankističnih borcev v Madridu, Burgosu in Barceloni je povzročila v vsej demokratični Evropi val ostrih protestov. Ogorčenje se povsod stopnjuje. Tudi v sami Španiji, kljub policijskemu terorju, se vrstijo stavke, še zlasti v baskovskih pokrajinah. Jutri bo skoraj v vsej Evropi simbolična četrturna stavka, katere namen je izraziti ogorčenje demokratične javnosti ob zadnjih zločinih Francovih krvnikov. Predsednika italijanskega senata in poslanske zbornice Spagnoli! in Pertini sta izrazila gnev italijanskega ljudstva in njegovih izvoljenih predstavnikov.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK ”
1. oktobra 1975
JUTRI V OKVIRU DNEVA SOLIDARNOSTI S ŠPANIJO
TISKOVNA KONFERENCA V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Manifestacija sindikalnih organizacij Ustanovljena agencija Alpe-Adria za boljše proti fašističnemu režimu v Španiji in vsestransko obveščanje na področju dežele
Enotni antifašistični odbor pozval vse demokratične sile na čim širšo udeležbo ■ Pristaniščniki sklenili boi kotirani špansko ladjo
Med tržaškimi demokratičnimi ljudskimi množicami se nadaljuje val ogorčenja nad krvavo zatiralno dejavnostjo fašističnega režima v Španiji. Odločni protesti se dvigajo predvsem iz vrst tržaškega delavstva. Pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je za jutrišnji dan. posvečen v mednarodnem merilu solidarnosti s trpečim španskim ljudstvom, napovedala vrsto pobud. Delavci bodo namreč četrt ure stavkali v znak protesta nad gnusnim umorom petih španskih antifašistov in rodoljubov ter iz solidarnosti s hrabrim španskim ljudstvom, ki se bori za svobodo in demokracijo. Ravno tako so na ravni sindikatov sklenili, da bodo delavci podarili zaslužek ene delovne ure španskim političnim in sindikalnim gibanjem, ki se borijo za svobodo, četrturna stavka bo od 11. do 11.15.
V popoldanskih urah bo pokrajinska sindikalna zveza priredila na Trgu Goldoni enotno manifestacijo, na katero vabi predstavnike oblasti in vse demokratične politične, sindikalne organizacije, partizanska združenja in druge. Manifestacija bo ob 18. uri.
S tem v zvezi se je včeraj ponovno sestal tržaški enotni antifašistični odbor proti fašizmu in zatiranju ter izdal krajše poročilo, v katerem vabi prebivalstvo, da se udeleži jutrišnje enotne manifestacije. Odbor je obenem delno spremenil svoj program, ki ga je bil izdelal na predsinočnji seji Prvotno je namreč napovedal solidarnostno manifestacijo za prihodnji četrtek, včeraj pa je sklenil, da bo svojo manifestacijo priredil 22. oktobra, v tednu solidarnosti s španskimi antifašisti, ki ga prireja organizacija «Espana libera». Ob tej priložnosti bo namreč v Trstu znani španski pesnik in antifašist Alberti, kateremu bo miljska občina podelila naslov častnega meščana. Podrobnosti s tem v zvezi bo antifašistični odbor še določil.
Ogorčenje nad obsodbo in usmrtitvijo španskih in baskovskih antifašistov je v posebnem poročilu izrazila sekcija KPI Grandi Motori ter pozvala vse tržaško delavstvo, naj se odločno izreče ter podpre v raznih oblikah boj španskega ljudstva.
Za konkretno obliko boja proti Francovemu krvoločnemu režimu se je odločilo pokrajinsko sindikalno tajništvo pristaniščnikov, ki je sklenilo bojkotirati špansko trgovsko ladjo «Mar Cantabrico», ki je zasidrana v tržaškem pristanišču. Akcijo bojkota bodo pristaniščniki izvedli danes in jutri.
• Na deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino so včeraj sprejeli predstavništvo delavskega sveta zasedene tovarne Saifac. Funkcionar od-
da bo na četrtkovi seji delničarjev družbe predlagal, da bi preklicali odpust delavcev ter del osebja začasno postavili v dopolnilno blagajno. Predstavništvo se je sestalo tudi s tržaškim tajnikom KD Rinaldijem, ki je zagotovil svoje posredovanje za u-godno rešitev sindikalnega spora.
Poziv Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike naj se v znak žalovanja za ustreljenimi španskimi rodoljubi pridružijo vsedržavni stavki šolnikov, ki bo jutri, četrtek, 2. oktobra. Stavko, ki bo trajala samo četrt ure, naj šolniki izkoristijo tako, da se^
Drevi v Nabrežini razprava o Španiji
Drevi ob 20.30 bo na sedežu društva Inter 1904 v Nabrežini mladinska razprava o temi «Španija: odporništvo leta 1975», ki jo prirejata krožek socialistične mladine «S._A-Uende» in nabrežinska komunistična mladina.
• Tržaški kvestor dr. Leonardo Mu-sumeci, ki je bil imenovan za turin-skega kvestorja, je bil včeraj na poslovilnem obisku pri vladnem komisarju prefektu dr. Di Lorenzu. Pre- ! fekt je kvestorju, ki bo danes odpo-
Agencija je usmerjena v moderno TV tehniko - Širok program Poudarek manjšinski problematiki ■ Dobri sosedski odnosi
znanijo učence o boju španskega | toval v Turin, voščil obilo uspeha na j naroda za svobodo in napredek. I novem delovnem mestu.	I
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Jutri, 2. oktobra 1975, bo ob 18. urj odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o delu deželne komisije za slovensko šolo, o težavah na nekaterih šolah zaradi po-majkanja prostorov ter o posvetu o šolstvu, ki ga je priredil SLORI.
Šolske vesti
Koncerti
Med včerajšnjo tiskovno konferenco v časnikarskem krožku
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiiiuMiiiiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinui
STALIŠČE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Sporazum bo ugodno vplival na vsestranski razvoj odnosov
Zaščita slovenske narodnostne skupnosti mora biti dopolnjena in raztegnjena na celotno pod-ročje, kjer manjšina živi - Ostra obsodba fašističnega režima v Španiji ■ Kriza deželnega odbora
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je pod predsedstvom Mirka Špacapana sestalo v Jamljah in obravnavalo več perečih problemov. Najprej je tajništvo počastilo spomin pokojnega prof. Rada Bednarika, ki je kot podpredsednik goriške Slovenske skupnosti aktivno sodeloval do zadnjega v slovenski stranki. Posebno pozornost je tajništvo nato posvetilo problemu dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo ter krizi, ki je zajela deželni odbor Furlanije - Julijske krajine ter stranke, ki ga sestavljajo. O teh problemih je poročal deželni tajnik dr. Drago Štoka, nakar se je razvila diskusija, v katero so posegli vsi prisotni.
Na začetku seje je deželno tajništvo Slovenske skupnosti z ogorčenjem obsodilo zločinsko ustrelitev baskovskih in španskih rodoljubov, ki so darovali , svoja življenja za boljše dneve svojega naroda in za svobodo španskega ljudstva, ki ječi pod okovi fašistične diktature. Prej ali slej bo španskemu in baskovskemu narodu zasijala svoboda in takrat bodo padli rodoljubi zavzeli v zgodovini svojega naroda tista mesta, ki jih danes imajo v naših srcih Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš ter vsi, ki so padli za svobodo slovenskega naroda od
borhištva dr. Pastorino je zagotovil
S SINOČNJE SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Poročilo župana P. Colje o delovanju nove uprave
Solidarnostna izjava s španskim ljudstvom, resolucija v podporo Stalnemu slovenskemu gledališču in resolucija o kraških rezervatih
Sinoči se je sestal repentabrski občinski svet, ki je razpravljal o številnih vprašanjih, ki pobliže zadevajo to kraško občino. Uvodoma je župan, dr. Pavel Colja, podal poročilo, v katerem je naglasil, da si sedanja uprava želi pri svojem delu sodelovanje vseh sil, ki so zastopane v občinskem svetu. Nova uprava želi ustvariti take delovne pogoje in tak način delovanja, ki naj privedejo do najširše odprtosti uprave do občanov ter do socialnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.
V poročilu je Colja naglasil, da bo prva stvarna možnost soudeležbe občanov pri upravljanju občine priprava občinskega proračuna. Zato bo uprava na sestankih po vaseh obrazložila občanom finančni položaj, težave in hkrati določila smer niče za bodoče delovanje, kajti njena želja je, da bi prišlo v občini do resničnega samoupravljanja.
Župan Colja je nato nadaljeval: «Menimo, da sodita zaščita in ovrednotenje kraškega okolja med osnov ne dolžnosti in naloge našega delovanja. V sedanji regulacijski načrt bo treba vnesti tiste popravke, ki bodo koristni za naše prebivalstvo, še predvsem za prebivalce Ferne-tičev. Avtoport pri Fernetičih ostaja namreč najbolj pereče vprašanje sedanje občinske problematike». Nato je Colja obvestil občinski svet o sestankih, ki jih je imel z raznimi ustanovami, ki pa se niso ugodno iztekli. Poudaril je. da je treba to pobudo čimprej uresničiti, da pa slovensko prebivalstvo ne sme nositi največjega bremena.
O vprašanju meje med. Italijo in Jugoslavijo, je Colja dejal, da bo ureditev privedla do izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pri tem pa je treba poudariti, da se lahko ustvari trajno sožitje le z uzakonitvijo pravic slovenske narodnostne skupnosti. Ob koncu je predlagal enominutni molk v počastitev spomina petih umorjenih Špan skih antifašistov.
Na svoj) prvi seji si je občinski odbor razdelil naloge: mesto podžu pana so poverili Sonji Baiss. ki skrbi tudi za šolstvo in socialno skrbstvo, odbornik Zoran Kutin bo skrbel za
javna dela, odbornik Dominik Bizjak pa za razne resorje, med drugim za javno čistočo.
Po poročilih odbornikov in razpravi, o čemer bomo še poročali, je občinski sveč soglasno odobril resolucijo v podporo Stalnemu slovenskemu gledališču in resolucijo, v kateri izraža potrebo in podčrtuje nujnost po zaščiti naravnega in kulturnega bogastva tržaškega in go-riškega Krasa, poziva demokratične politične sile, da se zavzemajo za odstranitev deželnega zakonskega osnutka, ki predvideva ustanovitev ustanove za kraške rezervate in potrjuje svoje stališče, da mora kra-ška gorska skupnost prevzeti tudi upravo in vodenje kraških rezervatov.
Na sinočnji seji so še odobrili vrsto odborovih sklepov in imenovali predstavnike občine v razne komisije in konzorcije.
početkov fašizma do leta 1945.
V zvezi z vestmi o doseženem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo glede dokončne ureditve meje se deželno tajništvo Slovenske skupnosti sklicuje na stališče, ki ga je tržaška SS zavzela 2. aprila 1974, ko je izjavila, «da smatra dosedanjo u-reditev meja med obema državama za ustaljeno dejstvo in zato zahteva, naj se v kali odpravi vsakršen razlog za nestvarne interpretacije in pogrevanje preživelih stališč ki so za vse škodljive».
Trenja, ki so bila med Italijo in Jugoslavijo zaradi odprtega vprašanja dokončne ureditve meje, so seveda neugodno vplivala na medse-' bojne odnose obeh držav, kar se je posredno negativno odražalo tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji.
Zaradi tega je razumljivo, da deželno tajništvo Slovenske skupnosti pozitivno ocenjuje dokončno ureditev meje in meni,, da bo sporazum ugodno vplival na bodoči razvoj vsestranskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter pospešil in poglobil mirno sožitje med tu živečima narodoma. Slovenska narodna skupnost, ki je bila doslej z londonskim sporazumom razdeljena na tržaške in druge Slovence v Italiji, bo morala odslej naprej tvoriti politično in juridično celovitost. V tej zvezi je zato deželno tajništvo Slovenske skupnosti izrazilo prepričanje, da bi morali pravice zapisane v londonskem sporazumu v korist slovenske manjšine biti dopolnjene in raztegnjene z novim sporazumom na vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ker gre za eno samo manjšino, ki mora biti v vsem zaščitena v vseh svojih narodnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vrednotah. -
Svoje dokončno stališče o italijansko - jugoslovanskem sporazumu pa bo deželno tajništvo Slovenske skupnosti zavzelo, ko bodo podrobno znane določbe celotnega sporazuma, posebej glede globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je nato obširno govorilo o politični krizi, ki je ponovno zajela stranke, ki sestavljajo sedanji deželni odbor. Posebno pozornost je tajništvo posvetilo trenju, ki vlada med štirimi strankami, to je med KD, PSI, PSDI in PRI. To trenje dejansko onemogoča sedanjemu odboru resno delo ter učinkovito reševanje problemov, ki tarejo delovnega človeka. Neučinkovit pa je sedanji deželni odbor predvsem kar zadeva reševanje odprtih slovenskih vprašanj, na katera je Slovenska skupnost večkrat opozorila tako posredno kot prek številnih zakonskih osnutkov, ki jih je vložila v deželnem svetu, posebej pa prek zakon-globalno zaščito
Slovencev v Italiji. Ker se doslej sedanji deželni odbor dejansko sploh še ni stvarneje dotaknil perečih slovenskih vprašanj, meni deželno tajništvo Slovenske skupnosti, da bi bilo prav, ako bi sedanji odbor odstopil. Demokratične stranke pa bi morale čimprej sestaviti tak deželni odbor, ki bo kos sedanjemu težkemu političnemu in ekonomskemu položaju in ki se bo znal takoj in učinkovito soočiti s perečimi vprašanji slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Oberdan Pierandrei novi predsednik EPI
Pred nekaj dnevi se je predsednik pokrajinske turistične ustanove EPT od v. Mario Bercè poslovil od upravnega odbora ustanove in predstavil novoimenovanega predsednika Oberdana Pierandreia. Odv. Brecè se je prisrčno zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri petletnem delu, še predvsem ravnatelju dr. Ghersiju in osebju ustanove.
Po izročitvi spominske kolajne odv. Bercètu, se mu je zahvalil za opravljeno delo član upravnega sveta Terzuoli in novoimenovani
V časnikarskem krožku so včeraj predstavili novo tiskovno agencijo «Alpe - Adria», ki je poskusno delala že nekaj časa, včeraj pa se je njen znak prvič uradno pojavil na ekranih koprskega italijanskega večernega dnevnika, časnikar Bogo Samsa, odgovorni urednik nove a-gencije, je v uvodu podčrtal širši značaj agencije in v tej zvezi pre-čital naslednjo izjavo:
«Ustanovili smo agencijo Alpe-A-dria, da bi predvsem s televizijsrimi vestmi prispevali k večjemu obveščanju o vseh aspektih dela in življenja dežele Furlanije-Julijske krajine in tako občutno zapolnili vrzeli na tem področju. V teh krajih je namreč mogoče videti pet televizijskih programov (dva RAI-TV, dva iz Slovenije in enega iz Hrvaške) sama dežela pa je predstavljena le v nekaterih in skrajno pomanjkljivo.
Naše vesti, prežete z antifašističnim duhom, bodo poročale o dogajanju v političnem, gospodarskem in socialnem življenju dežele, o kulturnih, znanstvenih, športnih in dru-gih dosežkih, o odnosih dežele s sosedi in o njeni mednarodni vlogi pri gospodarskih in kulturnih izmenjavah.
Pozornost bomo posvečali življenju in tvornosti slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Z mednarodno konferenco o manjšinah je dežela Furlanija-Julijska krajina stopila na evropsko pozornico in vse kaže, da bodo manjšinska vprašanja postala posebna privlačnost tega področja. Pri tem bo agencija lahko odigrala važno vlogo informatorja, ne zgolj na področju dežele same, ampak tudi v širšem zaledju in v Evropi.
Agencija bo sodelovala in koordinirala dejavnost s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Zasledovala bo dnevno kroniko in tudi trajnejša dogajanja na področju dežele F-JK. Težila bo po odprti in objektivni informa-
V gledališču Verdi bo v petek ob 21. uri drugi koncert letošnje jesenske sezone. Dirigent B. Campanella, violinist M. Marin. Na sporedu skladbe Mussorgskega in Šostakoviča. Predprodaja vstopnic, pri gledališki blagajni (telef. 31948).
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce in or-kestraše v petek, 3. t.m., ob 21. uri
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra ob 10.30. Učenci naj se zberejo v šoli ob 10.15.
Ravnateljstvo srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra ob
9.	uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» s priključeno vzgojiteljsko šolo, sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra ob 8,45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Osnovna šola Prosek sporoča, da bo šolska maša danes, 1. oktobra, ob
10.	uri. Učenci naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 9.30.
Ravnateljstvo srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo za-
na generalno vajo za nastop v Če- četna šolska maša danes, 1. 'oktobra:
dadu.
Izleti
ciji v interesu človeka. Poročala bo o ‘ vlogi dežele in njenih organov v smislu notranjega razvoja in dialektike, kakor tudi v smislu njene mednarodne vloge.
Agencija se bo trudila, da s konstruktivnim poročanjem prispeva k ustvarjanju dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med deželo F-JK in sosednjima jugoslovanskima re publikama. Njene vesti bode segle še širše, zato bodo imele vpliv na celoten jugoslovanski in občasno tudi na evropski prostor.
Agencija bo imela sedež v Trstu, dopisniško mrežo pa v vseh centrih dežele: Gorici, Vidmu in Pordenonu. Da bo zagotovila čim popolnejšo informacijo, se bo povezala z obstoječimi sorodnimi službami v deželi in v sosednjih deželah.
Po svojem konceptu bo agencija odprta za vse sodelavce in za vse odjemalce, ki težijo k objektivni informaciji in so zanjo zainteresirani. Za začetek si je zagotovila s pogodbo redno produkcijo za TV Koper, ki oddaja v italijanskem jeziku.
Agencija bo v najtesnejših stikih z vsemi dejavniki v deželi: s političnimi strankami, s sindikati, s kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami, z izvoljenimi predstavništvi, s periferičnimi uradi oblasti.
Razpolagala bo s sodobnimi avdiovizualnimi tehničnimi sredstvi. Vesti in drugih informacij ne bo posredovala samo v televizijski tehniki, ampak v vseh dostopnih modernih tehnikah. .-Dobre zveze, ki obstajajo v deželi, pa so jamstvo za hitro posredovanje vesti uporabnikom.»
Na tiskovni konferenci so številni časnikarji, ki so zastopali vsa sredstva množičnega obveščanja v naši pokrajini, izrekli novi agenciji mnogo uspeha v njenem delu in zastavili vrsto konkretnih vprašanj v zvezi z organizacijo agencije, njenim delokrogom in smotri.
predsednik Pierandrei.
..................................................
UTRJUJE SE ENOTNOST DEMOKRATIČNIH STRANK GLEDE SPORAZUMA
V torek v deželnem svetu razpravo o dokončni ureditvi meje z Jugoslavijo
Istega dne verjetno razprava tudi v občinskem svetu ■ Zasedanje pokrajinskega vodstva PSI
Včeraj so načelniki skupin deželnega sveta sklenili, da bo razprava o dokončni meji med Italijo in Jugoslavijo v torek, 7. oktobra, na osnovi poročila, ki ga bo podal predsednik deželnega odbora Comelli. Načelniki skupin so tako znatno podaljšali predvideni rok za razpravo, očitno, ker bo prišlo do uradne izjave dogovorjene med strankami vodilne koalicije in ker desničarske reakcije izven pa tudi znotraj, demokratičnih strank, niso takšne, da bi zahtevale takojšen odločen poseg. V bistvu namreč obstaja precejšnja enotnost, ki se je dokončno utrdila z včerajšnjimi izjavami vsedržavnih vodstev PSDI in PRI.
Deželni svet se bo sestal danes in bo razpravljal o dogodkih v Španiji tudi na osnovi posega predsednika deželnega sveta Pittonija in njegovega telegrama španskemu ve-
skega osnutka za
......................................................................................limili»
KLJUB NEKOLIKO VIŠJIM ODKUPNIM CENAM
Živinoreja v tržaški pokrajini je tudi lani občutno nazadovala
Zaradi nezadržnega naraščanja stroškov čedalje manj govedi v naših hlevih - Podpirati pobude, kakršna je zamisel o gradnji zadružnega hleva in mlekarne na Krasu!
