m B7.
V LIUfilM V sredo, one 2. sepienra m. Posamezna srevflka stane 2 Oln. LetO Lili.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 69 v inozemstvu. ... . 80
prilogo „ Ilustrirani Slovenec
Cene InseraJoms.
Knostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3'— in 4'—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnina Mm v oolovinl.
UredniSIvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 50, upravništva 328.
n slovenski narod
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Jufrovske fantazije.
»Jutru« hodijo torej poročat voditelji SLS. In tako ve to glasilo slovenskega špisburger-stva, da romajo že pismene ponudbe v Evians les Bains. In celo z Rimom ima zveze. Vsaki ieden dobiva svoje vesti po posebnem kurirju naravnost iz Vatikana. Kajti v »Jutrovem« uredništvu se morajo stekati vse direktive in vsa dnevna povelja in ostajajo, kakor je po izkušnjah jasno, tudi tam, ker do nas do danes žalibog še ni ničesar prispelo. To je velika škoda na vse strani. Nekako odškodnino imamo vendar v poročilih, s kakršnimi jc včerajšnje »Jutro« osrečilo slovensko in jugoslovansko javnost. In ta poročila pravijo, da je treba SLS v vlado, in sicer po potih Stjepana Radiča. Prvo dejanje bo tudi pri njej seveda to, da slovesno prekliče svojo preteklost in sprejme program g. Pribičeviča. Še več pričakujejo ta poročila od nje, da namreč celo svoj dosedanji program prekolne. Pa pri »klerikalcih« moraš biti zelo zelo previden. Četudi svoj dosedanji program prekolnejo, jim šc ne moreš verjeti, da so postali čistokrvni Pribičevičevi privrženci. Nc samo to, oni bi s svojim vstopom v vlado po načinu a la Radič postali nevarni celo za pravovernost Radičevo in za obstoj cele države. Kajti s tem trenutkom, ko bi vstopila SLS v vlado — medtem jc žc preklela svojo preteklost in preklicala svoj program, ali ne vidite, da je to prvi predpogoj za njen vstop v vlado — bi se v Radičevcih vzbudile separatistične skomine in Radič bi padel v svoj stari tir. Ta nevarnost ima pa svoj najgloblji vir v ljubljanskem škofu in rimskem papežu, ki se vsaki dan posvetuje ta s politiki SLS in dajeta seveda tudi vsaki dan svoja posebna navodila in povelja zadnjemu pristašu SLS tja gori na Koprivnik in Gorjance. Pa šc groznejše stvari so prišle iz Rima na »Jutro«. SLS sc hoče istočasno, ko bo vzbudila v Radiču in njegovih zvestih vse separatistične inštinkte, obvezati tudi g. Pašiču, da mu pomaga ugonab-ljati g. Radiča. Zato pozor, g. Radič! Povelje iz Rima je že tukaj. Sedaj pa šc slovenski kmetijci in republikanci imetje pamet! Ali ne vidite, da sc tudi za vas pripravlja hud poper? Ko SLS iz rimskega jarma uide naravnost v vlado, jc Pucljeva »politična poteza-* defini-tivno zlomljena in njegovo slepo vdinjanje Radiču je bilo le sredstvo — klerikalnega tispeha.
Kje je izšel članek, ki mu je dejansko v prav neznatno parafrazirani meri vsebina, kakor smo jo zgoraj omenili? Komu je ta nebo-iična. — oprostite besedi — budalost namenjena? Kje so ljudje, ki se dajo hraniti s tako hrano in morejo pri tem šc pokojno spati in mirno živeti? Inteligenčni svet, ki sc giblje v teh kulturnih sferah in so mu vsakdanja hrana produkti tc kulturne višine, jc krog okoli vlutra*.
Ta krog od danes naprej sveto veruje, da hodi dr. Korošec tam nekje po Francoskem okoli nekega kopališča s ponižno podpisano ponudbo na g. Pašiča, da bi sprejel tudi njega v vlado. Saj so dr. Korošec in njegovi pripravljeni na vse, da si natrosijo pepela na glavo in oblečejo spokorno tuniko, kakor nesrečni Henrik v Kanosi. Od danes ta publika šc s strahom in trepetom gleda — in kaj drugega nego strah in trepet jc mogel tem nesrečnim samostalcem vcepiti take fantazije —, kako spokorno vladh SI S državo v družbi z gospodoma Pašičem in Radičem. En sam up je še, da sc lo nc zgodi, da se SDS vsaj še za nekaj trenutkov reši tega strašno najstrašnejšega. To more preprečiti samo še strah pred večnim Rimom, — klerikalizem — klerikali-zem — in pa dejstvo, da jc (SLS naravnost proti radičevski in za radičevsko politiko.
Vprašale: Ali se norčujete iz nas brav-cev? Nikakor nc! To so le v bistvu »vodilne« misli slovenskega — pardon —jugoslovanskega dnevnika, ki se imenuje »Julro*. In vprašate dalje: Odkod neki ljudje, ki morejo lake goro-stasnosti prenašati? Tudi meni jc končno uganjka, a jih jc jiekaj tisoč, in ti sc rekru-tirajo iz liberalnega slovenskega špisburger-stva. Ali naj na take neresnosti šc odgovarjamo? Edini naš odgovor jc konstatacija, da je zelo zelo sumljiv znak za splošno našo politično kulturo, ker imamo v svoji sredi širši krog ljudi, ki jc zadovoljen s In.ko politično hrano	Dr. K.
je fiizije DS in
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Poslanec JMO g. Husein Č u m a v i č se je včeraj sestal s šefom DS g. Ljubo Davidov i če in in se je z njim razgovarjal eno uro. V političnih krogih se temu sestanku pripisuje precejšnja važnost in je g. Čumavič po razgovoru dal časnikarjem sledečo izjavo: Ta razgovor je bil privatnega značaja. Smatral sem kot svojo dolžnost, da v znak spoštovanja obiščem g. Ljubo Davidoviča. Vsak, kdor ceni osebnost g. Ljube Davidoviča, more govoriti o njem tako, kakor moram govoriti jaz. Če pa govori g. Stjepan Radič včasih drugače, potem je to njegova osebna zadeva.c Na vprašanje, kaj je s fuzijo med JMO in DS, je g. Čumavič izjavil: >Rekel sem že, da je bil najin razgovor privatnega značaja. Sicer pa se bo ob kongresu JMO, ki se bo vršil 12. t. m. v Sarajevu, izdal komunike, ki bo vseboval glede razmerja med JMO in DS vse ono, kar je itak že dovolj na-glasil dr. Spaho. Glavno pa je. da ne obstojajo med obema kluboma nikake načelne ali prograinatične razlike.<
Glede razpoloženja muslimanskih mas v Bosni iu Hercegovini z ozirom na fuzijsko akcijo med JMO in DS je izjavil g. Čumavič, da muslimani v Bosni iu Hercegovini, ki odobravajo politiko JMO, hočejo enakopravnost, pravo in svobodo. Oni z zaupanjem slede politiki JMO in ne. kakor preti Radič, da bodo ob
prvi priliki muslimanske mase prešle v njegov tabor. Te pretnje so že stara pesem; pri volitvah pa so bile te pretnje Stjepana Radiča dementirane. Radikalno-radičevski sporazum ni resničen sporazum, ki bi moral biti tak, kakor si ga želi zemlja in narod. Prav nič se ne čuti zboljšanje in prav nič ne moremo reči, da bi se na kateremkoli polju državne uprave obračalo na boljše. Zato so muslimanske mase, ki so pričakovale ob Radičevih obljubah zboljšanja na vseh polijh, doživele kruto razočaranje.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) O vprašanju fu-zije JMO in DS je izjavil ugleden poslanec kluba DS g. Grol sledeče: >To stalno približevanje med DS in JMO ni prišlo samo kot posledica iskrenega medsebojnega podpiranja in sodelovanja v bloku narodnega sporazuma, ampak kot priroden razvoj v narodu samem-Saj vemo, da ne stoje načelu muslimanske stranke sebični age in begi. ampak prosvetlje-ni, izobraženi, požrtvovalni možje. Vsakdo, ki je spremljal razvoj dogodkov od stvarjanja federalističnega bloka v Zagrebu, pa do prihoda radičevcev v Belgrad, mora dobro vedeti. kako zaslužno vlogo so za to in pa še druge sporazumne akcije imeli bosanski muslimani. V kateri obliki pa se bo nadaljevalo to dosedanje iskreno sodelovanje med JMO in DS, je vprašanje taktike.«
MINISTRI NA POTOVANJU.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) V Belgrad se je vrnil minister prosvete g. Vukičevič iz Pirota in se je takoj odpeljal v Rogaško Slatino, kjer ostane dva dni. V Belgrad je prispel tudi minister za agrarno reformo g. Pavle Radič, ki je od svojega zadnjega bivanja na Bledu prinesel s seboj razne ukaze iz svojega resora.
UKINJENA ZASEBNA UČITELJIŠČA.
Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Glasom odredbe ministrstva prosvete se ukinejo tudi: učiteljišče šolskih sester v Zagrebu, učiteljišče pri sv. Josipu v Sarajevu ter šolskih sester v Moslaru.
PRIBIČEVIČ NA AGITACIJI.
Belgrad, 1. septembra. (Izv.) G. Svetozar Pribičevič jc po daljši turneji skozi Hercegovino in Dalmacijo prispel v Split. Njegovo potovanje po Dalmaciji jc ostalo popolnoma nc-opaženo. Dalmatinci ga lo pot niso pričakovali tako, kakor jc bilo prej v navadi.
KONFERENCA HSS V BELGRADU.
Belgrad, L sepi. (Izv.) Zvečer se je v hotelu >Petrograd vršila konferenca ministrov in podtajnikov HSS. Konference so se poleg teh udeležili še predsednik poslanskega kluba HSS g. Kovačevič, g. dr. Maček, ki je danes prispel v Belgrad, in tajnik parlamentarnega kluba HSS. Kakor izvemo, se je na seji razpravljalo o nekaterih internih vprašanjih politike HSS.
