^      - 111 ■> »>   vm*}»vu   it .mil tWWMBM|
201 itevilbL
„Slovenski Narod*4 velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemati:
ce!o leto pol leta
£etrt leta mesec
K 24—      celo leto.......K 22—
. 12— !  pol leta........11 —
.   6 —      četrt leta........5 50
2— 1   na mesec........190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon Št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzem* nedelje in n/aznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta <ul enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročn' •reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon Št. 86.
„Slovenski Narod** velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                  za Nemčijo: celo leto.......K 25— ,   ccl0 leto.......K 28 —
četrt leta  .......   \   650 I        za Ameriko in vse,druge dežele:
na mesec.......\   2*30 1    celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Povodom cejnrjMli mn-neurov no Moravskem.
Pripravljenost    avstrijske armade.
Spomin na kritičen   trenotek. — Volta Mantovana. — Viljem II. in Frane Jožef I.   —   Dva prestolonaslednika.
Tudi lotos ima avstrijska armada svoje eesarske manevre. Mislilo m« je. da jih ne bo. ker je aneksija Bosne veljala toliko milijonov, da je sedaj država v največjih denarnih kalamitetah, cesarski manevri pa veljajo mnogo, silno mnogo denarja. Tuda vzlie praznim denarnim blagajnam se manevri vendar vrše.
Namen manevrov sam na sel»i je v vojaškem oziru vedno eden in isti, vojaštvo naj se vežba; toda časih imajo tudi postranski namen, ki zna biti zelo pomemben. Memla se ne motijo preveč tisti, ki pravijo, da hoče Avstrija z letošnjimi cesarskimi manevri pokazati vsemu svetu pripravljenost svoje armade za vse slučaje. Ta demonstracija je logična posledica sedanjega mednarodnega položaja, ki je za Avstrijo vse prej, kakor ugoden. Avstrija ima danes enega sa-mrira prijatelja na svetu. Nemčijo, in še ta prijatelj je podoben ježu. ki >e j*' vtihotapil v brlog lisice.
Spomniti se je treba letošnje pomladi. Takrat je bilo obzorje silno oblačno. Zaradi Bosne se je bilo bati vojne. Avstrija se je pripravljala za najskrajnejše slučaje. Pripravljala se je na tihem, a račun i la je tudi z najhujšimi eventnalnostmi. Da. vršil se je že celo kronski svet, na katerem sta prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in šef general -nega štaba Konrad pl. Hotzendorf zastopala stališče, da Avstrija lahko napove Rusiji in Italiji vojno, češ, IJusija je vsled vojne z .Japonsko oslabljena, Italija pa ni pripravljena. Takrat se je bilo bati vojne na tri ''ronte. vojne z Rusijo, vojne z Italiju hi vojne s Srbijo in Crno goro. (>-sir Franc* Jožef in vojni minister Schonaich sta bila proti vojni.
Xa tistem kronskem svetu se je poudarjalo, da je avstrijska armada popolnoma pripravljena za vojno na tri fronte.
Pripravljena je bila res. Xe da M bil parlament dovolil potrebnega dinarja, je vojna uprava izdala več -to  milijonov  za  nabavo vsakovrst-
nih potrebščin in je generalni štab vse pripravil za vojno. Tako, kakor avstrijska armada letošnjo spomlad, ni bila pripravljena ne Rusija, ne Italija, ne Srbija.
Znano je, kako se je zgodilo, da se je takratni skrajno kritični položaj naglomu spremenil. Poslanik nemškega cesarstva v Petrogradu je v najnevarnejšem trenotku obiskal ruskejra ministra zunanjih del Izvol-skega in mu zagrozil, da poj de Nemčija v slučaju rusko - avstrijske vojne z vso svojo armado zoper Rusijo. Samo z Avstrijo bi se bila Rusija vzlie svoji nepripravljenosti še upala začeti vojno, zoper Avstrijo in Nemčijo kaj takega ni mogla storiti.
Zgodovinsko dejstvo je, da je v prvi vrsti intervencija Nemčije preprečila vojno med Avstrijo, Rusijo, 1 talij«) in Srbijo, vojno, katero so vojaški krogi avstrijski želeli in od katere so trdno pričakovali, da pridobi Avstriji kraljestvo srbsko.
Kni menijo, da je Avstrija želela in prosila pomoči v Berolinu; drugi trde, da je bila Avstriji ta pomoč jako neprijetna in da je nemški cesar onemogočil avstrijske načrte, katerih uresničenje so smatrali vsaj vojaški krogi za popolnoma zagotovljeno, prav ker je bila avstrijska armada   vsestransko pripravljena.
Morda imajo letošnji manevri poleg tega, da demonstrirajo svetu moč avstrijske armade, tudi še ta. namen, pokazati Nemčiji, da je bila. njena intervencija letošnjo spomlad čisto nepotrebna. Gotovega v tem oziru pač ne more nihče povedati. Očitno je le eno, tla imajo vzlie denarnim stiskam prirejeni manevri demonstrativen značaj in da pričajo svetu, kako solidarni sta Avstrija in Nemčija.
V vojni je oprema in pripravljenost armade gotovo velikanskega pomena. Ali zgodilo se je že dostikrat, da so bile dobro pripravljene armade poražene in nasprotno, da so zmagale slabo pripravljene armade. Vsekako je zmožnost vojskovodij poglavitni faktor, od katerega je največ odvisno.
V mirnih časih je nemogoče, da bi vojskovodje dokazali svoje /možnosti. Kaj znajo vojskovodje, to se pokaže v vojni. Manevri so h po-sk usnje.
Ce bi hoteli soditi po uspehih manevrov. bi morali gledati z največjo skrbjo na slučaj vojne.
Leta 1JX)7 so bili veliki manevri na Koroškem, prvi, ki jih je vodil šef generalnega štaba Conrad. Ti manevri so se jako slabo obnesli —-to je soglasna sodba generahioštab-ii i 11 oficirjev samih. Neusi>eh se opravičuje s tem, da je Conrad upe-Ijal nov način manevriranja, ki takrat še ti i bil udomačen.
Leta 1908 so bili veliki manevri pri Veszpriinu na Ogrskem. »Dan-zers Arinezeitung«, bojeviti in za vojno vedno vneti organ generalitete, je sam priznal, da bi bili pri teh manevrih nasprotniki lahko vjeli tri korne poveljnike, če bi bili le hoteli! In javna tajnost je, da bi bil v resnem slučaju pri taki konstelaciji kot pri Veszprimu en cel kor popolnoma uničen.
Radovedni smo, kako bodo iztekli letošnji manevri na Moravskem. Sodbe o njih pa si občinstvo ne sme delati po slavospevih avstrijskih oficiozov. Ti bodo vse od kraja hvalili. Resnica se bo izvedela iz inozemskih listov.
Zadovoljni pa bomo lahko, če se bodo avstrijski generali pri teh manevrih tako obnesli, kakor so se italijanski generali pred nekaj dnevi pri velikih manevrih, katerim je bila središče Volta Mantovana.
Xa spomlad se je reklo, da Italija za vojno ni pripravljena. Pri Volti Ma nto van i se je pokazalo, da je ta nepripravljena Italija nad vse nevarna. Bodimo .hvaležni modrosti cesarjevi, da je bil na spomlad zoper vojno. Kdo ve, če ni gospod Conrad sodil preveč optimistično 1
Nemški cesar je prišel gledat manevre na Moravskem. To je vsekako nov dokaz avstrijsko - pruske solidarnosti. Že osemnajst mesecev smo priče neprestanih manifestacij te solidarnosti, in sicer manifestacij, ki napravljajo časih u t is, kakor bi bil nemški cesar prevzel protektorat nad Avstrijo in kakor bi bila habsburška monarhija prišla pod poveljstvo Berolina.
Slovanom, torej ogromni večini prebivalstva habsburške monarhije, so te minifestacije nemško- avstrijske solidarnosti jako nesimpatične, ker so izraz Slovanom nevarne zunanjepolitične struje, ki ima svoje slabe posledice tudi na notranjo politiko. Slovani so in ostanejo neizprosni nasprotniki zveze med Avstrijo in
Nemčijo, imeti hočejo svobodno, neodvisno, močno in vsem narodom enako pravično Avstrijo, ne pa Avstrijo, ki ji bodo zapovedovali iz Berolina.
Koliko manifestacij nemško-av-strijske solidarnosti je bilo samo od maja lanskega leta. Tedaj je prišel cesar Viljem na čelu vseh nemških kraljev in knezov na Dunaj čestitat cesarju na tiOletniei njegovega vladanja. Meseca septembra istega leta se je nadvojvoda Fran Ferdinand udeležil manevrov v Alzaciji in Lo-taringiji. Dva meseca po teh manevrih je prišel cesar Viljem obiskat nadvojvodo Frana Ferdinanda na njegov lovski gradič blizu Dunaja in je od tam napravil še obisk v Schon-brumiu. Malo časa pozneje je prišel nemški prestolonaslednik na Dunaj in je bil gost cesarja Franca Jožefa, in kmalu na to je, vrnivši se z otoka Krfa, cesar Viljem prišel vnovič na Dunaj. Iz dvornih krogov je izšel tedaj poziv napraviti cesarju Viljemu velikanski sprejem, češ, da je z ni-belunško zvestobo izpolnil dolžnost zavezništva v trenotku, ko se je bilo bati vojne zaradi Bosne. In prav sedaj so različni nadvojvode pri manevrih nemške armade na Wiirttem-berškem, cesar Viljem in njegov sin pa sta pri manevrih avstrijske armade na Moravskem.
Človek ima utis, kakor da bi v merodajnih krogih čutili potrebe manifestirati pred vso Kvropo neni-ško-avstrijsko solidarnost ter dokazati, da je zveza med Avstrijo in med Nemčijo živa realnost. A da se ne misli samo na sedanjost, nego tudi na prihodnjost, to priča skrb, s katero se obrača javna pozornost na prestolonaslednika obeh držav, prav kakor bi se hotelo pokazati, da politika sedanjih cesarjev je tudi politika prihodnjih cesarjev teh dveh monarhij.
Zveza med Nemčijo in med Avstrijo je že stara- Ali tacega značaja ni imela nikdar, kakor ga ima sedaj. Bila je politična zveza, ne pa tudi dinastična zveza.
Znano je, kako je zlasti prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand očitno kazal dispozicije, ki so bile v direktnem nasprotju s temi, ki jih s€»daj posvedočuje. Prestolonaslednik se je v prejšnjih letih vidno ogibal kontakta s Hohenzollernci
i in nič ni skrival, da nima simpatij j ne za nemškega cesarja, niti za nemškega prestolonaslednika.
Ne samo, da prestolonaslednik Fran Ferdinand v tistih časih ni šel nikdar na Nemško, tudi doma ni skrival svojega mnenja. Ko je prišel nemški prestolonaslednik v Gmunden na lov, je v dunajskih dvornih krogih zavladala nevolja. V Gmundenu je namreč prebival vojvoda Cnmberland, sin hanoveran-skega kralja, ki ga je bil pruski kralj odstavil in pregnal. Dunajski dvor je imel na vojvodo Cuinberlan-skega vedno posebne ozire, saj je njegov oče izgubil krono in kraljestvo kot zaveznik Avstrije.To so v Berolinu prav dobro vedeli, a vendar je šel nemški prestolonaslednik v Omunden na lov. Najbrž nalašč. Posledica tega je bila, da ga ni prišel pozdravit noben član avstrijske vladarske hiše. Vračujoč se v Bero-lin, se je nemški prestolonaslednik peljal čez Češko. Restavrater na postaji Vesel v na Češkem je dobil naročilo, da pripravi za nemškega prestolonaslednika in njegovo spremstvo dejeuner. Mož se je naglo peljal v Prago, nakupil najboljše stvari in pripravil res cesarski zajutrek. Izdal je 1200 K. Ko ga je komorni k vprašal za račun, je zahteval 100 K. Zahteval je takt) malo, da bi prestolonaslednik ne bil užaljen, češ, mož želi dobiti red; a da je mož računal na red, o tem ni dvoma, čemu bi sicer 1100 K proč vrgel.
Sto kron za dejeuner za šest oseb pa je bilo nemškemu prestolonasledniku preveo. Naročil je nemškemu konzulu, naj se pritoži. Nemški konzul je stvar res naznanil železniškemu ministrstvu in to je prouzročilo, da je bila nesrečnemu restavraterju odpovedana kolodvorska restavracija. Mož, ki je imel 1100 K izgube, se je obrnil do nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je takoj posredoval pri železniškem ministrstvu in odpoved restavracije je bila preklicana.
Nekaj mesecev po tej bridki lekciji, ki jo je nadvojvoda Fran Ferdinand dal nemškemu prestolonasledniku, je bila na Dunaju v »Salon Blattu« razglašena naslednja »dvorna novost«: »Nemški prestolonaslednik je s svojo soprogo danes odpotoval iz Berolin v Saint-Moritz v Švici, kjer ostane osem dni; nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je hotel s
LISTEK.
„Nali lord".
i Roman, angleški    spisal F. H. Bur-nett.    Založila    »Narodna založba«. Struni 1 7.">. ('ena 1 K 60 v.)
Z angleškim slovstvom smo se Slovenci v prevodih kaj malo seznanili. Ako izvzamemo nekaj Šekspirja m par drugih romanov, ki so izšli kot samostojne knjige. čitamo an-frledka dela le >«- v podlistkih političnih časopisov. Iz vsega pa, kar se je 'loslej prevedlo na slovenski jezik, si človek ne more ustvariti prav ni-kake jasne slik" o bogastvu in lepoti .mirleške literature. Znano nam je, Kakor vsa druga slovstva le v nemških prevodih. In vendar ima angleško slovstvo svoje posebnosti, kate-i"ih nismo vajeni pri nobenem dru-PTem narodu, v prvi vrsti ima svoje tradicije, ki nikjer o'rugoo! niso tako globoko še dandanes vkorenhijene, kakor pri Angležih. Ni treba, da bi tukaj omenili samo Valter Scott-a, ludi če čitamo moderne angleške romane, nam veje iz njih v vsakem poglavju duh prastarih tradicij, katerih se zlasti plemstvo   krčevito drži.
Marljiva »Narodna založba« je zdaj izdala v slovenskem prevodu lahko rečemo znameniti Burnettov n>man »M ali 1 o r d« ali kakor original slove »Lord Fauntlerey«. Ta
povest je tudi dramatizirana in se je v pretekli seziji z vspehom vprizorila v ljubljanskem gledališču.
Nekaj posebnega je na tej povesti. Dejanje cele povesti traja le nekaj mesecev in se suče povsem okrog osebe sedemletnega dečka, malega huda. Naj navedemo v par besedah vsebino.
Najmlajši sin ponosnega angleškega grofa se na svojem potovanju v Ameriki seznani z neko ubogo dru-žnbnico Amerikanko, s katero se tudi proti volji svojega očeta, ki sovraži vse, kar je ameriško, poroči. Le par let živi v srečnem zakonu z njo ter umre zapustivši ji sinčka Cedrika. V skromnih razmerah vzrasc deček ped skrbnim materinim nadzorstvom v vrlega A meriknnca, kateremu sta najljubša prijatelja neki branjevec in mali snaži lec čevljev. Grofu umreta starejša sinova brez potomstva, iz cele rodbine je le še vnuk Cedri k živ. Zato pošlje ponj v Ameriko, da podeduje za njim posestva grofov Doriseonrtov. Deček pride z materjo na Angleško. Mati ne sme stanovati v gradu, ampak v drugi hiši in jo Cedrik sme le obiskovati, (ilavni del povesti se peča z razmerjem med starim očetom in vnukom. Sa mogla ven starec, ki so se ga vsi ljudje bali in ki do vnukovega prihoda ni občutil nikake ljubezni do kakšne stvari, je začel rad imeti ljubkega in korajžnega fanta, ki se ga ni prav nič bal, ampak videl v njem le izvir vseh dobrot in višek popolno-
sti. Mali deček je v kratkem času starega očeta izpreobrnif, da je postal zopet človekoljuben in dovzeten za dobra dela. V povesti nastopi tudi in-trigautka, ki hoče izpodriniti malega lorda ter svojega sina spraviti na njegovo mesto, kar se ji pa ne posreči vsled odkritja lordovih amerikanskih prijateljev.
Dejanja je torej v povesti jako malo, toda vkljub temu mora vsakdo čitati »Malega lorda« takorekoč z naslado. Posamezni značaji so tako spretno in živo resani, da vidimo vse osebe pred seboj. Nekaj jih zastopa svobodno demokratično Ameriko, druge pa angleško okostuelo visoko družbo, ki živi le svojim tradicijam. Pa pride v Ameriki vzgojeni z demokratičnim duhom prepojeni mali lord in ovrže s svojo ljubkostjo, dobrosrčnostjo in prostim nastopom stare predsodke. Ponosnega starega grofa vam okrog prsta ovije.
Roman »Mali lord« ima tudi to posebnost, da ni nič ljubezni v njem opisane, izvzemši kajpada ljubezen do staršev, prijateljev in do človeštva. Kljub temu pa povest nima one inoralične tendence kakor jo najdemo v mladinskih spisih, kjer se te tendence včasih za lase privlečejo, ako jih je premalo. »Mali lord« je moderen angleški roman, zanimivo čtivo za najbolj razvajenega, a obenem najprimernejše čtivo za mladino. Ljudske in srednješolske knjižnice imajo kaj malo bolj primernih slovenskih knjig kakor je ta, pa tudi
za ljudske šole za učence višjih razredov, ki so se že nekoliko seznanili z zgodovino, je prav priporočljiva.
Knjigo torej toplo priporočani vsakemu — česar se ne more o vsaki knjigi storiti — in prepričan sem tudi, da jo bo vsakdo po prečitanju s takim zadovoljstvom odložil kakor sem jo jaz.
Dr. Rud. Mam.
M severnem rtifu.
Ali je bil res na severnem rtiču? Tako vprašuje ves svet.
F bog i dr. Cook! Več kot dve leti se je drsal po večnem ledu proti severnemu rtiču, sedaj, ko se je srečno vrnil, mu pa ljudje nečejo verjeti, da je res dosegel svoj cilj in da je resnično na severnem rtiču razvil zastavo Združenih držav ameriških.
Skoro tisoč let že mislijo ljudje na to, da bi dosegli severni rtič. Koliko ljudi je za to idejo že trpelo, koliko jih je že šlo V smrt. Danes že već ni mogoče našteti vseh t isti h,ki so poskusili čez večni led dospeti do one točke. Severni rtič ima že svojo dolgo vrsto mučenikov.
Prvo ekspedicijo na severni rtič je vodil Thornal leta 1002. On je bil prvi, ki je našel rod Eskimov, ki so seveda pogumnega moža hitro ubili.
Petsto let pozneje, namreč leta 1501. se je odpravil Costereal na pot, da bi našel najkrajšo zvezo z Indijo, a zašel je na sever in se ni več vrnil.
L. 1533. sta se odpravila \Villon-ghlev in Durforth, da bi prodrla do severnga rtiča. Cez več kot dvajset let so našli njiju trupli.
Rikard Chaneellor se je odpravil na severni rtič 1. 1555. Takratni znanstveniki so sanjali, da morajo biti na severnem rtiču ogromni zakladi. Chaneellor je šel iskat zlata in je našel smrt.
Leta 1578. se je smeli angleški pomorščak Froshuber odpravil s 15 ladjami na severni rtič. Njegovi spremljevalci so večinoma pomrli. Froshuber se je pač vrnil, a prinesel je seboj smrtno bolezen, ki ga je kmalu vrgla v grob.
Leta 1579. se je vrnil s take ekspedicije Humphrev Gibert le za toliko časa, da je na domačih tleh umrl; njegov tovariš Parmenius je že poprej zmrznil
Leta 1606. se je odpravil John K u igli t na severni rtič in se ni več vrnil.
Leta 1608. je priredil tako ekspedicijo znameniti Hudson. Daleč gori v Grenlandiji so se mu uprli njegovi spremljevalci. Niso hoteli več ž njim. Zapustili so ga na večnem ledu. Ali je zmrznil, ali je umrl lakote, ali so ga požrli medvedjef
Leta 1721. so Barlow, Knight in Vanghan napravili ekspedicijo. Na ladji je bilo 37 oseb; vrnil se ni nihče.
Leta 1735. jo šel poročnik Lasse-nius z 52 tovariši isto pot Skorbut jih je vse pokončal.
svojo soprogo danes odpotovati v Saint-Moritz, je svoj odhod preložil za osem dni.«
Tudi cesar Viljem ni bil na Dunaju nič posebno priljubljen. Imel je navado, da je prišel vsako leto na Dunaj na slavnost 7. huznrskega polka, čigar imetelj je bil. Nekega dne je bil polk premeščen v — Debre-czin in cesar Viljem ni več mogel na Dunaj hoditi.
Toda znal si je pomagati. Dobil je vsak čas kak drug povod, da je prišel na Dunaj. Toda dvorniki so si znali pomagati. Sestavili so vedno take programe, da cesar Viljemu ni ostalo čisto nič prostega časa in končno ga niso pustili več izstopiti na Dunaju, nego so peljali njegov posebni vlak direktno v Penzing.
Nekega dne je hotel cesar Viljem priti v Bruck ob Litvi, kjer je veliko taborišče avstrijske armade. Da bi bil ta obisk onemogočen, je vojna uprava razglasila, da je v taborišču nastala epidemija. Cesar Viljem je moral ostati doma.
Takih in enakih dogodkov hi lahko navedli še mnogo.
V letu 1907. pa so se razmere naenkrat izpremenile. Nekega dne je nadvojvoda Fran Ferdinand v strogem inkognitu povsem skrivaj odpotoval v Berolin. imel je s cesarjem Vljemom štiri ure trajajočo konferenco in se je še tisti dan vrnil na svoj grad. Kakor so tudi ta skrivnostni obisk skrivali izvedelo se je vendar zanj. Najprej so ga oficijozi sploh tajili, a ko ni šlo tako. so našli vse polno drugih izgovorov. Tod je bilo čitati.da je nadvojvoda dobil tako bolezen v ušesu, kakoršno je imel cesar Viljem in da ga je šel vprašat, kako je ozdravil. Tam zopet je bilo čitati, da hoče nadvojvoda prezidati neki grad in da je šel cesarja Viljema prosit. naj mu priporoči kakega arhitekta, češ. dunajski arhitekti da ne znajo dosti. Občinstvo se je zadovoljilo s temi imenitnimi pojasnili bistroumnih ofi-cijozov.
Od tega skrivnostnega obiska nadvojvode Frana Ferdinanda v Be-rolinu datira intimnost med dunajskim in berolinskiin dvorom, ki je bila od meseca maja 1908. tolikokrat manifestirana in ki je dobila sedaj novega izraza pri cesarskih manevrih na Moravskem. Tudi avstrijski in nemški prestolonaslednik sta se minolo zimo v kazinu v Saint-Mo-ritzu vpričo vsega občinstva slovesno sprijaznila.
Danes ni nobenega dvoma več, da je bil na skrivnostnem obisku nadvojvode Frana Ferdinanda v Bero i m u sklenjen med Avstrijo in med Nemčijo dogovor zaradi aneksije Bosne in Hercegovine in morda tudi še glede drugih načrtov na Da tkanu in da od tod izvira sedanja solidarnost med Dunajem in Berolinom. Toči;: v srcih slovanskih narodov ni zveza med Avstrijo in med Nemčijo našla nikdar odmeva. Slovanski narod i nečejo o tej zvezi ničesar vedeti. Slovani so bili in bodo vedno neizprosni nasprotniki te zveze, ki služi samo pangermanskim namenom. Nemški cesar lahko inspicira pripravljenost avstrijske armade na Moravskem. a zaveda naj se. da je vsaka politična zveza brez realne vrednosti, če ni zasidrana v srca prebi valst va.
»oranje OvbtaL
Delovanje deželne vinarske zadruge se je pričelo v isti smeri, ki ji je bila določena na njenem ustanovnem občnem zboru v ljubljanskem »Unionu«. Že takrat smo trdili, da to podjetje ne bo nič drugega, kakor nova firma za klerikalno strankarsko organizacijo, pod katere imenom se bodo lovile razne državne subvencije in uredile nove jasli za lačne kori-stolovce, katerih mrgoli danes v klerikalni stranki. To prepričanje nam je še bolj utrdil zadnji shod v Sv. Križu pri Kostanjevici, ki ga je sklical načelnik te vin. zadruge, poslanec dr. Hočevar na dan Malega šmarna. Gosp. dr. Hočevar, ki ne more preboleti po naprednjakih pre-krisanih klerikalnih računov in svoje smole na zadružnem polju v Krškem, se je podvizal v Sv. Križ, da tam pridobi vinogradnike za gospodarske in politične smotre deželne vinarske zadruge. Prišel je rje osnovat krajevno vinarsko zadrugo, s katero je doma v Krškem pogorel, ker sam kot jurist nima strokovnega znanja o vinarstvu in kletarstvu, moral je vso stvar kmetom razložiti c. kr. kletarski nadzornik g. Gom-l>ač. katerega strokovna izvajanja so prišli poslušat tudi nekateri napredni vinogradniki iz Sv. Križa in Kostanjevice. Po Gombačevetn govoru so gos]unije udarili na politično struno. Glavno besedo je imel kaplan Fatnr, katerega častno stražo je tvorilo vesoljno križevsko čukarstvo.
