Številka 276 Trst, v petek 6. oktobra 1905 Tečaj XXX, ■r Izhaja ritki du ~mm ob neceiian in d razni k i h oo 5. on. oo Donedeljkih ob on ziatra). •"Ajnllae itevllke ce prooaiajo po S bot4. (C stotnik) nanogrh tobararnan ▼ Trotu is okolici. Ljubijani, Gorici, -iji- Kranju. M uri boru. Celovcu. Idriji, Petro, Sežani. Ntbrežmi. >-)vemme«tu itd. fguue In aarttfbe snreiema u Drava lieia .Edinost", tliea «2>jr*1o Gaiatti It. IS. — 1"radne ure 10 od S. pop. d® I sveder. — Oeoe oeiaaoni 16 at na Trato pe.it; poslanice, smrtnice, javne eanvaie m domaći ociasi do pogodbi. TELEFON itev. 11®7. cc* Edinost Glasil« HHtičMga društvi 4 za Prinarskt. V mdiaomti jm moč f laroialna uaia sa vse leto 34 K. poi teta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na« ■aroćbe brez doposiane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista. Nefrankova** pisna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraćaj o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorfio Gaiatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti it. iS. Pošta o-hrsnllnlčni račun St. 652.841. Brzojavne vesti. Oporoka dobrotnika. DUNAJ 5. Bankir Tone h, ki je i,mrl i red lh Miku citevi rafustl je S40.00U kron v dobro Je.ue evihe. Ločitev Skandinavske unije. KRISTIJANU a 5. Storting bo v bo-»oto razpravljtl o kar's. Nemški kolonijalni kongres je bil danes otvorjen po vojvodi Ivanu Albrehtu Meklenbui^sem. Navzoči eo bili državni tajnik Popadetvakv, ministra SsL<">n-sta it in Moiler, diživm tajnik Kraetke, minister za kolcr.i;e Stiioel, in ratogo ktlo- je povpraševal po odličnem županu Hri-nijaln h častnikov. Vojtola Ivan je med barju? Na njegov za slovenske politike ne-drugim izvajal : 0 m viharneje izjavljajo j častni opomin združili sta ee bili za trenutek protivniki, da je kolonijalna posest nepotrebna slovenski stranki, toda le za trenutek. Razpor ali celo škodljiva, tem resneje in vestneje je so bili ponovili m so ga izlasti pod mini treba nepristransko pretreeavati razns nazore in iskati pota, da se storjene napake zopet etrom Koerberjem (ki itak ni želel enotnih narodnih političnih Btrank), gojili na Dunaju popravi in pomaga pravičnim cahtevam do ' pridno, v Lubljani pa prehudo n za Slo- zmage. trrško romanski spor. IIUKAREŠT 5. Diplomatičnim vence preškodljivo. S simpatijami ali pa antipatijami vspre->r tom j »mati nova uradnika, bilo bi nepolitično. dospela piioSila pravijo, da je položaj grške ; Naj bi ju morda vsprejeli z odprtima ro-vlade omijen in s car ne aamo radi domačih ! kama ? Čemu? Mari sta naše gore list? Ali političa.h težkoč, marveč tudi radi vnanje \ goj^a «ta čutstva in isto politično patrijotično politike. Trezni politiki grajajo poete panje ! prepričanje kakor isti nepristranski 81ovenci, nasproti Romuaeki ter se boje, da bodo ^i ne marajo povapesevati političnega strankarska ? Ali naj jima mar z neeaupnostjo prihajamo nasproti? Zakaj? Saj dobro vemo, veled tega silno trpeli grški interesi v Ro munski. Predvidjati je, da pride po otvoritvi zbora c a do »premembe v ministerstvu ter' imata določeno smer svojemu bodočemu da sestnvi novo vlado Teotok s. V tem slučaju je verjjetno, da se zopet vzpostavijo normalni odnošaji z Romunsko. Novo japonsko posojilo. KOLIN 5. Dopianik »Kolo. Ziituog« v Parizu je brzojavil, da se japonska vlada v Lonlonu, Berolicu in Parizu pogaja radi delovanju, ki je v tem, da se besi* trudila ublažiti strankarski razpor med kranjskimi Slovenci, oiobito med deželnimi poslanci, da bo mGžio spraviti deželni zbor zopet v aktivnost. Ali se jima to posreči ? Gotovo. Klerikalna stranka bo bi ž5? s pripravljena delati in liberalni Slovenci jim ne bodo ktavili ovir, ker bi sicer vlada napregla Nemce, ki novega posojila, s katerim namerava Japoc- j g0t0V() ue odrečejo pomoči tama nemškima ska vrniti domače posojilo. j uradaikoma> Toda o teh konjekturah nisem nameraval pisati, marveč le potožiti o uradništvu na Slovenskem. Povod moji tožbi pa ni to, da nova visoka uradnika v Ljubljani nista po rodu Slovenca ; kajti taka tožba dandanes, ko smo Slovenci pc litično tako razprti, ni na Ogrska kriza. DUNAJ Ministarski predsednik baron Fejervarv je danes zjutraj odpotoval v Badimpešto. BUDIMPEŠTA 5. Poel. Telecsky . je vodstvu liberalne stranke priobč 1 svoj izstop mestu. Mi Slovenoi v sedanjem položaju, iz stranke. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 5. »Novoje Vremja« poroča iz Moskve, da je rektor dal začasno zapreti vseučilišče, ker se je v prostorih vseučilišča od nedijaške strani vršil neki ehcd. vsled svoje slabe politike, niti ne zaslužujemo, da bi slovenski rojaki prišli na tako odlična mesta. Z.služujemo pa in po pravici smemo terjati, da so oni nižji uradniki, ki občujejo z našim ljudstvom, naši sinovi! In takih sposobnih Binov imamo mi Slovenci ! dovolj. Ali na Štajerskem n. pr. bo v Bloven- Slovenci in aradništvoj^TJ - I skem delu dežele Že skoro vsi c. kr. uradniki, politični in justiČai, skoro sami Nemci, (Dopis s Kranjskega.) ea silo lomijo naš jezik in ki le z mržnjo opazujejo naše narodno gibanje. In - kadar je izvršiti kako novo imenovanje Nova viša, cslo najviša politična urad- uradnikov, vrš: ee v najnovejšem času tako, nika smo dobili na Kranjsko. Kako smo ju da je vse le Nemcem na korist. O tem so se veprejeli ? vprašujete mtrda. Kako? Čudno nedavno biitko pritoževali nekateri slovenski vprašanje. »Z mešanim čutfetvom« pač, b. ss glasil nemški odgovor. Kako pa moremo vsprejeti ju z »enotnim«, bodisi veselim, bod si žalostnim čutom, ko smo mi sami »mešanih« čutov, ker namreč kranjski Slovenoi nismo »enotna«, »kompaktna« narodna masa enot- listi, osobito glede zada e^a imenovanja sod-nijskih uradnikov na Štajeiskem. A tudi na Kranjskem je zapazil »Gorenjec« velike nedostatke, ko piša : »Slovenski Narod« je minoli teden priobčil statistični izkaz o akademično izobra- nib polit eoih čuto^. Saj nismo že veliko let { ženem uradništvu ca Kranjskem. Is tega več narod edin, narod Bložea. Ze pred 10 iskaza posnemamo, da je bilo na Kranjskem leti je minister Bideni, ki je bil v resoiai ! vsega skupaj 368 juristov, in sicer 272 Slo-naklonjen Slovanom, iskal osebno Slovencev, | vencev, 91 Nemcev, 1 Lih in 4 nezanesljivi, enotae slovenske stranke, v Ljubljani, ko je Ne bomo raernctrivali dalje, v kakšnem na Dunaju čul le o »klerikalcih« in »libe- j razmerju je število uradn kov posamičnih ne-ralnlhc. Ali je bil našal »Slovence«, za katere ; rodnosti s številom prebivalstva v deželi, PODLISTEK. 