VPADI BOLGARSKIH KOMITAŠEV.
Belgrad, I. septembra. (Izv.) Protest naše vlade v Sofiji glede vpadov komitskih čet na naša tla jc ostal, lj«8kor kažejo znamenja, brez vsakega uspeha. Komitaške akcijo so niso samo nehale, ampak sc vedno bolj množe. V prejšnjem mcsecu jc vpadio preko naše meje
v strumiškem ter tikviškem okraju do pel ko-mitaških čet. Na podlagi razpoložljivih doku-mcnlov izhaja, da bolgarska vlada materialno in moralno podpira prestopanje komitskih čet na naša lla. Kakor se čitje, bo naša vlada zahtevala od bolgarske vlade odškodnino 1 milijona dinarjev za vsakega našega državljana ali službeni organ, ki bi padci v boju s komi-taši. Naša vlada ima v načrtu šc druge mere, ki so pa zaenkrat šc tajne.
KOVINSKI DENAR.
Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Od 5. septembra naprej bo dalo ministrstvo za finance preko Narodne banke v promet kovinski denar, in sicer po 50 par v skupni vrednosti 50 milijonov dinarjev; po 1 dinar v skupni vrednosti 75 milijonov dinarjev; po 2 dinarja v skupni vrednosti 50 milijonov dinarjev. Kovinski denar pride v promet po partijah, kakor sc bo v posameznih pokrajinah izkazala potreba.
AVTOMOBILSKA RAZSTAVA.
Belgrad, L septembra. (Izv.) Predsednik •vlpravljalnctin odbora za razstavo avtomobi-
lov v Zagrebu jc bil sprejet pri ministru za trgovino in industrijo g. dr. I. Krajaču v zadevi avtomobilske razstave. 8. t. m. sc namreč otvori II. mednarodna razstava avtomobilov v Zagrebu in jc dr. Krajač obljubil, da pride sam v Zagreb k otvoritvi.
PONAREJENI BREZPLAČNI ŽELEZNIŠKI VOZNI LISTKI.
Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Tukaj so od-| krili družbo, ki se jc že delj časa bavila s fal-zificiranjcm brezplačnih železniških kart. Člani te družbe sc nahajajo tudi izven Belgrada, tako n. pr. v Zagrebu, Ljubljani ter drugih mestih. Policija je našla razne štampilje ter druga ponarejevalna sredstva. Preiskave se nadaljujejo.
TRGOVINSKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Ilclgrail, Ll. sept. (Izv.) V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja načrt za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško.
JUGOSLOVANI NA VELESEJMU V LVOVU.
Belgrad, J. sept. (Izv.) Pomočnik v ministrstvu za trgovino in industrijo g. dr. M. Todorovič odpotuje te dni na Poljsko, kjer bo prisostvoval otvoritvi velikega mednarodnega velesejma v Lvovu. Naše gospodarske kroge bo zastopalo o odposlancev iz Novega Sada, 6 iz Zagreba in še nekaj drugih predstavnikov naše trgovine in industrije iz Belgrada, Ljubljane in Subotice.
ARETACIJA KOMUNISTOV V ROMUNIJI.
Bukarešta, 1. septembra. (Izv.) »Adaverul poroča, da jc policija prišla na sled komunističnemu sindikatu, ki je pripravljal nerede v Romuniji za čas prihodnjih volitev. Cel komunistični sindikat so zaprli.

m
Atene, 1. sept. (Izv.) Pred dobrini mescem je imel g. Venizelos z našim poslanikom , v Bernu z g. Milutinom Jovanovičem razgo-\or, v katerem jo Venizelos prepričeval g. Jovanoviča, da nima nobenega smisla, da se ' sklepajo med Grčijo in kraljevino SHS ka-j kršnekoli pogodbe ali dogovori, dokler se po-| litični položaj v Grčiji ne razčisti in dokler ' se ne izvrše parlamentarne volitve. Kakor se iz dobro poučenih grških političnih krogov do-zuava, je g. Mihajlo Popolos ponudil g. Veni-zclosu mesto grškega poslanika v Belgradu. Vendar je g. Venizelos to ponudbo odklonil. Po drugih vesteh pa je baje g. Venizelos v vprašanju razmerja med Grčijo in kraljevino SHS iskal prilike, da se osebno sestane s Pašičem ter da se z njim razgovarja o grško-j jugoslovanskem sporu.
V grških diplomatskih krogih sc vso te vesti in izjave tolmačijo v tem smislu, da je g. Venizelos hotel otežkočiti položaj g. Rendisu. , firrškemu zunanjemu ministru ua seii Društva
narodov v ženevi. Zato je grška vlada odreci i]a podrejenim organom, da prekinejo vsak kontakt z g. Venizelom.
Balkanska fronta proti
Pariz, 1. septembra. (Izv.) »Temps« l>iše v uvodniku, da zahtevajo življenski interesi vseh balkanskih držav organizirano akcijo proti Moskvi. Na Balkanu se da odpor proti komunizmu najbolj organizirati.
Rini, 1. septembra. (Izv.) Rimski diplomatski krogi se živahno zanimajo za vprašanje ustanovitve velike balkanske zveze in zasledujejo z napeto pozornostjo razvoj spora med Grško in Jugoslavijo. Oni vidijo v tem sporu tekmo za prvenstvo v bodoči balkanski zvezi.
Ženeva, 1. septembra. (Izv.) V sredo začno zborovati svet Društva narodov pod predsedstvom Brianda. V svetu Društva narodov sc topot poleg Brianda še: Chamberlain, Scia-loja, dr. Beneš, španski poslanik v Parizu Qui-nones, baron Ishii, Brazilijancc Mello Franco, Hymans, švedski minister Undcn in Urugvajec Guani. Dr. Bcneša, ki ga zadržujejo nujni opravki doma, zastopa začasno češki poslanik v Bernu Wewcrka.
Na zborovanja Društva narodov pride o Ženevo ludi vdova ranjkega ameriškega predsednika Wilona in indijski maharadža iz Pa-tialc, ki bo zastopal Indijo. Indijski maharadža pride v Ženevo z velikim spremstvom.
,. NEMČIJA V DRUŠTVU NARODOV.
London, 1. septembra. (Izv.) »Evening Standard ; poroča iz Pariza, da bo francoska vlada predlagala Društvu narodov, naj se skliče za mesec november še ena seja Društva narodov, na kateri bi sprejeli Nemčijo v Društvo. V sedanjem zasedanju o predlogu za vstop Nemčije v Društvo narodov še ne morejo razpravljati, ker pogajanja za garancijski pakt še niso končana.
Mac Oonafd za dobro razmerje z
London, 1. septembra. (Izv.) Na zborovanju delavske stranke v Elginu je govoril Mac Donald o razmerju med Anglijo in Rusijo. > Nihče ne obsoja bolj moskovskih metod kot jaz,« je rekel, a tudi nihče ni tako prepričati, da bo Rusija svojo politiko izpremenila, če se gospodarsko obnovi. Ruska delavska politika se bo takrat gibala v istem praven kakor delavska politika vseh evropskih narodov. Ne hoteti obnoviti diplomatskih zvez z Rusijo, ker je imela revolucijo, je bedasto. Dobro razmerje z Rusijo bi na mah odstranilo 90 odstot. vseh težav, s katerimi se mora Anglija danes boriti.-r

uzanje I Jo "m
Sofija, 1. septembra. (Izv.) Tukajšnji Ii»ll poročajo senzacijonelne vesti o zbližanju mod Albanijo in Italijo. Po teli poročilih bi Albanija odstopila Italiji otok Sasseno, ki brani dostop do Valone, dovolila bi dalje Italiji, da sme utrditi Valono in je razširiti v veliko oporišče za italijansko mornarico, in končno dovolila, da Italija utrdi v okolici Valono nekaj vojaško važnih točk. Italija pa se zavezuje izgnati iz Italije vse nasprotnike današnje albanske vlade. (Nemški listi, ki ponatiskujejo te vesti, jih smatrajo za malo verjetne; op. ur.)
Fez, 1. septembra. (Izv.) Na nekaterih delih fronte se opaža živahno gibanje sovražnika. V svojem odseku so dosegli Spanci nekaj lepili uspehov.
Pariz, 1. septembra. (Izv.) sJournal« poroča iz Madrida, da so se začele vojaške operacije v Alenhemas-u.
Algerinns. 1. septembra. (Izv.) Primo dt Rivera je |io vojaški konferenci izjavil časnikarjem, da je razpoloženje čet izvrstno. Vlada bo storila vse, da čim prej stre svojega nasprotnika v Maroku.
London, 1. septembra. (Izv.) Times« poročajo iz Tangerja, da je Abd-el-Krim po zad-ujih francoskih USDellih svmVi nrnnnirando
med domačini za odpor proti tujcem silno po-
jačal. V nekem nagovoru ua voditelje plemen jih je rotil, naj ne odnehajo, kajti njihova vera je v nevarnosti. Središče odpora je šešnan, odkoder odhajajo neprestano velike pošiljatve nuinicije v notranjost dežele.
ANGLEŠKE KRIŽARKB V ČRNEM MORJU.
Sofija, 1. septembra. (Izv.) Angleški veliki križarki »Frobisher« in »Dragon« sta pristali v Varni. Iz Varne odplujeta križarki v romunsko pristanišče Constanza.
Carigrad, 1. septembra. (Izv.) Turški krogi so zaradi prihoda angleških križark v Črno morje zelo vznemirjeni, ker vidijo v prihodu dveh velikih angleških ladij premoč angleškega brodovja nad brodovjem vseh drugih črnomorskih držav.
ITALIJANSKI PODMORNIK »VENfERO« IZGUBLJEN?