Križevski veljaki, kakor gg. Ke-rin, domači župnik Pavlic in drugi vinogradniki, ki bi gotovo kaj pametnejšega povedali, niso prišli do besede.
Samo kaplan je imel mnogo povedati o kmečki zvezi«, ki temelji na »krščanstvu in narodnosti«. Predlagal je tudi naj se za pripravljalni odbor te krajevne vinarske zadruge imenuje kar odbor slavne kmečke zveze«, da se tako se bolj pokaže »nadstrankarstvo« tega podjetja.
Predlagal je tudi zaupnico poslancema dr. Hočevarju in dr. Su-steršiču. Vsi kaplanovi predlogi so bili seveda sprejeti. — 0 železnici, ki naj bi tekla po krški dolini od Brežic do Novega mesta, je govoril g. P« islanee.
Dr. Hočevar je pri tem zabavljal na zastopnike prizadetih občin, ki so se baje pri tej progi vsedli brežiškim neuiškularjem na lim in delajo za projekt, ki bo neroden samo za brežiške nemčurje. (Gospodu županu Zurcu v Kamliji se je močno kolenilo). - Dalje je trdil dr. Hočevar, da ti zastopniki občin in mest ob Krki delnji) z brežiškimi nein-eurji za ozkotirno železnico. med tem, ko se on poteguje za normalno-tirno in da bo on delal za drugi projekt, kakor so ga odobrili zastopniki teh občin.
Kar je tukaj trdil dr. Hočevar, je kompletna neresnica. O ozkotirni železnici se sploh nikdar govorilo ni in imajo pri celi stvari vso moč v ro-kah prizadete cbčine, med katerimi je seveda tudi brežiška, katere se ne more od >odelomijn izključiti. Nem-čurjem se torej ni nikdo na lim vse-del, ampak vsak član /< lezniškega odbora natanko ve, za kaj se gre.
Gospod poslanec dr. Hoče' ar je pokazal velik talent v preobraćanju dejstev in pri tem nepremišljeno udaril tudi po županu Zurcu, kateri ima sedaj nalogo, da svojega somišljenika poduči o celi stvari  in mu
pove, da nimajo brežiški nemčurji backov pred seboj, kakor gospod državni poslanec.
Križevski shod je bil v dvojnem oziru na mestu. Prvič se je na njem še očitneje pokazalo, da je deželna vinarska zadruga strogo klerikalno strankarsko podjetje, kateremu morajo vsi pošteni vinogradniki nasprotovati in jo kot strankarsko-politično organizacijo z vsemi sredstvi pobijati; drugič pa smo prišli do spoznanja, da se mora v bodoče tudi »nedolžnemu« dr. Hočevarju gledati na prste in paziti na njegove l»esede, ki so vse drugo, kakor sama in gola resnica.
Uffleli - moftnik.
Za kranjsko učiteljstvo je prišla nekaka doba preiskušnje, prava jeklena kopel. Kar je bilo gnjilega, to odpada, le zdravo krepko jedro mu ostaja in kljubuje intrigam in podkupovanju.'* Po mojem m mm ju življenje tistih^ brezznačajnežev, ki so zadnji :2 leti preskočili v klerikalni tabor, ne more biti srečno. Naj si so vsled izdajstva dobili še tako lepe službe ali pa imajo upanje, da jih dobe, ti ljudje ne morejo imeti mirnega spanja, v oči ti ne morejo odkrito pogledati, kajti črv v vesti jih mora grizti, če jim je je le še količkaj ostalo.
Neprestano pa mora tem ljudem stati pred očmi pogled na tiste može-I n ar a je, ki vkljuh uboštvu radi trpe, samo da si ohranijo čiste roke in mirno vest. Klerikalci zvezani s Kalteneggerjem strahuje jo napredne učitelje najbolj s tem, da jih pošiljajo v —- Sibirijo. Iz krajev morajo nenadoma stran, kjer so se vživeli, pridobili si zvez in znanstev, kjer so si z delom pridobili pošteno socijalno stališče.
V nov začetni boj se morajo podati starejši možje. Pa kaj. Co bi že nje same ta nesreča zadela! Žena in otroci so še hujše prizadeti kakor oče. Žena je bolj priklenjena na družbo, v kateri je bivala dolgo let in kjer je morda doma, kakor mož. Otroci pridejo med tuje ljudi v kraje, kjer jim je težko dobiti primerno šolsko izobrazijo. Pri tem pa nismo upoštevali moralne strani. Taka prestavitev v Sibirijo se v ljudstvu na-hujskanem po brezvestni duhovščini, razlaga vse drugače. Ali mislite, da duhovnik pove, da je učitelj le zato j nest a vi jen, ker je značajno branil svoje prepričanje 1 Xe. duhovnik širi med ljudstvo vesti o njegovi nezmožnosti in o stanovskih* grehih. In ljudstvo seveda verjame, ker na tako satansko zlobnost. ki jo kažejo I klerikalci, samo niti misliti ne more. '
Ce se tako uživimo v položaj preganjanega učitelja, moramo priznati, da učitelj - mučenik danes ni fraz;!. Najhujše je ta hip prizadet g. Po t o kar , ki so ga iz Sent Lovrenca pognali združeni Kaltenegger-Lainpe - .Jare v Banjoloko, Zdaj početkom septembra se je moral seliti. S Kočevja je bilo nastopiti daljno pot z vozom. Naložili so Potokarjevo opravo in štiri otročice. Prišedši vrh hriba, je začela ploha. Streja j«' udarila tik voza. Konji so se splašili. Družina je vsa jokala, bila do skrajnosti preplašena. Večja nesreča se je preprečila le s tem, da je voznik zmagal konje. V tem pa je lila ploha, da ni pomagala nobena plahta. A sa oprava zimnice, divan, perilo, podobe — vse uničeno... Ni treba go-
Leta 1741. j" napravil tako eks-pedicijo Behring   Vrnil se ni nihče. Leta    1819. s-, t a sla    na    to pot
Franklin in Hood, leta 1833. Jules de Blosseville, leta 1854. Bellot a nobeden se ni vrnil.
V letih 18*1. do 188:i. je vodil veliko ekspedicijo na severni rtič Greelv; večina njegovih spremljevalcev je umrla.
Končno se je 1. 1896. Andree v zrakoplovu odpravil na severni tečaj in svoj smeli poskus plačal ž življenjem.
Koliko je še drugih, ki so se udeležili različnih ekspericij na severni rtič in našli tam le grob v večnem ledu.
Koliko jih je pa šele, ki so napravili take ekspedicije, a se vrnili srečni in zdravi.
Do sevrnega rtiča pa do sedaj ni prišel še nihče.
Dr. Cook je resen znanstvenik, ki je bil že vodja različnih velikih ekspedicij. Sedaj se je vrnil s svoje ekspedicije na severni rtič. Odsoten je bil dve leti. Slovesno zatrjuje, da je dosegel svoj cilj, a ljudje mu nečejo verjeti.
Cook je po pravici ogorčen .Zakaj verjamejo ljudje Stackletonu in Pearvju, da sta dosegla južni rtič in zakaj ne njemu, dasi ima za svoj uspeh ravno take dokaze, kakor ona dva.
Čudno je, da najbolj neverni Tomaži so ravno Amerikanci. Nemo propheta in patria? Mislim, da igra pri tej nevernosti največjo vlogo —
zavist. V Amer-ki je na tisoče ljudi, ki ^e pripravljajo na razkritje severnega rtiča; ti so v strahu, da jih je Cook pripravil ob bodočo slavo, ob upanj«', da se bo ves svet z njimi bavil in da ho tudi materijelna žetev bogato izpadla.
Ali položaj dr. Cooka je vsekako jako siten. Ca.-de ga kralji in princi, znanstveniki in ministri, slave ga časopisi, a vzlic temu ga vprašujejo za dokaze, če je res dosegel severni rtič.
Cook se je razi jut il in je vsem dvomljivcem -veta zaklicali »Ce ne verjamete mojim besedam, pa pojdite na severni rtič; tam bo«lete našli kovinasto cev. v kateri so taki in taki dokazi, izpričujoči, da sem bil jaz res tam.«
Krepak je 1a odgovor, izvrsten je, a kaj, ko je tako preklicano težko in nevarno iti na severni rtič.
Zanimivo, nad vse zanimivo je, kar pripoveduje dr. Cook kako je potoval čez večni lev. Ljudje ga strme poslušajo, kar sapo zadržujejo — a naenkrat se prikaže na njihovih obrazih senca in na vseh ustnicah trepeče vprašanje: Ali je pa vse to tudi res?
O, da, prav hudo neprijeten je položaj dr. Cooka, zlasti ker je v njegovem poročilu nekaj nedostatkov in protislovij za katere od njega ni dobiti zadovoljnjočih pojasnil.
Prav v tem času, ko je takorekoč ves svet imel v pretresu Cookovo poročilo o razkritju severnega rtiča in si skušal napraviti sodbo, jeli Cook res dosegel svoj cilj ali ne, pa je brzojav prinesel   senzacijonalno vest,
da je ta isti cilj dosegel drug potova-lee Robert Pearv.
Tudi ta je znamenit razizkova-lec Grenlandije in za njo ležečih doslej še nerazkritih delov sveta. Potoval je že opetovano po onih »pokrajinah« in sicer dvakrat s Cookom. Skoro poldrugo leto je tega, kar se je odpravil na pol, da prodere kolikor mogoče blizu nevernemu rtiču. Nič se ni slišalo ves čas o njem. Zdaj naenkrat je brzojavno sporočil, da je dosegel severni rtič in tamkaj razvil ameriško zastavo.
Ali je to res T se zopet vprašuje strmeči svet in zopet ga navdajajo dvomi, ki jih pa še ne more utemeljevati, ker je Pearv še daleč gori v Grenlandiji in bo še preteklo nekaj časa, predno bo prišel med civilizirane ljudi in bo mogel podati dokazov za resničnost svojega poročila.
Ce pa severnega rtiča nista dosegla ne Cook in ne Pearv? Potem ga pač doseže kdo drugi.
Živimo v času, ko dosega človeški duh takorekoč dan na dan nove triumfe. Kaj je človeški duh s pomočjo znanosti vse dosegel v tem času, ko je postala znanost svobodna in se otresla slehernega cerkvenega vpliva. Prave čudeže je ustvarila znanost: Iznajdbe zaradi katerih bi bila cerkev svoje dni sežgala nebroj ljudi kot čarovnike, in razkritja, ki jim kaj enakega od Kolumbovega časa ni dobiti primere. V tem delu in njega veličastnih uspehih se vidi moč in velikost človeškega duha in dokaz, kako vzvišeni ideali navdajajo prav sedanji rod. F. IL
voriti o nevarnih posledicah te nezgode za zdravje te nesrečne rodbine.
A če tudi danes naš prijatelj Po-tokar z ženo in 4 otroki stoji kot revež — vendar je mož bogat: neonia-deževan je njegov značaj, čiste so njegove roke. In Vi vsi tisti, ki Vas je zvabil mamon, da ste postali izdajalci, Vi vsi skupaj niste vredni, da Potokarjevim čevelj odvežete. Profesor Tominšek, če boste predavali gimnazijcem o značajih, pustite enkrat značaje iz grških in rimskih časov, opišite jim raje klasični značaj preganjanega kranjskega učitelja. In če je treba radi nasprotstva pokazati na osebo, ki po vetru plašč obrača, menda ne boste v stiski, da jo najdete in učencem predstavite. Ž.
Notranji položaj.
Demisija ministrov?
D u n a j , 10. septembra. »Die Zeit« piše. da bodo v ponedeljkovem ministrskem svetu nekateri ministri demisijonirali, in sicer dva nemška svobodomisleca, en Poljak in en minister, ki stoji kršč. socialcem blizu.
Konference pri Rienerthu.
I) u D a j , 10. septembra. O današnji seji čeških poslancev pri Bie-nertha se poroča sledeče: Ministrski predsednik je naznanil došlim poslancem, da bo češki dež. zbor sklican 21. t. m. Češki posl. so izjavili, da je naloga dež. zbora pogajati se, oni sami so prišli na konference samo v svrho informacije in niso prevzeli nobenih ohveznostij ne napram vladi   ne napram Nemcem.
Češki fevdalci.
Praga, 10. septembra. Dne 19. t. m. bodo imeli tudi češki fevdalci svojo sejo. S Cehi so fevdalci edini v tem, da se ne sme Nemcem dati za ekstrakcijo nobena odkupnina in da se morajo pogajanja vršiti v češkem dež. zboru.
Ogrska.
Kriza.
Budimpešta, 10. septembra. Lukacs je prej ko slej mnenja, da je za rešitev krize poklican v prvi vrsti sedanji kabinet. On sam bo stopil v ospredje le, če bo neobhodno potrebna. Za sedaj pa je popolnoma pasiven in upa, da mu ne bo treba nadaljevati akcije, poleti započete.
Škofje.
U u d i m peš t a, 10. septembra. Rumunski škofje so imeli tridnevno konferenco v kateri so se posvetovali o jezikovnih naredba h Apponvjevih. Mnogo škofov je izjavilo, da raje odlože svojo čast nego za ukažejo svojim duhovnom poučevati verstvo v kakem nerumunskem jeziku. Sprejela se je resolucija proti naredbam grofa Appouvja.
Carjevo potovanje
Pet r ograd, 10. septembra. Iz poučenih krogov se čuje, da carska dvojica ne bo obiskala niti sultana niti laškega kralja. Bolezen carin je pa je le pretveza, vzrok je bojazen pred ruskimi anarhisti, ki jih je na Laškem vse polno. Nasproti temu se pa poroča iz oficijelnih ruskih krogov, da ni ničesar znanega o tenu da bi bil car opustil misel na potovanje. Vsled bolezni carinje se bo potovanje sicer oddaljilo ne pa odložilo.
Koneo švedske generalne stavke.
Š t o k h o 1 m , 10. septembra. Ker so bile razne diference glede pogojev in ker so se nekatere strokovne organizacije upirale, se zopet ni začetek tlela ni izvršil povsod enako hitro. Alkoholno prepoved je vlada razveljavila. Vojaštvo, ki je med stavko bilo poklicano iz province v glavno mesto, se je zopet vrnilo na deželo.
Perzija.
T e h e r a n , 10. septembra. Pred odpotova njeni bi vsega šaha na Rusko je izbruhnil tu velik požar, ki je povzročil nad milijon škode in v katerem je poginilo nad 50 ljudi. Sumi se, da so zažgali pristaši bivšega šaha.
Berolin, 10. septembra. Med bivšim šahom in vlado se je doseglo popolno sporazumljenje. Vlada je izplačala rento za četrt leta. Šah je odpotoval z velikim spremstvom.
Maroko.
Madrid, 10. septembra. Položaj v Maroku je za Špance vedno zelo slab. O onem odločilnem pohodu, ki se je že davno obljubljal, še ni ničesar čuti. Stroški so vedno večji; sedaj znašajo na dan 500.000 peset. Doslej se je izdalo   že 100 milijonov.
jiMpar pntB i
Taiaiaaaliia
UPNHL
V četrtek je razprava trajala z malimi odmori od 8. zjutraj do 8. zvečer. Ves ta čas je govoril državni pravdnik Accurti.     Povedal ni nič
novega, nego je premleval samo to, kar je že povedal v obtožnici. Predvsem se je trudil, da opere glavnega svedoka Nastića pred očitanjem, da je agent-provocateur, ter ga naslika kot povsem zanesljivo in verodostojno pričo.
Pri včerajšnji razpravi je" bilo navzočih 15 zagovornikov.
Predsednik jih je vprašal v katerem redu da hočejo govoriti.
Zagovornik dr. Lev M a z z u r a je odgovoril, da bodo govorili po tem-le redu: 1. dr. Hin kovic (za oba Pribičeviča, Petroviča in Malo-hahiča); 2. dr. S. B u d i s a v 1 j e -v i ć (za Ogrizovića, Hercegovca, Rebračo in Hajiča); 3. dr. Nemec (za Živ kovica, Gjurića, Oblakoviča, Kačara in Mat i j ase vica); 5. dr. B e r t i č (za Radovano-viča in Ceriča); 0. dr. R o k n i č (za tri obtožence iz dubiškega okraja); 6. dr. G j u r g j e v i č (za Vasica in Hrvacanina); 7. dr. Š. M a z z n r a (za Kalembera); 8. dr. Š p a n i č (za dr. Gjuriča); 9. dr. Sol ari č (za obtožence iz okraja G jula ves); 10. dr. B e I o b r k (za obtožence iz .Jasenovca); 11. dr. Lev M a z z u r a (za Kalembera in \ ukoragoviča); li?, dr. Gaj (za obtožence iz Dvora); 13. dr. M e d a k o v i č (za Podunav-ca in Jagujiča); 14. dr. P. M a g d i č (za Zukanoviča, Vuksana in Drago-savea); 15. dr. M i 1 a d i n o v i č (za Kutuzova in Kalafatiča); 16. dr. W i n t e r (za Vuketiča) in 17. dr. Dušan P o p o v i č (za Bekiča in ostale obtožence iz Virgin mosta).
Na to je nadaljeval svoj govor drž. pravdnik. Med drugim je naglasa 1. da je vporaba srbske zastave veleizdajalski pojav ter v podkrep-Ijenje te svoje trditve čital naredim — madžarskega ministra za notranje posle, s katero se zabranjuje razobe-šanje drugih zastav razen madžarske.
Dr. H i n k o v i č: Ali je madžarska naredba merodajna za Hrvatsko.' Citirajte še francoske naredbe!
Dr. Po po v i č: Zato smo mi proti madžarski zastavi na Hrvatskem.
D r ž. p r a v d n i k: To nimate prav. To je velika razlika. Srbska zastava je pri nas zastava tuje države.
Dr. Po p o v i č: S to vašo naredbo bodo pristaši edinstvene madžarske države zabranili hrvatsko zastavo na Hrvatskem.
I) r ž. j) r m v d n i k: Z vami se ne bom prepiral o državnopravnih stvarc]}.
Dr. M a <r d i ć: V Subotici po tej naredbi zabran j u jejo razobeŠanje hrvatske zastave.
Dr. (i a j: A madžarske šole na Hrvatskem !
D r ž. p r a v d n i k: Madžarske šole niso nevarnost za Hrvate, pač pa srbske... (Silno ogorčenje med zagovorniki in občinstvom.) Državni pravdnik je na to nadaljeval svoja izvajanja ter rekel med drugim: Proglasujem svečano za podlo podtikanje, da bi bil ta proces vprizor-jen proti Srbom za to, ke»- so Srbi in ker čuvajo pravoslavno vero in svoje posebnosti.
Vsi ti. ki sede tu na obtožni klopi, so obtoženi radi tega, ker so se drznili zapeljevati verne podanike našega vladarja k nezvestobi in nelojalnosti tako. da jim sedaj preostaja edino milost našega premilostlji-vega vladarja Frana Josipa I.
Dr. M e d a k o v i ć: To je divno! Tako govori še pred obsodbo!
Dr. Hin ko vi č: Stvar zares postaja vedno lepša. Na to je predsednik odredil odmor.
Prljatellem slovenskega dllBštva.
Vsak narod zre s ponosom na svojo mladino, zavedajoč se, da zavisi od nje njegova bodočnost. Za cvet mladine se smatra povsod akademič-na mladež in m čudno, če se bije danes na Slovenskem za akademični naraščaj tako hud boj.
Pred kratkim so se zbirali v Ljubljani akademiki, ki se ogrevajo za konservativne in nazadnjaške nazore. Prihodnji teden pa pridejo v slovensko stolico narodno - radikalni akademiki; v dneh od 10. do 19. t. m. se vrši v Ljubljani III. shod narod-no-radikalnega dijaštva. Že ime samo pove, da bodemo pozdravili v svoji sredi mladino, ki si je napisala na svoj prapor najodločnejšo propagande narodne ideje, mladino, ki pa tudi v kulturnih vprašanjih ne dela s klerikalizmom nobenih kompromisov.
Narodno - radikalni akademiki so Vaši stari znanci. V dunajski »Sloveniji«, praški »Adriji« in gra-škem »Taboru« se pripravljajo za bodoče delovanje med narodom; v akad. ferialnem društvu »Prosveti« že tekom svojih dijaških let praktično uveljavljajo teoretsko pridobljeno znanje; v glasilu narodno - radikalnega dijaštva »Omladini« se zrcali sila njihovih   idej. Jasno je tedaj,
(Dalje t prllanH).
1. Prilog« jMifom—■ ■amr it 207. in 11. »eptenbra t
0 pridejo v belo Ljubljano najodlič-
,ejši gostje, oni tako po številu kot K) idejah najmočnejši del slovenske l^ad. mladine, na katerega lahko s p u osom zre slovenski narod. Poleg ijih pa počaste slovensko prestolico svojim obiskom v velikem številu k>ski. hrvatski in srbski akademiki.
Namen III. shoda narodno - radikalnega dijaštva je razmotrivanje resnih dijaških in kulturnih vprašuj: na javnem ljudskem shodu pa » bo tudi manifestiralo za slovensko šolstvo.
Podpisani pripravljalni odbor j,. ivlja pred vsem starejšine sloven-akademičnih društev, da slede v vso pazljivostjo razpravam III. shoda nar.-rad. dijaštva ter upravičeno f.ričakuje, da bo tudi vsa ostala slovanska javnost iskreno pozdravila ta »lied i?! se s toplimi simpatijami so-ndeleževala njegovih priredb.
V L j ti b 1 j a n i . 10. sept. 1909. Za pripravljalni odbor: Dr. Oton Fettieh - Frankheim, t. tajnik. Adolf Ribnika:*, predsednik.
Dnevne vesti.
V L'ubrjatu, 11 septembra.
Pristranost  deželnega odbora.    Deželnemu    odboru vojvodine kranjske se je poslala 15. julija t. 1. sledeča prošnja: »Visoki deželni odbor vojvodine kranjske v Ljubljani! Vseučiliški odsek dunajskega dijaštva se obrača na slavni deželni odbor s prošnji), da    blagovoli kupiti par stotin  vseučiliških   brošur »Slovenska visoka šola v Ljubljani« ter razdeliti  meo!  narod. Svojo prošnjo opiramo na sledeče razloge: l. Namen naše brošure je zanesti med narod zanimanje za vseučiliško vprašanje, pojasniti Škandalozne nastope nemških buršev in njihovih zaščitnikov pri   akademičnih   oblastih ter vladi, upravičiti našo zahtevo po slovenski visoki šoli v Ljubljani ter na-esti primerne korake,   ki utegnejo voditi  v dosego tega cilja.    T parno, da se nam je to v polni meri posrečilo. 2. Neogibno je potrebno, da naše ljudstvo o vsem tem zve. Ker je brošura pisana poljudno in živahno, je »ravna   izpolniti    svoji, agitačuo in informacijsko misijo v  polni meri.     Gotovo je. da so slovenske korporacije dolžne, podpirati    vsa taka nodjetja. saj  t > delajo tudi nemške. 4.  Ker je slavni deželni odbor z nakupom brošure    Boj    za slovensko vseučilišče«   pokazal, da umeva tozadevno svojo nalogo, se muljamo, da iisliši tudi našo mošnjo, posebno, ker tvori naša brošura najlepše izpopolnilo brošuri slovenske   dijaške zve-Na to prošnjo ni deželni odbor še danes odgovoril, če tudi bo že kmalu dva meseca, odbor je prošnji* >l»rejel. (V pomislimo, da je deželni d bor nakupil tisoč brošur klerikal-dijakov, da pa na prošnjo nekle-i kalnega   vseuči liškega dunajskega h ka v dveh mesecih niti črhnil ni, tedaj je pač   upravičeno vprašanje neklerikalne deželne poslance, do kidaj se bode   dopustilo deželnemu odboru podpirati na deželne stroške klerikalce, druge pa ignorirati? Kaso napravili z deželnimi št i pen-i.iami za medicine«', ki so   jih kar lirrz razpisa podeljevali klerikalnim jakom, tako so naredili z brošura-in   bodo   nadaljevali,     dokler se jim ne pokaže ojstrina nek lerikalne-jra zoba.    Neklerikalni    deželni pošalici, na vjis j«*. <la     uvedete temeljito reformo!
Nauki katoliške cerkve in klerikalci. Vedno imajo klerikalci vero na svojih umazanih jezikih in /. nauki katoliško cerkve stresajo ■ >krojr sebe, kakor bi medved hruške tresel. Toda v srcih nimajo nič ve-n*. nego samo trrdobije. in za nauke katoliške cerkve jim je lako malo. ua jih niti ne poznajo. 1900 let je od I z ve I i carjevega rojstva, a tisti, ki vedno trobentajo, da se bore za vero )! za nauke katoliške cerkve so si /daj med sabo v laseh, kdo vero in niiiike prav razlaga. Tcrscglav je na čukarskem shodu v Mirnu na Goriškem oznanja! nov katolicizem, ki • naletel na strastno nasprotovali je l»ri mnogih duhovnikih. Kar uči Ter-seglav to je v direktnem nasprotju s b in. kar  uči   katekizem ni čuda
torej, da je prišlo do boja med kleri-k;iI<-i samimi, kdo da oznanja pravo ■ •r-o. Terseglav se brani v »Mladosti« in v »Slovencu« uprav krčevi-Ne lastimo s;i seveda prav nobene sodbe o tem teološkem prekidanja, ki bi k o živo spominja na gotove prepi-kantne  polemike  srednjeveških menihov o menstruacij in o popkih iz-estnih svetopisemskih oseb.   Z našega stališča bo samo dobro, če zrnata Terseglavova    razlaga katoliške v»re in katoliških   naukov. Konse-kvenca te razlage je taka morala, da !*i se je še cigani branili, taka morala pa m o r a že v   doglednem času cerkev tako kompromitirati, da bo duhovščina izgubila ves    vpliv na spodobno mislece ljudi. Občinstvo pa opozarjamo, naj prav pazljivo zašle-
L
duje to teološko vojno. Ne samo, ker je res prizor za bogove, da se sedaj ravsajo klerikalci   med   sabo, kdo
oznanjnje pravo vero in kdo krivo vero, nego ker ta vojna t^ko živo kaže, da enim in drugim izmed teh klerikalcev sploh nič ni sa vero ih za katoliške nauke, ter da imajo eni in drugi vero samo za sredstvo v dosego posvetne moči. Z vero vežejo ljudem roke in jim oteinnjujejo razum, vera jim je le vir dohodkov in moči in prav nič drugega.