304 Prokletstvo. trsdoTiaskt roman Avg-usta ••noe. — Nadaljeval in dovršil X. B. Tomi6. Prevel M. O—A. — Dobro je, brat sodnik, je pc trdil Zivan z glavo, da le ti pošteno obraniš ljudsko mestno vladanje pred novo silo, ker se mi nekaj sumljivo zdi. Prišlin ni vodil jne prve čete. ali mogel bi dovesti drugo. Z Bogom, sodnik, z Bogom Herman : srečen vama m.r in srečna ostanita. Oj ! se je obrnil do čete, o; ! Ljudje bežji ! Ganite se na prej na Grič ! Vozovi z ranjenci, orožjem in ujetniki so krenili počasi proti predaeetju Ilice, da gredo mimo cerkve sv. Margarete. Čuden prizor ! Krvav prizor kakor v času najhuje vojne. Preko roba vosov, ki so lako-mnemu škofu imeli privesti zrnatega plena, je visela tu strta roka, tam je gledal na smrt bled obraz, krvav po čelu, a očesi uprti v nebo, nepremični od hud.h bolečin. Tu je strčalo držalo kopja, tam je žveake-tala zlomljena sablja, a po vsem potu so ] vozovi zapuščali zi saboj sledi krvi, ki je pod vozovi kapala na zemljo. Povešenih glav, mračno so stopali ujetniki, privezani za vozove. Sram jih je bilo, da morajo pred očmi sveta stopati po mestu korak za korakom, zvezani kakor tatovi ali razbojniki. Preklinjali so tudi volove; ki so vlekli to krvavo breme, leno korak za korakom. Na srečo je Živanova četa pozorno spremljala vozove ter odbijala b kopjem napade mno-ž ce, sosebno pa postopsča griške, ki so hc-tsli pogaziti m smrviti ranjecce in ujetnike. — Tolčite ! Bijte jih ! D.^rite jih na mehove! Razaes te te popovaše sužnje ! Doli žajimi! je rogovilila, hreščala besna gruSa. Mej vsemi pa najbo'j prekupčevalke a pi-ščeti, kip* če, peneče se. prevračajoče oči, a pred. njimi Jela Guska, ki jr, mahaje z blatno metle, stopala kakor norela, da so jej krila letela po sraku. Živan! je zabreščila G neka, pogra bivši Benkoviča za roko, daj nam v roke to smet, mi jo hočemo pokrstiti in Bpraviti v ime božje, kakor treba. Izroči nam ujetnike ! — V krajj, Guska! je odgovoril Zivan mirno, OBvebodivši si roko od nadležnice, v kraj, pravim ti. Ti ljudje so izročeni moji skrbi. Ali Guska in nje tovarišice so skočile pred Z vana, ki je ravno etopal pred vsem sprevodom, in bo tako zaustavile za hip vozove in ljudi. — Ž van ! Živan! Daj ! Daj ! Hoteli so nae pleniti, zažigati nam ; sedaj so oni naš plen, s> kričale starke, mahaje z rokami. — Daj Ž;van ! je vskipela Guaka, stiskajo pest Ž ivanu pod noa, a očesi ata jej zabliakali podobno divjemu ognju. — Pustite me, neumnice! Idite raje prodajat svojo plesnevo robo in ne mešajte se v molka opravila, odrezal ss je srdito. — Moraš! Moraš! je škripala Jela Guska in suhi roki sta se jej dotikali Z Ivanovega kopja. Ali v ta hip se je stresel Ž vas, in jo sunil s kopijčiščem tako silno, pripominjamo le, da bi prišlo po pravem razmerju na vso deželo le 16 Nemcev. Pojasniti pa moramo nekoliko narodnostne razmere glede uradnikov na Gorenjskem. Pred vsem moramo povdarjati, da je ! vlada š* vedno trdnega mnenja, da mora biti političen konceptni uradnik pri nas Nemec ali pa sploh brezspolen. Ako je v zadnjih letih nekoliko Sloveneev prišlo v politično službo, zgodilo se je to le t sled vednih interpelacij v aržavnem zbore, in da se našim krogom nekoliko zavežejo oči. Zato se že skrbi, da vnet narodnjak ne pride daleč po lestvi državnega aparata. Za vladanje je sposoben le Nemec. To se v pravi luči kaže pri kamni-1 škem okrajnem glavarstvu, kjer ni n a m e -ščenne en slovenski politični konceptni uradnik, čeprav šteje okraj razen par privandranih Tirolcev sime Slovence. Djsti bolje ni pri glavarstvih v Kranju in Radovljici, kjer je vsaj polovica konceptnih uradnikov trdih Nemcev. Naj se nam nikar ne predbac va, da Bloven3kih političnih uradnikov sploh ni dobiti. Saj so nam znani slučaji, po katerih so slovenske kom patente sploh zavrnili, ali pa se jim je dalo vedeti že pozneje v službi: da je bolje zanje, če se obrnejo na drugo polje. Precej podobne so razmera pri davkarijah. Tudi tu vidimo v par mestih na Gorenjskem večino nemških uradnikov, ki so pa zraven še tako »komodni«, da se jim ne ljubi niti naučiti Be pravilno slovenski govoriti, kaj ša le p'sati ! Poznamo jih nekaj, ki kljub mnogoletni siužbi ne znajo pc steno spisati niti enega slovenskega Btavka. In vendar je najmanje, kar S3 more zahtevati od davčnih uradaikov aa Kranjskem, da so vsa: obeh deželnih jezikov zmožai v govoru in p i s a v i, saj je nareš5aja v tej stroki , toliko, da se lahko izbira, in sicer prav pošteno izbira. Kar pa more v-akega Slovenca najbolj užaliti, je dejstvo, da naša osrednja uprava pošilja Nemca uajraje v najlepši del naše dežele, na Gorenjsko. Znano nam je več primero/, kako so se v vsakem oziru izborni kom-petentje poganjali, da jih premeste z Dolenjskega ali Notranjskega na Gorenjsko, toda pomagalo jim ni nič. Mesto je dobil Nemec in naj si bo še tako mlad kompetent. Značilno za to je tudi zadnje imenovanje nekega avskul-tanta, odbornika »Sudmarke«, za sodnega adjunkta na Gorenjskem. Stareji kompetentje, po letih in po službi, so morali iti v male kraje po Dolenjskem, eden celo is Kranjske gore v Mokronog, dočim je naš adjunkt, ki subBtituira že nekaj mcsscav v Črnomlju, priaal srečno na Gorenjsko, v Črnomelj pa adjunkt, ki je kakor rojen Korošec pač toliko snačajen, da ni zatajil svojega materinega jezika. Potemtakem se ni čuditi, da zad jbivajo da se je ženska, razsirivši roki, zrušila na tla in je potegnila za seboj še nekoliko bvo-jih kričavih tovarišic. Zrak se je napolnil od krika in vriska. — Izdajice! Izdajice ! tudi vi držite s »popi«, ker branite njihove sužnje, aaše ubijalce, je kričala gruča. Izaeaada je začelo padati kamenje, prah, blato na vozove in na stražarje. Ali Živan je zaklical svojim ljudem : — Bratje