Rim, 1. septembra. Italijanska javnost je v velikih skrbeh zaradi usode velikega pod-inornika »Veniero«, ki ga že teden dni pogrešajo. »Veniero« se je udeležil zadnjih velikih manevrov v sicilijanskih vodah in bi se bil moral vrniti v Augustu zadnji čas dne 27. avg., ker so se vaje končale že dne 25. avg. Vrnil pa se do danes ni in je bilo doslej vse iskanje šaman. Našli niso za njim nobene sledi. Zadnjič so videli podmornik dne 25. avg. Poveljeval mu je eden najboljših italijanskih častnikov za podmorsko plovbo — Paolo Vandone. »Veniero« je bil dolg 266.50, širok 5.90 in 4.30 cisok. Veliko število torpedovk, podmorskih čolnov in letal noč in dan preiskuje morje na rzhodni strani Sicilije, da dožene usodo >Ve-liera«.
ITALIJANSKE KOLONIJE DOBE ZASTOPSTVO V PARLAMENTU?
Rim, 1. sept. »Agenzia Nazionale« poroča, «a pripravlja vlada zakonski načrt, po katerem naj dobe kolonije svoje zastopstvo v rimskem parlamentu. Vse kolonije z Rodom in ostalimi Dodekaneškimi otoki dobe 35 poslan-;ev. Volivni sistem bo enoimenski; za Italijane, živeče v kolonijah, bo veljala splošna in enaka volivna pravica, izmed domačinov dobe rolivno pravico tisti, ki znajo italijanski čitati in pisati ali ki so dopolnili 30. leto ali pa so se borili za Italijo.
TRGOVSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN RUSIJO.
Berlin, 1. septembra. (Izv.) Pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Nemčijo in Rusijo, ki so spočetka z ozirom na prijazno politično razmerje nad obema državama obetala dober uspeh, so zastala vsled bojazni Rusov, da je Nemčija zapustila rusko politično orientacijo in da bo vstopila v Društvo narodov. Nemška vlada pričakuje, da se bodo nemški zastopniki kmalu vrnili v Berlin, ne da bi kaj opravili.
PETER SPAHN UMRL.
Berlin, 1. sept. (Izv.) Vodja nemškega centra in bivši pruski pravosodni minister Peter Spahn je umrl, star 80 let.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI PRORAČUN.
Dunaj, 1. septembra. (Izv.) Avstrijski državni proračun za prihodnje leto izkazuje 600 milijonov zlatih kron izdatkov. Proračun izkazuje majhen prebitek.
KOMUNISTI V ANGLIJI.
London, 1. septembra. (Izv.) V Battersea zborujejo angleški komunisti. Zastopnik Collitt je izjavil, da zahtevajo angleški komunisti raz-veljavo versajskega miru in Dawesovega načrta. Zastopnik waleških rudarjev Wattins pa je zatrjeval, da bo treba na Angleškem že prihodnje leto resno računati s komunisti.
POSLEDICE DO\VESOVEGA NAČRTA ZA ANGLEŠKO DELAVSTVO.
Berlin, 1. septembra. (Izv.) Tajnik angleške rudarske zveze Cook je na nekem zboro-
vanju o posledicah Davvesovega načrta za Anglijo in za angleško delavstvo rekel: >Nnm je prinesel Dawesov načrt 1 in četrt milijona brezposelnih, 500 zaprtih rudnikov in 200 do | 300 tisoč nezaposlenih rudarjev.« Cook je energično zastopal revizijo Davvesovega načrta.
POŽAR V PRAGI.
Praga. 1. septembra. (Izv.) Danes popoldne se je vnel stolp cerkve sv. Nikolaja. Ogenj so povzročili bržkone tam zaposleni kleparji. Ognjegasci so požar kmalu omejili, stolpa pa niso mogli več rešiti.
NOV LET AMUNDSENA NA SEVERNI
TEČAJ.
Rim, 1. septembra. (Izv.) »Tribuna« poroča ,da se je Amundsenu posrečilo v Rimu si zagotoviti sredstva za nov let na severtii tečaj. Italijanska vlada mu bo dala na razpolago letala, industrijci pa denar. Zato pa je Amundsen obljubil, da bo, če podjetje uspe, na tečaju razobesil poleg norveške tudi italijansko zastavo.
SUŠA V ZEDINJENIII DRŽAVAH.
Washington, 1. septembra. (Izv.) V državah Kentucky, Virgiriia, Karolina, Georgia in Tennessee vlada huda suša. Mnogo elektrarn na vodni pogon je moralo svoje obratovanje ustaviti, kar je imelo za posledico, da mora tudi mnogo drugih obratov počivali. Kmetje prodajajo živino z velikimi izgubami. (Poročila o suši in katastrofalnih povodnjih itd. tik pred jesenjo je treba previdno ocenjevati, ker so navadno tendencijozna.)
Značilna izjava. Zagrebški »Jutranji list« je danes, po vstopu HSS v vlado, vladni organ, katerega se poslužuje zlasti radičevski del vlade za objavo svojih uradnih in poluradnih poročil. Kakor neka uradna izjava HSS se bere tudi poročilo »Jutr. lista« o kongresu zemljo-radnikov v Belgradu, o katerem piše »Jutr. list«: »Na kongresu zemljoradniške stranke je manjšina zastopala tezo, naj bi se zemljornd-niška stranka združila s HSS in osnovala skupno kmetsko stranko Hrvatov in Srbov. Kakor je naravno, da ta misel ni našla dobrega odmeva pri večini srbske zemlioradniške stranke, tako je potrebno ugotoviti, da vodstvo HSS niti najmanj ne misli na to, da bi se obstoječe razmerje in sloga z radikalno stranko dala kršiti s tem, da bi skrabirane srbijanske stranke s pomočjo Stjepana Radiča prišle do kakšne vloge v novem položaju. Nihče nima nič proti temu, da išče vsaka v državi zakonito dovoljena stranka pristašev. Vsaki stranki je dovoljeno iskati si pristašev, kjer jih hoče, in zato so tudi shod radikalov v Križevcih radičevci pozdravili, loliko bolj, ker so se tega shoda v največjem številu udeležili pristaši HSS. Rušiti radikalno stranko v Srbiji bi v današnjem trenutku ne bilo le pogrešno, ampak to bi bil zločin. Z veseljem ugotavljamo, da vodstvo IISS najdecidiranejše misli, da o kakem sodelovanju zemljoradnikov s HSS ne more biti niti govora, ampak nasprotno: Vodstvo HSS je sklenilo, da najsrčneje in kolikor mogoče tesno vzdržuje zvezo, ki so jo izkušnje zadnjih tednov potrdile, in ki edina more s sodelova-vanjem večine Srbov in večine Hrvatov, to je radikalov in radičevcev, izvršiti sporazum do zadnjih posledic, t. j. do popolnoma soglasnega sodelovanja radikalov in radičevcev.« — Ta izjava pomeni na eni strani popolno odpoved vsaki zvezi z zemljoradniki, na drugi strani pa se vjema z željo, izrečeno na radikalnem zborovanju v Križevcih, da naj bi se radikalna in radičevska stranka združili v eno samo »največjo stranko« velike stranke Srbov in velike stranice Hrvatov.
Pot do fuzije radičevcev z radikali? Zagrebške »Novosti« objavljajo razgovor svojega sotrudnika s prof. dr. Jeleničein, ki je igral
pri sklepanju sporazuma med radikali in radičevci zelo važno vlogo. Dr. Jelenič je rekel: »Nesoglasja, ki se pojavljajo v današnji vladi, so se rodila iz prenagljenja reševanja nekih uradniških osebnih vprašanj. Nesoglasja pa se bodo dala poravnati po temeljitem razgovoru med vodilnimi osebami. Med radikali in radičevci je obstojalo do konca pogajanj in do ustanovitve nove vlade vojno stanje. Po sklenjenem sporazumu pa je treba pod vse, kar je bilo prej, potegniti debelo črto na eni in na drugi strani in pozabiti in oprostiti. Amnestiji radičevcev mora odgovarjati tudi amnestija onih, ki so se v boju več ali manj proti njim izpostavili. To ni samo smisel sporazuma, ampak tudi moralna podlaga za bodoče skupno delo. Ze za časa pogajanj, zlasti ofieijelnih pogajanj, se je ugotovilo, da med obema strankama niti z ozirom na njihove programe niti v njihovem razumevanju bodočega skupnega dela ni prav nobene velike razlike, da, niti malih nesoglasij ne.^Kakor je znano, so mase srbskega in hrvatskega naroda najiskrenejše pozdravile sporazum, ki je utelešen v vladi radikalov in radičevcev. Od pozitivnih rezultatov skupnega dela, ki mora biti hitro in zelo energično, je največ odvisen popoln notranji mir. Ideja fuzije radikalne stranke in HSS v eno veliko navadno Branko ni niti z neba padla niti ni kakšna "o.ia posebna iznajdba. To je velika in rešiln;. ideja in neminovna želja najširših slojev med Srbi m Hrvati, ki je začela kliti od onega dne naprej, ko so se najbolj uvidevni in najbolj močni zagovorniki ideje sporazuma drznili ž njo stopiti na plan. Oživolvorjenje te ideje smatrajo za popolno konsolidacijo naših političnih in socijalnih razmer in to idejo je naglasil tudi radikalni shod v Križevcih v svoji resoluciji... Jaz sem popolnoma prepričan, da moreta to idejo uresničiti le današnja voditelja naših narodnih mas, Nikola Pašič in Stjepan Radič.. .< Če niso te Jeleničeve misli samo pobožne želje?
Dr. Trumbič težko obolel Iz Splita poročajo, da je narodni poslanec dr. Trumbič težko obolel.
BURNA SKUPŠČINA UJU-a.