-j- Gg. Antonu Kristanu in L. Lotriču. Zasebna poročila mi potrjuje, da so »Slovenčevi« podatki o shodu »Svobodne Misli« v toliko resnični, da sta smatrala za svobodomiselno dolžnost napasti narodne radi-kalce in mojo osebo. (i. Kristan ste pogrevali staro laž, da se delam po političnih shodih, kakor da sem pobožen katolik. Po »Slovencu« pobrane i z m i š 1 j o t i n e o litijskem shodu ste spet ponovili. Tudi Vi gospod Lotrič ste nekaj namigovali, kar ste si kar na celem izmislili. Poživljam Vaju, da se bojujeta s poštenim orožjem celo napram naprednjaku. Pri g. Kristanu mi je končno umljivo, da je delal reklamo za svojo stranko in s tem p o k v a r i 1 shod »Svobodne Misli«, da se je temu pridružil tudi g. Lotrič, to si težje razlagam. Prosim Vaju, da si nehata domišljevati, da mora biti vajino ume van je svobodomiselnost] in Vajina taktika za nas druge svohodomi-selce dogma in da je treba napadati vse tiste, ki nismo do pičice Vajinega naziranja. Delajte Vi po svoje, a ne močite polen našemu delovanju. Pozneje enkrat se bo lahko primerjalo, kdo je in bo za osvobojenje Slovencev več pozitivnega storil: ali narodni radikalci ali gg. Lotrič in Kristan. V Ljubljani. 9. septembra 1909.        Dr. Gregor Z e r j a v.
Dr. Hočevarju je dr. Lampi' naprtil veliko breme, kakršnega ne zmorejo njegova šibka ramena. Naložil mu je zadružno vinarsko organizacijo za celo deželo. Zdaj se revež trudi in poti po krškem okraju, kar se da. Doma v Krškem je imel strahovito smolo, ker so ga prehiteli njegovi nekdanji prijatelji in somišljeniki. Osnovali so vinarsko zadrugo na široki podlagi za celo Dolenjsko. To ga je \ jezilo. Sel je takoj na praznik, dne S. t. m. v Sv. Križ pri Kostanjevici, da se tam rehabilituje. Za svojo desno roko si je izbral nekdanjega svojega protikandidata gosp. klotarskega nadzornika Gombačn. V sili vrag muhe je. Pa kakor reševanje bivšega notarja ni šlo izpod rok. tako bo tudi tukaj veliko neprilik za dr. Hočevarja. Ves pesek v oči ne bo nič pomagal. Oj. gospodine dr. Hočevar, kaj vam je vsega tega treba bilo! ?
— Klerikalen župan kot vlomilec. Bralno društvo v Šmartnem pri Litiji ima najeto sobo, katero »ledi s pevskim društvom »Zvon«. Taisto ima v sobi klavir in omaro, v kateri so shranjene note in vse drugo društveno premoženje. Na prošnjo prostovoljnega gasilnega društva se hrani tod tudi gasilska zastava. Za nedeljo pripravljajo klerikalci mla-deniški shod, a gasilno društvo j»- <»d-
reklo    sodelovanje    pri  1«'j priredbi.
a na    gasi I n<'ga
Dne 9. t. m. so dva čl društva    in    župan Leopold Hostnik vlomili v sobo   bralnega   društvu in pevskega    društva  »Zvon«    odprli z vetrihom društveno omaro in odnesli zastavno gasilnega društva  in  pa zastavili pas pevskega društva »Zvon«. V omari so vse premetali in poškodovali   zastavo društva »Zvem«.   To je navaden    vlom in navadna tatvina. Pozivljemo    pevsko društvo »Zvon« naj    naznani    klerikalnega župana Hostnika in njegova pomočnika kriminalni oblasti zaradi uloma in tatvine. Ta slučaj postavlja razmere v Šmartnem   pri Litiji   v bengalično luč. Iz dejstva, da se drzne župan z dvema pomočnikoma storiti navaden zločin, vlomiti v tujo posest in ukrasti tuje imetje,   se lahko sklepa, na kako stopnjo moralne pokvarjenosti je padla klerikalna družba v Smart-nem.    A kako je bilo mogoče, da so politična nasprotja postala tako velika,    da se spozabi klerikalen župan, torej organ javne varnosti, tako daleč,   da    stori celo uloni in tatvino? Kdo je v ljudeh raznetil tako blazno sovraštvo   do    političnih nasprotnikov }. Kdo je te ljudi, ki sami po sebi vender niso tako pokvarjeni, izpride-ni in lopovski, tako naščuval, da so izgubili vsak   smisel   za poštenje in spodobnost ter menijo, dn namen res posvečuje sredstva in da so dovoljeni tudi uboji, tatvine in vlomi, samo če gre za klerikalno korist? To je delo znanega   M. R i h a r j a ,   ki je služboval kot kaplan pri D. M. v Polju in zdaj dela zdražbo v Šmartnem pri Litiji, fieuvanja in hujskanja tega človeka   so   tako nizkotna, tako ostudna in podla,   da se ni prav nič čuditi njih sadovom,   ki se kažejo v taki moralni propalosti njegovih pristašev, da se župan udeleži uloma in tatvine!   Že da se bodo ljudem odprla oči, da bodo spoznali, kako globoko so parili in kam jih je pripeljalo blazno   hujskanje   podivjanega Ri-
bar ja, je potrebno, da se stvar naznani sodišču. Za sedaj smo najbolj radovedni, kako stališče bo zavzela deželna vlada in koliko časa bo trpela, da bo fungiral kot organ javne varnosti človek, ki je storil zločin vloma in tatvine.
+ Lepaki »Presvete« za slovenske šole so napravili sive lase gospodom okoli deželne vlade. Ker niso v tekstu našli prav ničesar, kar bi mogli zapleniti, so pa iznajdljivi gospodje prepovedali — lepake nalepiti na ljubljanskih oglih. Res salo-monska sodba! Upamo, da ne bo obveljala in da bodo gospodje okoli slavne e. kr. deželne   vlada z pet za
ono blamažo bogatejši.
+ Z rešitvijo rekurza idrijskih klerikalcev proti stavbi mestnega doma čaka že tretji mesec deželni odbor. Ume jemo, da je stališče deželnega odbora zelo težavno. Na eni strnili soglasen sklep občinskega odbora in želja ogromne večine idrijskega prebivalstva, ua drugi strani pa re-kurz 06 klerikalcev. Vendar zadeva je nujna in rešiti se jo mora na vsak način. V zadnji seji se je sklenilo, da deputacija občinskega odbora, ki se zahvali merodajnim činiteljem za podržavljenje mestne realke, skuša tudi to zadeve spraviti v tek. Bliža se jesenski čas in naj se li pusti nedovršeno in nepokrito poslopje še eno zimo izpostavljeno vremenskim vplivom.'! Kar se danes vrši v Idriji v zadevi prezidavanja mestne hiše št. o09, je naravnost zločinsko početje. Niti najmanjšega stvarnega razloga nimajo klerikalci proti prezidavi in vendar se ta zavlačuje edino in samo v veliko škodo občine. Recimo, da deželni odbor zopet ugodi klerikalnemu rekurzu, prično se pravde, ki bodo zopet nepotrebni t roški za občino. Vemo dobro, da če bi bil deželni odbor prepričan, da se v zadevi prezidavanja mestne hiše št. 509 lahkomiselno in zapravljivo gospodari z občinskim imetjem, bi že bil vložil tožbo proti občinskim odbornikom za povrnitev škode, a si tega ne upa, ker ve, da bi prod sodiščem pogorel. Kako je že grozil Osvvald, koliko bodo morali plačevati občinski odborniki! Pa je ostalo samo pri grožnji. Občinski odborniki bi s prav mirno vestjo stopili pred sodišče v trdni zavesti, da so ravnali le v korist idrijske občine. Sicer pa bi bilo tudi zavedno idrijsko prebivalstvo obrnilo hrbet možem, ki bi s svojimi sklepi škodovali občini, pa se je zgodilo nasprotno, še z večjo veČino so bili vnovič vsi izvoljeni. Priporočal bi končno deputaciji, da vzame seboj sliko nedovršenoga poslopja, da se. z njo demonstrira klerikalno postopanje v tej zadevi.
-f- Velik protestni shod goriških Italijanov. Pišejo nam: Za jutri (nedeljo) sklicujejo goriški Italijani velik protesten shod, kjer bodo zopet »slovesno« protestirali proti premeščen ju slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. - Picoolu« pišejo iz Gorice, kako se pripravlja staro in mlado, da bo nedeljska manifestacija (in najbrže tudi demonstracija) proti Slovencem in vladi trnu inpozant-nejša. kajti vsakteri goriški »Italijana, da je vžnljen v dno svoje italijansko duše radi pretečega atentata na italijanstvo »uboge« Gorice! — Župan Bombig (čitaj: Bombic) je pa hitel brzo javiti na ministrskega predsednika in ministra za uk in bo-gočastje, da je vsled ponavljajočih se vesti o premestitvi slovenskih učiteljskih paralelk v Gorico, meščanstvo razburjeno in da se je na magistratu predstavila števiina deputacija meščanstva zahtevajoč, naj on, župan podvzamc najenergičnejše korake in proteste proti nameravani slnvenizaciji italijanske Gorice. Župan kliče ministroma, da naj vlada dobro premisli, predno izvrši ta korak, ker bi ta izvedba dovedla gotovo do energičnih protestov meščanstva. — Tako »Piecolo«. — V očigled tej nesramni gonji goriški b italijanč-kov proti svojim dobrotnikom Slovencem — od katerih edinTh se žive in bogate, — se moramo res vprašati: Koliko časa bodo goriški Slovenci tako mirno in potrpežljivo redili te strupene gade na svojih prsih? Kaj bi res ne bilo mogoče izstradati in iztrezniti teh slovenskega kruha presitih in pijanih goriških italijanskih fanatikov? Res, skrajni čas bi že bil, da bi se makari z bičem v roki že enkrat naredilo red in mir v tem italijanskem hlevu.
-h Čuki in frančiškani. Čuki so res jako dvomljiva družba. Kako pridejo ti ljudje do tega, da žalijo frančiškane in njih redovniško frizuro? Reci čuku, da je frančiškanska frizura zanj najbolj primerna — pa ti bo začel sakramentirati in preklinjati, da se bo kar bliskalo in sramotil bo frančiškane na najgrji način. Tak pogovor je bilo slišati v četrtek ob pol osmih zvečer na jubilejskem mostu. Ljudje so se ustavljali, se smejali, pa se tudi jezili na čukar-sko surovost in brezobraznost. Če bodo ljudje Čuke še dolgo dražili s flečkajnarsko frizuro, bodo ti »vrli« mladeniči še frančiškanski samostan »šturmali«.
+ Čnkl na Češkem. »Slovenec« je prinesel notico o čukarskem shodu na Češkem. Dobro bi bilo, ko bi ponatisnil, kar je na primer praški »Čas« poročal o tistem čukarskem nastopu; ljudje bi se kar valjali od smeha. Ena pa se mora pustiti češkim čukom: spodobnejši so, kakor slovenski čuki. Dočim so slovenski čuki vzeli sokolski kroj, s čimur so si posebno nakopali občno zaničevanje, imajo češki čuki svoj poseben kroj, in sieer modre srajce. Iz tega se vidi, da so češki klerikalci vendar veliko boljši in dostojnejši ljudje, kakor slovenski klerikalci.
-f- fz poštne službe. Imenovani so: pristav Anton Hoc za poštarja v Postojno, Val ter Kauekv za poštnega oficijanta v Kočevje in Štefan Breznik za Ljubljano. Prestavljena sta Arnošt Rojic iz Ljubljane v Opatijo, Fran .Jereb iz Opatije v Ljubljano.
-h Iz šolske službe. Prov. učiteljica v Černomlju, Pavla Baver, pride v Ceplje, učiteljski kandidat do sip Gorišek pride v Dobliče.
— Umrl je včeraj vrli rodoljub in somišljenik narodno - napredne stranke gosji. Mihael Hribar, gostilničar na Martinovi cesti. Blag mu spomin!
— »Domovina«, vzgojevalno in izobraževalno društvo, ki si je stavilo za nalogo osnovati ljubljanskemu srednješolskemu dijaštva dobro dijaško kuhinjo, ustanoviti prepotrebni dijaški internat in dajati bolnim dijakom tudi bolniško preskrbo, ima svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek. Opazno, da se toga zborovanja v mno-gobrojnem številu udeleži ljubljansko napredno občinstvo in s tem dejanski pokaže našim srednješolcem svoje simpatije. Občni zbor se vrši — ne, kakor smo včeraj pomotoma poročali, v hotelu »Tivoli« — ampak v mestni posvetovalnici na rotovžu in sicer ob (i. uri zvečer. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Karel Triller in tajnik Adolf Ribnikar dasta vsakomur radevolje nadaljna pojasnila.
— III. narodno - radikalni shod. Vabila na shod so se ravnokar razposlala. Ker pa se morda komu vabilo pomotoma ni poslalo — kar je pri velikem številu razposlanih vabil umljivo -— prosimo vsakega, ki bi vabila ne dobil, naj blagovoli reklamirati. Dobre« došel pa nam je na našem shodu vsak — z vabilom ali brez vabila, ki je le formalnost — kdor z nami simpatizira.
— Naprednemu učiteljstvu! V dneh od 10. do 120. septembra se vrši v Ljubljani III. shod nar. radikalnega dijaštva. Vabila za na shod so se že razposlala. Radi velikega števila teh smo morda koga prezrli. Naj se vsakdo takoj priglasi, da se mu vabilo in spored vpošlje. Na shodu se bo obravnavalo par točk — manjšinsko delo — ki so zanimive pred vsem za oni faktor, ki deluje na obmejnih krajih med ljudstvom, to je za učiteljstvo. Vsjiešno bo delo če je pod v zameta dijak in učitelj vzajemno. Zato se obrača pripravljalni odbor do vas naprednih učiteljev, da se udeležite shoda kar v največjem številu. Vse priglase je pošiljati na pripravljalni odbor za III. shod nar. rad. dijaštva. Ljubljana, Mestni dom. — »Prosveta«.
— Spomenik septembrskim žrtvam. Slovenski umetnik nam piše: Fotografija načrta, ki jo je akad. kipar Peruzzi razstavil v Gričarjevi trgovini, zadostuje, da si more človek ustvariti sodbo o spomeniku. Seveda bolje bi učinkovala skica iz mavca. Reči moram, da na mene, razun krasnega načrta za Gregorčičev spomenik še nobeno Peruzzijevo delt) ni napravilo takega utiša, kakor to. S priprostim i sredstvi doseči efekt, to velja vedno kot važno umetniško pravilo. Ravno v tem oziru mislim je napravil nekaj jako dobrega. Ona žalujoča ženska, ki stoji ravno kakor steber z nagnjeno glavo na vrhu, izraža uprav na veličasten način žalost nad padlima, žrtvama in daje spomeniku primerni monumentalni utis. Ta enostavnost mora imeti zaželjeni vspeh, če se bo P. le poslu žil pr i proste in stil izu joče tehnike. Nočem reči, da bi ga pomecnaril (Metzner, znani dunajski kipar), ampak ne bo škodilo spomeniku, če bo v velikih ploskvah brez nepotrebnega detajli-ranja izdelan. Tako odpade potem sam ob sebi staromodni utis, ki ga je spomenik napravil na g. Fr. K. Ideja s plamenom mi tudi ugaja. Toda navadno plamena ne bo na spomeniku, zato bi bilo dobro, da bi se videl načrt tudi brez plamena. Kadar bo ogenj prišel do veljave, namreč v mraku in ponoči, takrat se pa ne bo videlo spomenika. Kaj, ko bi tudi ogenj bil izklesan iz kamna!      * * *
— Nemška knjigarna Klein-mar & Bamberg v Ljubljani vabi na nenavaden način kupce k sebi. Vsem dijakom razpošilja na ime pod zavitkom si renska vabila s seznamom knjig. Desetletne dedke titulira »Blagorodni gospod«, a kar je najbolj čudno, za vsakega dijaka ve ta tvrd-ka sa stanovanje. Kaj takega more zvedeti le pri ravnateljstvih. Dijaki
slovenskih gimnazij so dobili samo-slovenska, dijaki nemške gimnazije in realke pa samo nemška vabila. Slovenskim dijakom je pač znano, da dobe vse knjige in šolske potrebščine za isto ceno v Narodni knjigarni in pri g. Schvveutnerju v Prešernovi ulici.
— Revolverski streli ob cesti na Rožnik. Policija je uvedla strogo preiskavo radi strelov pri vili trgovca Lassnika. Kolikor smo mogli po-izvedeti, jemlje krivdo, da je streljal, na-se Lassnikov hlapec. Pravi, da je streljal iz jeze, ker ga je družba, ki je ob a/4 ua 10. zvečer pela mimo vile »Hej Slovani«, vzbudila iz spanja. Nadalje zatrjuje, da je revolver proč vrgel, ko je v četrtek čital v »Slo7 venskem Naroda« notico o strelih. Seveda je pripovedovanje Lassniko-vega hlapca kaj malo verjetno. Vse kaže ua to, da je prevzel vso krivdo na-se, da bi s tem prikril pravega krivca. Če se mu bo to posrečilo, to pa je drugo vprašanje.
— Lov na inserate. Kakor se nam poroča iz interesiranih krogov, je postalo nabiranje inseratov od popolnoma nepoklicanih faktorjev dandanes že naravnost neznosno. Naši trgovci in obrtniki dobivajo dan za dnevom take obiske. Tudi tuji špekulanti nadlegujejo naše trgovce in gostilničarje z nabiranjem inseratov in na ta način se zgube leto za letom velikanske svote denarja, ki so naj-češčeje popolnoma neplodne. Kakor y smo poučeni,   je po druzih kronovi-
n a h ta nadloga že davno ponehala. Trgovci, gostilničarji in drugi podjetniki imajo tam načelo, da inseri-rajo le v časopisju, ali pa na takih tiskovinah, od katerih je gotovo, da imajo uspeh. Inserirnnjo je stroga trgovska in podjetniška stvar in ne sme postati davek ali miloščina. Ko pobirajo jKitem taki listi ali faktorji inserate, pri katerih se je res nadejati trgovskih uspehov, ti ne pridejo do veljave, ker nočejo biti tako usi-Ijivi in predrzni, kakor nepoklicani uabiratelji. Dobro bi torej bilo, da bi trgovski gremij ravno tako, kakor je storil sklep zaradi novoletnih daril in loterijskih dobitkov tudi v tem oziru storil gotove korake, ki bi bili dostojnemu in premišljenemu inseri-ranju primerni. Tukaj bode pomagalo trgovcem le enotno postopanje. Posebno svarimo pred tujimi agenti za inserate. ki se sklicujejo na domače merodajne osebe. Od takih naj se vedno zahteva uzkaz ali priporočilo, katerih ponavadi taki ljudje ne dosežejo. Torej pozor! Ogromne svote, ki se dandanes pogube za nepotrebne inserate, pomenijo narodnogospodarski kapital, ki ga je škoda na ta način potrositi.
— Na Mir ju je jiostalo jako živahno, odkar je odločeno, da se tamkaj zgradi obrtna šola. Ker je bilo treba načrte za obrtno šolo nekoliko predelati, se z delom še ni moglo začeti. Pri kopanju za temelj se je dobilo nekaj vode, vendar ni še gotovo, če je voda temeljna ali samo dotok. Na rimskem zidu se vrše pod vodstvom dr. Š m i d a in po naročilu centralne komisije izkopavanja« Z ozirom na pičla sredstva, ki so na raspolaganje, koplje dr. Šmid tam, kjer so bila najbrže rimska vrata in za njimi vojaška stražnica. Že zdaj je našel več zanimivih rimskih starin. Prav bi bilo, ko bi mestna občina omogočila, da se od k o pije še ostali del rimskega zidu; seveda bi se moralo zgoditi to kmalu, dokler je namreč dr. Šmid še v Ljubljani.
— Na naslov mestne uprave. Za osebno varnost ob Cesti na Rožnik je slabo skrbljeno, kakor dokazuje dogodek v noči 8. t. m., ko je nekdo na vračajoče se izletnike streljal. Ne čudimo se, ako se zatekajo lopovi v zatišje ob Lasnikovi vili, saj je tam že ob 8. uri tema kot v rogu, a svetilke nobene. Zadnja svetilka je pred Korenčanovo vilo, a mestna cesta sega do vile »Zore«, ob tej cesti sta dve že obljudeni hiši, 3 pa dobe prebivalce kmalu. Vsi ti prebivalci se morajo zadovoljiti z luninimi žarki, ali pa nositi »lahterne« v roki. Skrajni čas je, da se električna razsvetljava podaljša ob tej cesti, in sicer ne v kiloineterski razdalji, kakor je baje projektirano. Po tej cesti se vrača vsa IT večer največ izletnikov v mesto. Kot ljubljanski meščani bi si želeli, da bi hodili po obljudenih mestnih cestah brez svetilke in — revolverja v roki. Pri tej priliki tudi prosimo slavno mestno upravo, naj ukaže včasih po kakem delavcu pregledati to cesto. Ob razpotju pri križu in naprej mimo novogradečih vil morajo izletniki ob najmanjšem deževju gaziti blato preko členkov.
— Smešen prizor. Kakor znano poglobuje se sedaj Grubarjev kanal Ker je vodno planje nizko,   se dela da se mali stranski kanali, po kat rih se odteka voda, zavarujejo proti eventualnosti zopetne poplave, tudi ob nedeljah nadaljuje.   Tako je bilo tudi   na praznik.   Mnogo ljubljanskega    občinstva  je    z zani njem   gledalo   mrgolenje delavcev Kar pride nekdo po strugi, neki Jc reb; ogleduje nekaj časa delo pa jo mahne  k  polirju  in  zanpije nad
njim: Wer ist hier Bauleiter? Nato mu polir odgovori: Hier arbeitet ei-ne ungarische Firma. Nato začne Jereb vpiti po strugi: »Mi Vam že pokažemo, da ne boste več. delali v praznikih! Bei uns in Krain ist an-dere Ordnung. Hodeč po strugi je še vpil, »to je škandal«. Seveda so se ljudjem srca smejala tem onemoglim izbruhom tr. Jereba. — Gledalec.
— Državni arhiv namerava vlada v najkrajšem času ustanoviti v Ljubljani.
— Ljubljančani pozor! Jutri v nedeljo 12. t. m. priredi novo ustanovljena podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Mostah veselico na Predovičevem Selu v prostorih g. Predoviča. Ker so klerikalci baš proti tej podružnici pričeli najljutejšo gonjo, je dolžnost rodoljubnih Ljubljančanov, da pokažejo svoje simpatije mlademu društvu s čim najštevilnejšo udeležbo. Za to kličemo: Ljubljančan je, jutri vsi na Predovi-čevo selo!
— Pevski /bor slovenskega trgovskega društva »Merkur« priredi jutri popoldanski izlet v Št. Vid pri Lukovici. Zbirališče na državnem kolodvoru. Odhod z vlakom ob 2. uri 5 minut do Domžal in odtod z vozovi v Št. Vid. Člane društva »Merkur« in prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi.
Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 19. septembra t. I. veliko ljudsko veselico, združeno z vinsko trgatvijo, v gostilniških prostorih in na vrtu gosp. Končana v Rožni dolini. Spored: I. Sviranje godbe. II. Prihod očeta župana v spremstvu vini carjev in vi-ničaric. — III. Šaljiva pošta. — IV. Papirnata bitka. V. Prosta zabava in ples. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 20 v, otroci do 10 let so vstopnine prosti. Preplačila se z ozi-rom na blagodejen namen, ki ga ima društvo, hvaležno sprejemajo. Za udobnost si. občinstva je najbolje skrbijeno. obširni prostori (pet sob) in lep vrt. Dobra in točna postrežba zasigurana. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
V Škof j i Loki je priredil dne 8. t. m. tamošnji »Sokol« na Glavnem trgu javno telovadbo,  ki je za društvo velečastno vspela   Xa ta sokolski praznik so prihiteli  pijatelji od vseh strani, iz lepe loške okolice, v kroju bratje »Sokoli« iz Kranja, Železnikov. Javornika. Št. Vida, Ljubljana II. ter zastopniki ostalih dveh ljubljanskih sokolskih društev. Prijazni Škofjeloški trg se je napolnil z domačim, posebno pa kmetskim občinstvom.    Pri celi javni telovadbi, pri kateri so nastopili člani, članice, moški in ženski naraščaj, je sodelovalo   58   telovadcev in telovadkinj, kar je gotovo prav lepo število. Ob zvokih vrle godbe g. Kolenca iz Gorica n je prikorakalo   20 članov ter proizvajalo 1., ti. in 4. celjsko prosto vajo prav pohvalno. Sledil je nastop 10 članic z vajami s palicami. Vsled pritiska zaslepljenih staršev ni bilo možno    nastopiti nekaterim dobrim domačim telovadkinjam, tako da so prihitele   vrle    »Soklice« iz Kranja spopolniti število. Čast jim! Burna pohvala je bila nevstrašeniin »Soko-licam« priznanje za njih trud. Nato je    nastopil ženski naraščaj, l.*l j>o številu ter izvajal s prapori med vajami mične skupine. Izvedba je bila prav dotira, ter so male telovadkinje žele za  točno izvedbo zasluženo pohvalo.    Sledila je orodna telovadba 20 članov  v  treh   vrstah   na drogu, bradlji, konju in kozi. Vrste so bile v t stno pripravljene za  nastop., zato je pa tudi ta važen del javne telovadbe    občinstvu  zelo ugajal   in ni hranilo glasne  pohvale vrlini telovadcem. Posebno I. vrsta na bradlji in    drogu je naravnost presenetila občinstvo in dokazala, da je društvo od    lanskega leta zelo napredovalo. Na obeh  orodjih  so vsi telovadci te vrste nastopili z vajami za višji oddelek ter dvignili domačega »Sokola« v javnem mnenju brezdvomno mej društva prve vrste. Nato je izvajal   deški   naraščaj v slikovitem kroju    proste  vaje  ob  godbi tako skladno in precizno, da se je občinstvo kar čudilo.  Posebno pa je bil 121etni kazatelj vsled svoje res vzorne izvedbe predmet živahne ovacije skoro cele Loke.     Izredno pa se je občinstvo zanimalo za luksemburške proste vaje, katere je izvajalo članstvo. Zanimanje je pa bilo tudi upravičeno, kajti telovadci so naravnost očarali   občinstvo   vsled vzorne izvedbe teh prekrasnih vaj. Taka harmonija in  lepota v izvajanju je le sad velikega truda. Javno telovadbo so   zaključile tri skupine naraščaja in    2 članstva.     Občinstvo je kar v zdržema   ploskale).     Zaslužena pohvala je donela do nevtrudljivega načelnika br. Pristava, ki je visoko gori nad bradljo in telesi, v stoji na rokah gledal doli na svoje vztrajne brate in sestre ter udan mu naraščaj. Po telovadbi se je vršila živahna veselica, katere gmotni vspeh bo gotovo   dobrodošel    društveni blagajni.
Slovenski Bled. Bil sem v kratkem dvakrat na Bledu, toda vedno sem odšel v narodnostnem oziru močno ozlovoljeu. Skoraj pri vseh napisih se blesti na prvem mestu nemščina in celo v nekaterih slovenskih gostilnah te pozdravijo po nemški; bil sem v dveh slovenskih gostilnah, jx)vsod se mi je pisal račun na reklamni listek za neko kislo vodo. Ako že mora v slovenski gostilni natakarica računati v nemškem jeziku, vsaj Ciril-Metodove listke bi lahko imeli za Slovence. Nt* južino me je zapeljal v »Curhaus« slovenski napis »Zdravniški dom«, ki stoji izjemoma ali pa kot vada na prvem mestu. Toda glej, nihče ne zna slovenski. Vprašani po vrsti tri natakarice, vse mi jKirogljivo odgovore, da me ne razumejo. In to na Bledu. Drugi pot sem zašel na južino v »Luiseubad«, kamor mi je nasvetoval neki ljubljanski tovariš češ, tam bodeš slovensko jiostrežeii. Toda motil se je. Na slovensko naročilo sta me gledala dva, sicer prijazna natakarja kakor bik nova vrata. Ko sem pa vprašal, kakšen hotel je to, da ne razumejo besedice slovenski, mi je natakar kratkomalo odgovoril »ein deu-tsches«. Sicer hodijo res v ta hotel pretežno Dunajčani, toda jaz poznam veliko, veliko odličnih slovenskih rodbin, ki se ne stid i jo pred nemško postrežbo na slovenski zemlji. Zadnji porcijon nemščine se mi je seveda nudil na železnici. — Malo več narodne zavednosti bi Bledu ne škodovalo, kajti ako pojde tako, ne bo dolgo več Bled »kinč slovenske zemlje«. Dobro bi bilo, da bi naši dnevniki prinašali vsak teden enkrat seznani odločno slovenskih gostilnic na Bledu, po katerem bi se lahko izletniki ravnali. Kajti ako v Italiji postrežejo v laščini, na Francoskem v francoščini, bi se na slovenski zemlji vsaj domačini in dragi slovanski gosti lahko toliko respektirali, da se postrežejo v slovenščini. Izletnik.
Postrvi in ribolov. Mihael (Vrne, lastnik hotela »Petran« na Bledu je kupil reko Idrijco od Sv. Lucije pri Tolminu do kranjske meje, 30 km daljave. Priporoča postrvi do 5 kg teže. Ribolovcem tudi ribolov na razpolago po dogovoru. Ribji' karte izdaja lastnik lova.
Ogenj. Dne 10. t. m. zjutraj je začelo goreti v dimniku posestnika Luke Markelja iz Škovin pri Železnikih. Unele so se saje, ki menda še niso bile omeđene, kar stoji dimnik. Ali ne velja tudi za pristaše klerikalne stranke dimnikarski red ? Mož pa. ki se ne briga za varnost lastnega doma in svojih sosedov, je prej goden za kam drugam, kot pa za nadzornika pri zgradbi ceste Pod-rošt-Petrovo brdo.
Nemški volkovi. Somišljenik iz Tržiča je nam poslal poziv nemškega »Schulvereina«, iz katerega odseva vsa volčja narava tega nemškega bojnega društva. V tem pozivu se roti »a I le Eltern i m gemischten Ge-biete«, da naj pošljejo svoje otroke v nemške šole. Poziv je naperjen v prvi vrsti proti češkim šolani, ker so ga pa razdelili tudi med tržiško slovensko delavstvo, je jasno, da hočejo Nemci spraviti v nemške šole tudi slovenske otroke. Ta poziv so gotovo dobili slovenski starši povsod, kjer je kaka nemška šola. Zato opozarjamo slovensko javnost, naj čuva, da naša deca ne zaide med nemške volkove. — S svojim pozivom so Nemci jasno (Kikazali, da »Sehulverein« al ustanovljen zato, da bi skrbel za vzgojo nemških otrok, marveč zato, da dobi v svoje kremplje slovanske otroke. Vprašamo: kdaj so slovanske šolske družbe vabile nemške otroke v svoje šole? Nikdar! Slovani si hočemo zasigurati svojo bodočnost s svojimi otroci, Nemci si tega ne upajo, zato pa ropajo naše otroke, kajti to, kar počenja nemški »Sehulverein«, ni nič drugega kakor rop.
Kranjskogorska podružnica S. P. D. opozarja znova, da je na »Kmečko ofcet«, dne 12. t. m. popoldne, želeti, da so svatje v čem večjem številu v narodni noši. Zabava neprisiljena, domača, po starih šegah. Prijatelji narodnih običajev in planinskega društva, vsi na kmečki of-ceti v Kranjski gori dobro došli!
Dostojnost in jeseniški »Čuki«. Iz Jesenic se nam piše: Odkar so začeli snovati abstinenčna društva, od tistega časa so postali klerikalci uprav zakleti sovražniki alkohola. Če ga le vidijo, takoj ga uničijo. Med najhujše sovražnike alkohola jk) vsi pravici uvrstimo cerkvenega pevca, od!>ornika jeseniške čukarije, J. M. Pred par dnevi ga je preganjal I>o vseh jeseniških kotih. Slednjič je pri lomastil v neko hišo, kjer so imeli mrliča. Ves zmučen in zdelan od napornega dela, se pripravi, da bi molil za pokojnikovo dušo. A tu mu zmanjka moči. Kakor je dolg in širok, se zavali po tleh. Ker se je ljudem smilil, so ga pograbili in zavlekli v bližnji jarek. »Slovenec« bi storil veliko bogoslužno delo, ako bi pomedel najprej pred pragom svojih somišljenikov ter bi jih opozoril, da se z litrom žganja v želodcu kaj sla-
bo stoji na braniku vere in domovine.
Poročila ae Je danes gospodična Josipina Del L i n z , hčerka gosp. Petra Del Linza, posestnika in trgovca v Hruševji pri Postojni z gosp. Venceslavoni Černigojem, pristavom južne železnice v Trstu. Čestitamo.
Nov živinski In kramarski semeni hode dne 17. t. m. v Zagorju pri St. Petru.
Gasilska slavnost v Krki. V nedeljo se je vršila gasilska slavnost in sicer razvitje novega prapora v našem naprednem trgu Krka, Pri smatranjem vlaku na kolodvoru so čakali vozovi, da popeljejo gasilce k slavnost i. Okoli 30 voz se je odpeljalo in so bili povsod prisrčno sprejeti od narodnega občinstva v trgu. Prišla so društva iz Višnje gore, iz Šent Vida, Krka in nebroj drugih društev. Ljubljano sta zastopala Stricelj mlajši in Fran Stare. Sprevod pa je uredil in vodil Dax, vežbalec ljubljanskega društva. Po sprejemu je bila slovesna maša in na to blago-slovljenje društvenega prapora. Vsa društva so ohstopila oder, kjer je župnik najprvo prapor blagoslovil in potem v svojem govoru gasilee spodbujal k zvestobi do praporja in k skupnemu delu v slučaju nesreče. Nato je govoril v vznesiiih besedah g. načelnik Bregar, ki naposled izroči prapor zastavonoši. Pevsko društvo »Slavec« je zapelo pad praporom, nakar so korakala vsa društva pred novo zastavo, ki ji je kumovala gospa Boltavzerjeva iz Zgornje Šiške. Nato je bil banket in skupni obed. Popoldanska ljudska veselica se je obnesla prav dobro. Srečo-lov, licitacije, plesišče in drage igre, vse to je privabilo obilo ljudstva na veselico. Pevsko društvo »Slavec« je neumorno ves popoldan prepevalo in želo zato zasluženo priznanje. S pohvalo je omeniti tudi domžalsko godbo, ki je prav marljivo večinoma samo narodne komade igrala. Našemu naprednemu gasilnemu društvu in njega načelniku Bregar j u srčen »Na pomoč!«
Narodna zavednost in požrtvovalnost v Belikrajini. Naša obramb na družba sv. Cirila in Metoda ima dosegla j v Belikrajni tri podružnic«', namreč moško in žensko v Črnomlju in I. belokrajnsko v Metliki. Vse tri podružnice lepo delujejo. Črnomaljski podružnici sta priredili nedavno v Gradac u veselico, ki je dala (500 K čistega dobička. A tudi metliška podružnica ni (hotela zaostati. Njena veselica je donesia glavni družbi nad .°>00 K. a bilo bi še mnogo več, da ni nastala vsled nekega nesporazumlje-nja v njenem odboru kriza. Sedaj je ta kriza odstranjena. Izredni občni zbor je pokazal, da so vsi sloji navdušeni za družbo. I "pat i je, da se v bodoče ne zanesejo več osebnosti v podružnico. Novi odbor je sestavljen iz najbolj navdušenih rodoljubkinj in rodoljubov. Z viharnim navdušenjem so zahtevali odborniki, naj načeluje podružnici blaga gospa Katarina (J u št in o v a , ki je pri raznih prilikah pokazala, kako idealno in požrtvovalno je njeno srce za narodne 'potrebe in koristi. Tako vsestranski želji in na prigovarjanje zastopnika glavne družbe se je gospa Guštinova končno tudi udala* saj pa. bo imela v agilnem podpredsedniku g. Nova-k u krepko oporo. I "pat i je, da bo novi odbor z demokratičnimi načeli povzdignil podružnico do vrhunca. Zastopnik glavm- družbe je izrekel dosedanjim odbornicam za ves rodoljubni trud toplo zahvalo. Pri ožjem sestanku po zborovanju so se prijavili za obrambni sklad sledeči gg.. akademiki Č e r D i č Mirko. F u x Riko in M a k a r Milan ter veleposestnik Dako Maka r. Prihodnji (lan se je prijavil znani rodoljub g. Julij M a z e 1 1 e v Gradacu. Metlika ima potemtakem že 5 prijav ter prekaša marsikatero dokaj večje mesto. — Kmalu se ustanovi četrta Ciril - Metodova podružnica v Belikrajni s sedežem v Vinici, a na jesen najbrže 5. za Gradac in Podzemelj.
Iz gomjegrajskega okraja na Spod. Štajerskem se nam piše: V nedeljo, dne 5. septembra t. 1. bila je v Gornjem Gradu birma. Škof dr. Miha Napotnik pa ni bil nič kaj dobre volje. Sicer je znano, da rad pri-diguje. A v Gor. Gradu je to moral opraviti njegov spremljevalec dr. Matko. Pravijo, da je najbolj ozlovo-ljil škofa gornjegrajski kaplan, zloglasni B e r k , kateri mu ni smel priti niti pred obličje. — Pa tudi sicer ni bil sprejem v Gornjem Gradu tak, kakor ga vsaj pričakuje eminenca dr. Napotnik. Časi se pač spreminjajo, tudi v gorskem zatišju gornje-grajskem ... .
Sloveasko gledališče v Mariboru. Dramatično društvo, ki se ^je ustanovilo meseca avgusta t. 1. se je sledeče konstituiralo: Gosp. Srečko Stegnar, predsednik; dr. Fran Kosina, podpredsednik; Viktor Turnšek, tajnik; Ivan Kejžar, blagajnik; Peter Poč, gospodar; Vekoslav Baho-vec, Vekoslav Benkovič, Stanko Marin, Štefan Medved, Jakob Novak, odborniki. Očinstvu v Mariboru in
okolici se naznanja, da je odbor sklenil, da se vabila posameznikom ne bodo več razpošiljala ampak se bodo predstave objavljale samo potem j letakov in časopisja. Ot>enem prosimo mariborske in druge narodne kroge, | da pridno pristopajo društvu kot ustanovnikiali pododborniki, da se tako odboru, ki je sicer redno na delu, pa mu manjkajo sredstva, pomore, da bo mogel izpolnjevati svojo težko, a vzvišeno nalogo. Ustanovnina znaša enkrat za vselej 50 K, podpomina 3 K 20 v na leto in se lahko plačuje tudi v obrokih. Dame in gospode, ki nameravajo sodelovati kot diletan-tinje in diletanti prosimo, da se pismeno ali nstmeno priglasijo odboru. Vse pošiljatve in pisma naj se pošiljajo od naslovom »Dramatično društvo v Mariboru«.
Tržaški črkostavci proti Pagni-niju: Tiskarsko društvo v Trstu je lanskega leta vsled soglasnega sklepa izstopilo iz tržaške socijaldeino-kratične stranke z motivacijo, da vodstvo stranke ni kos svoji nalogi in da ne vrši oziroma se ne drži programa socijalne demokracije. — Ta izstop in motivacija je bil za voditelje socijalne demokracije hud udarec, kajti tiskarji so pač najbolj inteligentna delavska stroka. Ko je pred kratkem bivši socijaldemokratični poslanec Pagu i ni ustanovil novo stransko, se je seveda takoj obrnil do tiskarskega društva z vabilom, naj bi črkostavci in tiskarji sploh mtopili v njegovo stranko. Predsed-ništvo društva je sklica i o sejo, kjer naj bi razpravljalo o vstopu v Pagni-nijevo stranko, a resultat razpravljanja j<» bil, da je nad dvetretjinska večina vstop odklonila, vsled česar je demisijoniral predsednik tiskarskega društva, ki je pristaš Paganini-jev. Ta sklep večine društva tiskarjev je vsekako tudi za Pagninija in njegovo stranko neljuba — pljuska, kajti, kakor se čuje — je na vstop tiskarjev za gotovo računal.
Samomor e. kr. stražarja. V Trstu so postali samomori in poskuše-ni samomori nekaj prav vsakdanjega. Ne mine dan, da bi se kdo ne zastrupil, ustrelil, zadušil, skočil v morje ali pa si na kak drug vprav »kunšten« način vzel ali pa hotel vzeti življenje. — V sredo pred poldne se je ustrelil v Roeolu pri Trstu v hiši št. 2<>3 s svojo družino stanujoči 261etni državni redar Ivan Sko-čaj, doma iz Materije. — Poklicani zdravnik je mogel konstatirati edino le smrt, o čemur je bilo takoj obveščeno policijsko ravnateljstvo. Sko-čaj je bil oženjen in oče male deklice. — Samomorilec ni zapustil nobenega pisma, iz katerega bi se seznalo za vzrok, ki ga je gnal v tako tragično smrt. Govori se pač. da ga je ]>rivedlo do tega žalostnega koraka intimno razmerje, katero je gojil do neke, še pred poroko s sedanjo ženo — ljubljene ženske. —   O te ženske!
Umrl je v Clevelandu Anton K r a š e v e e , p. d. Molkov iz Vrhnike; v CoIIiiuvoodu blizu Clevelan-da je umrl trgovec in posestnik Mihael S k e b e , p. d. Stenčev, doma iz Hinj pri Žužemberku. — Skrivnosten si u č a j. Našim čitateljem je gotovo še znano, da smo nedavno poročali, da je bil v Clevelandu ubit Slovenec Poje, in da sta ob istem času izginila njegova žena in 91etni sin. Sedaj se je stvar jKijasnila. Žena je odšla že pred moževo nesrečo v bolnišnico, česar vsled moževe zahteve ni nikomur povedala. Sina je dal v neki dobrodelni zavod, česar tudi ni nikomur povedal. Mati in sin sta bila grozno potrta, ko so jima povedali, da je oče mrtev.
Prvi kinematograf »Pathe«, prej »Edison«, Dunajska cesta št. 22, nasproti kavarne Evrope, ima od sobote, 11. do torka 14. septembra 1909: nastopni spored: Mlekaričin pes. (Komično.) Sneženi mož. (Drama v 19. slikah.) Gardsko jezero. (Krasna slika. Po naravi.) Andrej Chenier. (Umetniška drama. Krasna projekcija v 24. slikah.) Kje je moja glava! (Jako komično.) Pri zadnji predstavi nekaj slik izven sporeda.
Elektro-Radiograf »Ideal«, Franc Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Ma-Hču«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 11. septembra do torka 14. septembra 1909 naslednji spored: Dobrotnik. (Komično.) Mornarju čast. (Drama v 19. slikah.) V Alžiru. (Interesantno, po naravi.) Vražja pijača. (Drama, krasna projekcija v barvah.) Originalna stava. (Komično.) Pri zadnji večerni predstavi izven sporeda še dve sliki.
Po vračajoča se pomlad. Videti je, da se vračajo lepi pomladni časi. Cvetje vsepovsod! Ž njim se se nas spomnile gdč. Beatrica Parma v Litiji, Julka Maček iz Trbovelj, Anica Pavšek   in Ivana Treo iz Ljubljane.
Visokošolee s splošno izobrazbo, ki je že z uspehom poučeval v gimnazijskih predmetih, išče službe domačega učitelja ali inštruktorja. Sprejme tudi mesto stenografa. Uredništvo ga slovenskim rodbinam najtbpleje priporoča. Naslov pove uredništvo »Slovenskega Naroda«.
^ Tukajšnji trn; je bogato založen s raznimi živili,   najlepšo zelenjavo
in sočivjem, ker je vreme za te p^l delke v splošnem prav ugodno, zla^l zelje je nenavadno lepo, in kar je naJ bolje, ne predrago. Tudi lejiegj sadja vseh vrst je obilo na prodal Najvažnejši produkt ljubljanskimi trga pa tvorijo zadnji teden lepe je| dilne gobe, katere prinašajo v taki« množinah, kakor že davno ne. Dan J jih je bilo n. pr. več kot 400 košev j J jerbasov na trgu. Ker jih občinstvi tudi pridno suši in spravlja v kozar] ci h za zimo, se vsa ta ogromna uiijj žina prav lahko in dobro proda; ^1 veda prvotnih cen gobe več ne d J sežejo. I
Za moža se je potegnila sinoJ na Poljanski cesti neka železničarje! va žena, ko je šel z dvema brivcomj ter jima očitala, da ga zapel ju jetj od doma. Eden brivcev je žensko tal ko udaril po obrazu, da je padla nj tla ter zadobila pri tem na desnej očesu lahko telesno poškodbo. J
Žile prereza 1 si je danes dupij dne na rokah s samomorilnim nainJ noni v svojem stanovanju v RožiJ dolinj zasebni uradnik Staut. Prej„J Ijali so ga z rešilnim vozom v deželi no bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je J južnega kolodvora odpeljalo v AjuJ riko 10 Slovencev in 7 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Igral kal Desalka Iličičeva je izgubila v TiJ vedskem parku bel otročji plašč vrd den 8 K. — Karolina Svalova je iz-| gubila posrebreno ročno torbico. J Ključarski pomočnik Ivan KremžaJ je izgubil dva prosta bankovca. ♦mi^I ga za 20 K, drugega za 10 K. ViloJ va Margareta Junova je našla maj žepni nož.
Dva knjigoveška vajenca J sprejmeta v Opatiji. Štiriletna unj doba. Popolna oskrba, hrana, stanuj vanje in obleka. Potnina v Opatijo! se povrne. — Za trg na Dolenji skein se išče čevljarski pomočnik,! »Sokol«, če mogoče vaditelj, ki Ijj vodil telovadbo pri novoustano\ 1 j. I nem Sokolu. Vprašanja »Narodni <iJ lavski organizaciji« v Ljubljani. |
»Slovenska Filharmonija«, it godbe »Slovenske Filharmonije; koncertira jutri od 10. do 12 dopoldne v hotelu »Tivoli«. Popoldne pa igra celoten orkester istotam. Od ."i. do 7. dirigira g. Markuzzi, od pol \ do 10. g. kapelnik Talich. Vstop prost.
Kožne stvori.
* Koliko je vreden mož? V Clevelandu toži Ana Pelikan vdovo Ma-rek za 10.000 dolarjev odškodnine,! ker ji je vdova izneverila moža.
* Ustrelil 25 oseb. V mest iti Monroe v Ameriki je zblaznel /.i [j moreč BiH \Vay. Pograbil je puško,! tekel na cesto ter obstrelil 25 ljinli.1 Končno ga je neki stražnik ustrelil.I Razjarjena množica je hitro na pni-1 vila grmado, polila jo s petrolejem I ter nanjo vrgla ubitega zamorca. VI kratkem času je bil prah in pepel. I
* Kako delajo klerikalci. Neki mornarski list piše: Klerikalni na-1 raščaj fabricira hitro in z lahkem I župnik Dolmal iz Šardic na Kyjov-1 skem. Zadnjič je povabil vse mlade-1 niče cele občine v klerikalno gostil-1 nico in jih je pozval, naj vstopijo v I klerikalno organizacijo ter je ob-1 ljubil na vsakih deset fantov, kil vstopijo, četrt hektolitra piva. I Fantje — niso ubogali. |
^Zverina. V Viewlandu, N. JM v I Ameriki je policija na zahtevo dru-j štva za varstvo otrok aretirala pre-1 možnega laškega kmeta. Tožen je, dal je do kože postrigel lase svoji 221etni I hčeri, jo z vrvmi povezal in izvršil na nji hudodelstvo.
* Največ jetnikov ima skoro go-1 tovo jetnišnica v Sugami na Japonskem. Prostora je za 2500 jetnikov, vendar ga še vedno primanjkuje. V jetnišnici vlada najlepši red. Vsakemu jetniku je odkazano delo, ka-koršnega je zmožen. Sploh so japonske jetnišnice urejene na najmodernejši način.
* Človeško okostje. Pri podiranji neke hiše v Budimpešti so našli pod kuhinjo okostje štirih ljudi. Dognalo se je, da je bila v hiši pred 30 leti zloglasna gostilna. Policija je mnenja, da so bili oropani in ubiti kaki tujci.
* Vsakogar preseneti dandanes dejstvo, kako hitro je mogoče napraviti dobro govejo juho, in to še — brez mesa! Cisto enostavno se polije »Maggijeva kocka« za juho z vrelo vodo, in že je gotova čista goveja juha finega, naravnega okusa. En* kocka stane samo 6 vinarjev in 0*3 krožnik x/4 litra močne juhe. Pazite pa na to, da dobite originalne kocke Maggijeve, katere nosijo na zavojih ime »Maggi« in varstveno znamko »zvezdo s križcem«.
Telefonsko m hrzo]QvnT ponfflOs
Goriški magistrat   protestira proti slovenskemu učiteljišču. » Dunaj* 11. septembra. Ministrski predsednik   baron Bienarth je dobu
Posveta.
* Pretep med ravnateljem in tenoristom. V Reki je prišlo med ravnateljem operetne družbe, Angel ini-jem in med tenoristom Faltorinijem med predstavo do prepira in pretepa. Ko je botel ravnatelj zapustiti gledališče, ga je tenorist napadel z nožem in mu prizadjal več manjših poškodb. Ravnatelj je zbežal, tenorista so pa zaprli.