meščani ! Dovolj je ! Mi smo sedaj vojaki, nismo razbojniki. Treba da čuvamo te ljudi, za to smo jih prejeli. Nočemo dopuščati, da bi nam ukazovale ženske in izmeček griškega mesta. Meščani ! Zberite se ! Pred vose ! Naperite kopje ! RazŽenite besnilca. Udarita ! Naprej! Na migljaj se je zbrala četa mešSanov, obrnila obraze proti množici, dočim so jim vozovi oatali za hrbti. V hip so povesili kopje in zaklicali : — V kraj, prekupčevalke ! V kraj so-drga ! ter brezobzirno posegli v besnečo množico. Kričaje, psovaje, groić se je pehal o^ša me^ia vedno bolj nemški značaj, 'zlasti , razmere. Kajti le tisti, ki imajo interes na sklepe. Ne upamo si izrekati sodbe, ker ne menijo, da je japonska sklenila sra moten mir. {»a se, ker imamo Slovenci de vedno tisto tam, da pride do narodnega miru, bodo radi moremo vedeti, kakovi posebni momenti bo Toda vzlie temu divjanja teroristov bo mir hlapčevsko naravo, da radi enega pomagali, da pride do takega miru. Kakor bili odločilni za zbrane poslance. j potrjen, čim se sestane japonBki parlament v Nemca, ki slučajno sedi v družbi, ki pi umeje more priti na Ogrskem le po splcšai vohlni Vsekako pa ni Čudo, da ee velik del zasedanje. tudi slovensko — sicer sploh nima prostora pravici do narodne pravičnosti, tako je tudi naše javnosti nikakor ne more spoprijazniti s Za sedaj je tudi angležfca eskadra od- na Kranjskem — govori vsa družba nemški.! pri nas v Avstriji. temi sklepi, ker mu je še preživo v spominu, gv dila obisk v japonskih pristaniščih, ker ee In tujec, ki čuje to, misli, da je kje gori na Govornik je zaključil: Danes ne bom | kako so Madjari vedno gazili sklenjene po- je bati, da bi japonski teroristi porabili Solnograškem ali Nižjeavstrij'kem. Pri tem i predlagal nkake resolucije. Samo poživljam j godbe, kako rušili dogovore, kako teptali to priliko in priredili demonstracije proti n ma olika prav nič opraviti, eaj se Nemec vts, skrbite, da ee bodo tudi od ta, iz Pri- pravice Hrvatske, kako kratili istej v držav- sklepu miru. tudi ne oz:ra na družbo, čeprav ista obstoji morja, na Đunaju čuli glaeovi za splošno nih pogodbah zajamčeno samostojnost, kako iz samih Slovencev, temveč govori nalašč volilno pravico. In zaključujem trojnim krčili veljavnost hrvatskega jezika na vseh ie nemški, kafcor ne je zavezal se — kakor j vsklikom: Proč z Gaut'chem ! Proč z vsemi skupnih ustanovah na teritoriju Hrvatske, in sovražniki voiilne Naj bi neei poslanci posvečali malo več vorno kamarilo ! važnosti possmičnm imenovanjem. Smelo —___ trdimo: če bi bilo na Spodnjem Štajerskem, kjer razen renegatov v mestih stanujejo le Slovenci, razmeroma toliko slovenskih uradnikov, kakor je nersških uradnikov na G.-reoj^iiem, zakričal bi ves nemški Štajer, da bi te njegovo vpitje ne razlegalo le po vsej Avstriji, temveč preko Dunaja se v »rajhc ia se tuje bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo j ne8Por^lima j na nemškem Češkem. ————torej umakne svoj ukrep in pozove poal. Sternberga na red, ker je razžalil poeamezoe Za splošno volilno pravico.; p I Nato je predsednik dal besedo posl. Zvršetek govora g.a Kristana: Sternbergu, proseč ga, naj varuje parlamen- Največi naš greh pa je tisti naša prc- tar,£Q„ oblike. PosL Sternberg se je radi kleta lojalnoet. Tej bodi enkrat koncc. In za v5era šajeg* čina, ki gi je storil v rfizbur-vprašujem vnovič: Šteli pripravljeni j jenogtif oaravi5 \ pred zbornico ter je nato Dogodki v Rusiji. Witte in novo rusko ministerstvo. pravice ! Proč z neodgo- izlasti: koliko j« moral narod hrvatski pred t. t__a ~ * j r B J r Iz J^onaona poročajo, da je par leti pretrpeti, ker je bila mera krivice in grot Witt9 izjaVll n£8proti carju> da Je prj. nas.lstva prekipeia. pravljen sastaviti miniBterstvo, ako se mu Na drugi strani pa se tudi ni čuditi, dovoli> da si 8am izbere vge mini9tre m da ako bi hoteli sedaj Hrvatje vračati Dunaju 8e uprava v Ruaji uredi na z isto mero, s katero je on njim meril nagj vedno dosedaj v Translajtaniji in CiBlajtaniji. Seveda je bilo vse to postopanje Dunaja le Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 5. Ko so bile prečitane došle vloge in sti minister za notranje Btvari in minister ea deželno brambo olgovori'a na interpelacije, je izjavil predsednik, da je včeraj poal. Sternbergu ootegnil beseda radi menil je, priproateji sin. Drobne politične vesti. posledica riualistiške razkroiitve monarhije. u t »_ • • j _____„____________J 1 » Srbski princ pred carjem. j . i v a j tega zločinstva :n prokletstva za slovanske t u * a * • a -i , ..... da je slišal, da , , . r iz 1'atrograda poročajo, da je car minolo • , , . , „ narode v monarhiji in za to posledojo samo. „ ^ • , govori Sternberg o terorizmu zbornice. Za- r> / . , sredo vsprejel Z* namen, radi katerega je bil vstvarjen Aieksandra dualizam, je bil skrajno nemoralen. v avdijenci srbskega princa ki je uvrščen ired carske paže. Car obišče italijanskega kralja? Barolinski »TageblatU poroča iz lv ma, da je gotovo dejstvo, da obisčs car htičnem robstvu. Ne morda nada, da bo to, -f , • , , , , , l l ' ' italijansko kraljevsko dvojico. Car pojda v Duali- zem so vstvarili zato, da bi dva gospodovalna naroda mogla VFe druge narodnosti tiščati k tlom, jih "držati v narodnem in po- t> va? kar so hoteli vetvariti, koristno za monar hijo in oje narode, ampak le špekulacija zdivjanega egoizma dveh objestnih narodov je kumovala rojstvu dualizma. Zato smo bili mi vedno in dosledno neizprosni sovražniki neoma- za boj z vsemi sredstv, do zadnjih konse- ; nadaijeval 8VOj govor. kvene, da ne popustite, tudi če b: bile po- j Govornik je nasproti posl. Lecherju iz- trebne žrtve?! Ste-li pnpravljen, da boste javil da je Darcdno plemstvo nostelj na- J _ ... . povili kazali svojo volj3 ? In ta v gospo- !^ mogi io ete t,r je kone5llo dualist.ške f rme monarhije m neša d.rakem oziru, al, z drugim: besedami: ste li al pailament naj atoji v ograki krizi za pr-pričanj. je bilo vedno, da se more tati * ! | monarhija reži t; ie krize le s tem, da se neha * . ,. . . . 