»Jutro« hoče to učiteljsko zborovanje naslikati v najlepši luči. Po drugih hrvatskih listih pa posnemamo to-le: Zborovanje učiteljske skupščine, ki se je vršilo te dni v Subotici v mestni hiši. je bilo nadvse viharno in medsebojno obračunavanje članov UJU. Prve vrste so zasedli učitelji in nadzorniki s Hrvatske in Sla' onije in ti so odločevali, ker so bili v večini! Vedeli smo že naprej, da l>o prišlo do prepirov in dveh taborov, saj sta bili na dnevnem redu dve odborovi poročili, t. j. večine in manjšine. Do razkola v UJU je prišlo Ze za časa Pribičeviča. Tedaj je namreč predsednik UJU objavil ostre članke proti Pribiče-viču, ki ga je po 32 službenih letih odpustil iz učiteljske službe. Premeščenih, upokojenih in odpuščenih je bilo še veliko drugih, ki so pa bili po sedanjem ministru postavljeni zopet na svoja mesta. (V Sloveniji še nobeden!) Debate so bile burne. Nekateri učitelji so tolkli po klopeh in vpili. Do viška pa so vzrojili, ko je predsednik belgrajskega poverjeništva, gospod Aleksij Gjurgjevič čital komunike poslednje seje zastopnikov hrvatskega seljaške-ga kluba, v katerem se med drugim tudi trdi, da je podtajnik g. Pasarič našel v ministrstvu prosvete pravo opustošenje. Sedaj so skočili hrvatski Pribičevičijanci pokonci in navalili na Gjurgjeviča in bila bi mu slaba predla, da ga niso očuvali učitelji-Srbijanci. Nekdo je celo zlomil stol in se hotel dejansko lotiti bivšega predsednika g. M. Stankoviča, kar pa se mu ni posrečilo. Slični prizori so se ponavljali tudi pri ostalih govorih. Ena skupina je zapustila zborovanje, izglasovala nezaupnico, silila na ostavko odborov ih članov in predložila no-
vo listo. Med vpitjem: Primarno, primarno, za-ključi predsednik skupščino.
Socialni vestnik!
USTANOVNI OIJČNI ZBOR STROKOVNE ZVEZE TRAFIKANTOV
se je vršil dne 29. avgusta 19.25 v Ljubljani v gostilni pri »Mraku«. Udeležilo se ga je 64 članov in članic iz Ljubljane. Mnogi so *e opravičili. Glavni tajnik JSZ tov. Gajšek, ki je tudi vodil občni zbor, je tolmačil vloge, ki so se v zadnjem času poslale v Belgrad od strani JSZ in odgovor ministra za trgovino in industrijo na spomenico v zadevi 15 urnega delavnika, katerega predpisuje samolastno monopolna uprava, čeprav bi morala najprej doseči sporazum za spremembo takih predpisov s prizadetimi ministri. Izvolil se je odbor, od katerega je pričakovati dela in razumevanja težke naloge, da se organizacija trafikantov dosledno izpelje v celi pokrajini. Sprejela so se nova pravila. Sedež društva je na Starem trgu št. 2-1. v Ljubljani. Zelo stvarno se je razpravljalo o vseh strokovnih zadevah in krivicah, ki se gode trafikantom in so se storili primerni sklepi v tem pogledu. Končno se je sprejela sledeča resolucija:
Občni zbor Strokovne zveze trafikantov v Ljubljani, ki se je vršil dne 29. avgusta 1925 ob pol devetih zvečer pri »Mraku«, konštati-ra, da je uprava monopola izdala nov zadnji predpis o odpiranju in zapiranju trafik samolastno brez sporazuma z ministrom za notranje zadeve, ministrom za socialno politiko in ministrom trgovine in industrije in da ta predpis evidentno nasprotuje obstoječim me-rodajnim zakonom in naredbam. Na drugi strani ta predpis, ki določa 15 urno nepretrgano delo ogroža gospodarski položaj trafikantov z ozirom na potrebo razsvetljave in kurjave v lokalu, posebno v zimskem času. Zelo pa ogroža ta predpis zdravje trafikantov, ker jim ne dopušča potrebnega gibanja na svežem zraku. Z ozirom na to občni zbor odločno protestira v imenu vseh trafikautov v Sloveniji proti takemu postopanju in predpisom Uprave Monopola. Občni zbor energično protesti ra proti določbi novega tiskovnega zakona, po kateri se lahko tudi trafikanta, kot prodajalca časopisov, občutno kaznuje v slučaju, da prodaja list, kateri vsebuje protizakonit dopis, česar se pa prodajalec ne zaveda. — Ta resolucija se pošlje na merodajna mesta in objavi.
* * *
TRAFIKANTOM SLOVENIJE!
Vaša organizacija, kakršno ste dosedaj pogrešali, je ustanovljena. Združite se takoj vsi. Vsa navodila in potrebne tiskovin© za pristop Vam pošlje na zahtevo Strokovna zveza trafikantov, Ljubljana, Stari trg št. 2-1. Vse strokovne zadeve bo prinašala »Pravica«, zalo jo naročajte.
» * #
Krščanska zveza kovinarjev v ncničiji.
Koncem avgusta t. 1. se je v Osnabriicku vršil občni zbor Krščanske kovinarske zveze. Navzoči so bili med drugimi škof dr. Berning, bivši državni poštni minister Giesberts in bivši ministrski predsednik dr. Stegervvald. Poročilo o zvezinem delu je obsegalo dobo od 1922 do 1924. Zveza šteje sedaj 120.000 članov. V navedeni dobi se je Zveza udeležila vsega 18.896 mezdnih gibanj, od katerih se je 8875 zaključilo s popolnim uspehom, 9537 z delnim uspehom, 484 je bilo brezuspešnih; v 18.420 slučajih se je gibanje izvedlo mirnim potom, v 476 slučajih se je vodil štrajk, ki je trajal skupaj 15.136 dni. Razen tega je Zveza sodelovala pri sklepanju tarifnih pogodb, dajala članom pravne nasvete itd. Dohodki zveze so znašali 1. 1924. skupaj 1,414.046 zlatih mark in 575.738 francoskih frankov (v saarskem ozemlju).
Po profesorskem kongresu.
Mednarodni profesorski kongres, ki se je vršil minuli teden je potekel v splošno zadovoljstvo. Izvršil je vse delo, ki je bilo na programu. Belgrajčani so sijajno izvedli celoten aranžma in inozemski gostje so odnesli s seboj dokaj lepih vtisov iz Jugoslavije.
>Slovenec« je obširneje poročal o sprejemu profesorjev iz zapadnih držav, ki so potovali 24. t. m. skozi Ljubljano. V Brežicah jih je pozdravil direktor K. Draganič, v Zagrebu na kolodvoru pa hrvatski profesorji. Sprejem v Belgradu je bil veličasten. Pozdravil jih je predsednik Uprave, ki jim je bil šel do In-djije nasproti, poudarjajoč, da ne bodo našli na pragu Orienta mnogo spomenikov, pač pa ljubeča in zaupljiva srca. Druga skupina je prispela že par ur preje preko Subotice, odkoder sta spremljala te češke, poljske in romunske tovariše J. Kangrga in M. Jankovič. Na kolodvoru sta govorila ob sprejemu J. Dravič in M. Pavlovič, nakar so se gosti podali v hotele. Nekaj delegatov je prispelo že preje, nekateri pa naslednjega dne.
V torek se je vršila najprej na univerzi seja osrednje uprave Zveze, ki sta ji prisostvovala od vsake narodnosti po 2 zastopnika. Dekan filozofske fakultete V. K. Petkovič je kot predsednik kongresa pozdravil delegate, generalni tajnik Beltette pa je poročal o delu Bureauja v preteklem letu. Ostali udeležniki bo si ogledali medtem belgrajske muzeje. Po kosilu v CJaridcasaJL ki se «a je udeležilo tu-
di veliko domačih profesorjev in med katerim je igrala godba kraljeve garde, se je podalo odposlanstvo zastopanih narodov na Avalo k grobu Neznanega junaka, drugi so obiskali zavod za slepce v Zemunu in tretji so si ogledali stari dvor, konjarno in mesto, v kolikor ni tega preprečil hud vihar. Nato je sledila vožnja s parnikom po Donavi, zvečer pa je bila slavnostna predstava v Narodnem gledališču z enim dejanjem Sreničeve »Zone Zamfi-rove« in pa »Carske neveste«. Gostje so bili povsod navdušeno pozdravljeni; predstavniki raznih narodov in zvez so dobili kraljeva odlikovanja.
V sredo dopoldne se je vršila svečana otvoritev kongresa v gledališču, ki so ji prisostvovali zastopniki oblasti, belgrajska elita in številni profesorji. Prosvetni minister V. Vukičevič je prečital kongresu kraljevo pozdravno pismo in udcleženci so poslali Nj. Vel. na Bled poklonitveno brzojavko. Predsednik V. Pet kovic je s pozdravom otvoril kongres. Za jugoslovanske profesorje je govoril J. Zivanovič in prikazal slanje naše prosvete, ki jo je vojna zavrta, ki pa sedaj čvrsto in naglo napreduje. Tajnik A. Beltette je opisal zasluge mednarodne zveze na orga-nizatornem in kulturnem polju; v zadnjem času se ji je posrečilo navezati stike z vsemi važnimi mednarodnimi organizacijami, tako stanovskimi kakor splošnimi. Nato so sledili pozdravi raznih zastopnikov. Za francosko vlado je pozdravil prof. Roger, za Zvezo francoskih profesorjev nredsednik Cone. za češke
profesorje K. Bruderhaus, za vlado J. Inder-ka, za italijanske profesorje, ki vsled nenadne bole/,ni določenega delegata niso bili zastopani ital. opravnik poslov v Belgradu, za Miške profesorje Adamovicz, za poljske Na-vrozinski, za rumunske Florescu in Adame-scu, za belgijske predsednik Pecqueur, za angleške L. Star Best, za Društvo narodov posebni odposlanec V. Slavik, za podmladek Rdečega križa T. George i. dr.