* Vzrok ločitve zakona. V Cbi-cagi je neki sodnik razsodil, da je vsaka ženska opravičena ločiti se od moža, ako jo v nedeljo samo pusti »loma. Zato so praktični Amerikanci takoj prenaredili dotično božjo zapoved, ki se odslej glasi: Delaj šest dni v tednu, sedmega pa posveti edinole svoji ženki. I fld|
* Gospodarske šole v Avstriji. Leta 1907/08 je bilo v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 5 višjih gospodarskih šol, 2 višji vinogradniški šoli in 1 višja pivovarska šola za 1S74 dijakov. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zim-skim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ler 2 pivovarski šoli.
* Morala v Nemčiji. Vsled oglasa se je ponudila neka hamburška gospodična iz plemenitega rodu za spremljevalko. Z gospo in gospodom, ki ju je imela spremljati na potovanju, se je sešla na nekem liambur-škem kolodvoru. Po kratkem razgovoru se je trojica razšla. Nekaj dni pozneje je dobila gospodična po dogovoru poštno-ležeče pismo, v katerem se jo je nagovarjalo po nemškem običaju k neravno čednim stvarem. Pismo je izročila policiji, ki je naročila gospodični, da naj napiše odgovor, seveda poštno-ležeče. Ko je prišel gospod na poštni urad po odgovor, sta ga dva dektiva aretirala. Kako pa so se na policiji začudili, ko je gospod povedal, da je državni poslanec Schack. Res lepa morala.
* Mažarska svoboda. Ruska pisateljica gospa E. de Vitte se je bila nastanila v Turčanskem Sv. Martinu, da bi tu pisala o svojih vtisih, ki jih je dobila na potovanju po čeških deželah. Kmalu sta se zglasila v njenem stanovanju dva orožnika, ki sta začela pisateljico izpraševati, kaj iš<*e na Ogrskem, s kom občuje, če ima fotografičen aparat itd. Ko sta prcmetala vse njene stvari, sta odšla. Takoj za njinra pe prišel uradnik, ki ji je pobral več spisov, in ji slednjič rekel, da je izgnana iz Ogrske. Ko je gospa de Vitte odšla, so orožniki spraševali po vasi, kaj je ruska gospa delala, če je bila to -ploh gospa, če ni bil kak preoblečen mož, če je imela nevarno orožje itd. Pripomniti je, da je gospa de Vitte stara krog sedemdeset let.
* Hrvatski milijonar. Hrvat Mi-hanović iz Dubrovnika je šel v mladih letih v Buenos-Avres v Južni Ameriki. Bil je brez premoženja, ko je začel s čolnom prevažati ljudi čez reko Rio della Plata. Kmalu si je prihranil toliko, da je kupil večjo ladjo, pozneje parnik. Čez nekaj let je ustanovil parobrodno družbo, ki je imela v svojem podpočju ves promet po Rio della Plata in v republikah Argentinija, Truguav in Paraguav. Sedaj je Mihanovič vse ladjevje prodal neki angleški družbi za 65 milijonov frankov. Pred d verni leti je ho-li'l na Jadranskem morju ustanoviti veliko paroplavno podjetje, kar mu je pa vlada zabranila.
* »Vere pešajo«. Leta 1906 znašalo je skupno    premoženje cerkev raznih ver in veric v Združenih državah  P/4 bilijona dolarjev    in 33 milijonov  prebivalcev je obiskovalo cerkve in svetišča.    Vsak dan se je /gradilo osem novih cerkev, med katerimi je mnogo židovskih in tudi nekoliko budističnih. Po verah tvori ameriško prebivalstvo še vedno protestantsko večino, kajti protestantov je b'l odstotkov,    katoličanov pa 30 odstotkov, dočim odpadejo ostali odstotki na ostala verstva.   Le 43 odstotkov moških, ki spadajo k imenovanim 33 milijonom obiskovalcem eerkve, obiskuje cerkve, dočim odpade na ženske 56*9 odstot. Protestantje imajo med svojimi moškimi še manj cerkvenih obiskovalcev,kakor katoličani,  kajti  pri  katoličanih obiskuje < eerkve skoraj ravno toliko   moških, j kakor žensk. Najbolj je napredovalo { število katoliškega prebivalstva, kaj- ; ti v novejših letih   se   naseljujejo v Ameriki skoraj izključno    ljudje iz j katoliških dežel Evrope. Vendar je } l»a tudi med temi veliko število ta- ? k i h, kateri cerkev ne obiskujejo. Vsi duhovni brez izjeme ver, se pritožujejo radi malega obiska cerkev, kar pomenja, da so tudi dohodki v primeri z naraščajočim številom prebivalstva, zelo majhni. Vsi zastopniki raznih ver in veric pravijo, da njihove vere pešajo,   kajti ljudstvo sedaj ne daje več toliko   denarja v cerkvene namene, kakor v prejšnjih časih. — Vpljiv dvajsetega stoletja!
Železninar
prva mo6, a daljšo prakso t ljub« U«**. M sprejme a boljšo plačo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravniitvo „Slov. Naroda" pod »StaJnoet*. 3383-2
Bell ne lcumaafl*!
posestvo
ki stoji prav bliau farne oerkve na dešeli na Kranjskem in kjer je v hiši že gostilna in tudi pripraven prostor sa trgovino. Zraven pa naj bode več ali manj zemljišča. — iu Boiuar, Škatla Laka it ML 3357-2
Nedosežno
.i.nojnooelio une-x 1 rttko Iznajdba T
s
■lffjllsnsko gamuste Mana a
Poraba« mm lota. B 4-SO.
Cez 2 mil jena kosov prodanih v kratkem Saša.
flifiiientko ffnstssto blago in ženske.
(Varetvo žensk.) Priporočili naiprvi sdrav niški strokovnjaki, porabno na leta. ■ 2*90.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene ssamke) mu po&He diskretno in poštnine prosto, sieer 50 vin.  več, edina prodaja
.1,8. AOER, tvornice 10 flu-J. I -— mulo blago. — I
■ ■■■I nt, Maudortentr. 1-0.
vlnskešbde! 6 raznih hK
is hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 9C0-400, 700, 1900, 9000, 6000 litrov
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šalanbnrgova ulica It. 6.
▼ Ameriko In
ia zanesljiva vesafu
Cunard Une.
Otkad Is
Carpathia, 2*. septembra 1909. * Ultonia, 12. oktobra 1909. Pannonia, 26 oktobra 1909.
Ia Uverpoola: 1515-13
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 8. septembra,  6. oktobra 6. novembra,
27. novembra, 18. decembra i90q Mauretania dne 25. septembra, 23. oktobra,
20. novembra, U. decembra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomškove ulica stav. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
;! H
Od 12 do vštetega t9. septembra /. /. bode v pritličju ,,/farodnega doma" v /Ljubljani
grafična razstava
Razstavljene bodo umetne reprodukcije slih umetna tiskarska deta in a^cidence domačih in tujih tvrdfa vse izvedeno po najnovejših načinih.
Odprto od 9. dopoldne do 6. zvečer brez presledka.
Vstopnina 40 vin. za osebo.
rtozstauni cdscl<
Društva tiskarjev na Jfranjskem.
3352—2
lij ji ji [HI |
IIII
Povodom začetka šole
priparaća
326V-7
modna trgovina P. Magdic
tjubljana, nasproti glavne poste
za dijaka in dijakinja
perilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, .-. gnmbe, moderce, telovadne čevlje itd. .'. .%
Največja $aloga m©5^ilj in dejl^ilj oble!(
JI. Munc
Ljubljana, Dvorski t*9 ftev- 3-
podružnica: J€euo me^te, CJlotmi trg.
1157 10
"^7" pxiA cLr-važToe sv. Oirilst ixx
Prva češka
Generalno sastopstto sa vaa glav. iataJa v Trata« mL Bealzetti 5
EDINA slovanska delniška družba sa sa varovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine s narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise a narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejša na vse načine! Svoji k avejtml
sa zavaravanja
na življenje
PojaHiiia dajaje veda« »r*-s|»lafoe okrajna iMtspstva v vseh vetjih slsvtaskih krajih. J|l
aae*»*»u»aall* w aL.fsaBal|ssnat jen
gospod GESTRIN IVAN, Radeckvjeva cesta 16.
(■ud temi «*• ■ )
se proda po nizki ceni.
Več se iave
»pri Zvezdi' Spodnja
it 21.        3161 5
Ljudevit Borovnik
pošla
V B<
vljnh (Ferleien) roškem.
se priporoča v izdelovanje s usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna napravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnicf In od mene preizkušene. — lluntro-662 vanl oanlkl zastonj. 37
Sukno
In modno 32 9 6 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Humpolcu
na Češkem. Vzorci franko.
po jako niski osni. Dobe se tudi
mebllmne ali nemebUranesobe
sa večje družine.
■•tal Vat«. Vlaka Orešutk,
restavrater, Spod. Slika ID.   3314 s
SODI
prav moćni, za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsega
Od 1 58-70 g« 1 180—290 n  „100-120 „  „ 250-490
h „120-180        „ „900-700
nadalje sodi s vratci  ad S00, 900, 1100, 1200, 1500, taOO, 4000 ia 9000 1 se doba pa prav nizki ceni pri tvrd ki
M. Rosner in drug
w nL.|uml»19msat     698 93 poleg Koalerjeve pivovarna.
■■■■■■■■■■
■ 2—4 krone na dan ■ . stalnega zaslužka. ■
Iščemo za prevzetje pletenega blaga naj osebe, ki bi na našem stroju delale " doma sa naše podjetje. Pred- _ znanja ni treba. Pouk zastonj. Od- ■ daljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova ekal- " sten ca. Pismeno jamstvo za stalni sna zaslužek. Lahko in ugodno delo ob Hi vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. >650 41 H
Domača Industrija trikotaže. Zagreb, Ilica 08 13. BSB Naša zastopnica v Llublfanl je ™ gospa Ivanka Murmaver, gv. _ Patra nasip št 97. ■
Št. 11.166.
Na kranjakl kaiatlJaU ioll na 0 r m n pri Novom aiosta z
dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1909/10 (oziroma tudi za 1. 1910/11), ki se začne dne 3. novembra ti
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalonv in
Vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si moraio sami preskrbovati. J
V šolo se sprejemajo tudi plač*Joči in zunanji učenci. PlaČUjOČ! učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 kron šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu.   Vse druge potrebščine si moiajo sami preskrbovati.
Znnanjl učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. j r
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
ProinJOf svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 30. septembra t. L vodstvu kranjsko kmetijske iole na Ormn pri Novem mesta.
Vsaki prošnji je priložiti rojatnl Ust, spričevalo o dovršeni ljudski aH kaki vlsji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju In spričevalo županstva In iupnsga urada o lepem vedenju prosilčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu
posebej.
Učenci, ki dovrše Šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija L 1895, št. 4643., prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
V Ljubljani, 9. septembra 1909. 8392-1
Deželni odbor kranjski.
Edina izborna nakupna prilika sa manufakturlnte in krošnjarje ob direktnem dobivanju is tkalnica.
Razpošilja ao tudi zasebnikom I "M
i     40 metrov ostankov sortiranih po izbiri 15 kron. | ji n
sa oblaka lepih vzorcev, za   Saaalas žive barve, za posteljne preobleke.
Oaalerd za moške srajce, izvrstna trpežna kakovost.
barvast za spodija krila, tkan Iz debelega biaga.
obleke, bluze in spodnja krila, riaaela nežni vzorci, za srajce in bluze. "Slala z borduro, za cbleke in bluze, angleški aaflr 80 cm. širok za barvaste
srajce, prsnike in damske bluze. Medretisk za kuhinjske predpasnike in
domače obleke. * Zajamčeno brcah lb se Ia stanovitne kakovosti, sa|
nolgnsi ostankov s Se tO
psp
Uro v rivi V O I Znesek se takoj vrne ako blago ne ugaja In se pošiljate v OrOA riAiaa I uhko nefrankovano pošlje nazaj. — ^ez lOOO prlznalnih
pisem od i. januarja naprej.
40 metrov najfinejšega beljenega rambarekega platna za najfinejše telesno ia posteljno perlo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo S ItiOOL
It popolnoma zarobljene r|aae brez šiva, 235 cm dolge, 150 km šlr, tkane Is najboljših platnenih niti, nepokončljiva kakovost, zajamčeno platno, kos 1*40 &
Vzeti se mora najmanj 6 kosov. Razpošiljanje po povzetja.
Tkalnica R. Homer, Nachod, Češko.
Ob naročltvl a zavojev franko — Zbirko vseh svojih izdelkov s tvornlškiml cenami priložim vsakemu polzkusnemu zavoju zastonj, sicer samo proti vpošUjatvI 99 b v 339S — 1 pismenih znamkah
RUDOLF OEBURTH, DUHAJ
I a**     V cm kr. dvorni strojnik W52—3
"rr:-m K-imarstrasa 71. nt Mla BartftMt.       • ■ -
c- in kr. dvorni strojnik M9       ***■ VIL KsJMrtn>«M 71, na Ofjl« _        ^>J%rrJ»;inWn»JI»»irmteji» vseli vrst
I - _ .   "1 ■* S L*   M ^XS posebno najfineje v vseb barvah v
Kuriinin peci ■ mkijasto
a       _ montažo. Regnllrna polnilna peći od 15 E napraj. Traja*, torilna p a 61 sa kartanje a preanOfjOan. ŠtadU-aa, bnblnlaka la etro|aa esj a|ieća vseb velikosti.
»•at « iaIiuuJ aadaaaaaal za kurjenje dveh in treh sob. JKj PHnoveVe«! in plin^vlkaminL - Katalogi gratis in franko ttT
o
" DjihiihRtn
Ig. Faschinga vdova MJbsH aefli flw. I.
Štor
v Prešernovih   4ailoo.l1 akt,, t
lijtrćji zaloti ■tiklh, ImsU li itriiKtl čivljov, čovijov za lin-tMnls hi pristan
iciuerikik lerikik čevlje?
Elegantna
In      2178 ir>
lako okrbne Iz vri It a v po vseh cenah
hita.
JIVrilM M 801MM MlOi
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo, :
Največja zalega aavaialli a aa|flaajt!b
otroških vo zičko v
In navadna do najfinejša
žime
Jat. Pazit
v L|aM|aaL
■—a aira£nikaai m
C kr. priT. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
gn%anaoa »vej priposaano Izvrsten BPon*tlsnacl - a^a^anas^naO v veose essakemcral, L vm od avstrijskega društva inliairjer in arhitektov aoioeeae predpise glede tlakovae   in  odporne trdote   elntes rl IJuJoel   dobroti kakor
tudi stojo priznano aarratno etnsnssn*
Priporočila iza. oprl6aTra.la. 2944-6
rasnih eradev in ■ aj a 1 o ▼ i t e j i i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., maximlllanstrasse 9. _
TsUtOB slsv. 13».
	w           ptiilja 1 ptvzttjia
	maaamjmjmamnn         ■ m
	
Glavna posojilnica
zavazo
I   pisarna: p
prva borovska orožnoftomiška dražba
Peter VVernig
dr. z om. z. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dvorni dobavitelj Iznajditelj in izdelovalec »Triumph Rirled vrtanja« in »Werni-govega univerzalnega vrtanja« z najgostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah 2244—14 P. n. lovcem priporoča svoje
Izdelke prvo vrate Id pa kakor poro lahko trleevke. kratko lovsko puške, dvocevke za šlbre la kroglo, risane dvoeevke (Bockgewehr), Mannlicher ScbOnauerJcve kratka paške Is pa
^ralojov-e   stla-lcevne pu^l««^. -
Priporočani SVOJe puške za krogle, kaliber 93 mm, preizkušene na različne strele. Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle priporočam patrone z nikljastim p'aščem 9*3 mm S svinčeno OStjO z legimimi streli in papirnim vodom. — CenovniK zastonj in franko.
Jtovost!
in 93 mm patrone
Me in Uit
Postala Zabok !o postalallKe Zagorlaoske železnice Ropolliče Stanica.
Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brez konkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
m. as: TI VITKT
interurbani telefon. 10 lu
■Ravnokar izšle nove 5vo-| S stranske slovenske plošče!
Gena 4-— krona In pa 1 E 50 vin.
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato :-: zahtevajte takoj brezplačno ::
cenike gramofonov
3Pr. p. Zajec
.-. urar la epUk V. 2832 10
Cjubljaaa, Stari trg 26.
Zenica, zakaj se smehljaš?
Zaradi lepote in nizke cene blaga, ki sen ga danes dobila in ki me je tako presenetilo!
Naj sato nihče, ki hoče biti dobro postrežen, ne zamudi, naroČiti zs poizkušajo 6 rjuh najboljše kakovosti, beljenih, brea Siva, 150/200 cm velikosti aa K 13 50. Kos rum bureke ga platna 74 om sirokosti, 20 metr. dolgosti K 10 — ; kos prima sifona 82 om Sir., 20 met. dolg K 12 —; garnitura in sicer 2 komada sa posteljo in 1 komad aa mizo samo K 11—. Ugoden nakup ostankov, najfineje sortiranih, 25 mtr. K 20—. — Vnorci sa
ostanke se ne razpošiljajo, s*76 2
Vzorci sa barheate, vsa plataine in pavolalae trat a la
Iraško od tkalnico
Bratje Krepr Mrnška 9181. Češko.
no Kongresnem trsu ll 15, Soiivonova hita v LJubljani
sprelesia Is Izplačale hranilne vloge
tanje po 43u It od doo vložitve do dno nfluo
bros odbitka rastnega dsvks. 2-37 Uradne nre od 8. —12. dopoludne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
k k
11
i k k k k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kroja
in elegantne izvršitve.
k k
Tvornlika zaloga so]!, aogl. la front, specijalitet blaga.
Zavoo* n aMiforaimje. ||
i
11 II li H
^ Slovanska tvrdka ^
g Združenih čevljarjev v Ljubljani g
Wolfove ulice štev. 14
priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh vrst
p^^H   — ■___—■ —3---l,   A^   noimr*At±m«^iS; h   S A dani O S ti.
M
v---—--------------
Obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti.
Ker ima društvo že več let lastno zalogo SUTOvin roča tudi izdelovanje raznih naročil točno po meri ii kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija. 1525-22
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
pripo-in okusu,
g^iWftOYOI
Svoji k svojimi
Te iltne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovoem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - Metodo vi družbi
po nizkih cenah samo
JitaksZaloker
v Ljubljani
* lastni hlftl
Kladcznc ilice št. 17 ii Sečne nlice št. 5. av v korist -mm
Ciril-Metodovi družbi!
Odvetnik
3*73-2
dr. Alojzij Bratkovič
vljudno naznanja,
da je otvorit s 1. septembrom
svojo odvetniško pisarno
-v Slov. Gradcu.-
i!
^ pozor kolesarji!
Edino zastopstvo n Ktanlsko
sa prava
860—58
Puchouo kolesa
Puch-,Special' K 150
Prva b. rvornica tiarirjer
LJubljana
IlUirjni gHa S     Hn tirana
Rudolf A. Warbin$k
Curier^-kok K 115
MnJboIJ. pnevmotlke RefthoHerleve
MalMvelal ilvalni atrojl od
66 K naprej. Za preknpovaloe ista oena, kakor
Ker prodajam brez potnikov, £   vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoltovanjem
v tovarni.
i
k k
Fr. Čuden
e
E
Pnporoaa   svoje nrve
vrste,  sa vsa
podnebja   solidno narejene
m
tudi
za gotov denar, na delna odplačila ali napoaodo*
ta|n1raW^
Osrednjo tip in prt*
vaah aastavOV postavlja
Češki specijalni zavod: strojna tvornica
Jan Štetka
Praga-Kralj. Vinohrady, Fričova nlice št 892.
POjCPnOSl • taailh opreallral« • a»pto 328i-a
€tažMknrjata s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobani.
ielezne bonstralclle strelu mostov lil
43
8N
8846
3. Priloga „SloT»aakena Barata" it 207, Pat a isataaira 1000.
Obrtno prlprtrollolna ni nadaljevalna iolo v LJubljonl.
Za bodoči naraščaj slovenskega ebrtništva ni važnejšega vprašanja,
kakor je pripravljalna in nadaljevalna šola. Resnica pa je, da je mnogo takih obrtnikov, ki imajo do te šole posebno antipatijo in da to antipatijo vcepljajo tudi obrtnim vajencem. Mnogo je takih mojstrov, ki svoje vajence pošiljajo v nadaljevalno šolo le radi tega, ker jih po zakonu morajo pošiljali, ne pa radi tega, da hi se vajenec v resnici gena naučil. Slišni sem mnogo starejših mojstrov, ki trdijo, da se vajence v šoti le pokvari in spridi in večkrat ponavljajo, češ, kaj treba šole. saj tudi jaz nisem zahajal v nadaljevalno šolo. pa sem vseeno dober mojster. Da. to je bilo. ali danes so razmere drugačne. Saj poznam mnogo mojstrov, ki so strokovno izborno izobraženi, primanjkuje jim pa vsega tega, cesar se danes vajenci v obrtni nadaljevalni šoli učijo; namreč računstva, kalkulacije, dopisovanja. knjigovodstva itd. Veliko je strokovno izborno izobraženih mojstrov, ki pa še dobro svojega imena podpisati ne znajo. O pravilnem knjigovodstvu in dopisovanju pa nimajo niti pojma. Časi so minuli, ko je obrtnik lahko izhajal brez knjigovodstva. Danes jr pač vsakemu obrtniku neobhodno potrebno, da je knjigovodstva in dopisovanja popolnoma vešč. Dobra obrtna nadaljevalna šola je danes obrtni ni vajencem tako potrebna, kakor je poljedelcu kmetijska šola in v bančnem poslovanju trgovska akademija. (V hočemo Slovenci napredovati tudi na obrtniškem polju, treba je delati na to. da se povsod ustanove dobre obrtne nadaljevalne šole in da se za obrtne vajence ne hode uporabljal več najslabši materijal. Veliko Ijndij je še danes tega mnenja, da naj deček, ki nima veselja do učenja, postane obrtnik, kakor da bi obrtnik nikdar ne rabil tega. česar se je v ljudski šoli naučil. Pritrdili mi hodo gospodje učitelji, ki poučujejo na obrt nonadaljevaluih šolali. kako trpljenje imajo z vajenci, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe. Pogosto se pripeti, da morajo vajence šele učiti brati, pisati in računati, kar hi moral znati že vsak vajenec, ki vstopi v učno dobo.
To zadostno ovira uspešni pouk in to je tudi vzrok, da imamo zelo malo takih obrtnih pomogačev, ki bi bili zreli za višjo obrtno šolo. T«) je tudi vzrok, da si morajo razni podjetniki, kakor tudi obrtniki iskati za boljša dela tuje ljudi tuje narodnosti. S tem. »la dobimo v Ljubljani v doslednem času obrtno šolo. j«* dobila obrtna    nadaljevalna šola še veliko več važnosti, in obrtnemu naraščaju bo dana ugodim prilika za nadaljno izobrazbo, ki dosedaj marsikateremu vsled    financijelnih   razmer ni bila mogoča. Vsled tega je pa treba tukaj še enkrat opozoriti starše, kakor tudi obrtnike same. da je obrtna nada-šola važen faktor in da mora  imeti  vsak obrtnik potrebno šolsko izobrazbo, zlasti sedaj, ko mora vsak    vajenec delati skušnjo tudi iz teorije, če hoče postati pomngalec in \>ak pomagalec mojstersko skušnjo, če ho hotel postati samostojen obrtnik. V Ljubljani se je že vse potrebno ukrenilo za preosnovo obrtne nadaljevalne    šole.      Vsa    hvala gre marljivemu odboru, ki je pravočasno u videl potrebo reorganizacije te šole, in  obrtniki  smo  dolžni  odboru nele da  mu  izr**<Vnio zahvalo, marveč da izpolnjujemo    in    izvršujemo tudi sklepe odbora, ki jih imii odobriti še ministrstvo.  Ena  najvažnejših sprememb   obrtne šole je. d;t se sedanja »hrt nonadaljevalna    šola   razdeli na štiri    samostojne   strokovne zavode. I 'stanovih se bodo skupno štirje pripravljalni tečaji z desetimi nadaljevalnimi razredi  in šestimi vsjMired-nicamij  ki  bodo:    a) obrtnonadalje-valna splošna šola s pripravljalnim t»'čajem  in z 'dvema nadaljevalnima razredoma;  b) strokovnonadaljeval-na šola za umetne in oblačilne obrti s pripravljalnim tečajem in z dvema nadaljevalnima razredoma;  c) obrt-nadaljevalna šola za mehanično-tehniško obrt s pripravljalnim teča-.i"m iti s ;> nadaljevalnimi razredi iti di   ^trokovno nadaljevalna   šola za stavbne obrti s pripravljalnim teča-jeni im :\ nadaljevalnimi razredi. Navedeni šolski zavodi se tako razdele, 'la hod«* splošna obrtno-nadaljevalna K:'la nastanjena na III. mestni deški ljudski  šoli; za umetne  in oblačilne "hrti na mestni nemški dečki ljudski Sfdi; za mehaniško-tehniške obrti na J. mestni   deški    ljudski   šoli in za stavbne obrti na IT. mestni deški ljudski šoli. Pri tem naj omenim, da j*4 bil skrajni čas, da se je skupna "hrtna    nadaljevalna    šola razdelila Ik> strokah in še bolj skrajni čas pa Je,   da se nadaljevalna šola v real-(neni   polopjn   popolnoma opusti in Nastani po mestnih   ljudskih šolah.