1 dualizam. Le Dunaj ni hotel teea videti, in Zbornica je nato razpravljala nujni pripravljeni eventualno tudi malo stradati < e ste, potem pa v boj za Sftlcšao volilno pravico ! Pr*v je : doli z Gaut?cbem ! Ali kl e naš m;ri biti tudi: Z vela splošne, enafia in ta;na volilna pravica, po kateri §e l»om(j mogli razvijati politično, scc;jalno n gospodarski! Klerikalizma s j ne bojimo, ker spicšna volilna pravica bo da ala prilike za \zgajanje ljudstva in agitacijo. Tega faba: narodi sami morajo začeti voditi politiko Ali kaso naj jo vodijo ob takih razmerah, kakor eedaj, ko široki sloji niti pojma n ata o o polit ti pclit čnih rasmerab. To svojo trditav I je ilustriral govornik pripoveduje, kako čudne pojme ima naše ljudstvo o javnih stvareh, O vsem, kar ee geti ali ne godi. meni to ljudstvo, da cesar tako hcČe, oziroma noče. Će je kje oblast prepovedala razobešenje italijanske zastave, se je zgcd io to, ker e e h a r noče take zastave. Če s m tj > kje raze bes.t; slovensko zastavo, se je zgodilo o, ker cesar hoče tako, ker ima S uvence j osebno rad! Take pojme ima naše ljudstvo o javnih stvareh ! A kako naj bo poučeno to ljudstvo, ko nikdar n č ne č ta in ne išče prilike, da bi se poučilo ? Će rečeš ntssmu človeku, naj si kupi • kak 1 st, kjer bo čital to in to, se izgovarja, ali da nima ča^a, aii da je škoda 2 novči-čev. N.č pa ni škola, ča gra potem v gc-stiino, in capije tim 30, 40 novč., a zakvaita morda tudi 2 gld. Mi trebam^ najprej, da se bo ljudstvo zanimalo za javne strari. A v dosego tega cilja bo služila splošna voliloa pravica, ki bo dajala prilike ea pous. A e pičene volilne pravic 3 si mora no želeti tudi e czirom na nujno potrebno re-8 t?v narodnega vprašanja. Brez parlamenti, piedlog posl. Šakljeja, glede naraščajočega izseljevanja iz Djlenjske. Posl. zbornica je vsprejela nujni predle g poel. Šukljeja. Minister za notranje stvari je naglašal, da ni naraščajoče izseljevanje iskati samo v gospodarski krizi, ampak tudi v sugestivneto učinku prejšnjih vspešnih iz- je f»il;l vedno globlje v greh in zmoto, in je z zaslepljeno trmo podpiral le one, ki so se okoriščali na dualizmu na škodo slovanskih narodov in ne na korist monarhije. Dunaj je bil vedno trdovraten grešnik, a največi nje- Rim tekom zime ; ne ve ee, ga bo-li spremljala carica ali ne. — Zasedanje državnega zbora se odgodi, kakor javljajo z Dunaja, danes popoiudne. Amerikanski darovi za japonske vjetnike. Iz Petrograda so sporočili »Vosa. Zeitungic, da inroči upravitelj ameriškega poalan štva japonskim vojnim vjetnikom v Msdvedovem -12 000 rubljev, nabranih v Ameriki. Z Balkana. Giaaom vesti dospelih iz Mona&t rja sta nedavno pasirali makedonsko mejo dve grški ustaški četi pod povelj- selievanj. Vlada je mnenja, da ni mežao s , . . , , .. J j * ... sebi kakor neizprosne sovražnike, a nima na policijskimi sradstvi nasprotovati izseljevanju. Vlada, noče izseljevanja ni povspeševati niti omejevati, a za izseljence koče skrbeti tudi v inozemstvu in olahčati jim povrnitev. Vlada hoče proučavati sedanje stanje tsr povspeševati kulturelno in gospodarsko pov-zdigo dežele. Na to je zbornica pričala razpravljati nujne predloge gleda uvedenja splošne, direktne enake in tajne volilne praviee. Posl. Kramaf, Šasteršič, Fresl, Breiter in Daszyn-ski so utemeljevali nujnost svojih predlogov ter so naglsšbli brezpogojno potrebo, da ee gov greh je dualizem. Sedaj pa je prišla ne- c , , , .i - stvom ?ršk;h častnikov. Isti četi sta eeatav- meza. badovi grehov gredo v klasje. Danes ima Duaaj njih, katere je favoriziral, proti svoji strani niti njih, katere je pustil brezsrčno tleč.ti. Ne, ni se čuditi Hrvatom, ako hočejo vračat: kakor s> prejemali. Psihologi Sni moment na shodu na Reki je povsem jasen. Prosimo čitatelje, naj se sp^mn jo, da sta mi no I i komaj dve leti, ko so zastopniki naroda hrvatskega zaupno hiteli na Dunaj, da bi izprosili miiosti in pomoči za hrvatski narod pred zločinskim divjanjem jednesra Khuena, ki je bil le iz-vrševateJj volje istih Madjarov! A kaj se je r godilo ? V t stih groznih dneh Khuenov- ljeoi iz zločincev, ki so ubefcali iz teaalakih ječ. Vojaška oblaatnija je dobila povelje, naj z vbo strogostjo postopa proti omenjenima četama. I? R'etovca poročaioy da je neka grška ustaaka četa ubila v vaai Armensko pri Flo-rini bolgarskega svečenika, njegovega pomočnika in 2 kmeta. Domače vesti. ..... j . skega beatnalizma. ko je na vBeh koncih sedanji parlament privilegijev nadomesti «TT l ,, . .»_-■ . ' r, , Hrvatske tekla hrvatska kri in kc so voljo zbornico, ki bo reprezentirala pravo ljudstva, ki prinese rešitev državi in enem edino sredstvo, da se mirnim potom resi narodnostni boj. Nobena s:la ne more zadržavati naravnega prccesa modernegt pre- Zakaj se še ni izvršilo Imenovanje učitelja za slovenski jezik na državni ljudski šoli na Lipskcm trgu ?! Na tukajšnji državni ljudski šoli na trgu Lrpsia je bilo razpisano meeto učitelja za »lovensai jezik. Rok za ulaganje prošenj je bil določen 08 do 26. avgusta, a z drugim oktobrom bi ob polnile ječe z nesre5nimi žrtvami krutega moralo bltl Imea0vanje učitelja izvršeno. Djl in brezvestnega ziatema, v tistih groznih ne8 piš.mo 6 oktobra> a še ni ne duha ne tolažbe in pomoči, našli so njegovi za , . . j stopniki na Dunaju — zaprta vrata. rojenja sedanjega trohlega, nesposobnega dr- ^ ^^ ^ ^^ .q ^ ^ dneh, ko je narod hrvatski tako potreboval aluha 0 kakem imeDOVanjU. Najbržs na tu- kajšnjem namestmštvu zopet, kuhajo kake spletkerije na škodo pouka v slovenskem žavnega zastopstva. Nemci bi se morali, mesto da Be iz praznega strahu upirajo volilni pravic , postaviti na čelo gibanja. Na to je bila razprava zaključena. Prihodnja ssja jutri. Med došlimi vlogami je bil tudi nujni predlog poa!. Ebenhocba in tovarišev, glede zakonskega načrta splošne, tajne in direktne volilne pravice z czirom na narodnostne, mogli pozabiti. Nečloveški in bestijalni zi- jeziku in na škodo slovenskih kompetentov. Nam se zdi, da je tudi stem K&uenov je bil posledica dualizmi, a ta BtVflr toliko yažnaj (}a bi blla vredna> da sedanje ps:hčno razpoloženje Hrvatov je naravna posledica tega z-.Btema. Torej so izvoljenega na po llagi splošne volilne