Ob eni je bil obed na vrtu hotela Cla-ridges.
Popoldne ob štirih je bila v svečani dvorani stare univerze prva delavna seja, posvečena vprašanju eslelske vzgoje na sredujih šolah. O tem predmetu je poročal profesor gimnazije v Lilleu A. Favieres. Umetniški pouk naj bi se gojil, kot so to že sklenili francoski profesorji, ne kot filozofska disciplina, temveč kot primerna vzgoja okusa s prikazovanjem najlepših umetniških del, s početka popolnoma praktično, kasneje z bolj opredeljenimi pogledi na razvoj umetnosti. Korefe-rat našega predstavnika Jaše Prodanoviča, ki ga je prebral prof. Vulovič, se strinja v glavnem s predlogom, pravi pa, da se bo treba ozirati na neenakosti v kulturi posameznih dežel in izdelati za vsako njej primeren učni načrt. V debati, ki se je je udeležilo precej navzočih, je zelo prevladovala misel, da »e naj uvede ta pouk kot poseben predmet, ne le kot razširjenje risarskega ali zgodovinskega pouka. Prof. Beltette, Tenora, Petkovič i. dr. so navedli mnogo argumentov zalo, da se iz-
popolni telesna in umska vzgoja mladine z esletskočuv stveno, ker drugače vzgojni sistem ni popolen in ker je umetniška naobraz.ba tudi podlaga za odgoj moralnega značaja. Pomisleki, ki so jih izrazili J. Renard iz Belgije, A. Stanojevič in Djerič so temeljili v dejstvu, da so učni programi že sedaj zelo preobloženi oz. da bi bilo nujnejše, pomagati di-jaštvu predvsem v gmotnem oz.iru, v principu pa so vsi priznavali, da bi bil gotov umetniški pouk za mladino koristen in potreben. Tako je bila resolucija glede uvedbe estetskega pouka v srednje šole kot posebnega predmeta brez ozira ua spol dijaštva z odobravanjem sprejeta.
Banket v hotelu Palače, ki ga je priredil prosvetni minister in ki se ga je udeležilo kakih 200 oseb, je bil sijajen. Zdravica se je vrstila za zdravico, vmes pa je prepevalo pevsko društvo »Stankovič« macedonske, hrvatske in slovenske pesmi.
V četrtek dopoldne se je nadaljevalo delo kongresa. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o vprašanju, kako doseči večje aktivno sodelovanje učencev pri pouku. Mednarodni odbor je bil povabil v to svrho na kongres znanega propagatorja »aktivne šole« in ustanovitelja »Zavoda J. J. Rousseau« v Ženevi Ad. Terrierea, ki se je povabilu odzval in predaval udeležnikom kongresa o metodah nove šole. Novi pedagoški pokret datira iz 1. 1889, v 20. stoletju pa se je zelo razširil in pojačal zlasti v Angliji, Holandski, Belgiji, Švici in ivVvnič.iii. Stara šola je hotela ubiti di-
Dnevne novice.
Neosnovana odredba šolske oblasti. Od
par strani smo prejeli pritožbe, da jc šolska oblast v Ljubljani zaukazala, da mora vsak Šolo obvezni otrok obiskovati šolo svojega šolskega okoliša. Tako se pritožuje neki oče, da bo moral njegov šestletni otrok obiskovati 5 km oddaljeno, prenapolnjeno šolo, dočim jc Šola druge občine le 550 m oddaljena, ki je povrh tega celo precej prazna. Drugi toži, da bo moral svojega otroka pošiljati v dolino in mnogo dalj, dočim je imel dosedaj otrok po ravnem in mnogo bliže. Pritožniki pristavljajo, da jim krajni šolski svet izrečno izjavlja, da nima nič proti temu, če ostane še nadalje pri stari praksi, šolski vodja se pa sklicuje na ukaze. Šolski strokovnjak, katerega smo mi vprašali za mnenje v ti zadevi, pa izjavlja, da odlok ljubljanske šolske oblasti nima podlage v zakonu in da je treba g. ministra za pro-sveto na to opozoriti. Za bivšo Kranjsko namreč velja še vedno le obveznost pouka v predmetih osnovne šole za otroke, ki so izpolnili 6. in niso še izpolnili 14. leta. Po § 23. drž. šolskega zakona, kakor jc bilo uveljavljeno 1. 1883., so namreč oproščeni obiskovati šolo otroci, ki se učijo doma ali v zasebnem zavodu, tem manj jih more že po tem določilu kdo prisiliti, da hodijo v določeno šolo. Toda § 38. dokončnega šolskega in učnega reda izrečno določa, da smejo otroci tujega okoliša z dovoljenjem krajnega šolskega oblastva, ki je po § 11. nadzorstvenega zakona za Kranjsko iz 1. 1912. izrečno edino krajni šol. svet, obiskovati njegovo šolo. Nihče drugi nima torej odločati, ali sme otrok tujega okoliša v šolo, kakor krajni šolski svet, ki uredi s sta-riši tudi vprašanje prostovoljnih prispevkov za šolske potrebščine. Šolska oblast bi mogla samo kot nadzorstvena oblast iz zdravstvenih ozirov tak obisk zabraniti, če bi bila šola prenapolnjena, iz pedagoških ozirov pa ne, češ, druga šola je višje organizirana, ker zakon nc določa, kakšno stopnjo pouka osnovne šole mora šolo obvezni otrok doseči.
Novi občinski zakon. Zvedeli smo, da sc je začela akcija, ki naj pripravi vse potrebno ra izdelavo novega občinskega zakona s posebnim ozirom na naša avtonomna mesta. Načrt zakona o občinah, ki ga izdeluje komisija v ministrstvu, namreč nc upošteva v zadostni meri avtonomij naših mest. Značilno jc, da je omenjena akcija prišla iz vrst uslužbencev mest, ki so stvar vzeli povsem resno v roke in sc vodijo žc tozadevna medsebojna pogajanja med njimi — doč;m bi bil človek pričakoval, da bodo inicijativo za to stvar dali gg. župani.
Pouk tujih jezikov na meščanskih šolah. V učnem načrtu za meščanske šole je določeno, naj se poučuje poleg slovenskega in srbohrvatskega jezika še en tuji jezik in sicer nemščina ali francoščina. Kateri izmed ieh jezikov naj se uči, o tem določa po sedanji centralistični praksi veliki župan, oziroma oddelek za prosveto. V mariborski oblasti so ukrenili čisto pametno, da naj se poučuje tisti jezik, za katerega se izreče izvestno število učencev, oziroma njihovih staršev. V ljubljanski oblasti pa še niso storili nobenega sklepa. Menimo, da bi bilo tudi tu edino prav, če se odločitev prepusti učencem, oziroma staršem. Tisti, ki se žele učiti nemščine, naj se uče nemščine, tisti pa, ki bi se rajši učili francoščine, naj se uče francoščine. Kajti z ozirom na praktični pomen nemščine za našo trgovino in obrt, je brezdvomno, da se bodo mnogi odločili zanjo, če ne celo pretežna večina. Treba bi bilo vprašati tudi za mnenje naše šolnike in pa naše gospodarske, zlasti trgovske organizacije, da bi se prosvetna uprava ne prenaglila. Svobodna volja učencev, ozir. staršev bo najbolj pogodila.
Imenovanja na srednjih šolah. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 1. t. m. objavlja sledeča imenovanja: imenovani so: dr. Fran Čadež za profesorja na II. realni gimnaziji v Ljubljani; Josip Kardinar za profesorja na realki v Ljubljani; Ivan Favaj in Ivan Mazovec za profesorja na gimnaziji v Mariboru; Ludovik Mlakar za profesorja na moškem učiteljišču v Ljubljani; Adolf Robida za profesorja na realki v Ljubljani.
Upokojitve. Upokojeni so ministri na razpoloženju: dr. Vckoslav Kukovec, Rista Jojič, dr. Vojislav Veljkovič in Derviš Omerovič. — Dalje je upokojen ravnatelj pomožnih uradov na bivšem okrajnem glavarstvu v Mariboru Karel Dolenc.
Vinski izvoz v Avstrijo. Prejeli smo in objavljamo: K Vaši tozadevni notici v »Slovencu«. od nedelje, da z izvozom 80.000 hI jugoslovanskega vina v Avstrijo po znižani carini ne bo nič, ker da nove vinskotrgovske izvozne pogodbe avstrijska vlada ne pripozna, ni točna. Res je, da so avstrijski vinogradniki pričeli močno akcijo proti uvedbi te pogodbe, ker jim s tem preti nova in še večja konkurenca kot z italijanskimi in madžarskimi vini, ker so naša vina, posebno štajerska, tam bolj priljubljena kot vsako drugo inozemsko vino, toda o defini-tlvnem pokopanju gori navedene trgovinske pogodbe se le ne more govoriti. Vsled velikih koncesij,, ki so jih Avstrijci prejeli na račun in na rovaš drugih panog, posebno železne industrije, so primorani izvesti druge dogovore ter ne morejo kar tako enostavno uničiti sklenjene pogodbe na ljubo tej ali oni masi. Dokler pa zadevna pogodba ni ratificirana, je lahko mogoče, da se zgodijo nekatere spremembe. Vendar je gotovo, cla izvoz gotovega kontingenta naših vin bo dovoljen, samo vedeti treba, če pod istimi ugodnostmi kot italijanska ^ina. Ne glede, na to, bi morali prizadeti vinski trgovci in viničarske korporacije vendarle že sedaj zanimati se za ta izvoz, ker le-ta bo dovoljen, čim se pogodba definitivno podpise, kar je svar najkrajšega časa. — Fr. Gombač.
Dcv. M. v Polju. Na praznik dne 8. sepl. 1. 1. gostuje v Ljudskem domu dramatski odsek vojnih invalidov iz Ljubljane in sicer popoldne ob pol 4 ter priredi veseloigro »Tit Grom«. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, prosimo občinstvo, da se polno-številno udeleži predstave, da s tem pokažemo da imamo tudi mi usmiljenje in srce za one, ki so darovali svoje ude in zdravje v blagor naše domovine. Torej na praznik 8. t. m. vsi k igri. — Odbor.