V lanskem letu so bile tudi na našem področju dosežene nekoliko višje cene za odkup živin: in mleka, hkrati s tem pa je bil za daljši čas prepovedan uvoz goveje živine in mesa iz «tretjih» dežel na italijansko tržišče: vse to pa ni moglo zaustaviti nadaljnjega nazadovanja živinoreje na območju tržaške pokrajine.
Ta ugotovitev, ki velja nrav tako — in morda še v večji meri — za letošnje leto, izhaja med drugim tudi iz uradnega pregleda o gibanju kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini, ki ga je pravkar izdala tržaška trgovinska zbornica. Iz sta-
tističnih pregledov je namreč razvidno, da je bilo konec lanskega leta v naših hlevih le že 2.066 glav goveda, medtem ko jih je bilo leto poprej še 2.453 Primerjava med tema dvema podatkoma nam pove, da se je obseg govedoreje v razdobju dvajsetih mesecev skrčil za nadaljnjih 834. Pravimo za «nadaljnjih», kajti ta negativni proces se nadaljuje in stopnjuje že vrsto let: leta 1970, na primer, je bilo v naših hlevih še 3.258 glav goveje živine, naslednje leto se je njihovo število skrčilo na 2.869, naslednje leto na 2.757, itd, dokler nismo desegli negativnega rekorda
iz lanskega leta, ki je znašal, kakor že omenjeno, 2.066 glav.
Kako to, da niso višje odkupne cene, tako za živino kakor tudi za mleko, mogle zadržati nadaljnjega upadanja živinoreje? Razlog je kaj preprost: proizvodni stroški so se namreč istočasno povečali še v večjem razmerju, tako da postaja živinoreja v sedanjih strukturah čedalje manj rentabilna, kolikor se že ni sprevrgla v čisto zgubo. Pri tem igra le postransko vlogo dejstvo, da se vrednost živine v hlevih kljub manjšemu številu glav postopoma
(Nadaljevanje na zadnji strani)
leposlamiku. Deželni svet bo raz-1 oblasti čimprej namestijo še eno pravljal še o nekaterih vprašanjih, | slovensko sekcijo otroškega vrtca
7.	oktobra pa bo nadaljeval z rednimi sejami.
Tržaški občinski svet se bo po vsej verjetnosti sestal prav tako v torek, 7. oktobra, ko bo na dnevnem redu razprava o meji. Vendar pa datum še ni dokončno določen, ker mora o njem še razpravljati komisija načelnikov skupin, ki se bo sestala danes. V četrtek, 9. oktobra, se bo sestal pokrajinski svet, kot so to že pred dnevi odločili na-čemiki skupin.
Razprava o meji se torej premika v okvir svobodno in demokratično izvoljenih svetov, saj je povsem propadel poskus skrajne neofašistične desnice ter drugih reakcionarnih krogov, da bi z bučnimi demonstracijami «vžgali» javno mnenje. O tem priča klavrno zborovanje neo-fašistov, pa tudi dejstvo, da je bil nadškof Santin prisiljen v ponižnem pismu italijanskemu dnevniku nekoliko omiliti svoje prejšnje izjave.
Sinoči so na seji pokrajinskega vodstva PSI ponovno sprejeli jasno stališče, kj ga je že pred dnevi objavilo pokrajinsko tajništvo.
Openski starši zahtevajo sekcijo otroškega vrtca
Vprašanje openskega slovenskega otroškega vrtca, kjer sta le dve sekciji in so morali zaradi velikega števila otrok, odkloniti kar 15 vpisanih, je še vedno odprto in ni videti s strani pristojnih oblasti nobene pripravljenosti do ustreznega reševanja, kljub zavzetemu prizadevanju predstavnikov staršev. Po predsinočnjem sestanku s predstavniki šolske komisije konzulte za vzhodni Kras, so se openski starši sinoči spet sestali v Prosvetnem domu z občinskimi svetovalci KPI Bruno Zorzini-Spetič, Dolfijem Wil-helmom in Stojanom Spetičem. Po preučitvi sedanjega nevzdržnega in nezaslišanega položaja ter raznih predlogov je na sestanku izšla e-notna in odločna zahteva po takojšnjem razgovoru s predstavniki občinskih oblasti ter zahteva, da te
ter s tem omogočijo obiskovanje vrtca vsem 85 vpisanim otrokom. Obenem je s sestanka izšel poziv staršem, naj danes pospremijo vse otroke v otroški vrtec, tudi tiste, ki jih je selekcija izločila.
ZASKRBLJENOST ZARADI SMRADU
Vagoni z živino na nabrežinski postaji
Natrpanost proseške postaje je včeraj dosegla višek. V zadnjih dveh dneh je namreč prišlo iz Jugoslavije približno 700 železniških vozov živine, ki jo mora na proseški postaji pregledati živinozdravnik, u-vozniki morajo urediti vse formalnosti in šele nato lahko živino odpeljejo dalje. To delo je seveda precej zamudno in že včeraj zjutraj je bila proseška postaja polna. Tako je moralo več vlakov čakati na Opčinah, dva vlaka, skupno 57 vozov, pa so preusmerili na nabrežinsko postajo. To je vzbudilo precejšnjo nejevoljo med prebivalstvom, saj se je smrad kaj kmalu razširil po o-kolici in občutiti ga je bilo tudi v nabrežinskem sanatoriju. Zato je treba v bodoče preprečiti ustavljanje vlakov z živino v Nabrežini.
Sekcija ANPI iz Križa priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v Marzabotto (Bologna), rojstno hišo bratov Cervi in v Brescio. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje do 3. oktobra v ljudskem domu in v trafiki Tretjak.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 1. oktobra
SEVER
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 11.45 — Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 15.24.
Jutri, ČETRTEK, 2. oktobra MIRNA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,6 stopinje, najnižja 18,2, ob 19. uri 23,1 stopinje, zračni pritisk 1016,3 ustaljen, vlaga 76 odst., brezvetrje, nebo 6/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. septembra šo se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 62-letna Rosina Mai-cus por. Rizzi, 64-letna Evelina Stok por. Novak, 72-letni Romano Novak, 65-letna Luigia Pahor vd. Bencina, 72-letni Arrigo. Crisciani, 55-letna Vera Biasioli por. Pezzicar, 66-letna Marija Peric vd. Caharija.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlIEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. delTIst-ria 35.
pri Sv. Ivanu bo ob 9.30: učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri. Na Katinari bo šolska maša ob 9. uri: učenci naj se zberejo v šoli ob 8.30.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «F. Levstik» s Proseka in z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča, da se bo novo šolsko leto pričelo danes,
1.	oktobra, s šolsko mašo. Na Proseku bo šolska maša ob 8.30, v Sv. Križu pa ob 9. uri. Vsi dijaki naj, po sv. maši, pridejo v šolo.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» obvešča, da bo začetna šolska maša danes, .1. oktobra ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Didaktični ravnatelj sporoča, da bodo šolske maše danes, 1. oktobra, po naslednjem sporedu: za šolo pri Sv. Jakobu ob 9. uri, za šolo «D. Kette» ob 10.30 v šoli v Ul. sv. Frančiška 25, v Ul. Donadoni ob 11. uri, pri Sv. Ani (v šoli) ob 10. uri, za šolo «O. Župančič» ob 9,30, v Barkov. Ijah ob 8.30, za šolo «F. Milčinski» ob 9 uri, v Rojanu ob 10.30.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda sporoča, da se prične novo šolsko leto danes, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra, ob 9.30 v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica;
tel 226-165U Opčine: Tel. 211 601;' Prosek; tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan; tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tei. 271-124
MILJSKA OBČINA
RAZPIS NATEČAJA
ŽUPAN
na podlagi čl. 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
SPOROČA
da je občina sklenila dati po postopku, ki ga predvideva čl. 1, črka a) zakona štev. 14 od 2. 2. 1973. dati v zakup dela za gradnjo občinskega grezničnega omrežja I. del — varianta — Osnova dražbe je 47.324.170 lir.
Zainteresirana podjetja morejo zaprositi, naj se jim pošlje vabilo na licitacijo v roku 15 dni od dneva, ko bo sledeče o-pozorilo objavljeno, na tajništvo občine v Miljah, Ul. Marconi 1.
Župan
(Gastone Millo)
Kino
• Zveza trgovcev na drobno vabi trgovce z jestvinami in z mesnimi izdelki na sestanek, ki bo drevi ob 19. uri na trgovinski zbornici, Ul. S. Nicolò 5. Razpravljalo se bo o važnih problemih kategorije.
• V okviru prizadevanj za sprostitev prometa v nekaterih predelih mestnega središča je župan Spaccini izdal odredbo, ki uvaja prepoved parkiranja za vsa vozila vzdolž pločnika za bivšo avtobusno postajo na Trgu Stare mitnice, nasproti hišnih številk 14, 15 in 16 omenjenega trga.
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	690.—
Funt šterling	1402.50
Švicarski frank	256.-
Francoski frank	151,10
Nemška marka	257,80
Avstrijski šiling	36,30
Dinar: debeli	33.50
drobni	33.50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ariston 15.30—21.30 «Scene da un matrimonio». Režija Ingmar Bergman. Igrata Liv Ullman in Bibi An-dersson.
Grattacielo 16.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Esčelsior 15.30 «Funy Lady», barvni film, igrajo Barbra Streisand, James Chaar in Omar Sharif.
Nazionale 14.40 «11 padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Lenny». Črno-beli film. D. Hoffman in V. Perine. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Aurora 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Capito! 15.30 «La vita bruciata», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Yuppi du». A Celenta-no. Barvni film.
Moderno 15.30 «Poliziotto della Brigata criminale», barvni film, igra J. P. Beimondo.
Impero 16.30 «Bianchi cavalli d'agosto». barvni film, igrata J. Seberg in J. Stafford.
Fiiodrammatico 16.30 «I piaceri della contessa'Gamiani», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Esperienze matrimoniali». Ornella Muti, Alessio Orano-Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Profondo rosso»-barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Quattro bassotti per un danese».
Abbazia 16.00 «II sepolcro indiano»-D. Paget. Barvni film.
Radio 16.30 «Dalla Cina con furore»-Bruce Lee. Barvni film.
Volta - Milje 16.00 «Dagli Apennini alle Ande». Barvni film. E. Rossi Drago M. Paoletti.
Prispevki
V spomin tete Ane Maganja vd-Tence daruje družina De Loren» 10.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah.
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA PERIC vd. CAHARIJA
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 1. oktobra, ob 15. un izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
žalujoče hčere Rozeta, Meri in Bruna, zetje Janko, Franco in Walter, ■ vnuki Vasilij, Katja, Manuela, Maria-cristina in Francesco
Nabrežina, Zgonik, Trst, Tržič, 1. oktobra 1975
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Dne 29. septembra je nenadoma preminila
ALOJZIJA PAHOR vd. BENČINA
ter pustila v globoki žalosti sina Paola.
Pogreb bo danes, 1. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
Opčine, 1. oktobra 1975
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C.
PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
1. oktobra 1975

s SESTANKA ZDRUŽENJ UPRAVIČENCEV VZHODNEGA KRASA
Zahteva jusarskih upravičencev po reševanju zemljiških vprašanj
V ta namen se bodo predstavniki združenj sestali z rajonsko konzulto na Opčinah ter iznesli svoje predloge
V soboto, 27. septembra, so se v openski gostilni šklaus sestali člani združenj jusarskih upravičencev za Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gro-Pado in Bazovico, vasi, ki obsegajo Področje vzhodnega Krasa. Namen sestanka je bil proučitev sedanjega položaja glede jusarskih skupnih zemljišč v posameznih vaseh. Čeprav je prišlo do novih razdelitev zemljišč na zgornji planoti še v dobi Marije Terezije, so prejšnje samostojne občine ukinili in jih priključili tržaški ob-nmi, zemljišča pa so še vedno ostala skupna last vasi. Po odločbi iz tiste dobe so tudi ustanovih zemljiške katastre za posamezne vasi. Imenovali 50 jih katastrske občine in so še danes v veljavi.
Na skupnih zemljiščih so imeli prebivalci vasi pravico do paše, pobiranja stelje, sekanja drvi in razdeljevanja skupnih zemljišč med posamezne družine.
Na omenjeni seji so združenja jusarskih upravičencev sklenila, da u-radno zaprosijo za sestanek s pred-stavniki konzulte za vzhodni Kras. Konzulta je sprejela ta predlog in najavila uradni sprejem za razgovore.
Obravnavali bodo vrsto perečih vpra-fsnj. Kar zadeva Opčine je zemlji-ški kataster leta 1822 priznal in vknjižil 4.074.782 kv.m skupnega zemljišča. Ta zemljišča so porazdelili leta 1862 med 227 posestnikov. Leta 1905 - 1906 so skUpna zemljišča spet razdeljevali, vendar razdelitve niso izvedli do kraja. Zaradi tega je na Opčinah iz te dobe še vrsta nepravilnosti glede lastnine zemljišč, tph je precej. Nekateri so na svojih, na novo pridobljenih zemljiščih zgradi-. hiše, drugi pa so jih ogradili z zidom.
Novi zakon iz leta 1926 je skušal te nepravilnosti rešiti in v tej dobi so sestavili tudi nove sezname jusarskih upravičencev. Seznamu so tedaj pri-sijučili tudi nove sezname vseh nerešenih zemljiških lastnin. Pristojni urad za likvidacijo skupnih zemljišč ni v tistem času izvedel postopka, kot ga Je določal zakon. Seznami in prošnje 'j3 likvidacije skupnih zemljišč že dobrih petdeset let ležijo v predalih 10 čakajo rešitve.
Leta 1945 je tržaška občina ali u-rad za likvidacijo skupnih zemljišč, odstopil večjo parcelo skupnih zem-Ušč za potrebe ameriške vojaške u-Prave, ki je gradila nove hiše. Poseje je ZVU prepustila te hiše ita-ujanski upravi, ki je imela s temi vgiiku stro§kov za popra-.la- bi se teh stroškov odkrižala, hiše enostavno prodala. Vprašanje skupnega zemljišča, s hišo in vrtom tred, pa je ostalo odprto in da bi tudi to vprašanje rešili, so prodali tudi ta skupna zemljišča po 4.000 lir za kv. »• Podobna je bila tudi usoda tistih skupnih zemljišč, ki jih je za gradnjo Povih hiš dobila ustanova beguncev.
Poleg tega se Opčine spočajo tudi ® Problemom novega pokopališča, o katerem bodo tudi razpravljali na Pnhodnjem sestanku s konzulto za vzhodni Kras.
Podobne probleme imajo seveda tudi s ale omenjene vasi. Bani so skušah esiti lastništvo skupnih zemljišč že ep 15-20 leti, a jim to doslej še ],..asPeto- Trebče imajo skupna zem-iatt^ V prede'u' hi ga uporablja vo-" ,a oblast za svoje manevre in v e elu kamnoloma Faccanoni. Padri-vau so..s^cer svoj zemljiški problem nrim' 0 JÌV° re®he in bodo lahko za j er in zgled pri razpravi, kljub ,u.pa imajo vrsto odprtih vprašanj, p^n katerimi vprašanje namestitve
bodo iznesli tudi predstavniki Gropa-d; in Bazovice.
Vse te vasi pa imajo vrsto skupnih problemov. Tržaška občina si namreč v zadnjih 50 letih lasti pravico do skupnih zemljišč in jih neupravičeno razprodaja v namene, ki ne prinašajo vaškim skupnostim nobene koristi. Precej skupnih zemljišč je prodala raznim dobrodelnim ustanovam, ali pa jih je dala v najem zasebnikom. Ravno tako sta tržaška občina in u-rad za likvidacijo odstopila mnogo skupnih zemljišč raznim javnim in državnim ustanovam v javne namene, na primer za državne in hitre ceste, za naftovode, plinovode, železnico itd. Nekatere ustanove so ta zemljišča odplačala in ta denar se steka v posebni sklad, ki ga upravljata občina in urad za likvidacijo skupnih zemljišč.
Stališče Združenj jusarskih upravičencev je v tem pogledu jasno. Zahtevajo namreč, da bi jim bila omogočena pravica vpogleda v denarne knjige in da bi na ta način vedeli, v kakšne namene je bil uporabljen denar od prodaje skupnih zemljišč.
Na sobotnem sestanku so sklenili, da vsaka prizadeta vas iznese svoje
zahteve pismeno in da jih predstavniki izročijo predsedstvu konzulte za vzhodni Kras s prošnjo, da pristojne oblasti čimprej pristopijo k reševanju teh problemov, ali pa da vsaj vso zadevo proučijo skupno s prizadetimi upravičenci.
S sestanka je izšlo tudi priporočilo vasem, ki spadajo v območje konzulte za zahodni Kras, to je Kontovelu, Proseku in Križu, da tudi njihova združenja iznesejo zahteve glede skupnih zemljišč, ter predlog, da bi v bodoče nastopali pri oblasteh skupno.
4. oktobra prevoz živali v avtobusih
Glede na to, da je 4. oktobra praznik sv. Frančiška, zavetnika živali, je ACEGAT sklenila, da bodo lastniki psov, mačk in drugih manjših živali lahko izkoristili za njihov prevoz mestne avtobuse. Ta dan namreč v nekaterih cerkvah blagoslavljajo živali. Dovoljenje ACEGAT velja od 10. do 14. ure, prevoz bo brezplačen, vendar morajo lastniki svoje živali čuvati.
NA PONEDELJKOVI SEJI V NABREŽINI
•v
Zupanov odgovor na posege o programu občinske uprave
Soglasno so določili zemljišče za novo osnovno šolo v Devinu
23 mladoletne. Svoje probleme
V	ponedeljek se je ponovno sestal devinsko-nabrežinski občinski svet. Ob začetku seje so svetovalci soglasno sprejeli protestno resolucijo zaradi umora petih španskih antifašistov. Padel je tudi predlog, da bi občinski svet pripravil enotno občinsko protestno manifestacijo, ki bo verjetno v soboto ob 17.30 v Se-sljanu.
Sledil je županov odgovor na številne posege v razpravo o programu občinske uprave. Posl. Škerk je uvodoma dejal, da je bila razprava obširna, zelo zanimiva, včasih pa tudi protislovna. Poudaril je, da je pogojevalo sestavo programa dejstvo, da je moral biti osnova proračun, ki ga je pripravila prejšnja uprava. V odgovor svetovalcu Colombanu (KD) je župan naglasil, da, ni mislil nikogar osebno prizadeti, da pa ne more mimo klientelizma in diskriminacije do KPI, ki jo je vodil prejšnji občinski odbor.
V	odgovoru na vprašanja, ki jih je zastavil svetovalec Brezigar (SS), je Škerk najprej pojasnil, da se bo sedanja uprava vsestransko potegovala za zaščito slovenske manjšine. Glede vprašanja osebja je dodal, da bo novi odbor v najkrajšem času rešil vprašanje ekonomskih izboljšav, česar prejšnja uprava ni storila, čeprav gre za stare ukrepe, ki so jih ostale občine že pred časom uvedle. Naglasil je še, da uprava želi, da bi uslužbenci čim koristneje delati in bo zato pripravila nove predloge. Škerk je nadalje poudaril, da mora antifašistični odbor povečati svojo dejavnost in se večkrat sestajati. V zvezi z vprašanjem možnosti večjih dohodkov je dejal, da si je Brezigar v protislovju, ko pravi, da ni mogoče povečati dohodkov občinske uprave, in navedel nekaj primerov, kot zvišanje najemnin kam-
nolomov, pobiranje parkirnine v Se-sljanu in odprtje kioskov v kopališčih.
Po krajših odgovorih svetovalcem Zanevri, Medelinu in Beltraminiju je Škerk načel vprašanje regulacijskega načrta, ki ga je zastavil Pase (KD). Dejal je, da je novi načrt čakal na občini 4 mesece in sedaj ga je morala uprava ponovno dati na vpogled, seveda s popravki, ki so jih na osnovi odločitev prejšnjega občinskega sveta vnesli tehniki. Med drugim je dejal, da niso bili ti popravki dovolj natačno vnešeni.