Razmere, ki so vladale v realki, so bile že neznosne. Zaradi petih slovenskega jezika nezmožnih vajencev
se je pouk vršil v nemškem jeziku. \ se tiskovine so bile po zaslugi nemškega voditelja nemške. Z inventarjem in učilnitni pripomočki se je delalo kot da bi imel šolski odbor milijone na razpolago. Gospod vodja Ju-nowicz se sploh ni hotel ozirati na sklepe odbora, in prišlo je celo tako daleč, da so vsled netaktnega postopanja vodje Junowicza obrtniki kot zastopniki raznih korporacij iz šolskega odbora izstopili, dokler niso dobili zadoščenja.
Druga jnko važna sprememba je, da se bode v bodoče vršil pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah po dnevi, to je: od 1. oktobra do zadnje nedelje meseca aprila vsak četrtek in nedeljo od 8. do 12. ure dopoldan.
K tej spremembi je pripomniti, da se bode gotovo našlo nekaj obrtnikov, ki se ji bodo' odločno upili, to pa deloma opravičeno, deloma neopravičeno. Tudi jaz, ki pa slučajno nimam nobenega vajenca, nisem za to, da bi se ves jMuik zajedno vršil in da se vsled tega odvzamejo na delavni dan obrtnikom vajenci iz delavnice. So penam mat obrti, kjer vajenca za razna dela, ki gredo iz rok v roke, neobhodno rabijo. Jaz z vso odločnostjo priznavam, da večerni ]>o-uk onemogočnje pravi uspeh; saj je nemogoče zahtevati od vajenca, ki cel dan težko dela. zbranih mislij, ko ima večkrat tudi slabo ali nezadostno hrane; pouku ne more slediti s tistim zanimanjem, kot bi moral. Kvi-dentno je, da ImmIc dnevni pouk dosegel v vsakem oziru veliko boljše uspehe, in obrtniki se bodo v kratkem času sami prepričali na uspehu dnevnega pouka. Edina sprememba, ki hi bila nasvetovati, je ta. da bi se naj dnevni pouk na ta način delil, da bi vajenci prvega in drugega leta učne dobe imeli pouk v četrtkih dopoldan, vajenci tretjega in četrtega leta učne dobe pa popoldan.
To pa radi tega. da hodo obrtniki in obrtni podjetniki imeli vedno še nekaj vajencev doma na razpolago. Važno je tudi tO, da hode v bodoče moral vsak vajence oziroma zadruga h kateri vajence pripada, prispevati vsako leto eno krono za učila. Ta sklep šolskega odbora je čisto opravičen, kajti povsod in po vseh šolah je treba plačevati šolnino, zakaj bi se tudi pri obrtno-nadaljevalnih šolah ne plačevala šolnina, zlasti ker je svota ene krone vendar tako nizka, da jo lahko pleča vsak vajenec.
Strokovni pouk za krojaštvo in čevljarstvo bode v bodoče vodil strokovnjak, obrtnik, in je pričakovati veliko več uspeha.
Vršiti se ima tudi vsako leto skupna razstava šolskih izdelkov, in vajenci, ki IkmIo razstavili najboljše izdelke, dobijo primerne nagrade. Taka razstava se je vršila že koncem lanskega šolskega leta. bila pa je v nagliei sestavljena in ni imela tistega uspeha kot se je pričakovalo. Vsekako je pa razstava šolskih izdelkov važnega pomena, zlasti pa sklep šolskega odbora, da se vajencem za najboljša dela da nagrado. To hode vajence \ spodbujalo k pridnemu učenju in bo vzbujalo v njih večje zanimanje in veselje do šole.
Te važne spremembe v obrtna nadaljevalni šoli se mi je zdelo primerno objaviti v prvi vrsti radi tega, da bi se obrtniki malo ver zanimali za obrtno šolstvo, v drugi vrsti pa, da bi šolske odbore na deželi opozoril na važne spremembe in da bi tudi oni malo več pozornosti posvetili  obrtno-nadaljevalnini šolam.
K n g. F r an c h e t ti.
Ceno češko
posteljno perje!
' 5 kg novega skubljenega K 960, boljega K 2 , K 12* , belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 3(r—, K 36 —. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Planu na Češkem. 3200 2
G. Skrbić
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico
žaluzij
Iz dtiffl. ftlezili lo
im u pnaiana
po najnovejšem sestavu Vsa vrsfa lesenih, tka alh Mi platnenih 28
rolet ZSSStSSi
Nova patentirana
JAVeUST repic!
1 »odeta* I
I
I LJubljana, Kolesljene ulica 16.
izdeluje,  popravlja In prodaja vsakovrstna
I
ssode:
.Jsalajlb.
■JIŠL.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
priporoča
t
cilindre, čepice Iti
naj no sejne faesne
po na|nlt|l cenL
solMe is deMe
domašega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
AUSTR0--   ^^^^Vrm**,. A*Eat,CftK*^ >^^Iaaaaaaaaaf^Baaaw"
n>^t* »*t1
'JJ.1L foiser
ponor ? LiODlinl
Šelenbvrgovc nlice It. 6
priporoča stojo bogato zalogo raznovrstnih
pu% samokresov,
lovskih potrebičin, vseh
del kOlee (biciklov) kakor tudi aannjnjnj tfOj
po najnižjih oenah.
Popravila potk, eamokreeov,
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnlk franko.    r. ataše*, OpOteO 7S
ob državni železnici, teine. 1501-22
Anton Leutgeb,
353   rekaviear in bandattat
37
Pod trančo 1.
tjnbljaaa.
Pod trnnčo 1.
volnenih rokavic, p
izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
Cene    niz Me
Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat 50:100 cm vel. damastne bri-
salke sec. vzort c, čisto platno Tucat 48:10 cm vel   cvilhaste bri-
salke, cisto platno......
Tucat 54: 120 cm vel. dvojnodaroa-
stne   brisače,   sec.  vzorec, čisto
platno...........
Kos tkanine, 82 cm sir , 23 m dolg,
pripraven za životno in posteljno
perilo..... .....
Jedilna   garnitura   za 6 oseb, čisto
platno, 140 cm vel., ser-ite 60: 60 Tucat brisalnih cunj, čisto platno.
60: 70 cm.........
*J8 cm široko laneno platno, pristna
platnina 1 m........
6 rjuh, platno, 150:200 cm . . . 6 rjuh, platno, 150:225 cm . . . 40 m brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cefirjs, potisk, cef. . . Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče se veda vzamem nazaj.       3084—4
BEBTHOLD H0CHBERG, tkiln ca,
Kostslec Čer ves    Krkonoši (Češko)
K   8 —
4 40
14 —
» 11 50
» 5 50
» 5 50
» —80
» 13 20
» J5
» 15—
Najbolje za zobe
Svoji k svojim 1     Jfarodu tvrtka!
Milko Krape*
urar in trgovec
IjaMjau, Jnrfičet trg štev. 3.
Ustanovljeno leta 1852.
Cenj. občinstvu f priporočam svojo bogato zalogo 1964—14
ateMhlfe te iepntk ar, aatenev, pratasov tu veriile.
Oaobtto sedaj ob priliki birme, na-
vseh vrat aa
itd.
Anton terne
kav6«k*vih MaaplUl
UoblJno.Sv.Petroc.6.
r
Vinko Majdič
nl|firijnljnjrKranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode1 v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 45
Zastopstva in zaoge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevja, Vrata« Borici, Celovcn, Beljaku. Bolcnnu, Inomoatn, Tri-dentn, Zadrn, Spljetn, Ercegnovena, Kotom, Sarajavn in. Pnljn. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
o*  §snm iaea sm
Borgorjovo medicinsKo
otranovo milo
ki ga priporočajo odlični sdrsvnikl, ikoro s vsab svsopsbJh driarah ■ odličnim uspehom a porablja prel
vsake vrste Izpuščajem
vi tati prod kroničnim Uiajera in paru. lapoščajsm, dalja v-rotl rdečici na noaa, oseblinam, potenja nos, luakinar* .>« glavi ln v bradi. Btrgerjmtc kotranovo mite Ima • ssM <0 odstotkov lemopa ketrana ln s* raslfknjs bi. ■'.-v«uc od Tcah drugih kontranorih mil, ki m nahajalo s trgovini.
M pottw4* bola—atJa rabit« jako aapaine
Bfirgerjsvo kotranoio žioplmo mlio,
Kot bčttmfr kotramomo malo sa odprarljaaj* rs*
nesnage a polti,
proti   zpuscajem   na   polti in glavi pri otrodb,  k a* o* taoi kot iisaadkrUjlvo kosmetićno milo sa aawaaSSj#3 koptmjm sa vmnkđamio rabo alnki
Borgorjovo gllcorinovo-kotranovo inilo»
v katersm to 86 odst. glloarlna in ki js parfumova?' Kot odlično sredfltTo as glavo sa rabi dalj« a isvrstat«
ssasasn
Borgorjovo boraksovo milo
ca  siosr proti   ofrreui, o^urenja,   |>esTHcu m«« so f jem in drayim siepriliaskin boiti
Cszs komada va&kt vrsta % -a^odlioa o uporabi 70 v
Sahtsvsjts po lekarnah ln sadavnih trgovinah iskJJnčno Mtmri/erjmia kotranova sada in našito na polog stoječo vantrsno
gaasan in na polegstojočl flmnin podpis O. HeU A Oo. mm vsaki stikati. Odlikovan s kastu o diplomo na Donajn 1888
in s ■las* av/etlnlo mm svetovni rano avl v Fariiu 19 OO.
Vsa droga medlo, in hlgien. mila snamks Brrmtr ss oaststa v uarodHn, ki aa pridana vsekamo ml!o.
Seprodaj v vseb lekarnah ln sadevnih trgovinah.
Na dabalo: O. Hali a Comp., Dunaj, I., Bfbarstrassa a V ubija*nI se dobiva s lekarnah: Utilaai aLeuatek, H. Vlmrdetsielilfa-al. TBLmjr9 d* Pleeoll, 17* pl. iT in v vseh drugih lekarriah na Krsnskom 1246— :0
Snpcrfos|ati
rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša   fosforokisla gnojila
za vse
127 24
vrste zemlje.
Vftetslnan Htrogo lojamevna.
Jamčeno najhitrejši nSinek, najvišji donosi.
Dalje amonilakove, kalifove in   solitar]eve anpoiioslata
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske  zadruge in društva.
Pisarna Praga, pfflcopy 17.
■
Drasotln Puc
: tapetniški in^preprogarski: — mojster =—
▼ tvrdki
Izdeluj em vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078     niakih oenah. 27
Ljubljana
Morile ToHUftesto 11.
Zlato aa obroka!
Niske na mesec. Do-
cene. Ugodni pogoji. 4 — ___
bavlja se na vse kraje. Zahtevate naročilm list - ■ LECMU, ra*aweil|slalea ur
'--------- -  — 3254 2
JHL išo
is proste roke. Pri hisi je ajoatilaloareka ebrt in dobro vpeljane kavaraa. Hiia je v dobrem stanju, ima velik wrt in je tudi pripravna aa mahlU ebrt, kot je ie bila prad kratkim časom. Zraven je več drugega poaiopla in ajoidL
Več pove Anton Sini, ka var ur ¥ Skotil Laki. 3 6 4
fmtonm n rib, anvi matpti% tatetiho soto it sttaTtukt snet
I0HAC FOCR V RnmlD
295 3»
MM sv. Ciriu u )Mou z zuato
nadalje vee droge mu aui«, artatelaa aa««, ■taartaako avaoa ensmki „Elektra" in „Soinoe",
|aajKtt# aSIa ter vee droge pralne snovi.
Ćaet in ponoe vsake goa po dinja aahteva, da rabi odalej le Ciril-Metod, milo a gorenjo znamko.
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarev,
naj zahteva izključno        V 399 _5
Ottoman cigaretni papir.
S VETO VNOS LAVNI
481—h 3
6BJsNCsft
tvrdke f RATELLI BRANCA v
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJI; JK NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENOlOA NA SVETi: NautrplJ.va v vooki družini! Dobiva ao v Ljubljani pri: J. Burze : _liniju; Anton Staouiu; olaiSI&arnl Jak* Zalazntk-
Na prodaj je
•S) "W
blizu železniške postaje, s kegljiščem in z lepim vrtom. — Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastnikih Fran|u Severju, poaeatniku v Hrastjn ln Ladovlkn Sptlar|n po-aeatnilra v $t. Petra
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir. 2815-2
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K ; boljšega 2 40 K; prima polbelega  2 8U  K; belega 4 K; belega puhastega  510 K; kkg  veletinega sne-žncbelega, puljenega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; na-tinejši prni puhli K. Naročila od 5 k£ naprej franko.
zgotovljene postelje ^"rr
drega. belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zgtavniciima, 80 cm dlg, cm sir , polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh S4 K; posamezne pernice '0 K, 1? K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za .'neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Beniich. Deienlce it. 767, Šumova.
i
IvOKOMOBII^l^.
Specialna tvornica za tokaaiaMl«, aolavaioa aa atrafa
H. FISCHER, Dunaj X, Gudrunstrasse št. 140
ponuja navedene stroje od 4—125 HP, rabljene pa v brezhibnem stanju, popolnoma zmožne za obrat ter firma sa vee sestavine lokomobil, jib ki proda ona. nalabseinafe laasči OM loto*  —   Vsak objekt se zastonj
montira in spravi v obrat. Ugodni plačilni pogoji, prve vrste reference. 3088—4
!       Xj©l£C23Q.O"foIle 3HLSt pOSOdO- I
!
Proda ae enonadstropna
z dobroidočo
gostilno
Usak kmetovalec sUJjff
z ffBpannoTim patent. MšdM pečmi
V tej peii se ob prihranitvi drva in prostora za 50 do 80% peče izboren kruh kakor tudi vsako drugo pecivo. Lahko se tudi suši sadje in sočivje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentno krnftne poči se izdelujejo v velikosti za 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in se pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-nioi itd.
Vseka pet se da za 6 tednov na polzkusnjo.
Kataloge pošlje brezplačno poleg vsakega želj enega pojasnila (Dopisnica zadostuje) Fr. Salama & F. F. Vldfc * Kant p. ▼ LfnbllaaL 3097-4
s popolno koncesijo v Podljubnljn blizu industrijskih Bjrovelj. kjer je tudi puškama Hiša ima 4 oralo sveta, vrt la polfe, tor pot sob aa taloe. Slovenci pozor I rešita svojo xem llo. — Za ceno in drugo se vpraša pri g. Matevžu Mačnlku, sedaj najemnika v Podrotlcl, Koroško. 32t>0 —2
!
Jfabop kosmetiksi predmeti
za olepšanje polti in telesa so :
milo po dO b, s croam po s 1 K.
za gojitev zob in ust:
n Menthol a ustna voda po
ssnassa       1 *$
zobni prašek po 60 k;
sa ohranitev in rast las: lasna voda po
_ ____lasna porasds
po 1 L
Ti izdelki .Ada*f ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
m. nt. Josip ciimfl
v Ljubljani.
Kapajte zaupno ts domačo Izdelka!
1387 24
da
da
da
I
3017—5
Jo»ij> Čretnik
lasde-lo^c-telj titnettitri mlinovinžag
v Št. Jurju ob južni železnici (Štajersko).
V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem.
Razpošiljam na malo
i   |f i ¥ K M. in veliko vsakovrstne
\4m,« Btt>m-**wGF*     potrebščine za mline
iplfeiifis ia žage po najnižjih
cenah.
Krasne reference!
tfOCK
Coisioc nedicinol
Pris'ni vinski desiilat v uradno plombiranih steklenicah.
Barkovlje.
Edina parna žgalnica
konjaka pod državno kontrolo.   3819 47
Preselite
Svojim cenjenim gostom naznanjam, da sem se preselila s
Sv. Moba trga li 8 na
Francovo nabrežje
it 15
33 6 2
Zahvaljujem se cen j. gostom za dosedanji obisk ter se priporočam tudi za nadalje.
Jfežika J(ral|.
2731—8
Betonsko podjetje
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC 8c HORN
Cjubljana, Dunajska casta itav. 73,
fllijalka na PEŠATI, poita Dol pri Ljubljani.
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (nejelegantnejii vaoroi, brntene in polirane), ■Miattaa, kakor tudi hidranliCno stisnjene Btetalliqno*ploico aa tlakove cerkva,
vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v rasnih barvah in vsoroih;  podboja, krite, nagrobne apom^nike,
okaliia, paataaaaala, aalaatrama, araaaieate, laoada Itd. — Opozarjamo posebno na pr^krastin plošče ia ■amotmOM amaramaiia (Carralvth patent) sa proTlako atan ¥ ▼aatlbaliliJ atebrov, najboljše nado-mestilo naravnega marmorja vseh vrst aa manlvalmlkei aaojia aamarioa, kredence Itd. Gospode interesente, slasti »misarake in stavbinske mojstre vabimo najvljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago.
=====   Cmikc te turci psiiliaM« rad« uol]c u zahtevo. =====
Vedno I
sakl zaaz^ožlaal je đ.o"bltl:
zarezano strešao opeko prve in druge vrste,
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne ns Vidu pri Ljubljani
in opeko za zM, dalje stavbni hana n zidanje iz anufeta kamenoloma v Podpett
1636-21
aaaaaaaaaa
^tiiilii
Lfflgen i[ foil, Duu) X. Lunta$ntn»
OrJEiulii mtajj^
MTlt 47
i Mf ran a mM p*
SvetovnosUvni zaradi preproste in solidna eaetave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S. FfJdai kot zastopnica za Kranjsko Mnbllazta. Pollanska cesta it ei. telet 71.
9T
Ljubljana
Pozor!
Kova modna trgovina za gospode in dame
peter Šterk SjjSjjj
Star   trg: šte^r. IS
se priporoča slav. občinstvu kot zelo solidna sa nakup ras*
nega modnega blaga.
Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov.
Otročle Gbfefece, svile za bluze ln nakite, stilni 1 rakavi, barZunfi, vezenine, posamentrl.e, berte, čipka, cipkaatl ovratniki In vat potrebščine aa šl tlite.
Velika zaloga najnovejših \59s 16
meškrh klobukov, čepic In siamniko*.
Slovenci, pozor!
pri nckupooanln vence«!
Fr. Ulic
£jubljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
a mm
344— 37
Zunanja naročila aa Izvrta* le|o hitro In točno.
Cene brez konkurence!
<8
r^glstrovane zadruga t neomejeno zaveso
t lastnem zadružnem dom $ LjUblJ3l)i § jSBj S itit, »8
je imela koucem leta 1908 denarnega prometa upravnega premoženja . .......
> 71,417^44-7» K 17,5M MftS
obrestuje hranilne vloge po 4,|a0|0
kres vsakeaa odbiti* t* rrntne^a dmvbau iLsaterear* plačuje poaojllnleta Nama sa vlažnllL«).      it 19
Spreiema tuli vio^e na tekoči račun v zvezi a čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 19C8   .   . E 17,1M4U"27. **o«oJiaJe m* aemnljt*#m »n> IV,1/, s IV,9/,: aaa mamu
za faitam ta pak
mm ■•laliflh
ITI
37
,,Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka. I
TipižMbhft, — Cm rito* I
Tovarna oljnatih barv, laka
in iirneža
Brata EBERL
Ljubljana MMB
otrnSarja, laMrarja, starima n pokBttou pleskarja.
PraŠaiaUUca:      * Zalmraica:
Miklošičeve uUce St. 6. *   Igriške ulice *tev. 6. nasproti hotela alilN". #
aaaaaa    b«jiuwtH— u<. hal
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
s modernimi velikimi brsopsjrniki is Ljubljane Aaa daJeei pen vMtv Yerk
je proga
dečš seesitš #
Na nalin paraJkih____
Vaaarlaa«, Zeelsad, Lapland is aaamlaae
ki oafcrl/»i«i)c reak teden ob sobotah redno vožnje afp Antwerpnom io No vin Torkom je anasnoftt, i« Horna hrana, vljudna postrežb* in ■paloioa p« povem urejene v tajite sa 2, 4 in 6 oeeb, sa a takega potnika eminentnoga pomena, ter traja voinja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vaak tarek
17—37
1 <-;S ~¥
Antweppen ^ NewYor»k
Avg. Agnolall / Ljubljani, Kolodvorske ulice 26
v Ljubljani, Dunajska cesta 2».11 " """"" "olodTO" M leTO        80rtUno ~* m
Nad* parniki vozijo tud? na meaee po vt!-krat će« Kanada ▼ 8everue Ameriko ia je ta ▼oŠnja  isdatna aanej&a kakor aa Novi Tark.
Pojaaaiia daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
Naznanilo.
C. kr. umetnoobrtna strokovna šola v Ljubljani
bode v šolskem letu 1909/1910 obsegala naslednje oddelke:
I. Zimske karao sa stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke.) Vsak kura traja tri »me. Pri tetak 3. novembra. Vplaovanie notlk
tkčenoev Od IS.—20. Oktobra. Zahteva se starost 18 let in nČno i »pričevalo dotičnega obrta.
IL Oddelek za iolOObvesna dečke s dvema letnikrma, ki pripravljata za učenje pri mojstra ali pa sa vstop v oddelek IV.) Učenci imajo tudi pouk v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. PriČetek 20. eept. Vplao-vaa|e novih nšeacev 16., 17., In 18. sept Zahteva se starost 12 let in ljudska Šola.
IH. Strokovno* šolo za salzaratvo ln etrogaretto, v katero se novi učenci več ne sprejemajo.
____,_______ . , IV. Novo ustanovljeni oddelek za lesno ln kamnene klparatvo
n i*   • j \m I (aadabaratvo) s tremi letniki. PriČetek in vpisovanje kakor za oddelek II.
£.01111 ZdVOU 3Sl I ^a redne nšonOO se zahteva absolviranje oddelka II) ali meščanska dola ali
pa trije razredi srednje Sole, pri čemer se neugodni redi iz latinščine in grščine ne vpoitevajo; kot Izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski po-
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal9 šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda!
pm aUsiatižjik cenah.
fiiiiiiiiniiiiiiii iiiim...........
Oatanavllazaa lata 1645.
- v L|nkl|ani-
I sa kemično čiščenje obleke I ter zastor;av, barvarija ln likanje snkna
wol par.
pa a %6/. kre» amartlaztetje i sta zzeealee pa •
Posojil, sprejema tudi vaak drugI načrt glede smortizovanja dolga.
I7RADHB VRB: vsaki dan od 8.-12. ln od      4. larvaa
nedelj ln praznikov.
JOS. REICH
Poljanski nasip —
Ozka ulice it. 4.
Sprejenilišče
Selenburgove ulice štev. 3,
Pastražba tačaa. SiIMm etia.
V. Strakavna šolo za nmotna vezenje ln dipkarstva s tremi
letniki. PriČetek in vpisovsnje kakor pri oddelku II) Zahteva se starost 12 let in ljudska šola.
VL Javna risarska šala za maletre in pomočnike. Vpis in vstop
sta mogoča tudi med letom. PriČetek 3. oktobra.
VII. Javno risarsko šolo za dama. Vpis in vstop kakor pri od-delku VI) Prttetak 22. septembre.
Na oddelkih I. in V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete.
Pouk je brezplačen. Na raspolaganje je mnogo ustanov v sueskih cd 10 do 40 K na mesec.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 28 avgusta 1909.
3169-3
C. kr. ravnateljstvo.
511111111HH1
iiiiimiiiimmiiiiMimmimii
( posebno  rjripogo^ivo: *
oasjjSfMarjnuaioaioairjt
važno! mm Oažaa!
gospodinje, Irpra is Siiinonjo.
Naptlju ta MjcncSi pamSa
za d ozva, kemikalije« zellioa, ovetja, korenine Hd. tudi po Knelppu, ustna vode In zobni prasak, ribje olje. rešilne In posipal ne moka sa otroka, dišava, mila in sploh vsa to alatne predmeta, fommaTaOe5me> aparata in patreMevsta, kJruralčns obvo-slla vaak S vrsta, aredakra za deetn-fskoJJo, vosek In paste za tis Itd. — Velika zaloga najfinejšega ramam is - Zaloga evezih mal-vei In soflj ss kopel.
m>r#fferlja
jtaton vfne
Uubljana, Židovske ulice it. t
K2
0Z
Keil-ov lak
atlsolltl plesi sa asa en aalraa Ha.
Keil-ova bela glazura za otniTZlne mize 9) v Keil-ova voščena pasta za parkete . . 90 » Keil-ov lak za pozlacenje okvirov . .40 , Keil-ov lak za slamnike v vsen barvah Kei-ova pasta za čevlje......30 »
3001-4
Leakovic &
t Anton Dtarlch. Matej Žigi n
dobiva se vedno pri
Uatmvlflca i Ono Homan. tarifa s Val- Lapajne. lUnmnlkt Ed. Hajek laaollovos L Picek.
Craoaeell: Anton Zurc. laporja' R«h. E. Mlhelčič. Braniš Franc Dolenz. Kočevje: Franc Loy.
preselitev trgovina!
t 1 svojo
Merkur
Peter Majd č v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
156 19
je v slovenski
hranilnici IlubUonskl
Manje branilmh vlog nad 36 milijonov K.