Štipendije za dijake geodetskega tečaja na tehniški fakulteti v Ljubljani za študijsko leto 1025/26. Ministrstvo za finance v Belgradu je z odlokom z dne 13. avgusta 1925, št. 4499, določilo 30 štipendij za slušatelje dveletnega geodetskega tečaja na tehniški fakulteti v Ljubljani v znesku 700 Di:i na mesec za časa študija v šoli in za časa geodetskih vaj v terenu. Prošnje za te štipendije se morajo vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. ra dekanatu tehniške fakultete v Ljubljani ter morajo biti opremljene s sledečimi prilogami: 1. s pravilno izpolnjeno prijavnico (formulnr se dobi pri univerzitetnem vratarju); na prijavnici mora biti zdravniško potrdilo o telesni usposobljenosti za geometersko službo. 2. S premoženjskim izkazom, potrjenim od pristojne občine in pristojne davčne oblasti. 3. Z reverzom, da bo štipendist ostal šest let v službi uprave katastra; reverz morajo podpisati prosilčevi roditelji ali pa njih zastopniki (formular sc dobi pri univ. vratarju). 4. Z izpričevali o studijskem uspehu; začetniki pred-lože uradno overovljeni prepis maturitetnega izpričevala, slušatelji II. letnika pa izpričevalo
o posebnih izpitih. — Obenem s prošnjo, ki jo dijaki vlože na dekanatu, imajo tudi pismeno obvestiti ^generalno direkcijo katastra« pri ministrstvu financ v Belgradu o tem, da kom-petirajo za predmetne štipendije.
Slika v spomin dr. Klementu Jugu. V nedeljo, dne 16. avgusta t. 1., so odkrili naši rojaki iz Italije v Aljaževem domu spominsko sliko svojemu rojaku dr. Klementu Jugu, velikemu našemu planincu, uglednemu našemu znanstveniku-filozofu. Slika je krasno delo poznanega našega umetnika g. Božidarja Jakaca. Odkritja se jc udeležilo večje število rojakov iz Primorja, med njimi največ dijakov-visoko-šolcev. Po odkritju so obiskali grob svojega tovariša v Dovju in g. župnika Jakoba Aljaža, naslednje jutro pa še spominsko ploščo, ki jo je pred tednom dni odkril T. K. Skala pod krajem nesreče. Čez vrh Triglava so sc vrnili v Primorje.
Iz naše konzularne službe. »Službene no-vine« z dne 29. avgusta t. 1. objavljajo sledeče ukaze, tičoče se naše konzularne službe: Ustanovita se dva nova konzulata: v Rimu in Pireju. Za generalnega konzula v Rimu je imenovan Dobrivoj Svilokošič, doslej v Kairu; za konzula v Pireju Fran Cvetišič, bivši konzul v Bratislavi. Dalje so imenovani: za generalnega konzula v Pečuhu Spiro Pavlovič, doslej v Atenah; za konzula v Kairu Dimitrije Grupčevič, doslej v Pečuhu; za generalnega konzula v Solunu Gjorgjc Nastasijevič, doslej v Pragi, za podkonzula pa Radoš. Ščepanovič, doslej tajnik v zunanjem ministrstvu; za podkonzula na Reki Nikola Nadič, tajnik v zunanjem ministrstvu.
Umrla je v Koritih pri Dobrniču dne 30. avgusta gdč. Anica Perpar, poštna odpravnica v Dobrniču, stara komaj 28 let.
Sadni ogledi. (Sadjarstvo zavzema V našem gospodarstvu čedalje večjo veljavo. Trdi sc lahko, da jc za nas Dolenjce posebno, poleg živinoreje in vinarstva najvažnejša panoga našega kmetijstva. Letos, sedaj na jesen jc naša dolžnost vseh, ki sc zanimamo za sadjarstvo, da doženemo, kakšne vrste oziroma kakšne sorte sadja, predvsem jabolka, uspevajo pri nas in katera izmed njih so najboljša, zlasti za trgovino. Najlepša prilika za dosego tega važnega cilja se bo nudila s prireditvijo sadnega ogleda, in to v Brusnicah na nedeljo, dne 20. septembra, dopoldne v občinski dvorani v stari šoli, ki ga priredi državni ekonom iz Novega mesta. V Toplicah pri Straži pa sc vrši sadni ogled na nedeljo, dne 27. septembra, ob treh popoldne v tamošnji ljudski šoli. — Naprošajo se vsi župni uradi, šolska vodstva in napredka željni sadjarji bližnjega okoliša, da z vso vnemo poagitirajo za čim večjo udeležbo na teh velevažnih sadnih ogledih. Razstavljeno sadje sc bo po prireditvi preneslo in razstavilo na glavno sadno razstavo na Grmu meseca oktobra, ki jo priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu.
Smrtna nesreča. Na policijski stražnici v Šiški je javil šofer Emerik Blaha, ki sc je pripeljal z Bleda, da leži na cesti med Št. Vidom in Šiško med Slepim Janezom in Svedra-čem neznan mrtvec, katerega jc bržkone povozil kak avtomobil. Blaha jc odpeljal v svojem vozu stražnike na mesto nesreče. Tam so ugotovili, da je mrtvec posestnik in gostilničar 60lctni Jurij Zore iz Toškega čela. Mož, ki jc trden in dober posestnik, jc imel nepri-liko radi neke krave in jc bil nekaj časa v zaporu v Ljubljani. Ko so ga izpustili, sc je mož bržkone malo preveč pokrepčal v šišenskih gostilnah in je najbolj verjetno, da jc obležal na cesti, kjer ga je dohitela usoda. Kdo ga je povozil, sc nc more ugotoviti. Blaha. ki jc slučaj prijavil, trdi, da jc našel moža na cesti že mrtvega.
Samomor Slovenke v Zagrebu. V Grand hotelu v Zagrebu se je zastrupila Zvonka Ba-
jakom v glavo čim več vsakovrstnega znanja, ne glede na zmožnosti posameznih učencev in emotreno prilagoditev tvarine. A delo v soli ne sme biti le ulivanje znanja in pasivno »prejemanje s strani učenca, ampak zainteresiran je dijaka za lastno sodelovanje; ne sme biti nikakšna tlaka, ampak oddih in veselo adejstvovanje duševnih sil, ne kaznilnica, ampak delavnica. Zato pa je treba upoštevati razne temperamente in psihološke tipe učencev ter jih razdeliti vsaj v 4 skupine z ozirom aa občutljivost in jakost volje. Po novi metod, dijaki hitreje dosežejo svoj cilj in zato imajo nove šole povsod lepe uspehe. — Kongres je t navdušenim odobravanjem sprejel njegova Izvajanja. Kot glavni poročevalec je belgijski profesor J. Renard podal nekatere tozadevne, predloge. Ameriški zastopnik Roossel pripomni, da se v anglosaškem svetu že dolgo upoštevajo ti principi pri vsem šolstvu.
Po seji je priredil francoski vladni zastopnik P. Roger v »Excelsioru« svečan obed za najodličnejše predstavnike kougresa. Popoldne so si ogledali gostje šolsko razstavo v 2. moški gimnaziji. Pomočnik prosvetnega ministrstva D. Katič je nagovoril posUlnike in jim razkazal razstavljene predmete, med katerimi so bili najbolje zastopani dekorativni izdelki in ženska-ročna dela. Razstava, ki je bila strogo izbrana, je napravila ua goste odličen vtis.
Ob petih se jc nadaljevala delovna seja, Vsi govorniki so v debati poudarjali važnost in korist učenčeve samodelavnosti in so bile končno sprejelo resolucije, ki merijo ua to.
da se olajša učni program srednjih šol, zmanjša število izpitov in omeje previsoke zahteve fakultet; upoštevajo naj so metode novih šol ozir. Dallonovega načrta tako, da bodo imeli dijaki manj predavanj a več samostojnega dela v posebnih učilnicah pod nadzorstvom učiteljev, za profesorske izpite pa naj se zahteva poznanje psihologije mladine.
Nato je poročala gdč. T. George o delu podmladka Rdečega križa in se zavzemala za čim intenzivneje sodelovanje med mednarodnim prof. društvom iu Rdečim križem. Zanimivo je bilo predavanje ge. Leposave Petko-vič o medsebojnem spoznavanju dijakov raznih narodov s pomočjo dopisovanja, izmenjavanja albumov itd. potom Rdečega križa, kot je to že uvedeno v nekaterih državah.
G. Beltette je sporočil, cla je prijavila La-tiška svoj pristop v Zvezo in se zahvalil v imenu vseh delegatov za iskren sprejem v Belgradu in za vztrajno delo na kongresu. Nato je zaključil predsednik Petkovi <5 zborovanje: Zahvalil se je v imenu prestolice in jugoslovanskih profesorjev delegatom za vso paž-ujo, ki so jo pokazali za nas in podčrtal znamenitost izvršenega dela. — Prihodnji kongres se bo vršil bržčas v Londonu.
Banket, ki ga je dala 150 udeležencem mestna občina v Palace-hotelu, se je spremenil v sijajno manifestacijo prijateljskih čustev zastopanih narodov. V imenu občine je nazdravil gostom podžupan Boblč, nakar ro sledile razne druge zdravice.
Da bi spoznali kongrcsisti življenje naroda. nietra nošo in običaje, so aranžirali ml-
reditelji v petek izlet v srce Šumadije. Gostje so se peljali v spremstvu naših profesorjev 28. avgusta dopoldne z vlakom v Mladenovac in odtod z vojaškimi avtomobili v Arandjelo-\ac, kjer je bil ravno sejem. Tu jih je francoski pozdravil župan Sv. Popovič, kažoč na zgodovinski pomen teh krajev, nakar so jih meščani z godbo na čelu spremili v mesto. Kosilo se je vršilo v znamenju pobratimstva srbskega in francoskega uaroda. Deputacija vseh narodnosti se je nato podala z avtomobili še v Topolo na grob kralja Petra, ostali pa so si ogledali krajevne zanimivosti in sejem. Zvečer so se vsi skupaj vrnili v Belgrad.