P™* kulturalne, gospodarske in scc jalne različno-vic», ne bodo nikdar urejene narodnostne* ta kiopec, na katerem si mogel le razločevati r leče razjarjenje in bledo besoilo obrazov, drhteče roke, vrteče se oči, izkrivljene ustnice, a ob tem se je čulo neprestano : — Izdajalci ! Izdajalci ! Kap.teljci bo vađ podkupili. Po čem je vaša duša? Izdajalci ! Ali Z;van in njegovi se niso brigali za pšovfce in grožnje krvižejne množ ce in so šli vedno dalje. A ko je mestna smet opa-žila, da bi to meščansko kopje moglo res krvavo potipati njihova rebra, razpršila se je v hipu kakor seme, ko j« sejaiec meče široko po brazdah. Šs kak hip je trajal krik, še je bilo čuti tu pa tam kako grožnje, ali jezno ropetanje prekupčevalk, ali potem j« ati Avstrije. Nadalje nujni predlog posl. Mazorane glede ustanovitve juridične in filczofiČne fakultete v Treta z italijanskim učnim jezikom na Btroške občine Trst in drugih italijanskih občin in tudi sklepi na Reki ead dualizma. Dunaj je bil shoda umestni ali ne, Dunaj pa nima pra vice tožiti, ker zanj velja Goethejev verz : »D enn a 1 1 e Schuld racht sic h auf Erden!« bi se naši državni poslanci malce pobrigali zanjo. Mi si ne moremo misliti, da bi go apodje ob resni volji res ne mogli nekoliko vedno trdovraten grešnik. Bli sklepi vplivati na tako imenovanje. In še posebno, ako uvažujemo, da tu ne zahtevamo nič druzega, nego da oblasti podtopajo v smislu njih lastnega razpisa! To so razmere! I Minolo soboto je v Gropadi 20 letni delavec Rudolf Križmančič nevarno obolel. OSe njegov je takoj šel na Opčine iskat zdravnika. Ali ni ga našjl Ratifikacija mirovne pogodbe. Iz Washingtcna poročajo od 4. t. m.: Ruski poslan:k baron Rjsen in japonski od- doma. Potem js hitel na Prosek. Ali tu eem poslanec sta imela danea v državnem od- je prišel zastonj, ker S9 je zdravnik izgovar- nujni &predlog posl! ^Hortiaa, naj se dijakom! razg°vor» pretreeavala točno jal, da nima časa. Tako je revež italijanske narodnosti, ki bo v Italiji dovršili obliko P«*1"*1' kl Je bo8ta C9r in mikad° bolnik čakal do srede Da zdrav visoke šole prizna dotične študije in doktor-! POBlaia njinia Potom; kak°r bitro niško pomoč. V sredo je pa šla nje- ake di t trme ' Ba eameno rat Akacije. go?a mati v okrajno bolniško blagajno. Tu ' ~™™""'_ 83 j0 pošiljali od Judeža do Kajfeža. Zdrav- Teroristi na Japonskem. inika ni bilo, podpore Pa tudi ne, Londonski listi poročajo, da zadnje veati ker so jej povedali, da te ne dob Sadovi dualizma. Sklepi shoda hrvaških poslancev na došle iz Japanske potrjuiejo, da eo bili ve- 'dokler nima zdravniškega spri- Reki tvorijo nekako senzaciji-. Ielesti tudi v liki vojaški megazini v ^ rešimi navlaič za- čevala. nekaterih naših slovenskih krogih v Trstu bo žgani. Nevolja radi mirovne pogodbe ae ni-; To so razmere, to so naravsoat — ti sklepi izzvali nekako vznemirjenje. Mene- kakor ni zmanjšala, akoravno vlada upotreb- turške razmere! Kako hitro je bilo nja in sodbe gredo zelo navskriž o sklepu ljuje tozadevno najostreje mere. Opozicija ee n. pr. kakih 70 orožnikov skupaj v Ricma- obmolknilo vse. Tako je mogla Živanova hrvatskih poslancev, s katerim so madjar- kaše manje odkrito, a postopa pa tem brez- njih — kjer ni bilo potreba nit enega ! Tu četa m rco spremiti ujetnike in ranjenca v skim koaliranim strankam izrekli svoje si m pa- obširneje kakor prve dnit ko se je zvedelo o pa, kjer gre za javni blagor, za javno mestno hišo, kjer js kmalo potem zdravnik patije ter določili injimi tudi stopiti v kontakt, določbah mirovne pogodbe, sklenjene v Porta- zdravje, tu ga ni enega zdravnika za ojli i avagnoh sukal rokave kakor kak mesar, Kakor rečeno, eni soglašajo s tem sklepom, mouthu. okraj 1 ! obvezovaje ob pomeč lekarnarja Gialimella drugi ga obsojajo najodločneje. Na, mi me- Eksplozija oklopnjače >Mikaee« in po-; To so — čudaki! Prejeli Brno: Kdo bi in mestnega brivca težke in lahke rane nimo, da je o tej stvari težko izrekati sodbo, žar vojnih skladišč v Širodimi, ki sta zahte- si mislil, da se najde med naobraženimi sloji enako hitro. ker so bile rasprave tajne in posoamo le vala toliko človeških žrtev in toliko milijo- našega občinstva ljudi, ki se izpodtikajo nad (Pride še.) sklepe, ne pa razgovorov, ki so dozorili te nov, eta bila delo fanatičnih teroristov, ki <» Vinsko trgatvijo« ?! In vendar je temu tako. »Vinska trgatev«, ki jo je priredilo boru v Viimarjih na binkoitni ponedeljek minolo nedeljo pevsko društvo »Kolo« je bila 1. 1869. Tam sta sodelovala tudi današnja »ntmoralnac, ker da ee je ž njo — čujte in naša slavljenea. strmite ! — zavajalo k--tatvini! Kedo 1 1878. dne 27. oktobra bil je tabor v -9 ne smeje takemu — da ne rečemo bujega Dolini, kjer so 81ovenci in Hrvatje v lepi — najivnemu modrovanju? Vsa prireditev slogi navdušeno po/sdignili svoj glaB ea svoje je nedolžna šala, kakor jo prirejajo širom narodne pravice. (Zvršetek pride.) naše grešne zemlje, ne da bi se kdo izpodti- Iz Zgornje okolice nam pišejo : Splo-kal na takih prireditvah. Pri sv. Ivanu pa šno žalost je vzbudila v Padričah smrt se nahaja ljudi, izobraženih ljudi, ki smatrajo pridnega pevca društva »Slovan«, Justa Gr-»Vinsko trgatev« za — nemoralno! Ne vemo, giS h. št. 24. Pokojnika bolezen je bila je-li dotični gospod k eda"' videl slično prire- kratka. tev ?! vemo ps. da »Trgatev« je in ostane V ponedeljek smo se še skupno zaba- poveem nedolžna zabava za male in velike, vali in prepevali v slovo sina našega g. Mi bi ns pisili teh vrstic, ko bi nas na bo- Martina Grgiča, ki ja olhajal k vojakom, lelo slišati zabavljanja ie ust, ki bi ne smela To je bila za pokojnika zadnja večerja. Pc-metsti polen pod noge onim, ki delajo na tD, greb je bil dne 5. L m. da se naše ljudstvo moralizira in ne obratno ! Kongres Jugoslovanskih književni-Dotični gospod pa naj se v bodoče prej in- kov in Časnikarjev bo sklican, kakor po-t»rmira o stvari in še le potem naj zabavlja ročajo iz Bslegagrada, sredi tekočega meseca — ako bo imel vzrokov za to. v Beligrad. Djtična vabila se razpošljejo v P0TS0di zapostavljeni! Iz Barkovelj kratkem. Na tem kongresu se ima baje nam