I
Ant. Presker
krojač,
37
pri poro i a,
svo|e velika volana mata vik aklak aa naspade trn netite, laple in pUeoev sa goepe, nepremeel|lvib kavalakav itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših" vzorcih in najnižjih cenah izvrtaj e jo.
mwmmm
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
■
i
Za varnost denarja Jamči in je porok poleg rezervnega zaklada mest, občina ljubljanska a vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar maloletnib otrok in varovancev ter žnpniOea cerkveni denar.
Jffestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan o5 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 Vo ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentnl davek od vloientk obresti plačuje hranilnica is svojega in ga vlagateljem ne zaračuna.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po posti in potom c. kr. postne hranili. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4 3/4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo sknpsj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg Se v 33 letih. Doltnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostno papirja.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
G. CADEŽ
cestni trg št. 14
Vljudno naznanjam, da sem presolil a 1 septembra trgovino s Kongresnega trga št. 14
v Prešernovo ulico 10-14-
nasproti ,,Mestne hranilnice"*
kjer sem prevzel staro znano trgovino gosp. I. KORDKA, z galanterij-ekim, norimberftkim blagom, Igračami ter veakovratniml potrebščinami aa različne sloje.
Zahvaljujoč se za dosedanje izkazano zaupanje in toplo priporočajoč
se nadaljni naklonjenosti, bilježim
3389-2 * vele.poKov.njem J,,^ JolOUC.
paaaaaai
klobuke
in slamnike
?p. rise moiko perilo, tate, (»ratnike iti
Blsgo mam sojeno, cene zmerni Postrežem tefno.
I s voli te pisati pa vzorce!
U. J. HovlKek in »rat u Podčhradech
(Kralj.  < ^*Z*«».»
Iz t o zna hiia modnega in manulsktnrnoga blaga.
Prlperoeaaio v Izvrstnih kakovoMlIht
Hodne bta&roe - sakna
Jtsea 1909—1910 Zima
Borfiate. Flanele. Opreme za neaeste.
\T zore I franko.
1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih 18 K franko po
povsetju. Od teh se vzorci__
ne pošiljajo.
*
776 25
!\w|t>ol|Ml nubup!
^ ____ '■Z*
^NajimjJa in napisa sap»lana s rm ^ggalcfa W *
Br
I
Vsak dan svež
sladoled
in
ledena kava
m te dobi
v sMflfimil
*®esr«klm*  brzoperaUi „KAISE» ^ILH^t.« H/ , JtROHPmM*
vVILN£L*#'cs „KAI8ER WILHELŽ* s.
Pf^fc»m*r**fcei veSnja) tr^;a*  tam^ 1    t* «wi
nirarOm,, aaneal)fv poduk ln veljavne vo&oa ..»t*:« -sita« gori na. • as»,
nec* parobrodnega druft-vn kakor tudi listKb ;:a vse pragu sisasi&uža te'***« nic dobite ar ULifaaaaBf zaznal aaine le pr
EDVARDU TiVGABJU, Kolodvorsts iliCB Št35
saepreU ekioraisl (ptffksi „nrl dtar^ llstatju". Odhod is IJ ubijane je vssJt torek, četrtek lxa sobota. -Vaa pojasnila, ki se tikajo potovanj*» cs>6iie in brezplodne, Postrotbn poštena, reelna ln aeii&n& Potnikom, aaaaaalaaaa v zapadna drsava kakit: Cciurado, Mexi£x. Califor-oi)o, Annoitj tftah, Wioming. Revada, Oreg^n in Waania£tc> aad: caSs Ornazvu posebno orodno in i a redno cono Cres aalveeten.  Oti&w.> ~~ ta.
progi ia Bramna enkrat mesečno 3267—2 7n sa d *>«v»}o pa ftt&s »isifci r>rukc< Ba^timora in na vas ostala dete eveta kakor Braataio, ftnfco Oaza «-Airea, njozunr'  Stngaoor« v A •   rs5 o itd! i
BTo.jaa.o'vejža ijzaejdV
4r
azp
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih slasti
staršem  da z njimi navajajo otroke k varčnosti, j V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi {
Kreditno društvo.
Oraiiliica se nahaja v lasu palači
t Frešernovi, p j Slonovi (Mutim)
dići ar. 3.
Velik p
ie zamore lahko in naglo pogasiti samo i
Smekalovimi brizgalnicami
m aa^/ aaJavaata atla ssmsniff---ravnotoiom aove sestave,
SiTd deaneinTeve atranlvleiejo In meeejo  vodo V vsaktir
položaja delajoie kretanje brizgalnic nepotrebno w. vMMi.kir.A Mnm^dai naročila te vrste brizgalnic sledeča'gasilna društva,
R. A. Smekal
:^:i:nxij
«I>dplca«^eBVia>taje> ti«. Obroke.
.ta i ir* tal
18
Papirna stroka.
Velik« trgovin* ■ papirjem IM. mladega, spretnega MkUi. ki <W
porabiti tudi aa potovanja. -   - -. ■»■•-»
Ponudb« a oanaoenjemrefereiio, aahtere glede plaoe j« podati > priloženo fotografijo pod nBMrl|tvM a« uprav. ,81o" Naroda«!     P°""K P
I
IWaa|<
L Kristan
oblostv. koncesijo-dirana potovalna = pisarna =
346—35
Ameriko
v Cjubljaai, 3(olodvorzke ulice Star. 41*
I
m
r
*«i
J*m votel« w
_Jfajstarejša domača slovenska tovarna peči.
2169— is Ustanovljena 1. 1888.
Založnik      g&Jt M avstrijskih zveze       V^$y*j& Jržamih ces. kralj. ——^ uradnikov.
■ar Alojzij Večaj
Ljubljena, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon St. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejš h prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstcnlli mmm^^m. različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Št. 413S09.
3257 3
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih
mehkih in trdih Sesek, obročev, bukovih in hrastovih soBov, premoga in koksa
za leto 1910 oziroma 1911 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolkovana s kolkom 1 K in s pobotnico, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1910, vloženega pri kaki o. kr.
blagajni in napisom na vnanji strani ovitka: „Ponudba za dobavo.....
.......k št. 4136 ex 1909" morajo se doposlati podpisani o. kr. tobačni
tovarni najkasneje
do 28. septembra 1909 do 11 ure dopoldne.
Za leto 1910 potrebovale se bodo sledeče množine:
4 m dolge. 14 mm debele mehke deske, okoli:
14.000 14.000 8000 8000 SOOO 5.000
kosov
19 21 23 25 27 29
cm  Širokih desek
5 000
5 400 3.600 1.200 800
kosov
31
33 35 37 39
om  širokih desek
73.000 kosov
4 m dolge 20 mm debele mehke deske, okoli:
4000 2 000 1 000 500 1 000 1000
kosov
TJ 71
n
T Ti
19 21 23 25 27 29
cm  širokih desek
1.C00 kosov 1.C00
500
500
500
31
33 35 37 39
cm  širokih desek
13.000 koaov.
200 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih, 316 mm širokih mehkih deaek 100    „    4 n      „    33   „ 816 .
100     „     4 n       „     40   „ 316 „
2 m3 2 m dolgih, 26 mm debelih bnkovih deaek 1*5 000 kosov leskovih malih Obro6e¥, 2-5 m dolgih v butarah po 100 kosov 300 kosov bukovih SOdOV a 2 hI   26 000 meterskih   stotov premoga 100    „     hrastovih „     „ 1 „       500      „ ,, koksa
Množice potrebne za leto 1911, katero bodo primeroma iste kakor aa leto 1910, naznanile se bodo event. ponuduikom pred  potekom leta 1910.
C. kr. tobačna tovarna.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1909.
c. kr. nadzornik.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistema urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščio (parket)
^s a   a       različne vrste od priproste ga do jTOlE*   najf nejirga izdelka, aaeleajaee. ar ivi%)   gagalnika, pisala« lotose, šolnino, zalza v vsaki velikosti, vrtač " atole za glasovir itd.
Imam vedno velika zalaga kakavih fn hrastovih na par emaerlraalk desete (parket pe aajalsjlk eeaak.)
Na zahtevo pošljem moj llustrovanl cenik zaztonj In franko S099 4
Ivan Bahovec.
JL Zaaat
L|ubl|aaa
il
i
Velika taloga ebi?al
oe
m otroke Ja vedno na I*baro.
Vaaazaaa naročila aa Izvršujejo točno ta po nizki ceni. Vse mere se ahranja-Jejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzorcev po-
BMMiBiJrJMBMOHO^
fir.}. Zajec
Popravila se izvršujejo točno in oeno.
Mastni dekliSki licej.
Vpisovanje v III. razred lioeja bode dne 16. septembra od 9.—12.nre.
sprejemna izkušnja pa dne 17. sept ob 8. uri.
Oojenkam, ki so bila že na zavodu, se je javiti dne 17. sept. med 10. in 12. uro.
V I. in II. rmzrmd liceje in v I. letnik višje dekliško šola se zaradi pomanjkanja prostora, oziroma zaradi opustitve šole, deklice nanovo na bodo veo aprejemale.
Natančnejša pojasnila v zavoda na črni deski.
|S30S 3
Ravnateljstvo.
POZOR I POZOR 1 POZOR!
Jfajstarejša prevozna tvrtka v £jubljam
Jar|a JaatevUa ■ariaaatt aa -ti
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulici št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne eelltvO s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne! Postrežba najtočnejša!
priporoča izborni kraški teran, Colaričev cviček, bel in rdeč iz Drenove ter priznano dobro Puntagamsko marčno pivo.
Jutri, v sredo, otvorila se bode
vinska klet
v kateri se bode točilo
izborno istrsko vino, belo in rdeče po 56 vinarjev liter.
Za izborno ln caao kuhinjo |e dobro prezkrbljeno. Sprejme za več gozpodlčen v kakarskl ponk, katere lahko
dobivajo tudi hrano.
>i|zm Rozman« restavraterka.
3344—2
JOSIP STUPICA
Jerman ar In sedlar
? IJibOrat Slomfton ollca flev. 6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
»■        kakor trudi" krasno opremljeno ==
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo =====
katero Imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drugo v sedlarsko obrt spadajoče p« tre etici ne kakor   tudi  še , obrabi J en ena vozove in Uonjatitr oprave.
Br. Hlavlio
Atell« sa artasaaUaa aparata ia
Preierane ulice it 5.
Na c. tr. IL M.
ia
(oziroma Strossmayerjeva ulica 1) u LJubljani se bodo novi učenci v L razred vpisovati v sredo,
dne 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne.
Oglasiti se jim je, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, z rojstnim listom in šolskim izpričevalom pri gimnazijskem ravnateljstvu.
VzpreJemno izkušnja se bode vrflla o Četrtek, 16, septembri
od &* naprej. 3X6 ■
Učenci ia okrajnih glavarstev Kranj, Radovljica, Črnomelj in Novo mesto morajo s seboj prinesti dovoljenje o. kr. deželnega iolskega sveta.
Ravnateljstvo c kr. II. drž. gimnazije. »Glasbena Matica" v Ljubljani.
i i i . ..j .......pBalZOal
Vpisovanje v glasbeno šolo
se bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši v Vegovih ulicah št. 5.
Redni pouk se prične 18. septembra.
Pogoji vsprejema:
1) DruŠtvenina staršev 4 K na leto, za kar dobivajo društvene muzikalije brezplačno; 2) vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3) ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno ali harfo po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) za teorijo in zborovo petje v Šolskem zboru po 2 K na pol leta; č) za zborovo petje v dijaškem zboru po 1 K na pol leta; d) za pripravljalni tečaj zborovega petja odraslih po 2 K na mesec; e) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; f) za kontrapunkt in kompozicijo po 4 K na mesec; g) za glasbeno zgodovino po dogovoru; h) za ensemblske vaje po 1 K na pol leta.
8f01-3
Odbor ..Glasbene latice11.
Anton Krajci
Ljubljana, Sfotfove ulice & 5
priporoma »roj o bogato
kožuhovin,
Provaema tadi ven v to vzeto spadajoča paajravanm proti najnižji oeni. Kupnje tndi vsako-aata alileiimi in jih najbolja plačuje.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg St 7.
^Največja naloga
pohištva
aa apalne In Jedilna aobo, aalena In goapoake aobe, P rop rogo, zaatorjl, modrool na vzmatl, llmnatl modrool, otrodkl voztekl Nd.
aTaJmlšJa
•
0870
Lezioni italiane. i
Conversasione, grammatioa, litteratura. S'annunoia dal 19 ii qaestO MM
Dalmatinova ilica 5 al pianterreno.
Brivski pomočnik
m taksi spreta« pri
Ivanu Potušek, brivcu
i«
3359-2
Triumph-štedilna ognjišča
*n gospodin] stva, ekono-iija i. t dr. v
'jljavi   Zo 3C »t so najbolj-.rtosna Pri saana tis?; ko iaih'MirJ* in ca trpažiiojfti   unaa   aTaflJUla pribrani te% Soriva.  Specijaliteta: Stadima ognjlsd« aa hotele, gomiin«, restavracije, kavarnt L dr. Oeniki in proračuni na raspo:ag& Glava j kataiog franko proti dopo**c sDamkL 25 06 14
T»?irni za stedllni ognjišča .Jriuipl*'
S, Gtol«lsmla^aml<lt .9? slu
H139 gostilno
aa BoMajahtai faatra
ae aaradi. odpotovanja praia alev.
■•atllaleaiim. Bite lama 10 Mit, arelealk za talee, lop vrt Ia ve-
raaae — Vpraianja pod „at 100M, Sv. Janez, Seklnjeke Iezera,3*64 s
Gospodična
ia boljša hiša, stara 14—16 lat, ki obiskuj a tukaj Inja lola, M
na stanovanje in hrano
ori druiini, kjer bi imela drnžbo pri domači hderki-iolarioi. Klavir na prosto porabo. Naslov pove nprav. „Slovenskoga Naroda". 3342-8
Dua dijaka
ia boljšo rodbine m aprefauata
na hrano in stanovanje.
Ha razpolaga Ia klavir.     3ieo 5
Josipina Lavrenčič, Marila Terezije Mata II, I. nedetr.
ob 4., 5., 6., 7. in 8. ari
OH nedeljak Ia prazaikik:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob S., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathd
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
____________11  L prostor 50 h,
II( prostor 30 h; L prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrto k In aoboto od 3. do 6. predstave za učence pO znižani ceni: I. prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonamantnl llatkl; L razred 12 komadov za 5 K, II. razred 12 komadov za 3 K. 3321
Hiša na proda]:
▼ apodnjl Šlikl M proda is proste roka niša, obstoječa ia 4 prostornih
ataaavaal, aekolike vrta Ia 1449 itlrllaiklk aa sveta srsven bile.
Več se iave pri lsstniku bile v Sp. ftlikl, Katatiika attaa it 21L
_3290—3
jtižnik
ali klialca (najraje zakonski par brez otrok) aa aprefaia. Mizarji imajo prednost. Pismene ponudbe je poslati do 13. t. aa. pod »Hišnik" na upravni-Štvo „Slov. Naroda", kjer se iave tudi
naslov.
3331-3
-prejema    i*varovanja  vi««*fikoga šiv-:jenja po aajrasnovrstnejštti kombinacijah .-•cd tako ugodnimi pogoji,   ko nobona droga zavarovalnina.
Zlasti js  zgodna   zavarovanj« na do-£iroQe    in    »nart   a  msnjaajo&iai s« vplačili.
se
SLAV IJ A"
12—104
đ ; t a r. c   U«OrOV ^   na  a a n k a  v Pragi.
Rez. faadl: 44,437.0 š6-01 K. lap.aOane       adnlne In kapitelija 98,823.486 36 K
Po ^ikosti uaga vzajem, * zavarovalnica naše države
m y«o<~aatoici eS^vauaaa\a^Ma>a*aauaa upravo.
Vn iiiinaas Saj t:
4a«aralal aaaiap *  ^riakl|aai3 aagai pisarn* «o v iastnej banane? kili
- rt ,r is»    --s*, as*
Zavaraj« poslopja in premičnina prat! požarnim Škodam po najnižjih oenah Škod« eenjnje takoj ia najkulantntjt Uživa   najboljši   ilovei, koder p«sl*J«
Dovoljuj« ia čistega   dobička isdatnv podpor«  v   narodno  in obSnokoristne naman«.
t/i
Izredno ceno!
in
priznano dobro!
Alfred FrSnkel
jMoški čevlji na trakove   u*p'e> |od Q"50
Ženski čeviji na trakove naprej
od
2-20
= Najboljši vir
za izborno, ceno in moderno
Otroški in dekliški škornji naPre'
BejneaaeBBJBaeaeaaaeaaSea s atalalari, » podplate vtisnjenimi ti ornisklml cenami.
Specialiteta: pristni Coodycar svetovni čevlji
priznano najbalj&i sedanjosti.
Podružnica; Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 9.     Zastopnik; I. KRALJEVIČ.J
jtfodna :-: vsetržnica
x jffodna
vsetržnica
Dunaj VI., Mariahilferstrasse št. 81—83.
Preproge in zastor ji neprekesljivih izbir.
Ilustrovane kataloge raspoiillaaio na aabtevo drage volje. —    Svojim zunanjim odjemalcem nudimo vedno največje ugodnosti, ker je naie blago najboljše in cene najnižje. -
Razpošiljanje po povzetju!     2STa,rccila, od 20 K naprej so pošiljajo poštnine prosto.
podolžne preproge jtfanila izvrstne kakovosti....................meter od       90 vin. do X 2.60
podolžne preproge Tapestry ^boiju. ka^s*.................. »eter od K 3.15 do K 6.15
podolžne preproge Velvet najboljših vaorcev....................meter od X 6.15 d. X 8.10
preproge z robom, tako vos t Manila, velikost 300/200..................
preproge £apestry, lepi veorci, velikost 300/200.......,............
preproge ^xminster, fina velourska kakovost, po velikosti.................komad od X 30.-
perzijske preproge 5ouble, apartni vaorci po velikosti................komad od X 8.75 a. X 39.75
čipkasti   ZaStOrji)   najuovejSih vrst, za eno okno dva dela................. od    ..   X   4.96   do X      3O.""
Zastorji iz blaga n»jboi8hk«kovcsu, eDO 0^0 d^« dei«................od . . X 3.50 do
Draperije, namizni in posteljni prti, pregrinjala, lambrekini, blazinice itd. so vedno v velikanski izbiri t zalogi.
D. I
meter od X 8.50 a. X 15.50 komad   X 35.75
X 45.
3 33-2
ca
od jroriškejra župana Bombica brzojavko, v kateri v imenu občinskega sveta in italijanskega prebivalstva protestira proti premestitvi slovenskega moikega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Gorica, 11. septembra. Lahi so sklicali za jutri protestno zborovanje proti vladni odredbi, da se ima slovensko učiteljišče iz Kopra premestiti v Gorico.
Češki deželni maršal.
Dunaj, 11. septembra. Semkaj je prispel deželni maršal češki, knez Lobkowitz ter imel dolgotrajno posvetovanje z ministrskim predsednikom.
Ministrski svet.
Dunaj, 11. septembra. O vprašanjih, tičoeih se češkega deželnega /bora, bo imel jutri sejo ožji ministrski svet. Te seje se vdeleže ministrski predsednik baron Bienerth, miniter notranjih poslov in oba ministra-rojaka dr. Staeek in dr. Schrei-ner.
Posvetovanje krščanskih socialeev.
Dunaj, 11. septembra. Vodstvo krščansko socialne stranke je sklicalo vse kršcanskosocialne poslanec na sejo. ki bo 16. t. m. ob 9. dopoldne v poslopju državnega zbora.
Kdaj se snide državni zbor?
Dunaj, 11. septembra. V dobro poučenih političnih krogih trdijo, da bo državni zbor sklican sredi meseca oktobra.
Konec velikih vojaških vaj.
Velike Mezinci, 11. septembra. Ob i na 11. dopoldne se je dvignil v zrak zrakoplov z belo zastavo kot znamenje, tla so velike vojaške vaje končane.
Kdo je zmagal?
Velike Mezirici.    11. septembra. Kakor so zatrjuje, si je priborila palmo zmagre severna armada. Sa inomor vojaškega dostojanstvenika.
Veliki Mezirici, 11. septembra. Siri so vest. da je grof Septickij, ki je bil pri vajah generalštabu i šef nekega voja, izvršil samomor, ker je podlegel svojemu nasprotniku. Grof Septickij je brat državnega poslanea istega imena in inaloruskega nadškofa v Lvovu.
Narodni socialci ne pridejo na Dunaj.
Praga, 11. septembra. »Pravo Lidii« javlja, da s<> narodno-socialni poslanci sklenili, da se nt* vdeleže sej ilržavnegra zbora, dokler bodo trajale p roti češke demonstracije na Dunaju in dokler se ne poravnajo krivice, ki
srocie *lorni.
Ceh
ODI
ha Dunaju in v
Gospodarstvo.
Številke govore. Statistiku se pri nas prav malo ali pa nič ne goji. To je vzrok, da o nekaterih stvareh nismo čisto nič informirani in ker nimamo stvarnih podatkov, številk, tndi ne vemo, kje in kako bi se oprijeli dela. Ko pa pridi' suhoparen šte-vilkar in brez fraz pokaže par suhih številk, se primemo pogostoma za glavo in vskliknemo: ali je to inogo-Tako nekako j*1 s cikorijo, ki se :.am na rpvi lii]) zdi zelo m a len kost -
a reč. Pa vzemimo v roke številke! V Avstriji j«* 5,538.262 rodbin in v>aka rodbina porabi povprečno na leden 4 kg cikoije: v Avstriji >e •rej    porabi na teden  1,384.565 kg
Skorije, kar da na leto 70b*9 vagonov v ceni ca. 50 milijonov kron. Ce ipoštevamo, <la je v Avstriji fiO'^ Slovanov, bi morali misliti, da je tuli konzum cikorije razdeljen tako in ia slovanske tovarne izdelajo za 30 milijonov cikorije in ostale za 20 milijonov. Kaj pa še! Mi Slovani in posebej Slovenci smo že taki, da ne pu-stimo, <la bi se naše število kje uveljavilo, in zato izdelajo slovanske tovarne na leto samo 7.'>0 vagonov cikorije, tuje, razmi Francka, 820 vagonov, in Franck sam 5519 vagonov. /. drugimi besedami, Franck sam vtakne v žep na leto 38 milijonov, med katerimi je tudi lep del slovenskih novcev in ta denar je za nas za vedno izgubljen, ker gre v tujino in nikdar več ne vrne. Kdaj se bomo ■»pametovali?. ..
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega probavijanja se t nporoča raba mnogo desetletij dobro zca pristnega ,,MoLlove|CASeidl>tz-praJkaA\ ki se dobi za nizko ceno, in kateri vphva najbolj trajno na vse težkoce prebavJjenja. Originalna Skatljica 2 K Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zaiagatelj na &0NAJI, Tuchlaaben 8. V lekarnah na de-je -arecno zahtevati MOLiL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in pod-Dinoro 1 8—13
'^^""S* dob1 povsod» moiodii NtFibM ittaH Cftnt
vzdržuje zoba 61 ste, bala In zdrava.
PiOti zoboholu in onilobi Z8D
Izborao deluje dobra aaaaa
smtlawytttesi
Melusine ustna in zobna voda
kl erare)! dftaanei s*e>prflj*>«me> S ese£tle»«lasft a
Bf sjocodnamn goapođa M. I^avaStaiai. lekarnarja v Ldabljani. V asa izborna Meloaine ustna In eobua
voda je najboljše sredstvo zoper aobobol, odstranjuje neprijetno sapo nt ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobl sob, aato jo vsakem a naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se S steklenice Metan, ustna in sobne vede Dovolim, da to javno oznan t j, kar ia rea hvala vradnov
tajnik.
I« auas.
LaapaM Oangi, Metlika, Si. aprila IT**,
L likanu Mil Lractiks ? L)ubl]iBli lislim mu it \
■ *a# novoe^rajenege ffrae Jo**trww*»
*zthi  mw>tr> f0 37
Darila.
Za družbo ar. Cirila ia Metoda:
„Mali igralci Trnjulčice-* v Kranju K 14. „TrnjulćiCO v Kranj t smo igrali — Zavedni slovenski igralci mali. — Kar vstopnine smo nabrali — Družbi Ciril-Metodovi v dar poslali. — Zdaj še prosimo Boga — Da mn« go posn^mov-dcHv Slovencem da u — Gosp. Frani Štele iz Kamoika K 4. nabral v gostilni gosp Juiefa Grkmana v Tunjicah Gg. dijaki m dijakinje ložke doline na Notranjskem K 4 4. Gospa Kristina Grebene v Vel Laščah K 10. iz nabiralnika v gostilni Fr. Ks. Grebeni a tam Neimenovan nabral K 6. v družbi slovencev v Iki pri Volo-feki. Gosp. Anten Senčar na donasko-hum-skem izletu K 4-22. znesek K |6 9 1 pa za izlicitirano jabolko v Gaberju pri Ro gatcu. — Skupaj K 89-13. — Živeli!
ZS AijiŽeV dOOl |S poslala pisarna dr. Tavčarja iz neke kazenske zadeve K 80.
Sitne oene v Budimpešti.
r>rf n septembra. 19C9. T»r.-«*fta>
Pšenica za oktober 1909  za 50 kg K 13 60 .       „   april 1910 50 kg K 13 74
Ki        za okt        19o9   za 50 kg K   9 5*
Koruza za maj Oves   za oktober
19C9 Vzdržljivo
za 50 kg K za 50 kg K
706
730
nad morjem 806*1. Brvdnji mool tlak 7M0 tam
10.