S tem je bil kongres končan in inozemski gostje so se po iskrenem slovesu odpravili domov. Večja skupina 45 profesorjev (med njimi več Cehov) si je ogledala medpotoma v soboto še Zagreb, kjer so jih lepo sprejeli hrvatski profesorji. Po kosilu v hotelu Espla-uade, ki se ga jc udeležilo 80 oseb, so si oglodali kongresisti Zagreb in okolico ter tako spoznali tudi hrvatsko prestolico. Ponesli so s seboj v domovino najlepše dojme iz naše države.
Posebno odposlanstvo z g. Beltelte-om in Živanovičem na čelu je. bilo sprejeto v nedeljo na Bledu v avdijenci pri kralju, ki se je zelo zanimal za potek in delo kongresa. Prvi njegov viden uspeh je izjava odposlanca angleške vlade, cla bo omogočila 20 mlajšim jugoslovanskim profesorjem jmdn':evanje študij na Ancrleškem
man, ki je prišla iz Ljubljane. Ko so prišli na njene klice na pomoč uslužbenci hotela, jim je odgovorila, da sc je zastrupila s strihninom. Prinesli so ji mleko, toda bilo je že prepozno. Ko je prišla komisija, jc bilo dekle že mrtvo. Na stolu pri postelji so našli pismo, naslovljeno na Margareto Šolar pri dr. Niko-liču v Zemunu. Pravi, da je izvršila samomor, ker je to zahtevala njena usoda. V hotelu se jc javila pod napačnim imenom, in sicer iz obzira do svoje matere. Kdor bi kaj vedel o pokojni, naj javi to zagrebški policiji.
Popravek. V včerajšnjem naznanilu o smrti gospe Ane Gajšek iz Šmarja pri Jelšah se mora pravilno glasiti: Ana Gajšek, vdova Tančič, rojena Pokmajer.
Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«.
5402
Ali si ga videl, vprašuje prijatelj prijatelja in znanec znanca. Kaj? Kje? Velikanski stolp iz makaronov tovarne »Pekatete« na velesejmu paviljon »E«.	4246
Veliko kolo se že vrti in goni mlin na veteT, ki ga je zgradila tovarna čokolade »Mi--rim« na velesejmu, paviljon »H«.	5516
Urarska trgovina Ivan Pakiž — velesejem, paviljon »G 385 .	5846
»Bucldha« čaj na velesejmu — oglejte si »H« paviljon št. 461—465.
Parno in kadno kopališče v hotelu »SIon<S bo za časa velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
Lf i »J
imej vsakdo v oblasti svoje misli in naj misli na to, da si čimprej v paviljonu »I« 215—217 nabavi na oblačilnih predmetih, česar potrebuje ali bo potreboval. 25% popusta zajamčen vsakomur. — Naročila po meri se bodo promptno izgotovila in po pošti odposlala.
DRAGO S C H W A B — LJUBLJANA,
iz Ljubljane.
P. Ernest Jenko, predstojnik v Šiški, je zapustil v soboto očesno kliniko ter biva sedaj v frančiškanskem samostanu v Zagrebu. Desno oko je zaenkrat rešeno, za levo oko pa bodo zdravniki čez 1 mesec mogli izreči svojo sodbo. Vsem, ki so molili za njegovo zdravje, se najtopleje zahvaljuje ter se še nadalje priporoča.
Perfretnn razstava v Jakopičevem paviljonu. Narodna galerija, ki je to razstavo priredila. je poskrbela, da bc za časa velesejma v>ak dan cb 11 dopoldne in ob 4 popjl^no vodslv > po razstavi. Ker je to občinstvu najugodnejše, zato opozarjamo zlasli obiskovalce velesejma, na lo ugodno priliko. Razstavo občuduje,ji celo inozemski posetniki.
Oglejte si umetnostno razstavo novejših del bralov Kraljev v Akademskem domu poleg hotela Union t Razstava nudi popolen vpogled v slovensko umetniško tvorbo od danes in je vredna poseta.
Dr. Josip Stoje zopet onlinira.
Zveza rezervnih častnikov — pododbor Ljubljana sklicuje na dan slave Zveze dne 15. septembra 1925 ob 20 v proslavo sedme obletnico prebitja solunske fronte izredni članski zbor v lastnem lokalu v II. nadstropju Kazine na Kongresnem trgu v Ljubljani. Dnev ni red je za rešitev perečih stanovskih zadev zelo važen. Udeležba članov častna dolžnost. Za člane so poslovne ure v novem lokalu vsak delavnik od 18 ao 19. Uprava pododbora.
Smrtna nesreča. Na Gosposvetski cesti zida na dvorišču hiše štev. 5 tvrdka Sever in komp. novo dvonadstropno skladišče. Včeraj zjutraj je delal 25 letni Fran Fekonja na stavbnem odru. Naenkrat mu je spodrsnilo in padel je 15 metrov globoko ter mrtev obležal. Na lice mesta je takoj prihitel zdravnik dr. Rus, ki je ugotovil, da je bil Fekonja takoj mrtev in da bi bila vaška pomoč izključena. Po ogledu policijske komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Križu.
Tečaj za čevljarje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti v Ljubljani čevljarski prikrojevalni tečaj. Intere-seuti mojstri in pomočniki naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Dunajska cesta 2'2 do 10. septembra t. 1.
Inšpekcija dela za nadzorništvo parnih kotiov v Ljubljani priredi ob sodelov a n j u Urada /a pospeševanje obrti v Ljubljani tečaj za kurjače in strojnike začetkom meseca oktobra. Vsak interesent naj prijavi svojo ude ležbo najkasneje do 15. septembra t. 1. pri Inšpekcij parnih kotlov v Ljubljani, Dunajska cesta .št. 22. Tečaj se bo vršil en mesec in so bo predavalo v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančnejše informacije se dobe v pisarni inšpekcije, Dunajska cesta št. 22. Dan otvoritve se bo pravočasno pismeno naznanil prijavljenemu.
Ljubljanska gmajna pri glavnem kolodvoru. Tujci, prihajajoči sedaj ob velesejmu v Ljubljano, z začudenjem gledajo veliko divje zaraseno in zanemarjeno, neograjeno parcelo ob Masarykovi in Dunajski cesti, ki na-pravlja na vsakega prav slab utis. Ker so vsi napačnega mnenja, cla je dotična parcela last mestnega magistrata in da sedanje gerent-slvo nima smisla za lepoto mesta, bi bilo želeli, cla se sedanji lastnik na to zanikrnost opozori ler uradno prisil i. cla ciotičilo parcelo ocMi ler krog iu krog primerno ogradi, tudi ob Pražal-ovi ulici, da nc bo služila za javno
odkladovanje hišnih in cestnih odpadkov ter
za vsakovrstna pocestna igrišča. Prejšnji lastnik g. Lenarčič je dajal to parcelo revnim slojem prav po ceni v najem za gojenje po-vrtnine, vsled česar je bila ta parcela vsako leto lepo obdelana in ograjena. Sedanji lastnik pa jim baje ni hotel tega prepustiti niti proti mnogo višji najemnini.
Tatvina sena in kokoši. S travnika pod hotelom Bellevue je bilo ukradeno restavra-terju Alojziju Zajcu okrog 150 kg sena v vrednosti 150 Din. Po sledeh je bilo spoznati, da je bilo seno odpeljano v smeri proti Šiški. — Ani Bratogovi iz Spodnje Šiške pa je bilo ukradenih iz zaklenjenega kurnika 13 kokoši in en petelin v skupni vrednosti 500 Din.
Žepar. Neznan žepar je ukradel na Krekovem trgu Leopoldu Kovaču iz Podgorice pri Savi listnico, v kateri je imel 200 Din gotovine in lažne listine.
Iz štajerske.
Pctrovčo. Z velikimi koraki se bliža 8. september, ko bo ponovno manifestirala orlovska organizacija za svojo vzvišeno idejo med slovenskim ljudstvom, ko bo krasna Savinjska dolina — ta lepi biser slovenske zemlje — sprejela z navdušenjem in srčnim pozdravom brate in sestre in vse ljudi. Z veliko požrtvovalnostjo se pripravlja domači odsek na to prireditev, dela telovadišče in pripravlja vse potrebno, od vseli strani prihajajo prošnje za izkaznice za znižano vožnjo, tak^ da se komaj vsem ustreza. Domačini in tudi z oddaljenih krajev nestrpno pričakujejo, da pozdravijo v svoji sredini vse drage jim goste, da pokažejo svoje gostoljubje. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah v Sloveniji z odlokom ministrstva za promet štev. MSBR 22655 z dne 9. avgusta t. 1. Izkaznice se dobe v tajništvu SLS v Celju, hotel Beli vol, 1. nadstropje.