V zvezi s tem vprašanjem je Brezigar iznesel zahtevo, naj uprava u-gotovi netočnosti na popravkih regulacijskega načrta in ugotovi morebitne krivce, kajti nepojmljivo je, da se birokratski aparat ne drži volje občinskega sveta.
Sledila je daljša' razprava o določitvi zemljišča za novo osnovno šolo v Devinu. Po več kot enournem proučevanju raznih možnosti, je bil soglasno sprejet predlog, ki ga je v imenu odbora iznesel podžupan Caldi in ki predvideva zgradnjo nove šole na 7.000 kv. m. velikem zemljišču v bližin' sedanje šole.
Ob koncu seje je občinski svet izvolil še svoje predstavnike v komisijo za socialno in zdravstveno skrbstvo na šolah in v komisijo za šolo s celodnevnim poukom.
ACLI za razpust nepotrebnih ustanov za socialno skrbstvo
Znano je, da se demokratične sile v Italiji resno zavzemajo za to, da bi država v najkrajšem, času
llI1Iliiii	razpustila preobširno mrežo «pod-
"iraiiuin,,,.................................................. pOrnih» in «SOCialnOskrbstvenih» U-
.....	stanov, ki so marsikdaj nepotrebne
VEST! Z ONSTRAN MEJE	in razsipniške, ter predala njihove
pristojnosti deželnim upravam.
To pobudo je v Trstu podprla organizacija ACLI, katere namen je zbrati potrebnih 50 tisoč podpisov pod peticijo parlamentu. Po ustavi lahko namreč tako število državljanov sproži zakonodajni postopek v zbornicah.
Ustanovljen je bil odbor, v katerem je nekaj invalidov, predstavniki sindikatov in podpornih organizacij. ACLI poziva državljane, naj podpišejo peticijo, kajti država trosi sedaj po nepotrebnem na leto približno 1500 milijard, ki se stekajo skozi blagajne približno 50 tisoč ustanov.
Eden izmed najbolj značilnih primerov je ustanova za «materinsko skrbstvo» ONM1. ki bo razpuščena z državnim zakonom že konec leta, ji je pa zakladno ministrstvo krilo letni deficit tudi zn prihodnje leto.
ACLI zato poziva Tržačane, naj podprejo to pobudo. Prvi sestanek odbora za zbiranje podpisov bo drevi v dvorani pokrajinskega vodstva ACLI v Ul. sv. Frančiška 4.
V Kopru oddelek za strojništvo ljubljanskega vseučilišča
To je trelji univerzitetni center v Sloveniji
jezikih — srbohrvaščini in angleščini. Strokovnjaki so se ob koncu zahvalili tudi požrtvovalnemu osebju Avditorija, ki je poskrbelo, da je lahko delo kongresa v tehničnem pogledu nemoteno potekalo.
govoi^OPrU S° P°dP'sali družbeni do-1 multano prevajanje in posredovanje m ? ustanovitvi oddelka za red-1 vsega gradiva udeležencem v dveh kuhM?k°S0lski študii ljubljanske fa- jezikil Podnu iZa str°jn>štvo. Dogovor so fate1 P^dstavniki ljubljanske ne te 23 strojništvo, IS skupšči-vinanoiTle-skuPnosf'l lu poklicne ko-Konm enln avtomehanične šole v sodi P0™«™ le83 dogodka, ki za LiiiKinZadevania’ da dobi obala, slovenji- H? in . Mariborom, tretji vorila n* p,mverzitetni center, je go-
S? ““
WngREesaAKUUCEK anatomov
n^sti0?0110^11 končal z delom šest-JuZtefA Oženja anatomov garriate, (1AvstrÌJ3' Belgija, Bol-gliia Vnte3’ PR Nemčija, An-Madžarska"0^’ ItalVa’ Japonska,
ZR Nem”a’ ^I20zelnska, Romunija, ca .tej3/ Sovjetska zveza, Svitili tride^?wa-‘ • KonSres so posve-letntó ntlte?1 0^0b°ditve in 20-so oktete Združenja. Zato state™1 tudi apouainsko raz-
» Se,” P"k'Z«11
j® Dovtek0ngre?a khko rečemo, da strokovniUSpel’ Saj ■80 medicinski lzkušm‘e ^akl, lzuienjali svoje bogate histokim'111 -l1^1 novos,'i s področja njem ite zez.2 n.otranjini izloča-i-a ' n tem je bilo precej govo-tod ,teJan!u na;is°dobnejših me-
nrkroskopija ^ Primer elektronska
dčragaipZa?ja kongresa je bila od-1 Predvsem gre pohvaliti si-
POKRITI INVALIDSKI BAZEN V STRUNJANU
S skromno slovesnostjo so izročili namenu novi pokriti plavalni bazen republiškega centra za rekreacijo vojnih invalidov. Prisotna sta bila tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in predsednik republiškega združenja Zveze borcev Janko Rudolf. V kratkem nagovoru je Janko Rudolf poudaril velik pomen tega objekta, skozi katerega se tudi kaže skrb družbe za vojne invalide in nekdanje partizane. Dimenzije bazena so 25x12 m. V primeru, da ne bo zmogljivost povsem zasedena, se ga bodo lahko posluževali tudi turisti.
NENAVADNI POPOTNIK
V Kopru se je ustavil nenavadni popotnik, ki namerava z mopedom obiskati vso Evropo. To je 26-letni tehnik iz Genove Antonio Noce. Potovanje je začel julija v Rimu, obšel pa je že večino evropskih držav. Prejšnji teden je prevozil dalmatinsko obalo in Istro. Pričakuje, da bo svoje 33 tisoč kilometrov dolgo potovanje zaključil desetega oktobra. Po vrnitvi domov namerava napisati knjigo o svojih vtisih ter i
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKOZ V GORICI
SKGZ pozdravlja sporazumevanje o meji ker se tako utrjujeta sodelovanje in mir
Dokončno bo SKGZ opredelila svoje stališče, ko bo razpolagala s potrebnimi informacijami o vsebini napovedanega sporazuma - Obsodba fašističnega nasilja v Španiji
• V petek, 3. oktobra, ob 20. uri bo v prostorih politično - socialnega krožka «Che Guevara» (Ul. Madonnina 19) odvetnik S. Canestrini predaval o temi «Ali bo uspelo demokraciji prodreti v vojsko?». Sledila bo razprava.
Jutri v Postojni seminar slavistov
o srečanjih z ljudmi različnih dežeL Ive društva.
Jutri se bo v Postojni začelo strokovno zborovanje Slavističnega društva Slovenije, katerega se bodo u-deiežili tudi nekateri zamejski slavisti. Zborovanje se bo pričelo ob 8.30, ko bo, po uvodnem pozdravu, na sporedu vrsta strokovnih predavanj o Lojzu Kraigherju in o Florjanu Lipušu, popoldne pa bodo na sporedu štiri predavanja o slovnici. V petek bo izredni občni zbor Slavističnega društva Slovenije, v soboto pa proslava 40-letnice luJanovi-
Napovedani sporazum med Itah-jo in Jugoslavijo o meji ter obsodba zločinov, ki jih je fašistični režim v Španiji izvršil nad svojim ljudstvom, sta bili glavni temi v razpravi na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek zvečer v Gorici.
Predsednik Race je člane izvršnega odbora seznanil s položajem, kakor v zvezi z mejo izhaja iz časopisnih poročil, tet je še posebej o-menil velik interes slovenskega prebivalstva za pravno priznanje stalnosti italijansko - jugoslovanske me-je.
«Naša organizacija pozdravlja sporazumevanje ter pričakuje od njega velike ugodne posledice za celotno obmejno prebivalstvo ter predvideva, da bodo v novi klimi nastale nove možnosti za sodelovanje v interesu obeh držav.»
Predsednik Boris Race je nato dejal, da bodo z ureditvijo meje prenehali obstajati razlogi za napetosti, kar bo samo koristilo miru.
Ker skrajna desnica skuša špekulirati z mejnim vprašanjem, so se demokratične politične sile odločile, da bodo o njem razpravljala vsa izvoljena telesa, tako da bo deležen sporazum čimbolj široke podpore.
Ker je bilo uradno sporočeno, da bosta oba zunanja ministra danes sporočila parlamentu vsebino predlaganega sporazuma, bo SKGZ svoje stabšče sprejela potem, ko bo razpolagala s potrebnimi podatki o vsebini sporazuma.	|
SKGZ je že v nedeljo objavila svo-1 jo obsodbo fašističnega španskega režima, ki se v smrtnih krčih zate-1 ka k ubijanju protifašistov in borcev za avtonomijo in svobodo narodov v Španiji, na seji_ v ponedeljek pa so se člani izvršnega odbora pridružili vsem naprednim silam v svetu v obsodbi gnusnega zločina ter v njihovem boju proti zadnji fašistični diktaturi.
Načelnik komisije za gospodarstvo dr. Vito Svetina je nato poročal o novih pogledih na razlaščanje slovenske zemlje za avtoport v občini Repentabor ter je rekel, da je potrebno poleg neposredne materialne odškodnine razlaščencem zagotoviti tudi uveljavitev širšega interesa narodnostne skupnosti v novih organizmih, ki nastajajo na razlaščeni zemlji, tako da bi naša narodnostna skupnost dobila zamenjavo za izgubljene trajne dobrine. Tako je potrebno poiskati način, da predstavniki naše skupnosti sodelujejo pri določanju gospodarskega razvoja. S tem v zvezi je bila sestavljena posvetovalna komisija, ki bo vprašanje preučila z vidika novih spoznanj.
Tajnik SKGZ dr. Darij Cupin pa je v obliki sociološke študije prikazal položaj Slovencev v občini Milje. Nanizal je podatke o številčnosti naše skupnosti v tej občini na podlagi popisa, iz katerega izhaja, da se je 1971. leta med popisom zapisalo naši narodnosti 680 prebivalcev, od katerih je 65 odstotkov upokojencev. V daljši razpravi so sklenili, da bodo s položajem seznanili miljsko občinsko upravo ter poiskali način za celovito reševanje odprtega vprašanja.
Na seji je bila nadalje beseda o kulturnem domu v Gorici ter o na-
prečka železniško progo. Cesta bo za promet zaprta od jutri zjutraj (8. ura) do 18. ure naslednjega dne.
Avtomobilski promet bodo času usmerili na občinsko Selce - Vermeljan - Ronke.
tem
cesto
Interpelacije svetovalcev KPI
Komunistična občinska svetovalca Boris Coceani in Gianna Pirella sta poslala goriškemu županu interpelacijo v zvezi z nedavnim sklepom deželnega sveta o možnosti publicizacije goriške mestne glasbene šole. Svetovalca menita, da bi se moral župan takoj sestati z deželnim odbornikom za kulturo Vpl-pejem, da bi tako dežela čimprej uredila vprašanje te šole.
Istočasno sta svetovalki KPI Gianna Pirella in Vilma Brajnik - Corva poslali županu in odborniku za zdravstvo interpelacijo, v kateri ju sprašujeta, če jima je znan dogodek, ki se je pripetil v cerkvenem zavodu Contavalle, kjer je predsednik upravnega sveta 15. septembra
odslovil deklico, ki je bila že prej v tem zavodu kot gojenka. Svetovalki opozarjata, da so vse nune spomladi zapustile zavod prav zaradi metod članov upravnega sveta. Svetovalki KPI menita, da je u-pravni svet zavoda slabo ukrepal v zasebnem zavodu, ki mu je bilo darovano občinsko zemljišče in nudena podpora iz javnih sredstev.
Giuseppe Agati predsednik goriške pokrajine
Demokristjan Giuseppe Agati je bil sinoči ob 22.30 izvoljen za predsednika goriške pokrajine. Dobil je dvanajst glasov demokristjanskih, socialdemokratskih in republikanskih svetovalcev, medtem ko so svetovalci komunistične partije in socia-listične stranke glasovali za komunista Silvina Poletta, ki je dobil 11 glasov. Pred tem je pokrajinski svet izglasoval soglasno resolucijo, s katero protestirajo proti usmrtitvi redoljubov v Španiji.
PISMO SVETOVALCA SANZINA ŽUPANU
Občina je dolžna urediti šolsko stavbo v Ul. Randaccio
Številne in nevarne pomanjkljivosti v stavbi
Socialistični občinski svetovalec odv. Peter Sanzin je poslal v ponedeljek goriškemu županu dolgo pismo, v katerem je podrobno analiziral pomanjkljivosti v šolskem po slopju v Ulici Randaccio, kjer se na bajajo slovenski vrtec, ljudska šola in nižja srednja šola. Svetovalec San zin omenja, da niso bile oknice, vrata in notranjost stavbe, vključno u čilnice, pobeljene že dolgo vrsto let. Električne žice so zastarele, propadajoče in speljane nad zidom, županu je že bilo povedano, da se je pred časom pripetil, zaradi obrabljenih žic, primer požara, ki ni sicer imel posledic.
Svetovalec Sanzin se je za stvar pozanimal na pristojnem občinskem tehničnem uradu, tu pa so mu povedali, da stvar proučujejo. Zato meni, da morata župan in občinski odbor stvar takoj proučiti in primerno ukrepati. Socialistični svetovalec se tudi pritožuje, da niso vseh teh del opravili poleti, ko ni bilo v šoli pouka. Občinska zdravstvena oblast o tem previdno molči. Odv. Sanzin nato v pismu opozarja župana tudi na svojo sodno odgovornost in da je o stvari opozoril državnega pravd-nika v Gorici, da bi se tudi sodna oblast o tem pozanimala.
• Prihodnja seja občinskega sveta v Tržiču bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 15.30. Tako so sklenili na zadnji seji
občinskega odbora, kjer so med drugim razpravljali o ureditvi nekaterih osnovnih šol na Tržiškem.
liliiiiiiimimlmiiiimitiiiimiMMiiimitmimiiiMtiiiiiMiiimilittiMiliimmiuiMiiimiiilllllTlMliillllmimiiiiuiiiiiiiiiimiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiilillill
POLEMIKA DELI PREBIVALSTVO V DVA TABORA
Huda kri med pristaši in nasprotniki gradnje nove športne palače v Gorici
Za gradnjo palače z nad 5.000 sedeži se prizadeva športno društvo UGG - Nasprotniki hočejo prej telovadnice v šolah - Visoke cene abonmajev za letošnjo košarkarsko sezono
V skoraj vseh goriških trgovinah ko zaradi izbire lokacije za športno se pred nekaj dnevi pojavili le- ; palačo (Ulica 3. armata, kazermete,
: primeren v tem trenutku gospodarske krize. Ti kritiki omenjajo dej-
so ,	_ ____j _____r_J_.......
paki košarkarskega kluba «UGG-! Madonnina, Ločnik, itd.), kot zara-Patriarca», ki vabijo na abonma za j di visokega izdatka, ki ni najbolj letošnje košarkarsko prvenstvo A lige. Navijače in ljubitelje športa ki so se veselili dejstva, da bomo lab-1 stvo, da so številne šole v Gorici ko v Gorici gledali tudi dobre ko- ! brez ustreznih telovadnic in športnih
' naprav (učenci in dijaki slovenskih šol bi o tem vedeli marsikaj zanimivega povedati, op. ur.) in da je treba misbti najprej na te naprave, šele nato na «luksusni» šport. V tukajšnjem italijanskem časopisju se vsak dan križajo pisma zagovornikov gradnje športne palače in njenih nasprotnikov.
Vsekakor bo'moral o stvari sklepati občinski svet, ki bo moral dati pristanek na moreoitno spremembo regulacijskega načrta in tudi ker bo občinska uprava morala dati gradbeno dovoljenje. Polemike se ne bodo polegle do takrat. Deželni prispevek pa najbrž ne zadošča niti za polovico vsote, ki je potrebna za dograditev dvorane. Kdo bo mora! dodati denar, ki ga sedaj ni na razpolago?
rv-Uii/Ui uviii vivvmu v	, ilici CIVCUIU gl C.U11JU	uric	v
stanku tiskovne agencije za televi-1 Gorici. UGG je dobila od dežele za-
šarkarske ekipe, je nekoliko ohladilo branje cenikov za abonma. Za osemnajst prvenstvenih tekem zahtevajo prireditelji 60.000 lir v oštevilčeni tribuni (člani UGG in Patriarca Club imajo znižano ceno 55.000 lir), v prosti tribuni pa je cena a-bonmaja 45.000 lir (znižana tarifa je 35.000 lir), ge dražje so posamezne vstopnice: 3.500 lir na oštevilčeni tribuni za eno tekme, 2.500 lir na navadni tribuni, znižane vstopnice na navadni tribuni veljajo 2.000 lir, za ženske in otroke pa je cena 1.000 lir.
Te cene so višje od onih za najkvalitetnejše gledališke predstave a-li koncerte, in so v Gorici vzbudili marsikateri pikri komentar, posebno še, ker so te cene precej višje od videmskih, kjer igrajo moštva višje italijanske lige. Omeniti velja še dejstvo, da so cene za nogometno prvenstvo v Gorici nižje.
Vprašanje tako visokih abonmajev je sprožilo val najrazličnejših komentarjev. ki so tudi v zvezi z nameravano gradnjo športne palače v
_:	•	• ji ' • 1 ~	__
zijske vesti «Alpe Adria».
Zaradi popravil železniške proge, bo pri Selcah zaprt za avtomobilski promet odsek pokrajinske, ceste, ki
gotovilo za dvajsetletno posojilo za nekaj sto milijonov lir, s katerimi bi zgradili športno palačo, v kateri bi bilo mesta za več kot pet tisoč gledalcev. Do polemik je prišlo ta
llliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiimiiiiiiiiimiiiiHilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiillliillliiiiilllIlliiiiiliHillitnlll
NA POBUDO DOMAČIH GOBARJEV
V Foljanu so razstavili nad 300 gob goriškega Krasa
Rasslava je vzbudila veliko zanimanje ljudi
V Foljanu so imeli te dni zelo obiskano razstavo gob, ki rastejo na goriškem Krasu, na obeh straneh državne meje. Za razstavo je poskrbelo domače društvo gobarjev «Giacomo Bresadola», v katerem je včlanjenih okrog osemdeset ljudi. Pobudo so podprli turistična ustanova za Gradišče in Redipuglio, pokrajinska turistična ustanova in občina Poljan.
Razstavo so priredili letos že v tretje, v domačih gostilnah in restavracijah pa so postregli na razne načine nripravljene gobe.
Razstava je poučnega žnačaja. Na goriškem Krasu je 357 vrst užitnih in strupenih gob. Toliko jih je katalogiziral v prejšnjem letu strokovnjak inž. Bruno Getto iz Tridenta, ki je bil tudi letos med pobudniki razstave in ki je imel prejšnji večer zanimivo predavanje s številnimi diapozitivi. Po mnenju inž. Getta, s katerim smo se pogovarjali, pomeni goriški Kras pravo zakladnico gob, ki je ljudje ne izkoriščajo preveč. Kot mu je znano prihajajo v naše kraje trgovci iz okolice Vicenze, da bi kupovali gobe in jih potem prodajah kot svoje, nabrane na obronkih Montella.
Na letošnji razstavi v Foljanu, ki je trajala štiri dni, je bilo razstavljenih okrog 300 vrst raznih gob.
Cesto v bližini Ažle bodo kmalu popravili
Pred kratkim je v močnem na-bvu nenadoma popustil podporni zid na pokrajinski cesti nedaleč od
Ažle v občini špeter Slovenov. Cesto so tedaj zaprli za promet, kar je občutno prizadelo prebivalce občine Grmek, Srednje in šentlenart. Te dni so sj strokovnjaki deželnega odborništva za javna dela ogledali kraj in ugotovili, da bi bilo bolje zgraditi nov zid iz betona, kakor pa da bi obnovili staro podporno strukturo iz živega kamna. Usad je namreč prizadel okrog 30 metrov zidu, ki je tod visok poprečno 8 metrov. Na podlagi izsledkov strokovnega pregleda je odbornik za javna dela Giust odredil, naj se potrebna dela opravijo po pospešenem postopku, tako da so jih že poverili nekemu podjetju. Kaže, da bo promet po pokrajinski cesti lahko po-
novno vzpostavljen že vici septembra.
v prvi polo-
Novi predpisi o davkih na dodatno vrednost IVA
Urad za stike z javnostjo goriških finančnih straž opozarja trgovce, da je sezanil davčni urad in vse druge sorodne ustanove za iz-terjevan.ie pristojbin, z novimi predpisi o davkih na dodatno vrednost IVA. Predpisi se predvsem nanašajo na fakturiranje blaga, prodajo na drobno vodenje spiska faktur, shrambo dokumentov in drugih stvari v zvezi s trgovanjem. Zato opozarjajo finančniki, naj se trgovci obrnejo dc svojih združenj in se seznanijo z novimi predpisi glede davka na dodatno vrednost IVA.