11.
7. zj. 2. pop.
19 0 sr.jzah.   del. obl.
7361 ^8 si. vzhod megla 734 5    27*6 | sr. jzah. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 19 4, eorei. 15 6   Padavina * 24 arah 0 0 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda 2*393
JKihaela JCribarja
gostiln carja
ki je po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 10. septembra ob 3. popoldne, v 61. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu
Pogreb bo v nedeljo, 12 t. m ob 4 pi poldne izpred hiše žalosti, na Martinovi cesti tt. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo slu* žile v župni cerkvi Sv. Petra
V Ljubljani, i o septembra 1909.
tajale* eataJL
znanja v svoje« In v imenu svojega mladoletnega sina Ivaaa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen srčno ljubljeni neporabljeni soprog, oče, brat, svak, stric in gospod
Stran JCarout
vnlgo M o i in a
posestnik, gostilničar In izvošcek
po dolgotrajni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne M. septembra 19C<> ob V46 zjutraj v 66 letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pre-miuulega se v nedeljo, 12 t m ob potu 6 uri popoldne, v hiši žalosti, Radecktg« cesta št 24 blagoslove, in prepeljejo na pokopališče k Sv Križu, kjer se polože k večnemu poč tku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. ;*408
V Ljubljani, lf   sept. '909
Zahvala.
3.H98
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega preljubega soproga, gospodi
Avgusta ^Ibrechta
posestnika, trgovca itd v Kamniku
kakor tudi za spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, izrekam t» m potom vsem sorodnikom, prijatelj m in znancem iskreno zahvalo. Posebni se pa prisrčno zahvaljujem prečastiti duhovščini, meščanstvu, uradnikom, slav. I slov. pevskemu društvu „L;raM za preganljivo petie, Ć talnici, domačemu kakor tudi domžalskemu Sokolu, požarr.i brambi in Veteranskemu društvu, godbi ter vse n darovalcem prelepih vencev.
Sploh vsem sočutnikom najpri-srčnejša zahvala.
V Kamniku, 8 sept. 1909.
Josipina Albrecht
zerejaae proti m všečni gotovi plači 100 K poleg dobre provizije velika avstrijska banka za prodajanja oblastveno dovoljenih srečk na mesečne obroka.
Ponudbe pod „življenska sreča" na upravn:št\o »Slovenskega Naroda«.     3369 1
Šolske
knjige
za ljudske in srednje iole, nčite-Ijišče ia licej, za obrtne in strokovne iole kakor tndi
druge potrebščine
priporoča
v PreSemNlli nikoh.
Izurjen mlekar
iiče do 1. oktobra slutbe
na deželo ali v mesto.
Ponudbe na npravniltvo „ Slovenskega Naroda*. 9375 1
V aaloza sa da a!. aavezabrom 1909
gostilna
„?ri nnrtki"
v Spadali iliU itaa. 88.
Vpraša naj se pri hišnem gospodarja. 3394-1
Dve deklici
iz denre rodbine se vzameta na hrano in lepo stanovanje. Vrt in klavir na razpolago. 3397—1 Vprašanja de 18 9 KC K. Bled,
Septaa * MuMlani ali a Kamnian
kia* z vslikitn
niso vrt««
ali v ta namen pripravnim prostorom.
Natančna obvestila in pogoje pod naslovom MP. fl.M ¥ VIin]i gori.
3387—1
Vsaki petek in postni dan
se dobijo
morske ribe
9374 1
Ant. Staculu v Selenburg. ul ci 4.
Proda se
hiša z gostilno
v Ajdovščini, v sredini trg«; kraj je močno obljuden, mnogo trgov ne m industrije, železniČna postaja Hiša je enonadst opna, več sob in z vsemi dragimi potrebnimi prostori preskrbljena, popolnoma v dobrem stanju.
Več po\e H. Stibiel, Trst, ulica delo Scoglio št. 3. 3378 i
5000 kron zaslužim
ara, al nal Sakate, da atola čndeeaa zbirka
300 kosov samo za 5 50 K
ni priloinoetnJ aaknp Ia alcer: Pristna švicarska pat alat. ram. noskopl
teaaa ara točno regol. in ki natančno gre, a 3letno tvornifiko pismeno garancijo; ameriška double alata oklepna verižica; t amer. doub e-slata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovnatniiki in naprsni gumbi; amer. žepni no tek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vaorec po Želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broia, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno nanj. denarnica; par amer. bntonov s tmiL žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje SO aa vrat ali V lase ia pristnih jotrovskih biserov; b in diskih čarovnikov — razvedre vsako družbo ia še 25J rasi. predmetov, koristnih in neuipljivih pri vsaki hiši zastonj. Vse skopaj s eleg. sist. Roskopf tesno UTO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K« Po povsetiu ali denar naprej (tndi znamke; pošilja
I. UR BACH, svetovna rozpofllalnlco.
tv atev. «S
N. B. Kdor naroča S zavitka, ura pridenem zaatOBJ prima angl. britev ali d najSn. platn. žepnih robcev. Za aeug»Jajoee denar takof nazaj, vsak rtsiko torej izkijučen. 3403
Venceslav Černigoj
Josipina Černigoj rojena Del JLinz
5409
Trst
poročeno.
ona tt. septembra t909.
/(rušenje
Sprtimi*
šivilje
pri 3391-2
A. Slnser o Gosposki unci ft. 4.
ftnnovoiile
z eno sobo, kuhinjo in drvarnico, se
edda za zaaaae neaeaiber. 8404-i
Kje. pove uprav. „S!ov. Naroda".
JVCodni salon Ozmec Z Vicič
sprejme takoj *
v Božal dolini it. 178 (cesta 3)
aa preda iz proste roke.        ?382—1
Izve se pri lastniku tam. Preda aa nova, davka prosta
hiša z gostilno
na dobrem prostoru, v sredini mesta Ljubljane. Hifia se obrestuje po 6"/0.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3lo»-i
Meblirana
mesečna sobo
s posebnlai vhodoaij se poceni edda.
Ved se izve v Botoi oUcl 25, II. nadstropje 3388
Prve vrste zavarovalna družba za žvljenje išče
akviziterja
proti stalni plači in proviziji. Gospodje, ki si žele lepe službe za vedno ali ki računijo na postranski zaslužek, naj pošljejo ponudbe pod „WleaM as nprav. »Sley. Maroda.'.
Dva dijaka
iz boljše hiSe se sprejmeta v boljši rodbini^,
na hrano in oskrbo.
Poiave se pri upravni$tvu „Slo-venskegs Naroda"* 3399
Marija Sever
ttčlttljlca klatirja
33731
na Jurčičevem trgu 3,
Je ed 10 de 11. ura dobiti doma.
Za oskrbovanje malega posestva
v Zapleni pri Vrhniki išče se priden, pošten in oženjen
hlap
Ponudbe pod: R. Rutner, trgovec na Vrhniki. 3405
5396
Hladni svetnik
dr. Fr. Zupane
zopet redno ordinnje
od dne 13. t m. naprej.
i Kupite samo     MAGGIJEVE k°cke «»govejo juho d 6 h
Narejene so is naj bolj ieg* mesnega Izvlečka lat najfineJsUt zelenjav tat vsebojejo tudi potrebno sol ta dišave.
Jfaraval, fini okna aa anvejezt mesa je ajiaeva velika srčanost. Samo prave i iaeaoa MAQQI ia varstvaat uaako: sveido s kriicea!
298993
5938
Dijaki Koncipijenta
Jtš4esel*a
m sprejmejo na SUrflH trga S, IL
na hrano in stanovanje.
3356-2
!»24(>—4
Učenec
se sprejme
v trgovini I  Krivic na Dnoa|tal
oestL 3)50-2
Mizarstvo
ma vodno Silo se zaradi smrti po 3035    sestnika takoj preda- 18
Podrobnosti:  4. Muoerf
U
Dijaki
aa sprejmejo na stanovanje In hrane v Hilšerjevi slici it 12
Hiša naprodaj
Hiša Na Mivki 6, ae predi.
Ve5 pove lastnik hiše Janez Taborski. 2402-1
iz boljše rodbine se sprejmejo na lepo in zdravo 3261 3
stanovanje ter dobro hrano.
Glasovir na razpolago. — Pcizve se v Gradišču, 7, I. nadstropje na levo.
Sprejmeta ao takoj izvežbana in
zanesljiva
slikarska pomočnika
in učenec
pri Antonu Stiplošku v Šiški pri
Ljubili ni S337 3
Dva dijaka
iz boljših hiš se sprejmeta na prijazno stanovanje
• Kj*\ pove upravništvo nSloven-skega Naroda". 3i94 3
Proda se ped ugodnimi pogoji in za nizko oeno
enonn&tropna hišo
na Soln pri LJubljani, Poljska cesta št. 20. 2596-s 8
Poisve se v pisarni dr Frana ročka, odvetnika v LJubljani, Stari trg št 30.
ao sprejmejo
na hrano in stanovanje
pri boljši rodbini. Naslov   pove upravništvo   „Slovenskega Naroda". 3222-4
DIJAKE
sprejme 32683
na hrano in stanovanje
Janko Likar, mestni učitelj Prečne ulice štev. 2, II. nadstropje.
Kupim dobro ohranjene
sode za vino
od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se iave pri upravniltvu „Slov. Naroda14. 8131-9
Radi preselitve se da v najem takoj ali posnele
kavarna
oziroma v M kiša. v kateri ae nahajajo 3 stanovanja, kavarna, kleti, velik zelenjadni vrt in orna* pritakline. Več ae izve na OJineak Hjp pri kaznima 8*95 l
dr. JL Pipuš, odvetnik
Dva dijaka
oe aprefmeta
na hrano in stanovanje v klliinl 1?. dri. gimnazijo
Kje, pove upravništvo .,Slovenskega Naroda". 3263-S
H
ia boljših rodbin, 88 8pre|me|0 pri
boljši rodbini
na hrano in stanovanje.
Poisve se v LJubljani, na Bregu 20. I nad tropje. 1345-3
Mesečna soba
lepo meblovana. na Miklošičevi 00-
stt 10, (nasproti hotela „Union"), 80 Odda takoj- Razgled na cesto.
Več se po zve v ravnotam, V/ III nadstropju na lave.       336! 2
za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeli. Cena i K in 3 K po povzetju pošilja gospa ^atjke^^a^t,
ar. T, O. 11—18
Dekleta
sc sprejacjo u hran ii stuovujc.
Elavtr — vrt 3381
Streliška ulica štev. 18.
J.
Kraene
BLUZE
to
največja izbere v zvJU In drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krilat perilo In otro&Ja obleko*
priporoča po aajnfatlfc
M. KR1STOFIĆ
M.BS.
V«* MHavaaOi
meselnHi sob
a posebnim vhodom aa edda ta kal nU posnete ▼ Floritaaskl aliol št 14» pri fcišaam lastntkn, 3293-3
2 dijaka
00 aprelmeta na stanovanje
Naslov pove upravništvo „Slovenskoga
3343—3
Naroda". Majkaa
Dijak!
se sprelatejo
na hrano in stanovanje-
Kje. pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 3130-3
Razpošiljam kolesa
za štiri tedne na poskus njo in vpogled proti povzetju.   Posa- \ mezni deli koles čudovito poceni in dobri.
U u s trovan i cenovniki poštnine prosto.
Franc Dnšek
tvornica koles, Opočno it 80, ob ari.
teleznlclČeško. 42 > M
Uradno dovoljeno, 2e 15 let obstoječo
najstarejša Ifnbljanaka
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6   3 83
priporoča In nameisea le t>oij»e
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osebja za LJubljano In zunaj.
Izbira različnih alnlb, zlasti zz ženske.
- Potnlne t uli »J ——
Vestna In kolikor možno hitra poatrežbo /acotovljm«.
Zunanjim dopisom je priložiti znamk« za odgovor. Prosi aa za natančni naslov.
Prilika za nakup!
IŠ08 80 zanesljiv in izurjen
za več ur na dan, event. aa stalno.
Ponudbe z zahtevami plače na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod „Pisar". ?35 —3
Išče 80 dobro vpeljana
ovina
trg
mesečno sobo
a posebnim vhodom, a hrano ali kroz njo, aa edda take]
Kje, pove upravništvo  „Slovenskega Naroda". 3327 2
Radi opustitve ob: ta aa 00O0 proda
» skoraj popolnoma nov
ruski biljard
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 3363—2
Proda 80 v prijaznem trgu
gostiln
8 koncesijo in vso pripravo. Cena
8000 kron. Ponudbe sprejema R a ti slav Ž m i- 1 tak v Bok, Bistrici. 3376—?
ki bi imela l^tnpga prometa najmanj 50000 kron Ponudba   oa  uprav.   „Slov. Naroda" ped , takoj". r37 —2
d
11
sprejme
na hrano in stanovanje
K* ti Fiis, Bleiweisova cesta U, I. nadstropje
3355 3
Mnpttl hoee   3348 2
dva Singerjeva
v *
siv
n
stroja
samo dobro ohranjena
A Homer, PotinlK, pošto Litija.
Elegantne
Zemtna ponudba.
25 let star trgovec, v prijaznem kraju na debeli, s 50 tisoč Jf premoženja, se yeli v svrho cenitve seznaniti 5 gosoico, staro od 15 do 25 let, ki je nekoliko izobražena, ima veselje do gospodinjstva in ima ludi nekoj premoženja.
Le resne ponudbe s slik° as polnim imenom naj se blagovolijo pošiljati do 20. t. m. 1909 pod šifro ,,/rgovec 20*' poste restante Radeče pri zidanem mostu.
S^ka se takoj vrne, stroga tajnost jajarr.čena. 3372—2
Naznanilo.
V Zagorju pri Št. petru
bode dne 17. septenbra 1.1.
nor žirasti in tamarsti
semenj
PreUrosDH
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
stanovanje v vili
s 4 sobami, verando, kopalno sobo
in pritiklinami, ae odda za mesec nevomksr. »341—3
Ve?, ae isre v stavbni pisarni P. Supsncica, &nbičeva ulica štev. 5.
Gostilna
začetnika,  ki  ima vse  tri državne izpte.
Novo mesto, 9. septembra 1909.
3389-2
\)r. Slane
Sprejme se tako}
aOO.ti* TStO koinodov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo s Nsroda* pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno Idočo za samo 8 S4 80 Dalje po-
nujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, vcleprima švic ura s pozlač. verižico za A tint«. 3letno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
s prenočiščem za tnjoe, z velikim prometom, v obljudenem kraju i. a GcreLJskem, večja železniške, postaja,
so da na račun, ali pa tndi v najem.
Naslov pove uprsvnišivo „S!ov.
3340 3
S. KOHANE, I voz ur Krasot št. 358.
NebroJ zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj       3 68
K obisku vabi
3407
Županstvo.
p, aatm
U šport iiproaet.
Zaloga koles
fKh, (Strria), tttku, Regent ii tragik iaccialaih znnik ter asaaae iclov.
3zposojevanje koles
' potlUaijc ter popravila solilns ia ccm.
16
^aVemeaml B^eaaaamaaaaSaf
JUfCl Uemtršla
a^lks^SSa^   a^a^Ba^jjkj CaiJe^l
Dragoceno Knjiga
popolnoma zastonj,
- i_     zraven pa
-----j še
Brci franko
l ?   J     v zaprti \Wv?£*        š kuverti
dobi vsak, '\\  L-^ kdor se
t V Tj       obrne na nas, in .  fi V        žrtvujemo to sa-/   |\ \   i      mo zato, da tr-^wfer/l     peče človeštvo opozorimo na blagodejni uči-*X^#inBBM     nek električnega 4      1        zdravilnega postopanja.
VeČ bolnikov še ne ve, da se proti aslOŠat ZtVOBl slak atl, ravzaatUaau, Mvralatakim t tkoćaai, zlvcnim aaaasataaa araha-ve, aazaaaihaala aaaafa, glavoaolu, oalaaaloatlaa va»h vrat, ln amnoglm zaaaaaaa aolazataa galvanski trajnoš bki tok rabi z najboljšim uspehom. Knjiga, ki jo vsakemu
gratis ln franka
pošljemo pod zaprto kuverto in krez vaake Okveze, ni cenovnik, nego znanstvena razprava pisana v lahko razumljivem, poljudnem jeziku; pristopna je torej vsakomur. 3390
Elektro • terapevtska ordinacija
I.L.
akt. 1 a/8.
1.
12. IX. 1909.
Na
•J Elaktro-tarapavaako ordlnaoljo
J! na Ounaju, I, 8okwanaat
J 1, Meaaanln Abt la/«
4 Prosim pošljite mi knjigo:
gratis in franko pod zaprto kuverto.
t
K
▼ novi kiši. v solnČni legi z električno razsvetljavo, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posla m vseh priti k lin
se odda za november termin.
Poisve se na Jurčičevem trgu št 2, III. nadstropje. 3322 2
Redka priložnost!
Kupil sem od tovarne, ki jo je uničil požar, celo zalogo, krasnih, težkih
Jionetnfch       3329 3
posteljnih ode)
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo čisto neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose sa 9 kron. — Od je so za
vsako beljšo družino za pokrivanje postelj in oseb in so jako tople in mebke.
OTON BE1BRA, o. kr. fia. nadstraž- j nik v p. v Hdokedn na Češkom.
učen
v mannfakturno trgovino v sterosti 15 do 16 letj s primerno izobrazba, zm zna   slovenskega    in nemškega
jezika. 3 80—2
Ponudbe pod „stroga poštenoit
22" na upiav. rSlov. Narod*4*.
I č?m spretnega
trgovskega sotrudnlka
prvo moč, izvežbanega v manufakturni in mešani stroki za glavno trgovino v Litiji in
prodajalko
s takojšnim vstopom za pcdružno trgovino v Kresn cah ob juz železnici Plača po dogovoru.
Prijazne ponu ibe je pošiljati na naslov: E. Elsner v Llnji. 3334-3
Išče sa takoj blizu mesta starejša
spretna pisarniških del, zmožna slovenskega in nemškega jezika V govoru in pisavi. Prednost imajo one, ki so velče tudi v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 3371-2
s I
Tacitol
noMIk zobno tinkturo neto
sobnega zdravnika
f. Schvdgcrja.
Dobrota za Človeštvo. Nič več zobnih bolečin. Vse drugo pove popis, pri-dejsn vsaki steklenici.
Steklenica stane K 160.
Zunanjim naročnikom najman štirih etekle-ašs se pošilja voda peetalae prašta.
Dobiva ae v lekarnah:
Tnltdeiv/i
vseh večjih
m po trgovinah.
1781—88
Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivajo drva
lepa, suha, bukova za kurjavo po -;-do 24 paloev dolga od pol sežoja naprej v vsaki množini.
Priporoča se vljndno za oe njena naročila
Karel Meglic
Llnblftns, Emonska cesta štev 2
v Jakopičevi hiši S223-
Žemtna ponudba.
56 let star vdovec orej otroki v drjjavni službi v prijavnem kraju na dtjeli, v letnimi dohodki 2000 k*0"' Si Seli neveste, stare od 35 do 45 let, gospico ali vdovo bres otrok, *l bi imela veselje do gospodinjstva <n nekaj premoženja. Jfuharica i** prednost
le resne ponudbe s sliko in P0' nim imenom naj se blagovolijo Pf slati do 12. septembra 1909 vod Ijf*0 J). 7. tpOOfo« na upravništvo „SloV' Jfaroda".
5/i*a 5« takoj vrne. Strog* tajnosUsajamčena. S3i8-3
282485
18860530
[jče pomožnega zdravnika
etuo plačo 1800 K s prGsto hrano in stanovanjem v bolnici. .
Tozadevne  prošnje  naj   se  Čim   prej  vlože  pri  vodstvu bolnice v Tem mestu, katero tudi daje na vprašanje natančnejša pojasnila. V Novem mestu, dne & septembra 1909.
Vodstvo cesarice Elizabete bolnice.
Razpis
Cesarice Elizabete bolnica v Novem mestu
3360 2
■ a
ENCAN
Ljubljana, Stari trg št. 5.
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na čebelo.
SSS KS®(gSSSSS«SS
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške
obleke itd.
3558-42
za vse šole
v najnovejš h odobrenih izdajah
ter 3349-2
m MM 'ptteKBiie w na]M]il RsRavojfi
iwentner
Pielernaua ulica ii. 3 (poslopje »Mestne Hranilnice").
»6CJ
um
im |e sam® v
3^6 3        Ljub/jaua, Mastni trg štev. 5
•ež 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od 10 K iš)3,   čez   1000  kom. puvrša:kov  in ragmucv od 12 K višje, čez 3000 pelerin od 8 K viSje, čez 15 000 koca. najnovejše korf^kcije za dame in deklice,  kakor jooice  paletoti, mantiijje, pelerine, kostume, krila in fcluze, čez 2000 kom. ob.ek za otroke od 4 K višje.
===== O. Beroatovio« =====
Odfenalcl na debelo dobijo zmoten popast.
Doktor
8354 2
pl. Foedransperg
Sv. Jakoba trg 2
zopet ordinira«
(O
a<
tac m
•
S, 0
Ii 0
Globin
S"
Stoj prijatelj!!!
______ A
hlaolr. planino harmonij sa
potrudi se ie k rodoljubu, edini
dal tvrdkl
Jltfou BreznikJE*SJ *
'lir
Kot   strokovnjak,  učitelj   Glasbene   Matice   in ■ zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, jamčim za trpežnost in blagoglasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz različnih prvovrstnih tvornic. Prodaja na obroke tudi brez zadatj
10 let. Natalija najemnina.
a Jamstvo
203—35
Zttbteen|t* brezpl čna po?zkn $«»}•!
presenetljivo hitrojS Edina tvornica:
čisti vse kovine i
Fritz ScMSz ji.
Akt-Ges.
najboljše tekoča kovinsko čistilo.
^najboljše <^
0
jo ! V velikih škatljah. Naprodaj povsod. •« nananaZdaVaBanavn anaaaaaaZB
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po 11 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pade.
Steklarski klej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno naiholj&S.
Karbolinej K Jftavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Dobiva se povsod!
Eger i. B.
1915—6
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini i a slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
pozor!
j jKsSf
; MM
iz Črnega, zelenega granita, l&bradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v pcpolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stovbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike
po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okv re Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagro&ne sporr e ke po jako nizkih cenah
Z velespoštovanjem 1478—18
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice št. 26.
" ' "    " J~    '" "       ""' **" iZr
Čopiči
219—70
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jffoolf }(auptmann
v fjibljam.
el|notlb barv, ftraoiev, lakov
Uofa.
Zahtevajte cenike!
mm m)
aa
-al m
dr. Kari sturm
2332 3
vljudno naznanja
a je odprl odvetniško pisarno
v Črnomlju.
Fototrofslil umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v iotograisko stroko spadaj o čih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnik ===== predmetov, interijerjev itd. =====
Vsa Ida se izvršujejo točno tudi v največji množini.
366—37
Z
(za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti)«
ponndiato vsake peljubao aaaežiao:
rezane strešnike (prve vrste)
darsko strojno opeko, Portland - cement, peči, Štedilnike, samotne plošče
- za tlakanje cerkva, bedaikov i. t. d. :
F. P. VIDIC Sc Komp. Ljubljana. v
■o
805 (0
vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
V voJttdi
LfnMJnnl.
Ravnotam m dobi tudi navadna
3van Jtlačin na GHncah pri £jubljani.
• v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačtn
1653-41
Slovenski elektrotehnik
f r. Sax
Ijnbljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake naprave, kot zvonila, telefona, elekt ključavnice aa alagafao in navadna vrata« preakaaevaa|e strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novourcdbe.
Izven Ljubljane se priporoča za nvajanje jako točnih
elekt. naprav za Inč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokličite me, oko je Vnl električni obrat noten. 2795-7
f
i
s
5
i
4r
a fl
N
X
t e a
7
a O S.
4 m
6
«
fl I
v e
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da boni tekom tega leta odprl v Ljubljani
tehnično pisarno
Tu bom izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost
dotičnih naročnikov, n. Pr.: narodni dom v Brežicah, zapne cerkve u Cerkljah In pri So. Križa na Dolenjskem, na Tenorjih pri Celju Iti Letos zidam enolstrazredno ljudsko iolo o ii Jurju ob Jož. žel, knezoSkoOJske zavode v A. Vida nad LJubljano m oeC drugih obsežnih staob.
Solttaost moje tvrtke potrjijejo mnogoštevilna priznanja, Id so se mi izročila od raznih strani Priporočam se si. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter beležim
z odličnim spoštovanjem   . ValOIltill  SCagilOfti ml.
Krško, dne 30. vel. srpana 1909. 3282-s arhitekt in mestni stavbenik.
Svoji k svojim!
.rV
j    Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine različnih nr in očal
=0
Blago prve vrste.
Solidno postrežbo. Cene najnižje. Lastna delavnica
za popravila ln seva dela.
£ud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljana, Uolfooe ulice 3.
jesen in zimo
priporoča tvrdka
Gričai* & JVIeJač
Prešernove alke 9  £ittbljtUl<l Prešernove nlice 9
svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke : ter mične novosti :
v konfekciji za dame
in deklice.
ecniki zastonj in franko.
JLat^flC^
Lnatnten in tlak »Nanfe. VUkmim: