Dopisi. S Ptujskega polja. (Ljubi »Slov. Gospodar<!) Ker je navada, da si pošiljajo dobri prijatelji voSčila k novemu letu, hočem tudi tebi poslati najboljše častitke. Saj ti si res prav dober prijatelj ne samo za našo hišo, temveč tudi za vse naše znance, ki te berejo. Želim ti iz srca, da bi v novi, veliki obliki tudi prav mnogo novih naročnikov našel ter tako probudil še marsikaterega dremotnega Slovenca. Zahvaljuiem se ti prisrčno, da si nas posebno v članku: »Kako se pripravlja Spodnji Štajar za Pruse« tako dobro poučil. Mi vsi, kolikor nas je v okolici, zapisali smo si globoko v srce vse, kar smo tu slišali. Stuhtali smo tudi že, kako moremo tudi mi storiti kaj za našo narodno stvar. — Na Pluju, kamor nosimo svoje težko zaslužene vinarčke, imamo vse polno takih nemških zagrizencev, ki vsi le žive ob slovenskem kruhu, a so navdušeni »siidmarkovci in šulvereinci«. Tudi to smo zvedeli, da imajo neko šolo za petje in muziko, kjer poučujejo pred vsera učitelji iz blaženega »rajha«. Da, tako se pripravlja in že daje Spodnji Štajar Prusom! Že dobro, tako sem si mislil že večkrat, nam je že prav, pa mora tera Nemeem ttidi prav biti, ako malo prerešetamo ptujske trgovce in kramarje. Kadar pridem v raesto, postavitn svoje konjičke pri g. Bračku, ki je baje dober narodnjak, kupovat hodim samo h g. Jurci, ki je ud čitalnice, sukno kupim pri trgoveu g. Nemcu, papir in tablice za deco pa pri g. Peteršiču. 0, saj smo dobro zvedeli, da je prusaški Blanke ponudil našemu slovenskemu trgovcu 1000 gld., ako mu obljubi črno na belem, da odide od Ptuja. A ker ni hotel iti, kupil je hišo, v koji ima slovenski Peteršič prodajalnico, seve zato, da ga kakor najpreje odpravi iz hiSe. Kadar imam kaka uradniška opravila, grem h g. dr. Jurtelu, če pa me bolezen nadleguje, vem tudi pot k slovenskemu zdravniku g. dr. Stuhec-u. Upam, da še stuhtam v Ptuju slovenskega peka itd., potem pa ne nesem več ne jednega kraicarja k Ornig-u, ki si kupuje neki vsako leto po eno hišo, toliko slovenskega denarja smo mu dobri Slovenci že nanosili v prodajalnico, on pa Slovence zaničuje ter deluje proti njim, kjer le more. Veš, »Slov. Gospodar«, ko bi bil jaz kak tič, skakal in letal bi od hiše do hiše ter vsakemu posebej naročil: »Ti prijateli, če greš ta teden v mesto, zapiši si prej v svojo mošnjico: Svoji k svojim«. Ker pa meni to ni mogoče, prosim pa tebe, moj »Slov. Gospodar«, da še nadalje zahajaš v našo in marsikatero drugo hišo, ter nam prav mnogo tacega poveš, kakor preteklo leto! Borov Luka. Iz Kozjega. (Brat ustrelil sestro), pa ne iz hudobije, temveč vsled neprevidnosti. Ze dolgo se nista videla brat in sestra, on je pri vojakih, ona pa je omožena v Kozjem. Tako srčno je želela videti že enkrat svojega Ijubljenega brata. zato ga ie povabila na božične praznike. Brat pride — zopet sta srečna, kakor sta bila v otročjih letih, ko sta skupaj kramljala na domači trati. Na praznik sv. Štefana sta veselo korakala od ranega opravila po kozjanskem trgu, med poznim opravilom sta ostala doma. Oj, da nesreča nikdar ne praznuje! Sestra vzame iz omare revolver ter ga kaže mlademu vojaku-bratu, meneč da je prazen. Ponudi ga bratu, kateri ga neprevidno poskuša. Petkrat se obrne revolver, obrne ga še enkrat — strah in groza! Revolver se sproži in zadene sestro pod očesom, ona zaupije, se zgrudi vsa krvava na tla . . . . še diha, kri ji vre izpod očesa, iz hosa, ust, duhovnik ji podelijo še zakrament sv. poslednjega olja in papežev blagoslov, par trenotkov potem izdihne mlada žena svojo dušo. Brat dirja po moža, ki je bil v cerkvi, ne more govoriti, mož se prestraši, čez nekaj časa še le izvije se nesrečnemu bratu vzdihljej iz prsi: >Ženo sem ti ustrelil«. Ne vemo, koga bi bolj milovali ali brata, ali moža ali ustreljeno sestro. Vendar mislimo, da sta mož in brat večjega omilovanja vredna. Za ranjko se ne bojimo; kajti bila je bogaboječa in ponižna žena, ki je ravno teden dnij poprej opravila sv. spoved. Bolj omilujemo nesrečnega brata in ubogega moža, g. Iv. Veresa, davčnega eksekutorja v Kozjem, ker njegova žena je bila. Iz ptujskega okraja. (Ali se dajo samo nemški poštni pečati odpraviti?) Občina Sv. Andraž v Slov. gor. je dobila od ravnateljstva c. kr. poštnega in brzojavncga urada v Gradcu sledeči dopis: »Zufolge Erlasses des hohen k. k. Handelsministeriums vom 15. October 1. J. Z. 51964 wird das dortige Postamt unter Einem mit einem deutsch-slovenischen Orts- und Datum-Stempel betheilt.« Ta dopis je datiran v Gradcu dne 6. decembra 1897 in ima štev. 55145. Kaj pomeni ta popis? Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se nahaja c. kr. poštni urad. Ta pošta je imela dosihdob samo nemške pečate, akoravno ni najti nobenega Nemca po občinah, za katere posluje ta pošta, pač pa same trde Slovence. Obči^ki zastop je smatral za svojo dolžnost, pripomoči, da. se ta napaka glede uradnih pečatov pri pošti odstrani Zato \e napravil prošnjo na e. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu, da se samo nemški pečati odpravijo in nadomestijo z nemško-slovenskimi, če mora že nemščina tudi svoj prostor dobiti. Prošnja se je vložila že junija meseca t. 1. in v pol letu so jo srečno rešili. Naglo sicer stvar ni šla, pa vendar smo zadovoljni, da smo reSitev brez daljnega dreganja dobili in da ima na novih pečatih tudi naš materin jezik nekoliko prostora. Slovenske občine pa, katere imajo poSto s samo neraškimi pečati, naj se pobrignejo, da dobijo vsaj nemško-slovenske pečate. Visoko trgovinsko ministerstvo na Dunaju kakor tudi poštno ravnateljstvo v Gradcu nobeni občini ne moreta tega odreči, kar se je ravnokar dovolilo obCini Sv. Andraža v Slov. gorieah glede ondotne pošte. Vse občine ptujskega okraja in ž njimi okrajni zastop pa naj prosijo, da dobi vendar enkrat tudi poštni in brzojavni urad na Ptuju dvojezične pečate, ker ta urad ni samo za mesto Ptuj in ker tudi v raestu samem stanujejo Slovenci, ki hočejo biti enakopravni in enakoveljavni.