Prizadevanja ESA za nabavo lesa iz Kameruna
Pred nekaj dnevi je sedež deželne ustanove za obrt ESA v Vidmu obiskal dr. Corrado Pirzio Biroli, visoki funkcionar evropske gospodarske skupnosti in referent za stike z Zahodno Afriko. Znano je namreč, da se ESA zavzema za to, da bi uredila center za pridobivanje lesa v Kamerunu. Tako bi industrij ci in obrtniki naše dežele imeli na razpolago precejšnje količine lesa, ki bi ga tu predelovali v pohištvo. Z ESA sodelujejo v tej iniciativi razne deželne ustanove, zlasti še združenje deželnih trgovinskih zbornic in nekateri konzorciji pohištvene industrije in obrti. V ta namen so tudi ustanovili posebno družbo. V pogovorih, ki so bili med zgoraj omenjenim funkcionarjem in videmskimi operaterji v Vidmu, so si izmenjali koristna mnenja o nadaljnjem delu te iniciative v Kamerunu.
• Goriška sekcija društva prijateljev živali obvešča, da imajo na razpolago dvanajstmesečnega volčjaka, ki ga bodo oddali osebi, ki bi si ga zaželela. Istočasno obveščajo, da so našli cockerja. Lastnik naj se javi na njihovem uradu. Ul. Diaz 1, tel. 82-173.
Zimski urnik bencinskih črpalk
Združenje goriških trgovcev obvešča, da je s 1. oktobrom stopil v veljavo zimski umik bencinskih črpalk, ki bodo poslovale od 7 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Pe?ur na nočna služba se bo pričela ob 22 uri.
Ob nedeljah in praznikih bo na Goriškem dežurala ena četrtina vseh bencinskih črpalk. Združenje nadalje obvešča, da dedurne črpalke bodo naslednji dan zaprte.
Mlekarne: od 7.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30.
Trgovine jestvin: od 8. do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure.
Trgovine z zelenjavo in sadjem: od 8. do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure.
Mesnice (od ponedeljka do petka): od 7.30 do 13. ure: ob sobotah in ob delavnikih pred praznikom od 7.30 do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure.
Trgovine z oblačili ter industrijskimi proizvodi: od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure.
Knjigarne: med šolskim letom lahko poslujejo od 8. do 12.30 ter od 15. do 19. ure.
Trgovski potniki: ob priložnosti četrtkovega sejma lahko prodajajo od 8. do 13.30.
Trgovine z jestvinami bodo imele tedensko zaporo ob ponedeljkih in sredah popoldne, ostale trgovine pa bodo zaprte ob ponedeljkih ali ob sobotah.
Zimski vozni red Ribijcvih avtobusov
Avtobusno podjetje Ribi obvešča, da je z današnjim dnem na vseh progah stopil v veljavo zimski vozni red.
Gorica - Fara - Gradišče Odhodi iz Gorice (ob delavnikih)' 6.45. 6.50, 7,15 (samo za dijake), 7.35, 7.45, 7.50. 8.00, 9.45, 10.30,
11.30,	11.45, 12.15, 12.45, 13,30, 14.30,
16.00,	17.15, 17.30, 18.30, 19,15. 20.00. (Ob praznikih): 8.00, 8.15. 12.30,
13.30,	13.45, 15.00, 17.15, 18.00. 19.00,
19.30.
Odhodi iz Gradišča (ob delavnikih): 7.10, 7.25, 7.30, 7.54 (samo za dijake). 7.55, 7.59, 8.40, 9.00, 9.20, 10.15, 11.20, 13.00, 13.15, 13.55, 14.00,
14.20,	15.10, 16.15, 17.55. 18.40, 18.45,
19.25,	20.05.
(Ob praznikih): 7.59, 9.20, 13.00,
13.25,	13.50, 16.20, 17.40, 19.00. 19.20,
20.30.
Gorica - Fiumicello - Gradež Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
6.45.	7.50, 11.45, 13.30, 18.30
(Ob praznikih): 8.15, 13.30. 19.30, Odhodi iz Gradeža (ob delavnikih): 6.40, 7.10, 8.15, 12.15, 13.15,
18.00.
(Ob praznikih): 7.10. 12.15, 13.15, Gorica - Gradišče - Červinjan Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
6.50,	7.15, 8.00, 13.30, 14.30. 17.30 (Ob praznikih): 13.45, 18.00. Odhodi iz Òervin'jana (ob delavni
kih): 6.50, 7.45, 8.00, 13.15, 15.00, 18.00.
(Ob praznikih): 12,45. 17.00.
Gorica - Krmin - Čedad Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
7.45,	12.15. 17.15.
(Ob praznikih): 18.30.
Odhodi iz Čedada (ob delavnikih): 8.00. 12.05. 13.45.
(Ob praznikih): 12.45.
Gorica - Mariano - Palmanova
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
7.50,	13.30, 13.15.
(Ob praznikih): 19.00.
Odhodi iz Palmanove (ob delav nikih)- 6.45, 12.15, 17.00.
(Ob praznikih): 12.30.
Gorica - Oslavje - Števerjan • Gorica Odhodi iz Gorice (ob delavnikih):
6.50,	7.30. 10.00, 12.45, 13.30, 14.10.
18.20,	19.15.
(Ob praznikih): 14.30, 16.30. 20.05.
Mestni odbor KPI za slovensko strokovno šolo
Odbor mestne sekcije KPI v Gorici je v zvezi z odpravo četrtega razreda slovenske trgovske šole in upoštevajoč razne resolucije, ki so jih sprejeli občinski sveti in druge slovenske in demokratične organizacije, izrazil protest proti krivični odločitvi prosvetnega ministra. V tiskovnem poročilu mestne sekcije KPI je rečeno, da se ne smejo v slovenskih šolah avtomatično aplicirati isti birokratski kriteriji, ki jih aplicirajo v italijanskih šolah.
Simfonična sezona s tržaškim orkestrom
Zaradi velikega uspeha, ki ga je doživela lanskoletna simfonična sezona, je goriška občinska uprava, ob sodelovanju Ustanove za kulturne manifestacije EMAC, sklenila, da bo tudi letos pripravila tri simfonične koncerte, ki jih bo izvajal orkester «Giuseppe Verdi» iz Trsta.
Prvi koncert bo na sporedu jutri zvečer ob 21. uri v Verdijevem gledališču. Tržaški orkester bo izvajal skladbe M. Mussorgskija, A. Dvoraka in D. Šostakoviča. Dirigent orkestra bo Bruno Campanella, ki se je uveljavil na Festivalu dveh svetov v Spoletu, nekaj časa je dirigiral tudi v Mehiki nato pa v Firencah.
Prihodnji četrtek, 9. oktobra, bo orkester «G. Verdi» nastopil s skladbami G. Rossinija, S. Rachmaninof-fa ter J. Brahmsa. Dirigent bo Marco Frede, sin znanega dirigenta Alberta. Marco Frede je svoje študije izpopolnil na dunajski akademiji, kjer mu je bil učitelj Hans Sun-rowski. Kasneje se je uveljavil v Avstriji, Milanu in na Madžarskem.
Zadnji koncert letošnje simfonične sezone bo na vrsti v sreda, 22. oktobra, vedno v Verdijevem gledališču. Pod vodstvom Ferruccia Scaglie bo tržaški orkester nastopil skupno z pevskim zborom «Giuseppe Verd».
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica obvešča odbornike, da bo seja v petek, 3. oktobra, ob 20. uri na sedežu MKG na Svetogorski cesti.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane, naj se udeležijo planinske vertikale, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, na vrhu Peči (Monte Forno). Podrobnejša pojasnila o odhodu dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2.
SPD priredi v nedeljo. 12. oktobra, družinski avtobusni izlet. Vpisovanje, ki se bo zaključilo 9. oktobra, sprejemajo na sedežu društva.
Kino
Zimski urnik goriških trgovin
Združenje goriških trgovcev obvešča, da so uvedli zimski urnik v vseh trgovinah v Gorici.
Pekarne: od 7,30 (7. ure) do 12.30 ter od 16. do 18.30.
Nesreča upokojenca
Na križišču med ulicami V, Veneto, Duca D’Aosta maja se je v jutranjih urah pone , srečil 89-letni upokojenec Francesco! Franco iz Ulice Faiti 62. Ponesre čenča so takoj odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo zaradi po škodb na nogah in rokah zdravil teden dni. Franca je podrl kolesar 54-letni Augusto Culot, iz Kopriv nega.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Terremoto». C. Heaston in A. Gardner. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «La polizia ha le mani legate». A. Kennedy in S. Spe-rati. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Alice non abita più qui». E. Burstyn in K. Kristofferson. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Agente 007 in una cascata di diamanti». S. Connery. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Esbtika, erotika, psicotika». S. Venturelli in E. Remberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
'Irzič
EX CELSIOR 17.30—22.00 «Piedone a Hong Kong». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film.
MŠSiairdsnes;
1: goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Mariangela Presicci, Deborah Cartelli, Boris Martinelli Elena Cadez, Federica De Rocco, Raffaela Sarcina, Federica Accaino. Daria Longo, Giovanni Borta, Patrizia Donda, Cinzia Lorenzon, Loris Pizzaleo, Christian Doratiotto.
SMRTI: 79-letna upokojenka Irene Bensa vd. Coniglio, 63-letna kmetica Emma Da Ros por. Pizzol. 77-letni upokojenec Luigi Petruz.
OKLICI: uradnica Marina Pastro-vicchio in električar Egon Pelizzon, uradnica Rosalba Bradaschia in delavec Alfredo Spangher, profesorica Maria Martellani in sodnik Angelo Favata, prodajalka Lina Targiani in uradnik Luciano Sdrigotti.
POROKE: uradnica Franca Ro-sig in avtoklepar Glauco Mcdestini, frizerka Elisabetta Meinardi in podčastnik vojske Tommaso Ricciardi, delavka Maria Frascina :n Michele Scimone, učiteljica Iride Cossi in delavec Roberto Medelin. delavka Elvina Misdaris in delavec Armando Braico, gospodinja Marija Nadja Komic in mehanik Paolo Fontancit uradnica Serena Melchior in urad Sauro, ; mk Elio de Sapia. in 24	_
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštei 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
uanes ves aan m jutri ponori je dežurna lekarna Alla Salute. Ulica i Cosulich, tel. 72-480.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
1. oktobra 1975
IDRIJSKA OBČINA SLAVI DANES SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
S pospešenim tempom nadomestiti kar je bilo doslej zamujenega
Deagrarizacija in njene posledice - Razvoj industrije - Problemi šolstva
Idrijska občina in z njo njeno upravno središče Idrija slavi danes svoj občinski praznik. Idrija je sicer majhno središče, vendar znano malone po vsem svetu in sicer na račun svojega rudnika živega srebra. Idrija se omenja že leta 1493, toda 1508 so tu odkrili ži-vbšrebmo rudo, ki je pjstala osnova nadaljnjemu razvoju tega kraja. Rudnik živega srebra se je naglo razvijal v velik objekt, dajal je nekoč tudi po 800 ton živega srebra in bil s tem nekaj časa največji rudnik živega srebra na svetu. To pa veliko bolj na račun izredno bogate rude, kot pa na račun obsega rudnika samega. Idrijska živosrebrna ruda je namreč dajala tudi do 30 odst. živega srebra, kar je neverjetno veliko, posebno če upoštevamo dejstvo, da je danes ruda idrijskega rudnika hudo siromašna, saj ne daje niti en procent živega srebra.
Idrija je odmaknjena od glavnih prometnic in je v svojem kotu dolgo čakala na zveze z ostalimi središči, danes pa je povezana z vsemi centri Slovenije in se zato uveljavlja ne več izključno kot mesto živega srebra, pač pa z drugimi industrijskimi in gospodarskimi objekti, pa čeprav ostaja rudnik živega srebra še vedno glavna dejavnost Idrije in njene ožje okolice.
Idrijska občina obsega 425 kv. km površine, kar vsekakor ni malo, vendar je 45 odst. te površine knietijske zemlje. 25 odst. te površine' krijejo gozdovi in nič manj kot 30 odst. njene površine je nerodovitne. Tudi idrijska občina je v povojni dobi doživela splošen pojav bega s podeželja v središča ip tudi drugam, v svet, tako da smo na področju idrijske občine priča izredno močni deagrarizaciji Zaradi tega je idrijsko področje doživelo v povojneiTi času razmeroma neznaten porast prebivalstva, saj je 1965. leta živelo v občini
Idrija. 17.152 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa 17.197. In tudi to prebivalstvo živi v glavnem v treh središčih občine in sicer v Idriji, ki šteje danes skoraj sedem tisoč prebivalcev, kar je za dva tisoč več kot ob koncu vojne, v Cerknem, kjer jih živi 1.225 ter v Spodnji Idriji s 1.100 ljudmi.
Kolikšna je bila na Idrijskem doslej deagrarizacija, nam bodo posredno tudi povedale naslednje številke: ob osvoboditvi se je ukvarjalo s kmetijstvom okoli 45 odst. vsega prebivalstva. Deset let pozneje ga je bilo že komaj 39 odst., leta 1971 pa celo le 17 odst. Samo ob sebi se razume, da so ljudje, ki so zapuščali zemljo, iskali kruha v industriji ter v drugih nekmetijskih dejavnostih. Leta 1961 je idrijska občina razpolagala s 3.600 delovnimi mesti v industriji, obrti in v javnih službah. Pet let pozneje so razpolagali s 4.100 mesti, pred dvema letoma, torej 1973, pa s 5.775 delovnimi mesti. Jasno, da je levji delež v tem in sicer 2.865 delovnih mest oziroma skoraj 40 odst. odpadlo na industrijo in rudnik, druga panoga po zaposlitvi je gozdarstvo, v katerem je zaposlen vsak četrti človek, ki je v delovnem odnosu, na tretjem mestu pa je že šolstvo s socialnim skrbstvom, ki zaposluje obilnih- 8 odst. vseh delovnih moči.
Idrija, ki je v prvih letih po osvoboditvi naglo napredovala, je nato zaostala in še danes ni v svojem razvoju dosegla ravni ostale Slovenije in bo morala zato odslej krepko zavihati rokave, kajti v smislu družbenega načrta za razvoj idrijske občine za obdobje do 1980. leta bo morala nadoknaditi vsaj del «primanjkljaja», ki jo loči od republiškega povprečja. Da bi to dosegla, bo morala zagotoviti poprečno letno stopnjo rasti produktivnosti od 9 do 11 odst. Seveda bo tudi v tem imela veliko
SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA
in
DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE
čestitajo
vsem delovnim organizacijam in občanom
OB PRAZNIKU IDRIJSKE OBČINE
HE
Mercator
OB OBČINSKEM PRAZNTK*J
ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM
TER PRIPOROČAMO OBISK NAŠIH TRGOVIN
besede industrijska dejavnost, kjer bodo morali doseči poprečje 10,7 odst. letnega naraščanja, oziroma doseči 182 odst. sedanje ravni; v rudarstvu bodo morali napredovati z 12 odst. na leto in doseči 197 odst. v odnosu na sedanjo raven. Velik napredek bodo morali doseči tudi v trgovini in gostinstvu, kajti tu so večje možnosti in hkrati je tu tudi precejšen zaostanek.
Že omenjeni družbeni načrt razvoja idrijske občine neprikrito govori. da tega ne bo lahko doseči, žato bo delež skupnih neto gospodarskih vlaganj v družbenem proizvodu družbenega sektorja v obdobju do leta 1980 znašal kar 28,5 odst. kar je neka j več kot znaša odstotek v republiških merilih, kjer računajo, da bo ta odstotek 26,5.
Samo ob sebi se razume, da se bo to odražalo tudi na osebnih dohodkih, ki bodo morali nekoliko počasneje naraščati kot bo naraščala produktivnost. To pa je povsem v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji v širši družbeni skupnosti in zato v že omenjenem dokumentu o tem med drugim beremo:
«Če predvidevamo 4-6 odst. porast realnih poprečnih osebnih dohodkov in 1,1 odst. porasta zaposlenosti, lahko pričakujemo približno 5,1 - 7,4 odst. porasta mase realnih osebnih dohodkov. Ob stopnji rasti produktivnosti 9-11 odst. je tako gibanje osebnih dohodkov v skladu z zgoraj zastavljenim ciljem».
Idrijska občina ima, kot vse druge občine v naglem razvoju, tudi dovolj skrbi za šolstvo, socialno skrbstvo in družbeni standard nasploh. V zvezi s tem je še posebno zanimivo stanje v šalstvu.
V	šolskem letu 1968-69 je bilo v tako imenovano malo šolo zajetih 82 odst. predšolskim otrok, v lanskem letu pa so bili vključeni v to šolo že vsi otroci. V prihodnjem obdobju bodo pogoje še izboljšali.
V	dosedanjem razdobju reorganizacije osnovnošolske mreže je bilo ukinjenih več podružničnih šol, vendar pa delujejo sedaj v idrijski občini štiri popolne osemletke in dvanajst podružničnih šol V omenjenem razdobju so bile zgrajene tri nove osnovne šole in ena je bila namensko preurejena, tako da so prostorski problemi treh centralnih šol v glavnem rešeni, kot so prostorsko rešeni tudi problemi podružničnih šol. Pri tako pozitivni oceni tega dela šolskega problema pa je vendarle potrebno dodati, da se je število učnih moči v zadnjih desetih letih sicer povečalo, da pa še vedno ne ustreza potrebam, posebno v zvezi s programom, da bo v prihodnjih letih potrebno preiti na celodnevni pouk na področju vsega obveznega šolstvu. To pa zahteva posebne napore za povečanje kapacitete, kar je izrazito pereče v Idriji, kjer bodo morali zgraditi novo šolo.
V družbenem planu razvoja i-drijske občine za dobo do 1980. leta, od koder povzemamo gornje podatke, je govor tudi o kulturni dejavnosti in o zadevnih načrtih. Tu beremo naslednje: «V bližnji preteklosti se je kulturno življenje v
Tovarna kolektorjev Idrija
Čestitamo
vsem
občanom
k	'
OBČINSKEMU PRAZNIKU
Obrtno gradbeno podjetja
STANDARD
se pridružuje k čestitkam
OB OBČINSKEM PRAZNIKU IDRIJE
I D G RA D
G. P. IDRIJA
OB DNEVU, KO SLAVIMO OBČINSKI PRAZNIK
in hkrati
PROSLAVLJAMO 30-LETNICO OSVOBODITVE ČESTITAMO VSEM OBČANOM
občini zopet začelo hitreje razvijati. predvsem po letu 1969, ko je bila ustanovljena kulturna skupnost. Z veliko ambicioznosti in truda so bil zgrajeni ali obnovljeni kulturni objekti in sicer dvorana Kluba mladih, galerija. Rudniška dvorana, knjižnica v Idriji in Cerknem, prostori za mestni arhiv, muzej v naravi itd., kar je vse pritegnilo pozornost občanov, tako da so na primer nekdaj prazne dvorane ob kulturnih prireditvah sedaj dobro zasedne, kljub povečani frekvenci gostovanj in drugih prireditev... V okviru ZKPO občine Idrija deluje trenutno devet kulturno umetpiških društev, tri dramske skupine, dva mladinska aktiva in dva pevska zbora».