p šejo: ustanoviti zveza jugoslovanskih književnikov Te dni razpošilja c. in kr. državna lo- in novinarjev, terijska direkcija vseoc tobakarna/jem po Pogr«b pokojnega goriškega kneza Avstro-Ogrskem srečke in e tem tudi pla- in škofa Andreja Jordana bo najbrž, ka-kste. Plakate pa H&mo v nemškem in itali- kor javljajo iz Gorice, prihodnji torek dopo-janekem jeziku. Take plakate poslala je tudi ludne. Vendar ni še to natančno določeno, slovenskim tobakarnarjem v naši vasi. Eien Celovški občinski svet se je na teh tobakarnarjev je pisal takoj po slovenske pred.og župana Neunerja izresci solidarnim plakate. Ali obstal je, ko so mu na njegovo z nemškimi izgredniki v Brnu. P.oti je gla-p:-mo odgovorili, da slovenskih plakatov ni- soval soc jalno-deajokratični odbornik, majo, da mu pa zato pošljejo hrvatskih. Naj Tujci v Ljubljani. Meseca septembra bodo, torej, hrvatski plakati. Ali v resnici t. 1. je dospelo v Ljubljano 4200 tujcev — čudeo je to, da 1 milijon io pol Slovencev 309 manj nego meseca avgusta in 100 več ne -ras imeti v *vojem jeziku plakatov, do- nego v :etem mesecu minoiepa leta. m imajo 700.000 Itilijauov vse, kar Temperatnra ae je v Novemmestu ne- Lo5e;o. t nadoma znižala od 35 Btopinj Celzija na 10 Xota bene — da c. kr. finančni organi stop. C. zahtevajo cd slovenskih tobakarnarjev, da Sam je šel V past. Anton Simč.ć je morajo raz' bežati plakate na korist dr- šel predsinočnjim jako pozno na p3nočni žavna loterije. Tega pa slovenski tobakar- policijski urad, ki je v ulici Tigor, in tam narii ne morejo storiti, prvič ker nami ne prijavil, da mu je neznan žepni tat ukral rarumejo, kaj je na teh plakatih pihano, dru- IG kron, mej tem ko je cn dremsl pri mizi 'Z * ker ne smejo provocirati m rnega sloven- v krčmi »Al.- Australia«, v ulici di Crosada zone plesni venček, na katerem bo sviral orkester. Začetek ob 9. uri. — Vstopnina za člane K 0*80, za nečlane K 1*20, za gospodične K (>'50. Istodobno bodo gospodične dobivale pri blagajni izkaznice za nadaljne plesne vaje, ki se bodo vršile redno vsako soboto od 9—12. ure svečer. Ako bi kdo izmed bratov ne prejel vabila vsled pomanjkljivega naslova, bodi vabljen tem potom. Vadlteljski zbor »Tržaškega Sokola« je sklenil sledeči telovadni red : Za redne telovadce: ponedeljek, sreda in torek od 8. in pol do 10. ure. — Za starejše brate: torek in četrtek od 8. do 9. ure. — Za gojence: sreda in sobota od 3. do 4. ure. — Dijaki: ponedeljek in četrtek od 6. Jo 7. ure — Z'e n s k i oddelek 14—20 let: torek in sobota od 6. do 7. ure. Srečke: Tina K 3*1.75-985.73, Jvradit K 496 — do 483.—, Bodentradii 1880 K 302.— 310.— , Ho denkredit 1889 K 3U2— 310.— Tarlko K 145.— d j 147.— Srbske —.— <*o —.— Dunajska borza ob 2. url pop. Drfovni de g v papirja „ srebru Av»»rij«7A renta v zlata , „ kronah 4°/, Avsr.. inventic ska renta 31/«0/. Ojrrikst rfi iLH v zlatu 4°/„ „ „ „ kronah 4°/a I Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini d&ega ljudstva. Govor staroste »Trža*ke?a Sokola«, dr. O. Rjrbiira na zabavi v Boljuneu. Na lepi zabavi, ki se je vršila dne 24. štev. I. Uradnik je vzsl na zapisnik njegovo prijavo, potem znu je pa povedal, da ga mora djati ped ključ. To pa zato, ker je njegova Boljuneu mesta napovedane | Jjob'ea Terezi ja Škilan prijav la, da jej je ssptembra v e.avno=tit je imel starosta »Tržaškega kola«, brat dr. O. R y b a f nastopni govor : Stoletja in stoletja ž a se zaganjajo raz-urkan; valov, v lepa bregove našega sinjega sro-ja, j h izpodkopujejo is pripravljajo, t&c« , d« s strah m pričakuje« časa, ko jih raz arieno morje razdrobi. I a tako ee tudi že stoletja in zaganja m č latinskega sveta v neše sse naselbine, tu v lepem Primorju, So_ grozil, da jo hoče ubiti. Simčić je z globokim vzdihom dejal : »Mar bi bil molčal o teh nesrečnih šestnajstih kronah !« Slepar ? 28-letai Just Z., doma iz Sežane, je b 1 tekom pradsinočnja noči aretivao na zahtevo Jakoba Csttaruzzj. Ta poslednji namreč trd', da j a Z. oueparil mešetarja sloven- Mala* a na iz Sežane za 84 kron. Z. pa trdi, ter jih d* D' oseparil nikogar in da omenjena svota Malaliaova, ampak, da jo je stole t i a skuša s pritiskom od zgoraj in s izpodjeda- denarja ni bila nem ž vijenske m >či cd spodaj odtujiti 81o- |on dobl od nekega Vato/ca, ki ja doma iz venetvu. Xo, kakor naše s ve skale in ntpcikcdovanc kljubujejo bednim morskim i 6en1' V08J dokler a® vaa ttvar n® razjasni, valom, tako tudi naš čvrsti slovenski rod Materije. nepremično' Z- j® P* moral ven lar o*titi pol kju- te etelet a in stoletja odbija vztrajno in enači n » vee silovite in vse zvijačne napade na •>i.»\**neko posest ter stoji pogumno na etraži S ovanstva proti Romanctvu. I slasti niš Breg odlikoval se je že od nekdaj e probujenostjo svojih slovenskih pre-b.va!cev, ki so se zbirali okolu slovenske zastave že v čas h, ko so se drugod pa slovenskih pokrajinah še komaj zavedali svojega s.ov. imena in ko bo s* v samem ercu Slovenj*, na Kranjskem, po mestih in trg h s^p.rili Nemci in s*;mikutarji. Z v dokaz tega ranega narodnega življenja nam podaja ravno današnja velepc-membia slavnost. Težko kje drugje po na&i slovenski drmovni bi našli kraj, kjer bi ee mej pr yr §t:m narodem nahajali možje, ki že ~>0 dolgih let gojijo narodno petje in kakor slovenski pevci stojijo v vrstah bojevnikov ca narodno stvar. Petdeset let je kratka doba v neskončni vrsti let, ki ei sledijo od večnosti do večno sti, n \ petdeset let je važno razdobje v rgod vini našega malega naroda. V tekaj več nego petdesetih letih stopil je naš narod iz lastne mc^i v vrsta kultur nih narodov, v zadnjih petdesetih let b jentš <«i vet h zanemarjeni narod premagal na kulturnem palju pot, za katero sa rabili dru s: frečoejš: narodi stolet a m stoletje. A naš Breg je bil mej prvimi, ki so se lot li narodnega dela. Ž* pred 52 leti ustanovila Bta se pevska zbo-a v Boljuneu in v Dolini, ki sta budila nar -lio zavest. Mnogokrat sta skupaj nesto-pa.a pod vodstvom sedaj pok. pevovodje, nfitilja C reka, tako tudi na glasavitem ta- Koledar ln vreme. l>anes: Bruncn, spoznavalec; Vitomir; l>ra-° <'elsius. -- Vreme včeraj : dež s hudimi nalivi. Društvene vesti in zabave. Dva Telika nmetniška koncerta t »Narodnem domu« v Trstu. Združeni umetniki hrvatskega deželcega gledališča v Zagrebu, kraljevskega sibsktgi narodnega gledališča v Beleirgradu in slovenskega nerodnega gledališča v L ubijeni, namreč operetna pevka gospica Hijacinta Vugrinčdeva is Ljubljane, deklantator :n rt Ci ta tor gosped Mihajlo Markov 6 iz Z-greba in gospod Milutin Stevenov ć ie Behgagradn, ki je po-snan kakor eden najboljih bunara ov, nameravajo pri red ti v soboto dne 7. t. m. in v nedeljo dne 8. t. m. dva velika umetniška koncerta v koncertni dvorani v »Narodnem domu«. Na vsporedu teh dveh koncertov je pevanje operetuih in koncertnih komadov t*r kupletov, dalje deklamacija, recitiranje in humoristični pricori. O nameravanih koncert h so gornji nmetaiki pismeno iz Pu'e obvestili društvo »Narodni dom«, kateremu so naznanili, da pridejo danes v Trst na oseben dogovor. | Ako sklenejo dogovor nacnaaimo v jutrajšnji( številki »Eiinoet « natančen vspored, nro in; cene za cba koncerta. Reški »Novi list« ee je jako pohvalno izrazil o predstavah rečenih umetnihov. »Tržaški Sokol« priredi v soboto 7. t. m. ob priliki otvoritve letošnje plesne se- Razne vesti. Zmanjkalo je vode. Deželno sodišče na Dunaju je teh dni izreklo obsodbo, ki utegne zanimati hišne gospolarje. V neki hiši se je konštatiralo, da se upotrebljava velika mne-žina vode. Na dan jo je šlo ckoli 200 hek-tolitiov nad navadno mero. Temu je bila kriva neka pokvarjena cev, ki je v kleti puščala to množ no vode, ki se je izgubljala v eemlji. Mestna občina dunajska je zahtevala od hišnega gospodarja, da nadomeBti škodo v znesku 2029 kron. Ker gospodar ni hotel plačati, je občina nastopila pravno pot. Deželno sodišče je izreklo razsodba, da je toženi hišni posestnik dolžan nadomestiti mestni občini dunajski škodo, češ, da ima aes-na občina r-krbati samo za cevi v mestnih tleh, ne pa za one, ki se nahajajo v področju privatnih posestnikov, kakor trdi to hišni gospodar. Viša sodišče je odbilo priziv hišnega posestnika proti tej sodb: kakor neosnovano. Češka cerkev na Dunaju. Čehi nameravajo zgraditi na Danaju svojo cerkev, v to svrho je grof Jan Harrach izdal poseben oklic. Mednarodni kongres proti tuberkolozi. V ponedeljek je bil v Parizu otvorjen mednarodni kongres proti tuberkolozi. Kongre3 je otvoril sam predsednik Loubet. Krapinske toplice na Hrvatskem je v minoli poletni sezoni obiskalo skupno 5620 oseb. Od teh j h je bilo 35 iz inoeemstva. Uničena žetev sladkorja in riža. Londonskemu »Dailj Chroniclu« eo sporočili iz Mek^iktr, da je tamkaj > sled silnega nevremena popolnoma uničena žetev sladkorja in riža. Tudi bombaževina je silno trpela. Otvorjenje beligrajskega vseučilišča se bo vršilo uradno dne 15. t. m. Umorstvo v službi. Budimpeštanski list »Ae Ujsag« poroča iz Stolnega Balegagrada, da je v tamošnji ulanski vojašnici stražme-šter in Štabni trobeetar Ivan Zubrtycki v torek zjutraj v hlevu ukazal ulancu Damija-mu Dimitrijev da, naj etražmeštrovega osedla-nega konja pelje iz hle?a. Ulanec °je izjavil, da nima zato časa. Stražmešter se je radi tega razsrdil in je ukazal Diraitrijevidu, ne j se takoj poda v posamni zapor. Ulanee je odvrnil, da mu straimešter ne sme kaj ta-čega uktziti; ako ima kaj proti njemu, naj ga pozove na raport. Zubrzycki je hitel v svojo sobo, si je opasal eabljo in ee povrnil. Dimitrijević je š?l med tem k vodnjaku po vode, kjer ga je stražmešter v hrbet zabol, t*ko, da ss je ulanec takoj mrtav zgrudil. Polkovnik je takoj ukazal stražmeštra zapreti. Poslednji služi že 24 let, je c ženjen in oče več otrok. včeraj 101 35 101.50 119.40 10 ).50 92.20 114.95 96 15 37.25 1625.— 677.50 239.90 117.42»/, 2347 19.09 95.45 11.31 danes Darila. Za dražbo sr. Cirila i d Metodi ja za Istro so darovali duhovn ki o priliki pastoralne konference v sr. Antonu pri Kopru znesek K 10 kateri znesek je uprava našega Lsta odposlala na določeno mesto. Parižk% ln iondonska borza. Parii. (Sklep.) — Francozka renta 99.72, italijanska renta 105.—, španski exterieur 93 22 ex, akcije otomanake banke--. Meajice na London 251.45. P a r I z. fSkl«p.) ^2»»*» —Lombardi 112.— aniSoir«* tt*,-*5*-* rotrti 90 95, a-strijska alau run^---, ogrska 4*/, alai- rants 96.80, Llnd^rbA 4S6 — tarSta srefize 134 50 pariks haafca 15 72, italijanske m^ridi-jonalne akcije—.— atJiie > Ci it > 16.17. Mlačna. Londor. (Sklati Kiin'H!^- dolt 89 Lombardi 4»/, trebr-i 23.1,:, Španko renta 928/4 ita lijan^ka »••«««» ir4s/4. ^.riai dns nt, 3.s/t meijice a» Danaja 24.26. Ml?čna. Trina poročila 5. oktobra. BodimppUa. psno «« okt. K 15 94 K 15.96, rž za okt. K 12.98 do \ ^ves za okt. od K 12.74 do 12 76; koruza za maj K 13 32 lo K 13.34 PSe&iva : ooaadte zadosrne, povpraševanj? srednje, tendenca trdna. — Prodaja 45.000 met. stotov, za 5 do 10 ^t. zvi.šeaja. Druga žita vzdržano. — Vreme : hladno in oblačno. Ha vre. S- ->-.»- »-»-»d !»- - ravf Tf» naa^ a po 50 kg 47.*/r frk, e» dee. 48.ijy. Mirno. Neir- fork. fOtvi> t Kav«» Rlr. t« dobav*". — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotini nižje. Prodaja: 2030 vreč. HambT?. (SMrlo-^ nop.'i kanton good »Tfrage za oktober 39— za' dec. 39.1/«. marec 39.3/. za naj 40.'/4- Stalno. Kava Bi. n vad- lo^ 40—41. nnvwdT»P ret«1*" 42 —43 avadn- dn^r* , 44 —4G Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktober 17*70 za november 17 70. za dec. 17.7 >, za januvar 17.90, za febr 18.—, za marec 18-2 ) Stalno. — Vreme: oblačno. Londou. Sladkor iz rep9 snrov 83'4 BI. Mirno. Pariz. Rž za tekoči meaec '5.25, r I f november 15.50, za nov.-februvar 15.75, januvar-april 16.— Cmirno). — Pšenica «s tezoiV m aec 2za november 23 35 za november-februvar 23.65. za jan.-april 23.85 (mirno . Moka za tekofi. mesec 30 70, ?a nov. 30.80 zh nov.-februvar 31 — za jsn. apiil 31.40 mirno). — Rep okiober-januvar 24."