Trgatev je v polnem teku. Vinogradniki
letino niso preveč zadovoljni
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimi,**,.Miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii:i>>Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA NEDAVNEM ZASEDANJE 0 SLOVENSKEM ŠOLSTVU
ŽARKO HRVATIČ:
O glasbeni vzgoji v današnjem šolskem sistemu
Pomembna vloga šole Glasbene matice, pa čeprav nima uradne veljavnosti
Žarko Hrvatič je na nedavnem zasedanju o problemih slovenskega šolstva v na/šem zamejstvu, ki ga je priredil SLORI, spregovoril o vlogi in pomenu glasbene vzgoje v okviru današnjega šolskega sistema in izven njega. Najprej je govoril o sistemu glasbene vzgoje v Italiji nasploh in še posebej o glasbeni vzgoji v materinem jeziku. V tem delu svojega referata je ugotavljal, kako zastarela je u-pravna struktura glasbenih ustanov, ki onemogočajo pravilno vrednotenje glasbene vzgoje in je ta svoja izvajanja podkrepil s konkretnimi podatki o birokratizaciji in pasivnosti tistih krogov, ki glasbene zavode in šole vodijo, nadalje še z elementi, ki govore o pomanjkanju stikov med glasbenimi šolami in ustanovami z ostalimi kulturnimi ustanovami in pri tem svojem izvajanju prišel do ugotovitve, da je glasbena vzgoja v Italiji zelo zanemarjena. Nadaljnja njegova u-gotovitev je absurd, da lahko otrok po končani osnovni šoli vstopi v konservatorij in mu od tega trenutka dalje ni treba več obiskovati obveznih šol, obratno s tem pa otrok po končani nižji srednji šoli v obvezni šoli izgubi sleherni stik z glasbo, razen če se ne vpiše na učiteljišče. Posledica tega absurdnega stanja je, da ima glasbenik, ki diplomira na konservatoriju, po navadi omejeno splošno izobrazbo, študent pa, ki je opravil višjo srednjo šolo ali univerzo, po pravilu nima nobenega odnosa do glasbe, kolikor se ni sam izven šolskega programa zanimal zanjo.
Za nas, ki pripadamo narodni manjšini, pride gornje protislovje še bolj do izraza, ker je glasbena vzgoja v slovenskih obveznih šolah prav tako zanemarjena kot drugje v državi, najbolj reprezentativna slovenska glasbeno-vzgoj-na ustanova in sicer šola Glasbene matice, pa nima priznanega pravnega statusa konservatorija, glasbenega liceja ali glasbene šole, tako da naša manjšina v Italiji dejansko nima lastne glasbene u-stanove, ki bi bila formalno in pravno ustrezno priznana
Ko Žarko Hrvatič nato podrobno analizira hibe italijanskega šolstva, ki se ukvarja z glasbenim izobraževanjem, ugotavlja, da i-ma tudi naša manjšinska glasbena ustanova, šola Glasbene matice podobne pomanjkljivosti, ker zadnja leta doživlja le kvantitativne spremembe, ker se zanimanje za glasbeno vzgojo neprestano veča, tako da šoli večkrat primanjkuje kvalificiranih kadrov.
V nadaljevanju svojega izvajanja je žarko Hrvatič ponovno podčrtal, da ima glasbena vzgoja na slovenski šoli v Italiji nekakšno postransko vlogo, ki bi jo primerjali z vlogo, ki jo imata risanje in telovadba in da je običajno tudi odnos profesorjev in dijakov do tega predmeta brezbrižen, če ve-
lja to negativno mnenje za nižjo srednjo šolo, je še slabše za višjo srednjo šolo, kjer glasbenega pouka sploh ni, razen na učiteljišču. Vse to pa je posledica zastarelih učnih načrtov, ki prepuščajo odgovornost na tem področju prav tako zastarelim učnim načrtom državnih konservatorijev. '
Žarko Hrvatič je nato omenil pestro in bogato glasbeno dejavnost v okviru slovenskih prosvetnih društev, v katerih pevski zbori predstavljajo pravo kulturno bogastvo za našo manjšino v Italiji, le da je pri tem treba ugotoviti tudi nekatere težave in sicer pomanjkanje pevovodij in nestalen dotok mladih sil v pevske zbore, tistih sil, ki bi zbore pomlajevale. Končno je Žarko Hrvatič prešel na podrobnejšo analizo šole Glasbene matice, glede česar je dobesedno rekel:
«Dejavnost šole Glasbene matice je za vzgojo slovenskih otrok v zamejstvu zelo pomembna, saj nadomešča nadvse pomanjkljivo glasbeno vzgojo, ki jo nudi obvezna šola. V zadnjih dvajsetih letih je šola Glasbene matice dosegla pomembne uspehe, predvsem pri pouku posameznih instrumentov. Nekateri gojenci so vzporedno s poukom na tej šoli polagali državne izpite na tržaškem italijanskem konservatoriju «Tartini». Na tak način so lahko prišli do diplome, ki ima pravno veljavnost v državi ter odpira večje možnosti za zaposlitev in uveljavitev na glasbenem področju. To dejstvo pa priča o znatni kvalitetni ravni šole, k čemur je pripomogla strokovnost pedagogov, ki so kljub običajnim težavam, ki se redno pojavljajo v manjšinskih kulturnih organizacijah, s svojo sposobnostjo dosegli kvalitetno stopnjo, ki je pred dvajsetimi leti bila le pobožna želja. Danes so taki diplomanti običajen pojav, za katerim pa se krije veliko truda in napora.
«Pri tem pa je seveda jasno, da
na takih diplomah italijanskega konservatorija, ki jih gojenci Glasbene matice prejmejo kot privatisti, ni nikjer označeno, da so v resnici obiskovali šolo GM. Tako ostane celotna priprava, ki jo je skozi leta gojencu nudila GM, brez imena. Kljub takim rezultatom pa se šoli GM ne prizna pravni status glasbene šole. Odbor GM je ta problem načel pred nekaj leti s prošnjami na ministrstvo za šolstvo, s srečanji s predstavniki konservatorija «Tartini» ter s pogovori s predstavniki političnih sil na Tržaškem. Iz teh iniciativ se je izluščil predlog, da bi šola GM postala odsek konservatorija «Tartini», podobno kot je to v Bocnu, kjer deluje na konservatoriju Ic-čen odsek z nemškim učnim jezikom. Takšna rešitev, ki je danes pravno edino možna, pa vzbuja precej dvomov predvsem glede jamstva o upravni avtonomiji slovenskega glasbenega odseka na konservatoriju «ThrtiMk
Svoja izvajanja je Žarko Hrvatič zaključil takole:
«Iz referata je razvidno, da se celotno glasbeno šolanje in glasbeno udejstvovanje slovenske manjšine v Italiji razvijata izven sistema obveznega šolstva. Res je, da si ni obvezna šola nikoli postavljala naloge, vzgajati. bodoče glasbenike, vendar pa takšno spregledovanje ene izmed oblik človeške kulture pemeoi siromašenje naše narodnostne skupnosti, poleg tega pa se s tem izgubljajo številni potencialni glasbeni talenti, ki bi s svojo dejavnostjo bogatili kulturno življenje naše dežele. Pereče posta'a vnrašanje pravnega statusa šo^ Glasbere matice, ki v obliki, ki jo ima danes, ne more več dolgo zagotavljati ustrezne glasbene vzgoje stalno naraščajočemu številu gojencev. Zato je čimprejšnje javno priznanje in podpora šoli ,GM velika nujnost. To je tudi eden od pogojev za nemoteno kulturno rast narodnostne skupnosti Slovencev v Italiji.»
ifiiiiiiumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiinfiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
CRIVELIARI V TERGESTE
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO
PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD TOVARNA
INSTALACIJSKE
OPREME, IDRIJA
Iskreno čestitke ob OEČINFKEM PRAZNIKU IDRIJE
V teh dneh galerija Tergeste že drugič pomaga nekomu, da stopi v širšo javnost. Podobno kot je pred leti predstavila Livija Možino, je sedaj predstavila Luciana Crivellarija, ki se je usmeril naravnost v stvarnost sveta, vendar s sebi lastnim razkorakom do nje. Če smo že lani ugotavljali, kako si Crivellali prizadeva podajati natančne oblike narave v svojih pokrajinah, je sedanja razstava v tem nadaljnji napredek, tako da lahko trdimo, da je slikar tokrat že dosegel postavljeni si cilj. Vse pa kaže, da je ta cilj zelo blizu tistemu, ki si ga je nekoč izbral danes že nad 80 let star tržaški mojster Guglielmo Stracca, ki je znan po svojih stvaritvah, po svojih pokrajinah in marinah z izrazito romantično navdahnjenostjo.
Ni naključje, da more Crivellari postati vreden naslednik tega tržaškega starega mojstra, kajti Stracca je po rodu iz Gradišča, Crivellari pa se je izšolal v bližnji Palmanovi na tamkajšnji umetniško obrtni šoli. Oba torej druži predvsem velika ljubezen do že miniaturno natančne obdelave izbranega motiva, ki pa ni golo preslikovanje prirodne lepote. To še očitneje kaže Crivellari v svojih nočnih upodabljanjih obale od Se sljana do Devina, zlasti v olju, kjer je slikar domiselno izbral kak razgled, v katerem še ni niti sledu turističnega iznakaževanja obale, ki jo drugod slikar še podčrtuje z vnašanjem v ospredje nizkih čeri, ki so skoroda surrealistično oblikovane in se tajinstvevo blešče v srebru luninega svita.
Če je v teh slikah barvnost 'zreducirana na minimum, pa se
le ta pestro razbohoti v slikah kraške jeseni in pomladi, ki nam razodevajo kar neverjetno veselje, in malone že pobožno zavzetost nad iskrečim se bogastvom barv. Ume pa Crivellari povsod barvno brzdati in utišati kričavost ali preopojnost palete, ki jo usklam z mnogostranostjo oblik drevja, polj, skal in gričev, prepesnjenih v romantično občutene pokrajinske razglede, dodelane z meniško potrpežljivostjo do najmanjših podrobnosti suhih vejic in trave.
«Dobro in pošteno slikanje», zaključuje uvodno besedo v katalogu znani tržaški kritik Sergio Brasi, «katerega korenine segajo v nemško krajinarstvo iz desetletij pred in po prevalu našega stoletja» Se pa Crivellari podaja nekako v preteklost zato, da bi pričaral iz nje tisto tiho že pozabljeno lepoto, ki jo zaman iščemo v hrupu in trušču sedanjega nemirnega sveta,	Milko Bambič
SREDA, 1. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost
12.55	Človek in priroda: Otok pelikanov
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Risanka
17.30	Risani jilm — JAZON
17.45	Program za mladino Zahtevna kirurgija
18.15	Ljudje in kraji: Ljudje kot mi
18.45	Poljudna znanost: JAZZ V ITALIJI
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
40 ŠPORTNA šRFOA-
BOKSARSKO SREČANJE MED CLAYEM IN FRAZIEROM
21.40	Beseda, dejstvo: ANARHIJA
V	najbolj starih besednjakih najdemo poleg izraza «Anarhija» kratko definicijo — «pomanjkanje oblasti». Nekateri dodajajo, da je anarhija najbolj nevarno politično stanje, še bolj nevarno od katerekoli diktature. V novejših besednjakih pa anarhijo predstavljajo tudi kot določeno ideologijo in zgodovinsko izkušnjo mednarodnega značaja. Beseda «anarhija» se je torej po svojem smislu razvijala iz prvotnega negativnega smisla v sodobni pomen, ki označuje že filozofski tok in politično usmeritev. Današnja oddaja bo skušala s kratkimi epizodami in na druge načine prikazati anarhijo v njenem prvotnem smislu. Prva epizoda bo prikazala skupino neapeljskih anarhistov izpred malo manj kot sto let, namreč iz leta 1878, ko skupina v tiskarni razpravlja o tem, kakršen naslov bi dali sv» jemu listu. In list dobi naslov «Anarhija»
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Oddaja o humorju
20.00	Večerni koncert
Na sporedu sta Ravel in Brahms, izvaja simfonični orkester iz New Jerseya pod vodstvom Henryja Lewisa 20.20 DNEVNIK
21.00	Trenutki iz italijanske kinematografije ERA NOTTE A ROMA
Film je režiral Roberto Rossellini, glavne vloge pa igrajo v njem Leo Genn, Giovanna Ralli, Sergej Bondarčuk, Paolo Stop pa, Sergio Fantoni, Renato Salvador! itd.
Film «Era notte a Roma» govori o treh zavezniških vojaških ujetnikih, ki jim uspe pobegniti iz ujetništva in se skriti na domu neke preproste rimske ženske. Gre za Angleža, Američana in Sovjeta. Kmalu ti trije jetniki dobijo stik z odporniškim gibanjem, vendar jih nekdo izda in se drug od drugega ločijo, eden pade skupaj z italijanskimi soborci iz odporništva, drugi se skuša prebiti skozi bojno linijo, tretji pa odkrije vohuna in ga umori in to prav v trenutku, ko vojska zahodnih zaveznikov vkoraka v Rim. Film govori o vzdušju v zasedenem Rimu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 10.00 TV ŠOLA
Celica, Hrvatska v Jugoslaviji, Prodana nevesta, Železo, TV vrtec, Kraj dogajanja. Predšolska vzgoja in Risanka
16.25	Boksarsko srečanje: CLAY — FRAZIER
17.25	J. Verne: V 80 dneh okrog sveta
Popotniki so že v San Franciscu, kjer pa jih čaka detektiv Fix. Fogg se zaplete v predvolilni pretep. Z vlakom oddrvijo proti New Yorku in med potjo doživijo veliko težav 17.50 Obzornik
18.05	Mladi za mlade
18.40	PO SLEDEH NAPREDKA
Oddajo je ljubljanska TV oblikovala za novo sezono nekoliko drugače. Poleg ustaljenih filmskih prikazov dela slovenskih znanstvenikov in tehnologov bodo v oddajo uvrstili še podatke o nekaterih pomembnih dogodkih v zgodovini znanosti ter o r,azjskpvah„.y svetu.
V	delu oddaje, ki. ga_uosvcčajo preteklosti, hodu predstavili
eksponate tehničnega muzeja SRS, ki jih bodo osvetlili z zgodovinskega in znanstvenega vidika
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	VOJNA Z JABOLKI
Švedski film izhaja iz leta 1972
V	malo švedsko mesto ob Baltiku pride skupina investitorjev, ki bi radi lepo domačnost in nepokvarjeno naravo spremenili v — turistični center. V načrtu imajo nove hotele, motorne čolne, kegljišča in razne druge podobne stvari. Prebivalci ne vedo, kaj bi. Eni so za ta razvoj, drugi so proti. V boju za ohranitev prirodnih lepot se jim pridruži :o še skrivnostne nadnaravne sile in liki iz ljudskih pripovedk
21.55	Miniature: Donizetti - Rossini
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30	KOTALKARJI Z OPČIN
21.30	Nicola Di Bari — glasbena oddaja
TRST A
7.15,	8.15,	13.15,	14.15. 2015
Poročila; 7 05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.20 Pesmi brez besed.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Operni zbori in baleti; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim; 11.30 Orkester Soffici; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Plošče; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Poje John Lennon; 15.30 Zbor «Scaligero delle Alpi»; 15.45 Iz znanstvenega sveta; 16.45 Poje Oliver; 17 00 Po samoupravni poti; 17.10 Gla-bena šola Piran; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Pisana glasba; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba, 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Izbran program; 12.10 Četrti program; 14.05 Folklorna glasba; 14.40 Radijska nadaljevanka.; 15.10 Plošče za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05
Komorna in operna glasba; 19.30 Plošče; 20.25 Nogometna tekma Juventus - CSKA (Sofija), 22.20 Orkestri.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.35	Nadaljevanka: 9.55 Popevke;
10.35	Pisan glasbeni spored; 12 40 Stare in novi pesmi; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15 00 Neapeljske popevke; 17.30 Posebna reportaža; 20.00 Sestanek petih; 21.39 Dva komika; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroški pevski zbor, 9.40 Samoupravljanje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz latinskoameriške folklore; 15.45 Karavana melodij; 16.45 Naš podlistek - F. Bevk: Kako pišem; 17.00 Aktualnosti: 17-20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.05 Naš razgovor- 18.35 Instrumenti; 19.40 Ansambel Jožeta Kampiča; 19 50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Jubilejni koncert;
21.00	Kulturni globus; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Ameriška črnska poezija; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
Horoskop
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiCTiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii»11111111
čustvenih zadevah bo treba ukre-pati.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Novosti, ki bodo dale nov ton vasi dejavnosti. V družbo prinesite vez življenja in veselega razpoloženja-KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zanašajte se na drugeL pa
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne vztrajajte pri poslu, za katerega veste, da ne bo prinesel dobička. Več pozornosti osebi, ki jo ljubite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši predstojniki niso zadovoljni z vašim načinom gledanja in dela.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pri poslu računajte v glavnem s svo jimi močmi in sposobnostmi. Nek do računa na vašo pomoč.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč ste se obremenili s finančnimi obveznostmi in to vam ne bo koristilo. Prijeten večer v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Več iniciative pa tudi vztrajnosti in vse se bo lepo izteklo. Z ljubljeno 0-sebo več potrpežljivosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tre-lutek je primeren za večji finančni podvig. Vaše navdušenie nad nekom se bo kmalu ohladilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Svojo sposobnost boste dokazali in si s tem pridobili ugled. Več razumevanja do ljubljene osebe.
ŠKORPIJON (od'24.10. do 22.11.) Ne sklepajte na slepo, posebno če gre za večje zadeve. Tudi v
ne ^cuičtbdjte o c u*-*- v-c, ,	.
pa sami zavihajte rokave. Prosi-čas posvetite družini in družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2-) Sprli se boste s sodelavci vendar ne bo hudega. Majhen komp mis ne bi škodoval. Ljubosumnost-
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nakazuje se vam prijetna bodočno^ Materialni ure z osebo,
uspehi. Zelo prijetne ki vam je pri srcu.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
1. oktobra 1975
NOGOMET
V RAZNIH EVROPSKIH POKALNIH TEKMAH
Težko gostovanje Vojvodine Napoli (1:4) skoraj izločen
Hajduk, Crvena zvezda in Borat brez težav ■ Juventusu bo trda predla
Danes bodo na sporedu povratna srečanja prvega kola raznih evropskih nogometnih pokalnih prvenstev. V teh tekmovanjih je seveda zaposleno večje število italijanskih in jugoslovanskih ekip.
Pokal prvakov
Jugoslovanski zastopnik v tem tek-tnovanju Hajduk iz Splita je v nedeljo v prvenstvu dosegel visoko zmago s 5:1. Tudi danes si pričakujejo splitski navijači večjo število golov. Turjak in tovariši bodo namreč igrali povratno tekmo s skromno ekipo iz Malte Floriana, ki so jo že v gosteh zanesljivo premagali s 5:0. Kot vidimo, je bil jugoslovanskim nogometašem žreb dokaj naklonjen in uvrstitev v drugo kolo ne predstavlja nikakršnega problema.
Turinski Juventus bo sprejel v goste močno ekipo CSKA iz Sofije. Bolgarski nogometaši so v prvem srečanju premagali Turinčane z 2:1. Zmaga je zares tesna in Juventus Una resne možnosti, da se uvrsti v nadaljnje kolo tega tekmovanja, če-Prav je italijanski nogomet v zadnjem času (glej pokalno tekmo reprezentance v soboto) v hudi krizi. Juventus pa je zelo izkušena e-kipa in zato mislimo, da bo le pre-®ostil današnjo oviro.
Pokal pokalnih prvakov
Na tem tekmovanju letos ni Dinama iz Kijeva, ki nastopa v pokalu prvakov. Favoritov za končno zmago je torej več: Atletico Madrid, Ararat (SZ), Eintracht.
Fiorentina bo igrala danes doma Proti Besiktasu, ki ga je že v gosteh premagala s 3:0. Drugo kolo le torej zagotovljeno. Tudi Borac rz Banjaluke je že napredoval v drugo kolo, saj je v prvem srečanju premagal luksemburško enajsterico Rumelange z 9:0. Borac pa no igral povratno tekmo jutri v
Eschu.
Pokal UEFA
Zaradi velikega števila kakovostnih ekip postaja to tekmovanje vsako leto bolj kvalitetno. Že prva srečanja so pokazala, da se bo v tem Pokalu bil oster boj. Naj omenimo In. da je italijanski prvoligaš Napoli v Moskvi izgubil kar z 1:4 in da bo drevi doma skušal popraviti stanje. Težka naloga čaka tudi Lazio, ki se bo spoprijel s sovjetsko enajsterico Černomorec. V prvem srečanju so zmagali Sovjeti s tesnim izidom 1:0. Pri Milanu se še niso končale polemike s predsedniškim mestom, pa bo moralo moštvo ze drevi odigrati izredno važno tek-®o z Evertonom. Milančani so v Prvem srečanju v gosteh iztržili dragocen remi (0:0). Nič manj lažjo halogo pa ne bodo imeli nogometaši Rome, ki bodo igrali v Bolgariji proti Dunavu. Varovanci trenerja Liendholma so v prvi tekmi zmagali z 2:0.
Od jugoslovanskih zastopnikov bo najtežjo nalogo imela Vojvodina iz Novega Sada, ki je v prvem srečanju z atenskim moštvom AEK igrala neodločeno brez gola. Drevi v Atenah bo nogometašem Vojvodine trda predla. Crvena zvezda, ki je v nedeljo doživela prvi poraz po sed-niih zaporednih prvenstvenih zma-Sah, pa je v prvem pokalnem srečanju zanesljivo premagala romunske, nogometaše Craiove s 3:1. Danes bi torej morali «zvezdaši» opra-Vlti le formalnost.
VČERAJ V MOSKVI
Boris Spasski tretjič poročen
MOSKVA, 30. — Bivši svetovni ahovski prvak Boris Spasski se je ontno danes le poročil z Marino
Scerbačevo.
Kot je znano, se je želel Spasski n rjClt-' s 30-letno ščerbačevo že Wed časom, vendar mu tega so-jetske oblasti niso dovolile, ker je arina (sicer ruskega porekla) aneoska državljanka in je kot v- a. uslužbena pri francoski trgo-„ , Sk1 misiji v Moskvi. Kazalo je °’ da bo morala ščerbačeva za-
Snvjčtsko zvezo, toda v pre-uh dneh je nepričakovano pri-
šlo dovoljenje za poroko. Poznavalci sovjetskih razmer menijo, da je prišlo do tega nenadnega preobrata v stališču sovjetskih oblasti zato, ker bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo predsednik francoske republike Giscard D’Estaing.
Pred moskovskim anagrafskim u-radom je bila danes zjutraj zbrana množica reporterjev in časnikarjev ter televizijskih snemalcev (vendar samo zahodnih in nobenega sovjetskega), ki so želeli videti poroko slovitega šahista. Ta je bil oblečen v običajno obleko za sprehode, njegova nevesta pa je nosila bele hlače in bel jopič.
Spasski se je tokrat poročil že tretjič in se je od svoje dosedanje žene Tatjane ločil šele letos julija meseca.
Spasski, ki je star zdaj 38 let, je postal šahovski mojster že pri 15 letih, pri 18 je bil svetovni mladinski prvak, velemojster je postal pri 20, pri 31 pa svetovni prvak.
Poročil se je zelo mlad in ima dva otroka: že odraslo hčer iz prvega zakona, iz drugega zakona pa sinčka, na katerega je zelo navezan.
ATLETIKA
PEPENDAL, 30. — Nizozemski tekač Jos Hermes je postavil dva nova svetovna atletska rekorda. 20 km je pretekel v 57’31”8, v eni uri pa je pretekel 20,907 km.
PRAGA, 30. — V mednarodnem teniškem tekmovanju za Davisov pokal je ČSSR premagala Avstralijo s 3:1. Zadnjega dvoboja namreč niso odigrali.
POKLJUKA, 30. — V teh dneh dokončujejo na Pokljuki dve novi smučarski skakalnici, na katerih se bodo vadili jugoslovanski skakalci.
Uradna otvoritev obeh novih športnih objektov bo 29. novembra.
NOGOMET
VARŠAVA, 30. — V mednarodnem srečanju mladinskih nogometnih reprezentanc je Poljska premagala Zahodno Nemčijo s 4:1 (0:0).
* * *
NEW YORK, 30. - Znani brazilski nogometaš Pelè je podpisal štiriletno pogodbo kot svetovalec velike industrije Spalding, ki proizvaja nogometno opremo.
TRST, 30. — Pred dnevi je umrl v Trstu 83-letni Carlo Glessi Ferlu-ga, ki je bil v letih takoj po prvi svetovni vojni vratar Edere.
* * *
RIM, 30. — Včeraj so odigrali nekaj evropskih pokalnih nogometnih tekem. Izidi so naslednji:
Srednjeevropski pokal Perugia (It.) - Austria (Av.) 2:1 Pokal pokalov
Valetta (Malta) - Haladas Va-sutas (Madž.)	1:1
Eintracht (ZRN) - Coleraine (Severna Irska)	6:2
Pokal UEFA
Dundee United (Škotska) - Ka-flavik (Iz.)	4:0
Liverpool (Ang.) - Hibernian (Škotska)	3:1
NOGOMET
ZARADI PROSTAŠKIH IZRAZOV
RazSmim Deyna ob kapelanski trak
VARŠAVA, 30. — Slovitega poljskega nogometnega reprezentanta Kazimierza Deyno so kaznovali z odvzemom kapetanskega traku v državni reprezentanci do konca letošnjega leta, ker se je prostaško izražal v odnosu do sodnika, ki je dosodil 11-metrovko.
Prvotno so nameravali Deyno izključiti iz reprezentance, nato pa so mu kazen spremenili, tako da bo 25. oktobra igral tudi proti Italiji.
PADALSTVO
PORTOROŽ, 30. — Na zasedanju padalske komisije pri svetovni letalski zvezi v Portorožu so sklenili predlagati, naj bi tudi padalstvo vključili med olimpijske športe.
KOŠARKA
TBILISI, 30. — 'Na gostovanju v Sovjetski zvezi je ljubljanska Olimpija doživela poraz. Premagal jo je Dinamo s tesnim izidom 79:77 (46:36).
NA PADALSKEM EP V PORTOROŽU
Zdaj so na sporedu le se skoki v vodo
Včeraj so zaključili tekmovanje na sečoveljskem letališču
PORTOROŽ, 30. — Z današnjo tretjo serijo skupinskih skokov iz višine tisoč metrov so se tekmovalci poslovili ©d sečoveljskega letališča, kjer so se deset dni na evropskem-padalskem prvenstvu potegovali za čimboljše uvrstitve. Na sporedu bodo samo še skoki v vodo, ki se ocenjujejo za deveti jadranski pokal. Znani so torej že vsi evropski prvaki, tako v posamezni kot v ekipni konkurenci in v skupni uvrstitvi.
V skupinskih skokih iz višine 1000 metrov je zmagovalec prvega evropskega prvenstva ekipa ZDA, ki je nastopila izven konkurence, evropski prvak pa je ekipa Sovjetske zvezde Na drugem mestu je Poljska, na tretjem Bolgarija, Jugoslavija pa je trinajsta.
liiiiiiiiiiiiiiiiilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiirilliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiliiiiiiiiiiiiiil
V SOBOTO IN NEDELJO NA GOSTOVANJU V MARIBORU
Na obeh Marlesovih turnirjih Kontovelci igrali zadovoljivo
Z vrstniki vseh ekip so navezali prijateljske stike ■ Prihodnjič na Konto vela
Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v Mariboru tradicionalni Turnir prijateljstva, tokrat že sedmi po vrsti. Turnirja se je udeležila tudi ekipa Kontovela, ki je sodelovala z drugo ekipo tudi na turnirju dečkov. Gostovanje lahko ocenimo kot vsestransko pozitivno. Kontovelci so v obeh turnirjih osvojili drugo mesto, kar pa je še važnejše, saj je pravzaprav cilj in namen tega srečanja, so Tržačani preživeli dva dni v družbi mariborskih vrstnikov in so z njimi navezali prijateljske stike.
Turnirja dečkov so se udeležile tri ekipe: Marles A, Marles B in Kon-tovel. Zmago je zasluženo osvojila prva Marlesova ekipa, ki je v finalu prepričljivo premagala Kontovelce.
MARLES B — KONTOVEL 21:43 (11:22)
MARLES B: Vigelle 3, Centner 4, Cvikl, Rok 2, Brešar, Samsa, Bru-nec 2, Škrbot 2, Kranjc 8. KONTOVEL: Štoka, Šferca 2, Gu-
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
KOŠARKA
V PONEDELJEK V TRSTU
JT	" - .-. rd -	~M HlbČVSSl	•
Lepo predavanje Mirka Novosela
Raznovrstna vprašanja - Gosta je pozdravil predsednik ŠZ Bor Emil Gombač
Kot je bilo sicer pričakovati, je ponedeljkovo predavanje za naše in druge tržaške košarkarske trenerje povsem uspelo. Predavanju Mirka Novosela, ki ga je organiziralo ŠZ Bor v okviru proslav 10-letnice ustanovitve košarkarske sekcije, se je odzvalo večje število trenerjev ter tudi mladih košarkarjev Bora in drugih naših društev^ Bilo je na stadionu «1. maj», razne vaje pa so prikazovali Borovi mladinci.
Tema predavanja je bila telesna priprava in tehnika v napadu s specifičnim elementom met iz skoka.
Novosel, trener zagrebške Lokomotive in jugoslovanske državne reprezentance, je v preprosti in skrčeni obliki orisal program telesne priprave jugoslovanske reprezentance, to se pravi specifične priprave za krajši turnir, prvenstvo, obenem pa je tudi svetoval prisotnim, kako naj skrbe za telesno pripravo pri klubih, to je za pripravo na daljše prvenstvo.
V drugem delu predavanja pa se je jugoslovanski zvezni trener o-mejil na predhodno pripravo za met
iz skoka. Nato je odgovarjal na vprašanja prisotnih.
«Ali Jugoslavija igra v napadu po določenih sistemih?»
Novosel: «Igralci se držijo določenih principov v napadu, sistemov pa nimamo, kajti vsi reprezentanti igrajo med seboj že vrsto let in vsak sistem bi torej bil odveč.»
«Kako to, da jugoslovanska mcš-tva tako slabo branijo, državna reprezentanca pa dobro?»
Novosel: «Ker je splošno znano, da se v naših klubih slabo brani, zato med pripravami z reprezentanco posvetimo obrambi skoraj 80 odstotkov dela.»
«Zakaj ste na sredozemskih igrah igrali precej slabo?»
Novosel: «V Alžir smo odpotovali s pomlajeno reprezentanco in brez vsake motivacije. Morali smo opraviti le eno dolžnost, to je osvojiti zlato kolajno, ki smo jo že o-svojili na teh igrah pred štirimi leti.»
Po končanem predavanju se je Mirku Novoselu in prisotnim zahvalil predsednik ŠZ Bor Emil Gombač.
lič 2, Sedmak 14, Ban 12, Ukmar 2, R. Daneu 9, Emili 2, D. Daneu.
PROSTI METI: Marles B 7:22, Kontovel 5:18.
Kontovelci so brez težav premagali drugo Marlesovo ekipo, sestavljeno iz še mladih in neizkušenih i-gralcev. Najboljši med zmagovalci je bil Sedmak.
MARLES A — KONTOVEL 42:33
(25:14)
MARLES A: Planinc 1, Šef 1, Kranjc, Radonjič 4, Dvoršek 2, Pajt-ler, Mihajlovič 2, Šeber 1, Ilešič 4, Satler 18, Matijevič 2, Šujica 7.
KONTOVEL: Štoka 1, Šferca, D. Daneu, Sedmak 10, Micheli, Ban 8, Ukmar 2, R. Daneu 10, Emili 2 in Gulič.
PROSTI METI: Marles A 4:12, Kontovel 1:8.
Domačini so zasluženo premagali Kontovel. Kontovelci so zelo slabo igrali v obrambi, kjer so nasprotnikom pustili vse preveč prostora. Prav to je odločilo tekmo v Marlesovo korist, saj sta si bili ekipi tehnično popolnoma enakovredni.
Končna lestvica: 1. Marles A, 2. Kontovel, 3. Marles B.
TURNIR PRIJATELJSTVA
Na Turnirju prijateljstva so nastopile štiri ekipe: Marles, Kontovel, Partizan iz Mute in Steklar iz Rogaške. V polfinalih je igral Marles s Steklarjem in Kontovel s Partizanom.
KONTOVEL - PARTIZAN 55:28
(26:12)
KONTOVEL: Starc. K. 14, Majov-ski, Perini 11, I. Starc 8, Čuk 10, Kosovel, Prašelj 2, Ban 6, Ivančič, Ukmar, Nabergoj, I. Nabergoj 4.
PARTIZAN: Ulbl 1, Brautberger, B. Krautberger 2, Božič 3, Tratnik 8, Mavrič 12, Tertinek 2.
PROSTI METI: Kontovel 7:14, Partizan 2:4.
Kontovelska ekipa je z lahkoto odpravila Partizana. Nasprotnik res ni mogel nuditi pravega odpora, zato je bila tekma nezanimiva in dolgočasna. Pripomniti pa je treba, da so Kontovelci res slabo igrali, brez volje in tudi obramba je bila pomanjkljiva.
MARLES — STEKLAR 62:26 (38:12) Finale za 3. in 4. mesto PARTIZAN — STEKLAR	39:29
Finale za 1. in 2. mesto MARLES - KONTOVEL	64:63
(33:22)
MARLES: Vrečko 2, Hočevar, Jakopin 6, Kirbiš, Pavčič 2, Damjan 15, Vukmanič, Macun 2, Skerbinek, Rataj 15, Ojsteršek, Mirt 22.
KONTOVEL: I. Nabergoj, K. Starc 8, Prašelj, Majevski, Perini 2, I. Starc 11, Čuk 25, Ban 6, Ivančič, Ukmar 11, A. Nabergoj, Kosovel.
PROSTI METI: Marles 6:16, Kontovel 9:26.
Mariborčani so tokrat le z nekoliko sreče premagali Kontovel. že iz rezultata je razvidno, da je bila tekma zelo zanimiva in napeta. Ekipi sta si bili popolnoma enakovredni. Tokrat so Kontovelci bolje zaigrali, pokopal pa jih je zelo slab odstotek v prostih metih. Škoda, saj bi lahko bil to prvi uspeh Kontovelcev na tem turnirju. Vsekakor pa je treba pripomniti, da so sodniki v zadnjih trenutkih pretirano navijali za domačine. Brez njihove pomoči bi se rezultat gotovo obrnil v Kontovelo-vo korist.
Po tekmi je spregovoril Marlesov član odbora Jože Florjančič, ki je nagradil nastopajoče ekipe. Predsednik Kontovela Pertot pa se je nato zahvalil za prijeten sprejem in je povabil Mariborčane na Turnir prijateljstva, ki se bo obnovil prihodnje leto na Kontovelu.
I. S.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Prvi poraz Italijank
CALI, 30. — V nadaljevanju svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva v Galiju je v finalnem kolu Italija doživela svoj prvi poraz. Češkoslovaška jo je namreč premagala s 55:45 (30:20).
Do desete minute so se Italijanke upirale zelo dobro in so tedaj celo vodile s 15:14. Nenadoma pa je njihova «storilnost»_ močno padla, trenutno krizo so Čehoslovakinje izkoristile (zlasti po zaslugi odlične Jin-drove) in si priborile naskok desetih točk, katerega so nato obdržale do konca tekme.
Izida tekem finalnega kola ČSSR - Italija	55:45
Japonska - Mehika	80:49
Lestvica
1. Japonska in SZ
3.	Italija
4.	Južna Koreja in ČSSR
6.	Mehika
7.	Kolumbija Kolumbija je doslej odigrala dve
tekmi, vse ostale članice finalnega kola pa po tri.
Izida tekem tolažilne skupine Avstralija - Brazilija	82:65
Kanada - ZDA	74:68
Lestvica tolažilne skupine pa je po treh kolih taka:
1. Brazilija, ZDA, Avstralija in Madžarska	5
5.	Kanada	4
6.	Senegal	3
ODBOJKA
mm
V okviru 14. SŠI je včeraj med mladinci Kras B premagal Kras A z 2:0 (12, 8), med člani pa Bor Kras s 3:1 (6, 13, -11, 8).
Tudi v ženski konkurenci je naslov odšel v Sovjetsko zvezo. Prvo mesto so osvojile predstavnice Vzhodne Nemčije, tretja pa je Češkoslovaška.
V	skupni uvrstitvi ekip, kjer so upoštevani figurativni skoki iz višine 2000 metrov in iz višine 800 metrov posamezno ter skupinski skoki iz višine 1000 metrov, je pri moških prva Sovjetska/zveza, drugo mesto so osvojile ZDA, tretje pa ČSSR. Jugoslavija je deveta.
ludi pri ženskah je prva SZ, druga je Zahodna Nemčija, tretja pa Bolgarija.
V	disciplini posameznikov za skoki iz višine 800 metrov je naslov evropskega prvaka osvojil čehoslo-vak Skotak, pri ženskah pa Italijanka Medinelli.
v V skupni uvrstitvi, kjer so upoštevani figurativni skoki iz višine 2000 metrov in 800 metrov na cilj, je prvi Gurnij iz Sovjetske zveze pred Čehom Skotakom.
Pri ženskah pa je svetovna prvakinja Kostina (SZ) pred rojakinjo Švačkovo.
L. O.
NOGOMETNI TURNIR OB 30 LETNICI OSVOBODITVE
KONJSKI SPORT
RIM, 30. — V Rimu je v starosti 20 let poginil znani italijanski konj Surbean, ki je leta 1964 na olimpijskih igrah v Tokiu priboril Italiji prvo zlato olimpijsko kolajno v popolnem konjskem tekmovanju.
RIM, 30. — Boksarsko srečanje za naslov evropskega prvaka peresne teže med Italijanom Coteno in Francozom Lefevrom bo 22. oktobra letos v Palermu.
14. slovenske športne igre
PRAVILNIK BALINANJA
1.	Finalni balinarski turnir organizira ŠD POLET. Kvalifikacije bodo na šestih različnih področjih. Prva kvalificirana članska, oziroma mladinska ekipa ima pravico do finalnega turnirja na openskem igrišču diie 5.10.1975 ob 9. uri.
2.	Tekmovanje bo v dvojicah.
3.	Vpisovanje se zaključi 1. oktobra 1975.
4.	Društva morajo navesti ob vpisu imena tekmovalcev posameznih dvojic. Postave dvojic ob vpisu ostanejo nespremenjene do konca tekmovanja.
5.	Sistem poteka turnirja bo dolo-
čil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip.'’ '	"
6.	Tekmovldfci ’nastopajo v dveh' kategorijah:
a)	mladinci (1960,	1961,	1962...)
b)	člani (1959 in prej)
7.	Mladinci tekmujejo z dvema, člani pa s tremi krogiami, katerih teža in dimenzija sta določeni po pravilih UBI.
8.	V primeru zamude se upošteva le 10- minutna toleranca po času, ki ga določi organizator. Vsakih nadaljnjih 5 minut zakasnitve prinese ekipi eno kazensko točko.
9.	Dvojica, ki se ne predstavi na igrišču na dan, ki so ga predhodno določili organizatorji, izpade iz nadaljnjega tekmovanja.
10.	Ekipe morajo nastopati v športnem dresu svojega društva, sicer ne bedo pripuščenc k tekmovanju.
11.	Vsa srečanja bodo odigrali do 13 točk, finale pa do 15 točk.
12.	O prekrških, ki so v zvezi z balinanjem, ukrepa sodnik, za ostale 'rekrške pa veljajo določila glavnega pravilnika SŠI.
Pravilnik italijanske balinarske zve-ce velja za vse tiste primere, ki niso predvideni v teh določilih.
13.	Organizator bo v primeru potrebe spremenil določila tega pravilnika.
Dopolnilo: izločilni del tekmovanja za celotno Goriško bo danes, 1. oktobra v Doberdobu, na balinarskem igrišču BD Gradina, ob 19. uri.
BLIŽANJE
ZSŠDI obvešča, da zapade rok za vpisovanje v biižanju 4.10. in da bo tekmovanje 7.10. ob 20. uri.
V Doberdobu pričakujejo v nedeljo zanimivo igro
Na nogometnem turnirju ob 30-letnici osvoboditve v Doberdobu si je domača Mladost v polfinalu priborila napredovanje z golom, ki ga je po lepi akciji dosegel napadalec Pahor
Trebenski Primorec je že v polfinalu jasno napovedal, da kandidira na končno zmago, kar je pokazal zlasti z učinkovito igro proti Sovo-denjcem v drugem delu srečanja
Juventina je prišla na ta turnir precej okrnjena, zato ni mogla upati na presenečenje. Kljub temu je obdržala poraz z Doberdobci v dostojnih mejah, za kar ima največ zaslug vratar Plesničar
Sovodnje so prikazale zadovoljivo igro le v prvem polčasu tekme s Trebenci, nato pa so močno popustile. To jasno kaže, da ta obsoška enajsterica še ni v primerni formi

Li
.'"""nuimli-ijnijjjiuiuiu:::;;::::;:::!:!:::;:::::;;;::::;::;;;;:;::;:;;...
:::::::::::::
Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
)
■ ,^,ato naj navedem na tem mestu o njegovem življenju datk U ne^aj skopih, biografskih in bibliografskih podil ^avo* (v prevodu pomeni to «Melodični») se je roje K-,Heratu y družini timuridskega uradnika, katerega hiša 0U3 središče kulturnega in pesniškega življenja tega ^ s a; .^e. s petnajstim letom je Navoi postal znan kot drvm--111 je.P*sal v dveh jezikih — starem uzbeškem jeziku za i,ac^r?ov .^n. Perzijskem jeziku farsi, ki so ga smatrali v Hn,lzevni Jezik in jezik visoke aristokracije. Učil se je eratu’ Samarkandu in Mešhedu. 1469. leta je postal ;e P^cata sultana Huseina Bajkara, katerega sošolec Vaij 1 • *472. leta so ga zavoljo državniških zaslug imeno-Pomiv- vez'ria in prejel je naziv emirja. Navoi je izkazoval PisceC |nans!yenikom, umetnikom, glasbenikom in lepo-karav11 ^	denarjem je gradil mostove, ceste, kanale,
govez5-1551^6, ^°^e’ kaligrafske delavnice in umetniške knji-ukaz,, •' RokoPisne knjige Herata, ki jih je po njegovem Mešheri—naročilu.naPisal znameniti kaligraf Sultan 41 ’ i m njegovi učenci, so bile slavne in znane
vsem -di-v".	u<_cuci, so one siavne m znane po
nniptr,:-i1Zn e^n. *n Srednjem vzhodu. Te knjige so krasile ske miniature Behzada in drugih umetnikov.
« ' . . ______________
WE5HP?	TTrPršzJi
Samarkand: Spomenik pesnikoma Navoi ju in Džamija
Prepričan humanist, borec proti srednjeveškemu despotizmu in samovolji, je Navoi razkrinkaval zlorabe velmož, koristoljubij e podkupljencev in uradnikov ter nastopal kot zaščitnik ljudstva pred sultanom med ljudskimi vstajami, ki jih je povzročila samovolja uradnikov ter razsojal v prid nepravično kaznovanim. Njegovi napredni pogledi so povzročili nezadovoljstvo dvorskih velmož in dvorjanov. Leta 1487 so ga poslali v oddaljeno pokrajino Astrabad kot upravnika pokrajine. Tu so nanj poskusili storiti celo atentat. Polom upanj na možnost politične spremembe v deželi in uzpostavitve miru v državi, ki so ga kalili Timuridi v boju za nasledstvo, vse to je prisililo Navoija, da je pustil službo. Ko se je vrnil v Herat 1488. leta, je konec življenja prebil v napornem delu in tu tudi umrl.
Literarna dediščina Ališera Navoija je velika in pestra. Kakih 30 knjig verzov, večjih poemov, proznih del in znanstvenih razprav razkriva njegovo vsestransko duhovno življenje in hrkrati duhovno življenje Srednje Azije petnajstega stoletja. V njegovem delu se je tako združila vsa ustvarjalna izkušnja književnosti narodov Srednje Azije in Bližnjega vzhoda v jezikih farsi (perzijščina) in starem uzbeškem jeziku. «Zakladnica misli», zbornik njegovih verzov, ki jih je naš avtor sam zbral v letih 1498-99 kronološko v štirih zvezkih - divanih, ustreza štirim stopnjam pesnikove rasti: «čudež otroštva», «Dragocenosti mladeništva», «čudež srednjih let» in «Pouk starosti».
V	tej zbirki so verzi različnih pesniških zvrsti — kaside ali hvalnice, gazele, rubai in podobno, še posebej številne so gazele, več kot 2600 jih je, ki so bile njegova najljubša pesniška oblika in se odlikujejo s čudovito dovršenostjo.
V	njegovih verzih najdemo filozofska razmišljanja, podobe narave, sveže pesniške podobe. V njegovi liriki je prisotna tudi bogata jezikovna zvočnost (onomatopoija,
aliteracija, asonance in podobno). Navoi je zapustil tudi «Divan Fani», zbornik verzov v jeziku farsi.
Vrh njegovega ustvarjanja pa je znamenita «Peterica», ki jo tvori pet poemov «Preplah pravičnikov» (1483), «Lejla in Medžnun» (1484), «Farhad in širin» (1484), «Sedem planetov» (1484) in «Iskanderjeva stena» (1485). Po tradicionalni vzhodnjaški navadi je bila njegova «Peterica» nekakšen «odgovor» na «Peterico» velikega azerbajdžan-skega poeta Nizamija, ki je živel tri stoletja pred njim in indijskega pesnika Amira Hosrova Dehlevija (1253-1325), ki je pisal v perzijščini. Ko je Navoi privzel nekatere vsebinske momente in formalne oblike iz del omenjenih poetov, je vendar napisal popolnoma drugo idejno-umet-niško delo, različno po tolmačenju vsebine in vsebinskih situacij ter na novo, po svoje obdelal osebe in dogodke. Na zahodu so Navoiju dolgo očitali v tem smislu epigonstvo, vendar so najnovejše raziskave in vrednotenje njegovega dela pokazale, da gre za samoniklo in popolnoma originalno delo.
«Preplah pravičnih» je prvi poem iz cikla «Peterice» in ima 64 poglavij ter je publicistično-filozofskega značaja, ker osvetljuje najbistvenejša vprašanja njegove takratne dejavnosti. V poemu so odločno razkrinkani podkupljivi uradniki in krutost velmož, samovolja begov. V nasprotju s tem se poem zavzema za ideale pravičnosti, zadovoljstva, pomena umetniške besede, vlogo znanosti in ljudi v njej, ki živijo skromno, vzdržno življenje. Pesnitev je napisana sežeto in privlačno ter razlaga temeljne poglede pesnika na svet ter njegova etična in estetska načela.
«Lejla in Medžnun» je poetska obdelava popularnega staroarabskega izročila o tragični ljubezni mèd mladim Kaisom in lepo tico Lej lo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica, Ul.
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORS
Stran 6
DNEVNIK
1. oktobra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn 5.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
KISSINGERJEVA IZJAVA ARABSKIM PREDSTAVNIKOM PRI OZN
IDA se pripravljajo na drugo fazo reševanja krize na Bližnjem vzhodu
Razmere v libanonskem glavnem mestu se počasi normalizirajo - Stališča Egipčanov in Sircev - Požar v Tel Avivu
BEJRUT, 30. — Razmere v libanonskem glavnem mestu in sploh v državi se počasi normalizirajo. Davi je bila ta normalizacija v Bejrutu skoraj popolna, saj so se odprle banke in trgovine povsod, a na glavnih cestnih vozliščih so se soet pojavili običajni prometni zastoji. Libanonski radio še vedno poziva uradnike in delavce javnih u-stanov, naj se vrnejo na delo. Najtežje vprašanje pa predstavlja odstranitev smeti, ki so se 15 dni kopičile po bejrutskih ulicah. Poglavje zase je odstranitev tisoč in tisoč ton. ruše vin poslopij, ki so bila uničena zaradi bojev in spopadov. Skupine delavcev, ki jim pomagajo tudi prebivalci prizadetih četrti, se zavzeto trdijo, da bi odstranile ruševine posebno v središču starega mesta, ki je bilo hudo prizadeto pri zadnjih valih nasilja.
Pri svojem delu so danes skupine naišle trupla 8 žrtev zadnjih bojev, ki so vsega skupaj zahtevali,
FEfVliMSTKE V NAPADU
Bruseljski «pDhotneži». ki so se nadejali, da si bodo napasli oči nad razburjajočimi oblinami Corinne Clery, mlade igralke, ki ima nosilno vlogo v Ulmu «Histnire d'0», posnetemu po istoimenskem pornografskem romanu, so se morali obrisati pod nos. Feministični komandos je namreč uprizoril dobesedno smrdljivo demonstracijo in preprečil predvajanje filma.
Razjarjena dekleta so vdrla v dvorano, kjer so vrteli film. in zastrupila ozračje s stotinami smrdljivih bombic, tako da so morali gledalci na hitro pobrati šila in kopita. Protestna akcija. so pozneje pojasnile feministke, ni usmerjena proti goloti, s katero je režiser kar razsipaval, pač pa proti poveličevanju podrejenosti ženske moškemu, ki jo film in knjiga odkrito zagovarjata.
S svojevrstno manifestacijo niso dekleta oškodovala le nosu gledalcev pač pa tudi upravo dvorane, ki je morala povrniti dvakrat opeharjenemu občinstvu strošek za vstopnice.
Film in roman, po katerem je ta povzet, sta pred nedavnim vzburila žolčno polemiko tudi v Franciji, ko je revija «Express» začela objavljati roman v nadaljevanjih. Moralisti in feministke so vzrojili, zlasti še. ko se je začelo šušljati, da naj bi bil anonimni avtor knjige neki poklicni diplomat. Roman, ki je bil še do pred nedavnim prepovedano .čtivo, opisuje namreč doživljaje mlade ženske, ki se iz ljubezni povsem podredi zahtevam pohotnega in sadističnega partnerja.
tako računajo, okoli 340 mrtvih.
Občasno prihaja seveda še vedno do manjših spopadov, ki pa jih varnostne sile hitro zadušijo. Libanonski radio priporoča, naj se ljudje izogibajo ulic v četrtih Šian - Ain Rumaneh in Nabaa v vzhodnih delih mesta.
V sklopu razvoja in razpleta krize na Bližnjem vzhodu je Libanon odigral in seveda igra še vedno zelo pomembno vlogo, če se bo sedanje zatišje obdržalo, potem pomeni, da obstajajo določene možnosti za postopno reševanje krize same po Kissingerjevem vzorcu. Vse kaže, da se vsaj nekateri prizadeti vztrajno zavzemajo za to pot. Tu gle predvsem za Amerikance. Egipčane, deloma Izraelce, medtem ko Sirci, ki so najbolj prizadeti, previdno molčijo, ali pa postavljajo nekatere predhodne zahteve.
Nobenega dvoma ni, da se je Kis-singer obvezal s Sadatom, da bo poskrbel za podoben sporazum o razmiku med Izraelom in Sirijo. Ta razmik zadeva izključno Golansko gorovje, ki so ga Iraelci zasedli leta 1967 in s katerega jih ni. pregnala niti zadnja (predlanska) vojna v kateri pa so Egipčani želi pomembne uspehe. Zdi se, da Sirci zahtevajo, da bi se Izraelci umaknili iz dveh od 17 naselij, ki so jih zgradili na tem področju in ki najbolj ogrožata z juga mesto Kunejtra. Poleg tega zahtevajo, naj se Izraelci umaknejo povsod za 5 kilometrov.
Izraelci pa odgovarjajo, da ne bodo zapustili nobenega novozgrajenega naselja in da so pripravljeni umakniti se le za 200 ali 300 metrov.
Na diplomatski ravni moramo zabeležiti naslednje dogodke: državni tajnik Kissinger je včeraj na sprejemu predstavnikov arabskih držav pri OZN v hotelu Waldorf Astoria izjavil, da bo v kratkem načel poskuse za začasm rešitev odprtih vprašanj med Izraelom in Sirijo in da Washington ne namerava vnesti razprtij v arabski svet. ZDA — je dejal — so nasprotno prepričane, da lahko samo združeni arabski svet prispeva k dokončnemu miru in da bodo napregle vse svoje sile, da se stori isto v korist vseh, ker
obtožbe arabskega sveta, čes da I tajskem državnem prazniku 1. ok-sporazum o razmiku, ki je bil pod- j tobra. Na sprejemu je na kratko
spregovoril ministrski podpredsednik Teng Hsiao Ping. Lani se je čuenlaj udeležil sprejema za nekaj ur. Danes so bili na sprejemu poleg Teng Hsiao Finga tudi predsednik ljudske skupščine Čuteh in člani politbiroja kitajske KP.
Vseh povabljencev je bilo okoli 4000, a med njimi tudi princ No-rodom Sihanuk, ki se je vrnil prejšnji teden iz Kambodže.
V svojem nagovoru je Teng Hsiao Ping seznanil kitajski narod s temi nalogami: proučevati teorijo diktature proletariata, bojevati se in preprečevati revizionizem, pospeševati stabilnost in enotnost ter skrbeti za napredek gospodarstva. Poudaril je še, da mora Kitajska postati pred koncem tega stoletja močna socialistična država. V kitajskem glavnem mestu bodo jutri velike ljudske veselice.
pisan pred kratkim pravzaprav spreminja začetni boj Arabcev proti Izraelu v notranje razprtije in razdor med Arabci samimi. Zato je sam Sadat v svojem nedavnem govoru zahteval, naj Amerikanci pospešijo svoje posredovanje pri Izraelcih. Sirci pa za sedaj vztrajajo pri svojih stališčih ter so precej skeptični glede izraelske pripravljenosti na pogovore.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na dve nasprotni stališči Egipčanov in Sircev: Egipčani se oslanjajo na ZDA (Sadat bo šel v kratkem v ZDA, kjer se bo med drugim pogovarjal o, nakupu orožja baje za milijardo dolarjev vsako leto) in verjamejo v Kis-smgerjeve pobude, medtem ko se Sirija oslanja bolj na SZ , od katere je še zadnje čase prejela precej o-rožja.
Kot je znano, SZ zastopa stališče, da se bo položaj na Bližnjem vzhodu lahko uredil samo na mednarodni konferenci v Ženevi in ne s politiko postopnega reševanja. Zanimivo pa je. da je sovjetski zunanji minister Gro-miko baje predlagal izraelskemu zunanjemu ministru Alonu, da bi se ustanovila palestinska država v Cisjor-daniji in Gazi, ki bi bila gospodarsko povezana z Izraelom. Zdi se, da Izraelci ne sprejemajo te pobude, ker nočejo zapustiti niti pedi zemlje, ki so jo osvojili 1. 1967 ter so pripravljeni le na obrobne popravke meja.
Na kraju moramo še zabeležiti, da je v davišnjih urah nastal v Tel Avivu, in sicer v nekem poslopju, kjer sta dve banki, hud požar. Poveljstvo palestinskega odpora je sporočilo, da so požar podtaknili oddelki palestinske osvobodilne vojske, toda izraelska policija dvomi, da bi ta izjava odgovarjala resnici.
Se atentati na Korziki
PARIZ, 30. — V zadnjih 24 urah je bilo na Korziki več ponovnih atentatov. V Ajacciu je šibek peklenski stroj razbil steklena vrata pri vhodu neke banke v rezidenčni četrti. Dva namerna požara sta u-ničila neko prazno vilo, last nekega industrijca ter neko gospodarsko poslopje.
Prejšnjo noč so neznanci izvedli atentat na restavracijo nekega simpatizerja organizacije «ARC» («Akcija za preporod Korzike»), ki so jo oblasti postavile izven zakona v avgustu letos. Očetovstvo atentata si lasti tajno gibanje «Justice pao-line», ki pravi, da bo na vsak atentat korzijskih rodoljubov odgovorila s tremi drugimi.
Univerza v Coloradu ima nenavadno maskoto - odraslega bizona. Na Začetku ob slovesnosti šolskega leta je bila žival malce nestrpna in je hotela na vsak način prezgodaj na zborno mesto. Nekaj varuhov se je
znašlo na tleh, hujših poškodb pa na srečo ni bilo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniRnimiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HUDA LETALSKA NESREČA V LIBANONU
Madžarski «tupoijev» strmoglavil pred Bejrutom: 50 potnikov in 10 članov posadke izgubilo življenje
Letalo se je zrušilo deset minut pred pristankom ■ Eksplozija domnevni vzrok tragedijo
Slovesen sprejem ot) drž«vnem prazniku ER Kitajske
PEKING, 30. — Iz pooblaščenih virov se je zvedelo, da se kitajski premier čuenlaj še vedno zdravi in da so mu zdravniki svetovali, naj ne sprejema obiskovalcev. Čuenlaj je v bolnišnici že več kot leto dni.
Danes zvečer je bil v njegovem imenu slovesen sprejem ob ki-
BEJRUT, 30. — «Tupoijev 154» madžarske letalske družbe Malev se je zrušil danes ponoči nekaj minut pred pristankom na letališču v Bejrutu. V nesreči je izgubilo življenje 50 potnikov in 10 članov posadke. Vzrok nesreče ni bil še ugotovljen, ne izključujejo pa možnosti eksplozije.
Madžarski tupoijev je letel na progi Budimpešta — Bejrut, kjer bi moral pristati ob 1.55 po srednjeevropskem času. Glasnik libanon-skcga civilnega letalstva je sporočil, da je letalo redno stopilo v stik s kontrolnim stolpom deset minut pred pristankom, ko je bilo oddaljeno 144 km od libanonske prestolnice. Od takrat se je radijska zveza prekinila. Nekaj minut pozneje je že stekel s polno paro «stroj» za reševanje ponesrečencev, a zaman. Britansko vojaško lealo. ki je startalo z oporišča Akotiri na Cipru je kaj kmalu odkr'lo prizorišče nesreče 14 milj severovzhodno od.Bej ruta. Madžarsko ietalo se je pogreznilo v kraju, kjer je morje globoko okrog 400 m.
Ob prvem svitu so reševalne ekipe odplule na morje, da bi rešile morebitne preživele, a ves napor je bil zaman, ker so potniki in posadka izgubili življenje pri trčenju tu-poljeva ob morsko gladino. Tudi število človeških žrtev ni še dokončno ugotovljeno. Po izjavi madžarske letalske družbe Malev je bilo na letalu 50 potnikov in deset članov nosadke, po vesteh iz drugih virov pa naj bi bilo na letalu 55 potnikov, v večini Libanoncev.
Kot rečeno vzrok nesreče ni bil še ugotovljen, čeprav reševalci me-
nijo, da je letalo eksplodiralo. Dejstvo, da so bila trupla ponesrečencev gola in razmesarjena naj bi potrjevalo to domnevo. Zvedelo se je tudi, da so nekatere priče poudarile, da so ob 1.45 slišale močno eksplozijo, drugi pa so -izjavili, da so približno ob isti uri opazili na nebu plamenečo kroglo. Nihče od očividcev pa ni znal povedati, če je letalo eksplodiralo med poletom ali pri trčenju ob morsko gladino. Posebna madžarska letalska komisija je že odpotovala v Bejrut, da bi začela preiskavo o nesreči. Njeno delo po bo vsekakor težavno, ker se je naprava, v kateri so zabeleženi vsi manevri letala, potopila skupno s trtipom 400 m globoko.
Tupoijev 154 je trireakcijsko potniško letalo, ki ga gradijo v Sovjetski zvezi in ki je začelo leteti 1972.
Na Češkoslovaškem
Katedralo bodo premaknili da bodo lahko izkoriščali rudnik lignita •
PRAGA, 30. — Danes zjutraj so začeli v Mostu 60 km od Prage z zapletenim posegom, da bi premaknili za slab kilometer katedralo, ki jo je leta 1532 zgradil arhitekt Schvveinfurth in ki je eden od najlepših primerkov gotske arhitekture na Češkoslovaškem.