{9, za januvar-a tii 255 B (mlačno) rafiniraš 5S--58. Vreme: nestanovitno. Loterijske številke, izžrebane dne 4. oktobra : Lvov 89 BO 84 83 41 Praga 2 53 35 78 62 „Ne kliči vraga!" je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 st., po pošti 10 st. več, pri spisatelju in založniku Jaki Štoka, Trst, ulica Giorgio Galatti 18. Policijska loterija. Sreč kanje iste sq bo vrš lo brez odloga dne 11. nov. t. 1. v palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Loterija se je jako priljubila občinstvu vsled njene lepe in solidne sestave dobitkov na biserih, zlatanini in srebrnini. Srečke stanejo po 1 krono in se vdobijo v vseh menjalnicah, oterijah in tobakarnah. Sprejemajo se vsakovrstna dela in po . , posebnih načrtih. : mm- JiQstroTan cenit brezplačno in franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladi&če in razstava po iišlva in tapetarij TRST ulica Maicanton štev. 1 po selo nizkih cenab. Bcrni portUlt 5. oktobra T«-iaAke borza Napoleon* K lt.ll»/, —'!»13'/, «agl»«> 'ir K do —. Lond0--IIj oO— ocalkl •---- edooiss renta K 100 100 55 ogrski k 5 6.— 96 30, Italijana** nv ----kicdiin mkoijb £ 677 — — b79.— drf^vi« fp'—nfce K »81.--«83.— < o«bam- K U 5.--107 — Lic*dor. siiiju K 7S4.— 791. - ratrijifeft kronska r X Tovarna pohlitva Aleksander £evi JlfRnzi ulica Tesa Jtv. 52. H (lastan Wša), f ® ZALOGA: PIAZZA ROSARiO (Šolsko poslopje). Cen«, da •• nI bati nobent ksnkursnos. Sprejemajo se rsakovrstaa dela tudi po posebnih načztflt. Daatimi eanlk r o o o o I0li0li0ll0ll0lt0ll0ll0ii0ii0-i0i VI nrilOfllll K-lor =*» misli kupiti pr;--LUIIJCf JUI naj pride do nedelje v Lonjer. < eaa nizka. ve-č slovenskega, italijanskega in nem škega jezika želi vstopiti kakoršno koli -lužbo. Ponudbe na »Kdinost« pod šifro » Mož«. Ant&oriseđ Sc&ool of Lupips uči moderne /iveče jezike c'eoje jezikov ra. odr&Ačeae in otroke v Trutu, ulica Nuova 11, II. nadstr. I/ Mn|nm odda prazna soba. krasen ■ lldJOlll razgled jn soba meblovana za dve osebi Anjuedotto IV. Meblovana soba J1. nadstr. sp odda v ulici C "ommerciale št. Vsak flan dohaja velika množina faštanja in blaga za ženske obleke, same novosti v trgovino z manifakturnim blagom ulica Barriera vecchia št. 34. Artur Pontini ulica Barriera vecchia št. 34. po Jako konkurenčni h cenah. Bogat izbor perila, spodnjega oblačilas moder cev, čipk, drobnarij in nakitovn ^ najem >e o 'J sobi in kuhinja v Skorklji štev. 13*.l (za vojaško 'Milnisnieoi. 10 nnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki lUiuUU velikosti od 5—70 hektolitrov d:ija;>ro po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. Fnntphnilf stupiti v strokovno prakso. LIIUICIIIIIK Naslov pove uprava .Kdinost'. Pj^^iM ls let star, z lepo pisavo, dobrimi spričevali, vešč sl<»venskega in netn--keira jezika, v odvetniških in notarskih poslih izurjen, želi takoj vstopiti v službo od začetka fi'li z malo plačo. Naslov j»ove uprava »Edin.« Čevljarski pomočnik O rniti se je na naslov Jos p Kupei, Barko vije št. .'J76. Oglas natječaja. Odbor »Narodnega doma« u Pazinu, koj leži na najljepšoj poziciji grada te imade udobne i ukusne prostorije bilo za hotel, restaurant. vrt, štaju, otvara natječaj za mjesno hoteliera — restauratera. Molbe imadu se predložiti jjorepomenutoin odboru do ir>. t. m j. i istim treba priložiti eventualne potvrde usposobi,enja za posao hoieliera-restauratera i poznavanja hrvatsko«* ili slovenskoj; i drugih u ovom kraju običajnih jezika. »Narodni dom« otvara se po prilici početkom decembra t. g. Potanje obavjesti i dogovori mogu se imati svakodobno kod odbora. PAZIN, dne 1. Listopada 1905. Službo krčmarja razpisuje Koneumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu Prošnje je vložiti pri g. Juliju M i k o t pri „Delavskem podpornem društvu" \ Trstu ul. Giorgio Galatti št. IS, II. n. do do 1. novembra 1905. ODBOR. i Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 "et^I priporoča vsakovrstne zlatenine in srebrnine — ter žepne ure. IV Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — Zaloga ^ Izvozno-marČne (E?cport-Marzen) in vležane (Lager) piv© Odbor „Narodnog doma". aodčekih in v boteijkah, kakor tudi jj t Izvrsten sir. SriT „ Podnanoska mlekarna in sirarna v Hniševji pri Postojni ima v zalogi obilo dobrega, vležanega sira. katerega oddaja I »o 1 K 44 st. kg. P. n. trgovci in krčinarji se opozarjajo, da ne zamude prilike. — Kdor hoče imeti d«»l>er sir, naro04. J. Porodilo pregledovalcev računov. Volitev novega narelništva. 4. Volitev treh udov v pregledovanje računov za leto 19o5. "». < itanje revizorjevega poročila. \AHRE7J\A. okt. loor,. Načelništvo TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON trst. ulica cassa oj s ILBLilVi N iS n SAIHOHERNKISIB !a8TEUB katalogi 8re2placmu. v ul. Torrcnte st. 40 (nasproti gledišču Goldonit. Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih ohlok za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše ------novosti. _ Pekarna i sladčičarna z lastno tovarno biškotov ?ran £ampe TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST 5 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih »rrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejenui naročbe za sladčice. Šunka s kožo 1 gl.. brez kosti 1 jgl. 10 ne., plečeta brez kosti -.anina in -^uho ine->o po S>l nč.. predičevi in goveji jeziki ]>o 1 gl. glavina brez kosti kilo po 4nč. ^OIOVMO dunaj-ke so. ala krakovske fine po 1 iz -unke zelo priljubljene 1 gl. !■»• nove. Velike kranj>ke fine klobase po nove. Clltlliuba 'n brinovec 1. vrste 1 gl. 20 nč.. «plIlfOvlM H vrste po 1 gL. IIL vrste po nov«"-., brinov cvet pravi (Kssenz) liter 'J gld. 1{islo zelje ' 7 To prij.'»znano dobro blago pošilja jto povzetju od -'t klg. naprej • J AN KO SI m jretajefalec in rdipoš Uatel ž Til v Kranju. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence(pri t vrdki =====^= Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Podpisani priporoča slav. obeinstvu. vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GIOACHLN'O R0SSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojaćnico. Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. Pozor Pozor! Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajoeih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak ras in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. Jtova krojačnica. ——Piazza