Izredno delo, ki presega tudi podobna dela za.premestitev egipčanskih spomenikov v Egiptu, bo opravljeno v nekaj mesecih. Premestitev cerkve je bila potrebna, da bi lab-
DRAMI V LONDONU ŠE MI VIDETI KONCA
Trije roparji še vedno zabarikadirani s šestimi talci v italijanski restavraciji
Sfotland Yard vztraja: ne bomo popustili izsiljevanju
LONDON, 30. —- «Dvoboj» med britansko policijo in tremi temnopoltimi roparji, ki so zajeli šest talcev v restavraciji «Spaghetti House» v Knightbridgeu, je še vedno neodločen. Banditi vztrajajo v zahtevah, naj jim Scotland Yard omogoči beg na Jamajko, policija pa vztraja v svoji nepopustljivosti. Dejanske žrtve nevzdržnega položaja so talci, ki so že tri dni zaprti v kletni in neprezračeni sobi brez vode in hrane.
Kronika «dvoboja», kateremu je težko predvidevati, končni izid, je iz dneva v dan bolj skopa, saj gre v bistvu za pogovor med gluhimi, ki se ne bodo mogli sporazumeti, dokler se ne bo eden brezpogojno vdal. Policija nadaljuje v svoji taktiki postopnega rahljanja živčne odpornosti roparjev, vendar dosedanji rezultati te taktike niso bili nadobudni, čeprav jo odobravajo tudi psihiatri, s katerimi se Scotland Yard pogosto posvetuje. Znanstvena analiza magnetofonskih posnetkov pogovorov treh roparjev je pokazala, da so banditi neuravnovešeni in zaradi tega še bolj nevarni, ker bi lahko v obupu znesli svojo jezo nad talci. Kljub neuravnovešenosti pa so roparji doslej pokazali veliko psihično odpornost in njihovo
tako imenovane črnske osvobodilne fronte, kateri naj bi pripadali tudi trije roparji, kot so večkrat osebno poudarili. Organizacija je zanikala vsakršno odgovornost za roparski napad na italijansko restavracijo in tudi ostro obsodila vsa nasilna dejanja. ženska, katere ime ni znano in ki se izdaja za «sister Yemmi», je imela dolg razgovor z banditi, jim prikazala brezupnost njihovega položaja in jih pozvala, naj se vdajo, a tudi njen poziv je naletel na gluha ušesa.
S svoje strani pa tudi Scotland Yard vztraja: od začetka obleganja policisti v pogovorih s časnikarji ponavljajo, da ne bodo popustili in dodajajo, da jih tudi italijanski veleposlanik pri tèm podpira.
Roparski izpad v italijanski restavraciji na Knightbridgeu je imel kot posledico prometni kaos v vsej četrti West Enda. Policija je namreč zaprla prometu ulico, kjer je restavracija. ki je ključno prometno vozlišče vse četrti. Kljub mrazu in pogostim nalivom je ob restavraciji še vedno veliko radovednežev, časnikarji fotoreporterji in televizijski operaterji pa tu stalno dežurajo.
ie bilo storiano že za nekatere (E- ravnanje je enako kot pred tremi je bilo strnjeno ze za nekatere	^ ^	psiholo.ke.
gipt).
Egipčani so zelo zainteresirani, da bi prišlo kmalu do sprave med Sirijo in Izraelom, ker jih skrbijo
mu pritisku.
Agenti so danes poskusili zlomiti njihov odpor s pomočjo predstavnice
Drzen rop v Neaplju
NEAPELJ, 30. — Pet oboroženih in zakrinkanih roparjev je dopoldne polka.
vlomilo v knjigovodstvo tovarne «Cirio» v Teducciu in se polastilo 78 milijonov lir, ki so bili namenjeni plačam uslužbencev. Roparji so naj'-prej razorožili zaprisežena stražnika, nato pa so prisilili blagajnika, da jim je izročil ves denar. Takoj nato so pobegnili z avtom «mini minor» proti Neaplju.
Ugrabitev v
Franciji
PARIZ, 30. — Neznanci so ugrabil danes deklico Valerle Ruppert. Ko so zvedeli, da so starši obvestili policijo o ugrabitvi, so jim telefonirali ter jim sporočili, da bo utegnil vsak nadaljnji podoben korak pomeniti smrt za njihovo hčerko. Ne ve se še, kolikšno odkupnino zahtevajo ugrabitelji.
Vasiljevski 80-Ictnik
MOSKVA, 30. — Danes je maršal Sovjetske zveze Aleksandr Vasiljevski, ki je eden od velikih sovjetskih vojskovodij v drugi svetovni vojni, dopolnil svoje 80. leto starosti.
Vasiljevski je bil vojak od 1. 1915 ter je bil že za časa državljanske vojne poveljnik nekega
ko začeli izkoriščati rudnik lignita. V ta namen so že podrli del Mosta m ga na novo zgradili izven obsega ležišča.
Cerkev — visoka je 31 m, dolga 60 m, široka 30 m, tehta pa 12.000 ton — bodo premaknili s 53 orjaškimi vozi, ki so jih zgradili v tovarni škoda. Trup cerkve, ki, je vklenjen v posebno jekleno strukturo, sloni na vozovih, ki se premikajo po orjaškem tiru s hitrostjo od enega do treh centimetrov na minuto. Priprave za premik cerkve so trajale deset let, predviden izdatek pa presega 18 milijard lir.
Železniška nesreča v Argentini: S2 mrtvih
BUENOS AIRES, 30. - Po uradnem sporočilu je železniška nesreča, kd se je pripetila pri postaji Rio Lujan terjala 32 človeških žrtev in 25 ranjenih.
Do nesreče je prišlo včeraj, ko je neki brzovlak čakal na omenjeni postaji na prihod nekega drugega .vlaka iz nasprotne strani. Nenadoma je za brzovlakom privozil neki lokalni vlak, ki je treščil vanj z vso silo.
Med mrtvimi in ranjenci je precej ljudi z italijanskimi priimki, saj je v vsej pokrajini veliko italijanskih priseljencev. Med mrtvimi je tudi znani argentinski kirurg Jose Vinas, ki je ustanovil mednarodno združenje za estetsko kirurgijo.
Protesti proti obisku Almiranteja v ZDA
RIM. 30. — Včeraj se je tajnik MSI Almirante vrnil z večdnevnega obiska v ZDA, kjer sta ga med drugimi sprejela tajnik Bele hiše za evropska vprašanja in načelnik demokratske skupine v senatu Mansfield. S tem v zvezi so senatorja Parri in Albertini kot sopredsednika zveze združčnj bivših partizanov ter podpredsednik zveze A-gnoletti naslovili Fordu in Mans-fieldu protestno brzojavko. «Sprejem tajnika italijanske neofašistične stranke Almiranteja — pišejo v brzojavki — ki so ga vsa italijanska sodišča spoznala za morilca partizanov, ki so sodelovali z zavezniki v : drugi svetovni vojni, je žalitev za vse italijanske borce za svobodo in za vse italijanske demokrate, žali pa tudi spomin ameriških vojakov, ki so padli v boju za osvoboditev Evrope. Tako’ ravnanje lahko le zmanjša prijateljstvo italijanskih demokratov do zavezniških narodov.»
Marlene Dietrich si jc zlomila kolk
SYDNEY, 30. — Znana nemška filmska in gledališka umetnica Marlene Dietrich je včeraj nerodno padla na odru in si zlomila kolk med prvim nastopom v Sydneyu. Pevka, ki je stara 72 let, se je zato morala odpovedati turneji go Avstraliji. Organizatorji predstave so sporočili, da si je umetnica nalomila kolk, ki si ga je poškodovala že pred dvema letoma z nerodnim padcem.
Biro Rito odpotoval v Združene države
TOKIO, 30. — Japonski cesar Hiro Hito, ki ga spremlja cesarica Nagako, je danes odpotoval s tokij-
skega letališča s posebnim letalom «DC - 8» v ZDA, kjer bo ostal na obisku 15 dni.
Cesarjev odhod je stražilo 19.000 japonskih policistov, ker so se oblasti bale protestnih manifestacij levičarskih skrajnežev, ki ne odobravajo obiska. Menijo namreč, da bi Hiro Hitov obisk v ZDA utegnil povečati japonsko vojaško odvisnost od Amerikancev.
Iranski premier., na obisku v Pragi
PRAGA, 30. — Iranski predsednik vlade Amir Abbas Hoveyda je davi prispel v Prago na uradni obisk na vabilo češkoslovaške vlade,
Ta obisk spada v okvir večletnih naporov češkoslovaške vlade, SZ in drugih držav socialističnega bloka, da bi navezale čimtesnejše gospodarske, tehnične in znanstvene stike z Iranom. Kot piše list «Rude pravo», naj bi tudi ta pobuda pomagala Iranu, da se reši spon zahodnega imperializma.
NEW YORK, 30. - Ameriški državni tajnik Kissinger se je danes srečal s ciprskim predsednikom nadškofom Makariom. Med razgovorom, ki je bil posvečen ciprski krizi, je šef ameriške diplomacije zagotovil sobesedniku, da bodo ZDA posredovale za miroljubno rešitev krize in, ko bo politični položaj zrel, se bodo neposredno angažirale za‘ iskanje pravične rešitve tega vprašanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POBUDO DEŽELNE KOMISIJE
________ _______________—
DVODNEVNI OBISK PREDSTAVNIKOV ZADRUŽNIH ZVEZ IZ JUGOSLAVIJE
Zadružniki iz Slovenije in Hrvatske si bodo ogledali vrsto obratov na Tržaškem, na Goriškem in v Furlaniji
Jutri in pojutrišnjem se bo mudilo v naši deželi odposlanstvo Zadružne zveze iz SR Slovenije in iz SR Hrvatske. Odposlanstvu bosta načelovala A. Petelin (za Slovenije) in dr. Mazuran (za Hrvatsko). Pobudo za dvodnevni obisk je dala deželna komisija za zadružništvo, ki jo vodi pristojni odbornik F. Mauro. Gre za eno izmed oblik sodelovanja med zadružnimi organizacijami iz posameznih držav, ki jih že od svojega nastanka priporoča Mednarodna zadružna zveza (ACI) in ki so našle še posebno ugodna tla na območju, ki zajema Furlanijo - Julijsko krajino, avstrijsko Koroško in Štajersko ter Slovenijo in Hrvatsko.
Obisk se bo začel s skupnim zasedanjem v prostorih deželnega od-borništva za zadružništvo v Mira-marskem drevoredu v Trstu. Na posvetu, ki ga bo vodil deželni odbornik Mauro, bodo pregledali vrsto vprašanj skupnega interesa in možnosti tesnejšega sodelovanja med zadružnimi organizacijami na prostoru med Alpami in Jadranom. Posvetu bodo prisostvovali tudi zastopniki deželnega združenja trgovinskih zbornic. Popoldne si bodo člani jugoslovanskega odposlanstva v spremstvu najvišjih predstavnikov Delavskih zadrug ogledali novo samopostrežno trgovino organizacije na Trgu Stare mitnice. Pozneje bodo obiskali Kmetijsko zadrugo v industrijski coni, kjer jih bo sprejel predsednik A. Markovič.
Pojutrišnjem bo odposlanstvo odpotovalo v Pordenon, kjer si bo o-gledalo neko zadružno samopostrežbo, nakar je predviden obisk zadružne drevesnice v Rauscedu, ki sodeluje med drugim tudi z Inštitutom za kmetijstvo iz Ljubljane. Sledil bo ogled zadružne kleti v Kr-minu, kjer bo prisoten tudi enolog inž. Simčič, ki vodi znano vinsko klet v Dobrovem v Brdih. Dvodnevni obisk se bo zaključil v vili Chioz-za pri Cervignanu, kjer se bodo člani jugoslovanskega odposlanstva sestali s predstavniki Deželne ustanove za razvoj obrtništva in raznih zadružnih organizacij, ki delujejo na območju Furlanije - Julijske krajine.
800 milijonov lir za otroške vrtce
Tretja stalna komisija deželnega sveta je včeraj sprejela z večino glasov zakonski osnutek, ki določa vsoto 800 milijonov lir za dveletje 1975-1976 v korist otroškim vrtcem v Furlaniji - Julijski krajini. Deželno podporo bodo prejele javne in zasebne ustanove. Svetovalci KPI so se glasovanja vzdržali.
V Kopru, Izoli in Piranu
Množične demonstracije proti usmrtitvam antifašistov v Španiji
Protestom proti nasilju v fašistični Španiji so se pridružili danes tudi prebivalci slovenske obale. Množična protestna zborovanja so bila v Kopru, Izoli in Piranu. Na Titovem trgu v Kopru se je zbralo več tisoč mladih in drugih občanov, ki so ogorčeno
liillliiiiimifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiufiMiiiimiiitiiiiiiitiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif m miiiiii
MED PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE V N0VARI
Odlikovanja predsednika Tita 50 italijanskim partizanom
Priznanje za pogumni boj proti nacifašizmu in za prispevek h krepitvi prijateljstva med Italijo in SFRJ
NOVARA, 30. — Jugoslovanski generalni konzul v Milanu Dušan Vujanovič je predsinočnjim med u-radno slovesnostjo izročil 50 bivšim italijanskim partizanom, ki so se borili v enotah jugoslovanske osvobodilne vojske, diplome in odličja, ki jim jih je podelil jugoslovanski predsednik Tito. V utemeljitvi piše med drugim, da so odlikovanja priznanje za pogumni boj proti skupnemu sovražniku in za prispevek h krepitvi prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
V imenu odlikovanih je na kratko spregovoril general Pietro Zavatta-ro - Ardizi, ki se je priključil jugoslovanski osvobodilni vojski v Črni gori kot stotnik. Zavattaro je med drugim poudaril: «To je bil boj za vašo in našo svobodo, boj za svobodo naših narodov in za njihovo bodočnost. Bojevali smo se složno in v popolni enakopravnosti.»
Slovesnost je bila v Novari v okviru proslav 30 - letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Svečanosti so prisostvovali med drugimi predsednik poslanske zbornice Pertini, general Apollonio kot predstavnik italijanske vojske, voditelji združenja bivših partizanov VZPI-ANPI in predstavniki drugih demokratičnih ter protifašističnih organizacij.
Reška ladjedelnica bo zgradila dve ladji «bulk-carries» za Kitajsko
REKA, 30. — Reška ladjedelnica «3. maj» je včeraj sklenila pomembno pogodbo z zunanjetrgovinsko u-stanovo Ljudske republike Kitajske, po kateri bo ladjedelnica do leta 1977 zgradila za Kitajsko dve 45.000 tonski ladji «bulk-carriers. Pogodbo sta podpisala v reški ladjedelnici podravnatelj kitajske ustanove Tung Tsun-min in predsednik združenih ladjedelnic inž. Milovan Tuhtan.
Ladji, ki jih bodo zgradili na Beki, bosta dolgi 214 metrov in širo-, ki 28, poganjal pa jih bo diesel motor «sulzer», ki ga prav tako gradijo na Reki. Motor ima 14.000 konjskih moči in bo omogočil ladjama hitrost 16 vozlov.
V zadnjih letih je reška ladjedelnica razvila zelo koristno in dobičkonosno sodelovanje s kitajsko zunanjetrgovinsko ustanovo, kateri je prodala najprej deset ladijskih motorjev z 12.000 konjskimi močmi, nato pa je dogradila štiri tovorne ladje s 15.000 tonami nosilnosti
E. K.
protestirali proti zadnjim dogodkom v Španiji. V italijanščini je zbrani množici govorila dijakinja gimnazije Marella Sanco, v slovenščini pa sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine iz Kopra Janez Novak. Pred koncem zborovanja so prebrali protestno pismo, ki so ga poslali zvezni konferenci socialistične zveze in zvezi združenj borcev Jugoslavije.
Več tisoč prebivalcev se je udeležilo tudi protestnih zborovanj v Izoli in v Piranu.
V prostorih pomorske postaje
Modna revija Jesen - zima
V prostorih pomorske postaje v Trstu je bila sinoči modna revija na temo «Jesen — zima», ki jo je, kot že vrsto let zapovrstjo, organizirala tržaška tvrdka Beltrame. Prikazano je bilo lepo število modelov tako za šport, službo, popoldanske in večerne priložnosti. Izredno bogata je bila predvsem izbira pletenin v različnih kombinacijah, dežnih in- športnih plaščev ter plaščev iz dragocenih krzen kot leopard, ocelot, murmel, lisica, nere itd. Glavna karakteristika prikazanih modelov so bila ravno krojena oblačila, stisnjena s širokimi pasovi, zelo široki, kimono krojeni, rokavi v barvah pa vsi odtenki sive, vinsko rdeče, zelene in beige barve, za večerne priložnosti pa seveda zopet črna barva.
Prostori pomorske postaje so sicer dokaj razsežni, niso pa ravno primerni za takšne prireditve, posebno še, če se vreme poigra tako, da morajo organizatorji mode kazati jesenske in zimske modele v pravcati poletni vročini. Prav gotovo so se slabo počutile manekenke v debelih plaščih, težkih pleteninah in volnenih kapah in klobukih, kot so se dodobra spotile tudi številne Tržačanke, ki so si modno revijo ogledale.
Naj še omenimo, da je bil izkupiček prireditve namenjen za zdravljenje mišične distrofije. Ob zaključku ; pa. SO izžrebali še vrsto lepih nagrad' med temi barvni televizor, srebrno ogrlico, itd. Organizatorke manifestacije so se potrudile za dobro razpoloženje udeleženk, katere so postregle tudi s slaščicami in aperitivom. Lepa prireditev na vsak način, ki je dala možnost tudi Tržačankam, da si pobliže ogledajo izdelke visoko italijanske mode, med temi številne modele znane italijanske filmske igralke Else Martinelli, ki se že nekaj časa posveča tudi modi.
V
Živinoreja
(Nadaljevanje z 2. strani)
veča: konec lanskega leta so izvedenci cenili, da je bila živina vredna 723 milijonov lir, medtem ko se je cenitev konec leta 1973 glasila na 613 milijonov lir. Gre namreč za cenitve, ki n; upoštevajo sprotnega padanja kupne vrednosti lire, tako da so v bistvu nezanesljive.
Nazadovanje živinoreje beležijo skoraj v enakem razmerju v vseh občinah tržaške pokrajine. V tej zvezi naj omenimo, da so si po številu govejih repov konec lanskega leta posamezne občine sledile po naslednjem vrstnem redu: tržaška občina 726, devinsko - nabrežinska 548, zgoniška 365, dolinska 341, re-pentabrska 142 in miljska občina 34 reoov.
Tudi druge in zlasti drobne živine je v naših hlevih čedalje manj. Pri tem sicer ne kaže poudarjati raziik, ki nastajajo od leta do leta, saj so slednje odvisne tudi od trenutnih in začasnih dejavnikov, za osvetlitev splošnejše težnje naj zato velja primerjava med stanjem konec leta 1970 in stanjem konec lanskega leta: v tem razdobju se je število konj v naših hlevih skrčilo s 70 na 45, število prašičev s 1.720 na 1.095, število ovac in koz z 82 na 44, število kokoši s 170.000 na 70.000, število panjev s 750 na 500 in število kuncev s 3.800 na 3.000.
Živinorejska proizvodnja je v lanskem letu dosegla skupno vrednost
1 milijarde 298 milijonov lir. P0" samezne postavke, ki sestavljajo ta globalni podatek, pa so naslednje (zaokroženo): mleko 714 milijonov, jajca 288 milijonov, goveje meso 105 milijonov, drugo meso 186 milijonov, med 4,6 milijona lir.
Pregled razvoja živinoreje na našem področju je po vsem tem kaj malo spodbuden. Skrb vzbuja zlasti nazadovanje govedoreje, ki pi'e“' stavlja še vedno glavni steber živinorejske proizvodnje. Edina resi; tev iz krize bi bila v tem, da bi pristojni organi podprli to dejavnost — dokler je je še kaj ostalo — s primernimi podporami iz javnm sredstev, in sicer predvsem v taki obliki, ki naj pospešuje predvsem sodelovanje živinorejcev na zadružni osnovi. Prvi posegi na to P00' ročje naj bi zato veljali zlasti m resničitvi takšnih pobud, kakršna J ureditev zadružnega hleva in mlekarne na Krasu, za kar so že da J časa dani ustrezni pogoji v repe* 1*" tabrski občini.