Blagoslovitev Katoliškega cloma v Lju. tomeru dne 8. septembra se utegne razviti v veličastno manifestacijo krščanske misli. Od t»lizu in daleč se priglašajo udeleženci. Manifestirala bo v prvi vrsti katoliška mladina, saj je novi dom v prvi vrsti namenjen njej! V domu se ji bodo odprli novi viri, kjer bo lahko črpala izobrazbo, navdušenost za kršč. ideale. Ljutomerska dekleta že ves teden po vaseh obširne ljutomerske župnije pridno pletejo vence, da bo novi dom tudi dostojno okrašen. Vse, mlado in staro, tekmuje med seboj, da la dan dostojno proslavi. Spored: Zjutraj ob sedmih bomo na glavnem kolodvoru sprejeli došle goste in udeležence. Udeleženci iz Maribora, Ljubljane in Ormoža lahko tudi pridejo z vlakom, ki dospe v Ljutomer ob 9.44. Ob pol 10 se zberemo pri domu, odkoder bomo šli skupno k sv. maši, ki bo ob 10 v župnijski cerkvi. Po sv. opravilu bo slovesna blagoslovitev doma, kjer bo po končanih obredih imel slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec. Popoldne ob pol 3 litanije v župni cerkvi; ob pol 4 pa javna telovadba ljutomerskega Orla s sodelovanjem celega okrožja. Na programu je veliko novili točk. Po telovadbi je prosta zabava. Za okrepčila bo obilno poskrbljeno. Poleg pristnega ljutmerskega vinca bodo tudi prle-ški krapci. — Polovična vožnja je dovoljena (z odlokom za promet z dne 8. avgusta, štev. 22.S16). Vsak udeleženec kupi pri vstopni postaji cele enosmerne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi povratek. Vabimo vso prijatelje katoliške mladine, da se blagoslovitve obilno udeleže!
Savinjska dolina. Sobotni sejem v Žalcu mi zadovoljil pričakovanja. Prigon živine je bil slab, cene še slabše. Tujih kupcev ni bilo, domačini imajo pa živine dovolj. Tudi druge udeležbe ni bilo, ter so tudi kramarji bili nezadovoljni. Ljudje nimajo časa pohajati po sejmih. Hmeljska kupčija se ob trdnih in trajno rastočih cenah dobro razvija. V kratkem času upamo, bo večina pridelka prodanega. Cena je danes od 100 Din do 110 Din za kilogram. Upajmo, da 1k> vsled ugodne prodaje hmelja nezaposlenost obrtništva, katera se je že nekoliko občutila, ponehala.
Poslanec Gcza Šiftar, o katerem smo po. ročali, da se je odpeljal v Ameriko, je svoje p \ anje preložil na mesec oktober.
IZ MARIBORA.
Starešinski klub ima danes, 2. t. m., svoj redni mesečni sestanek v običajnem prostoru Zadružne gospodarske banke ob 8. uri zvečer. Prosimo, da se vsi člani udeleže polnoštevil-no. — Odbor.
Mariborčani! V soboto se začne proslava 70lclnice obstoja našega najstarejšega društva — Društva kat. rokodelskih pomočnikov. Dolžnost zahteva od nas, da se udeležimo sobotnega pozdravnega večera in komer-za v veliki dvorani Gotza, nedeljske maše ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Alojzija, katero daruje škof g. dr. Karlin, ter ob 10 slavnostnega zborovanja v dvorani Zadružne gospodrske banke in popoldanske društvene veselice v Gam-brinovein vrtu. Vabimo vso javnost na ta praznik, ki je praznik vsega Maril>ora!
Polovična vožnja za »Delavski dan« v Mariboru dovoljena. Narodni poslanec Franjo Zebot je dobil dne 31. avgusta obvestilo, da je minister za promet dne 6. avgusta pod MS 6t. 22 97 ex 22782 odobril 50 odstotni popust za udeležence Delavskega dneva v Maribo-nu, ki. se vjii dne 7. in b. septembra. Udele-
ženci kupijo na postaji, kjer vstopijo, celo karto, na katero mora blagajnik pritisniti mokri žig. Kart udeleženci v Mariboru ne smejo oddati, ampak velja ta karta tudi za nazaj. Udeleženci dobijo v Mariboru potrdilo, da so se udeležili zborovanja. Kdor se torej hoče 7. in 8. septembra za polovično ceno peljati v Maribor, naj se udeleži Delavskega dne. Začetek 7. septembra ob 3. uri popoldne. Zborovanje se vrši v dvorani Gospodarske zadružne banke.
K Sv. Križu nad Mariborom napravijo v nedeljo, 13. septembra organizacije SLS li, Maribora, Kamnice, Selnice, Sv. Kun gete in Sv. Jurija izlet. Po pozni sv. maši se na tej prijetni višini vrši ljudski tabor, na katerem govori poslanec Fr. Žebot in več drugih govornikov iz Maribora. Po shodu bo pri Sv. Križu ljudska veselica. Mariborčani se zbirajo v nedeljo zjutraj na Glavnem trgu, odkoder odkorakajo izpred tajništva SLS točno ob 6. zjutraj.
Stanovanjsko hišo mestne hranilnice v Mariboru je dobila v zidavo tvrdka Acetto in drug (inž. Jelene in drug), ker je bila ta ponudba najcenejša. Ponudbe so stavili v celotnem trije stavbeniki, poleg omenjenega še gg. Zivic in špes. Stroški so proračiuiani na okroglo vsoto poldrugega milijona dinarjev.
Duhovniška vest. Včeraj, 1. septembra, so se v škofiji začeli župnijski izpiti.
Državna posredovalnica za delo izkazuje pretekli teden: 135 prostih mest, dela je iskalo 241, uspešnih posredovanj je bilo 37, odpotovalo 11.
IZ CELJA.
Gasilski dan v Celju. Prostovoljno gasilno društvo v Celju obliaia dne 6., pri slabem vremenu 8. septembra t. 1. svoj jubilej 55 letnega obstoja. V to svrho hoče pokazati celjskemu prebivalstvu in vsem, ki se za gasilstvo zanimajo, kaj njega moštvo zna in zmore in da se vidijo vsi pogreški, ki bi bili potrebni, da se popravijo tako, kar se tiče znanja, kakor orodja, da se na ta način izpopolni. Vsled tega se bo vršila po sv. maši v Marijini cerkvi ob 10.15 hrupna vaja v Prešernovi ulici na poslopju starega okrožnega sodišča. Celjsko gasilstvo si je letošnjo leto z velikim samo-zatajevalnim naporom in žrtvami nabavilo novo motorno brizgalno in ker to delo ni bilo popolno, je treba še primernega avtovoza, vsled tega se bo v zvezi z vsemi prireditvami vršil predpoldan cvetlični dan in popoldan ljudska veselica v gozdni hiši. Pri prodajalcih cvetlic se bodo dobile tudi vstopnice v pred-prodaji. Po končanih vajah se vrši v hotelu Evropa od 11. do 12. ure koncert. Popoldan ob 2 na magistralnem dvorišču javna plezalna vaja, odtam pohod z godbo na čelu na veselični prostor. Na veseličnem prostoru bo preskrbljeno z raznovrstnimi ljudskimi zabavami, kakor: drsališče, planinska koča, sre-čolov, tekalna tekma z ovirami itd. Godbo preskrbi slovita rudarska godba iz Trbovelj. Gasilci v kroju in otroci plačajo samo polovično vstopnino. Ker je čisti dobiček namenjen izključno le za nabavo avtovoza, se pričakuje vsestranska podpora navedne prireditve.
»Glasbena Matica« v Celju. Vpisovanje gojencev na šoli »Glasbene Matice« v Celju se vrši vsaki dan dopoldne in popoldne. V mestu in okolici vlada veliko zanimanje za ta glasbeni zavod, kar priča i/.redno visoko število na novo vpisanih letošnjih gojencev. Ravnateljstvu se je posrečilo pridobiti za Celje še eno novo učno moč v osebi gdčne Vide Jc-rajeve, vijolinistinje, kf je absolvirala ltonser-vatorij v Ljubljani ter se je še leto dni spopol-njevala na konservatoriju v Parizu. Šolsko leto se prične 1. septembra t. 1.
IZ TRBOVELJ.
Umrli so: Uršula Kralj, Katarina Avbelj, obe ženi rudarjev.
Poročili so se: Šumej Ivan, rudar, z Angelo Zupan; Alojz Kolešek, rudar, s Silvo Bri-nar, šiviljo; Ivan Brčko, rudar, s Heleno Bu-bič, posestnikovo hčerjo; Valentin Urga, rudar, z Marijo Majnardi, rudarsko delavko; Franc Umek, rudar, z Alojzijo Pintar, rudarsko delavko; Franc Adalbert Ravnikar, rudarski poduradnik, s Štefanijo Majcen; Janez Kralj, rudar, z Justino Časer; Franc Drašler, klob. pomočnik, z Ido Majcen, servitorico.
Prestolonaslednik Peter v Selcih. Minolo nedeljo dopoldne ;e preko Drvenika, Sv. Jelene in Crkvenice dospel v Selcc prestolonaslednik Peter v spremstvu svoje vzgojiteljice in 14 drugih oseb. Prestolonaslednika so po-vsodi prisrčno pozdravljali. V Selcih sc je prestolonaslednik nastanil v vili Odiiion, kjer je nameščen ameriški dom za sirote, kateremu je prestolonaslednik pokrovitelj. Prestolonaslednik ostane v Selcih do povratka kralja in kraljice iz Crnegore.
Nevihta na Hrvatskem. Minolo nedeljo popoldne se je zlila nad Zagrebom in okolico silna nevihta. Na igrališču v Maksimiru jc bila napovedana nogometna tekma, kateri je hotelo prisostvovati do 8000 ljudi. Naliv je vse razgnal in se je morala prireditev odgoditi. Del občinstva s tem ni bil zadovoljen in Je došlo do velikega prepira in pretepov. Po okolici je napravila nevihta veliko škode, tembolj, ker je ponekod bila tudi toča.
Toča ubila dva brata. Silna nevihta, ki jc završala pred par dnevi nad Bačko, ju zalotila
na polju pri Starem Sivcu brata Petra in Gustava Grosharda. Po nevihti so našli brata na polju mrtva, pobita od toče.
Otvoritev rokodelskega doma in gledališča v Nikšiču. Dne 28. m. m. so v Nikšiču v Črnigori otvorili rokodelski dom, v katerem ima svoje prostore tudi gledališče. Na otvoritveni predstavi so uprizorili Kostičevega »Maksima Crnojeviča«.
Bomba v otroških rokah. Na vojaškem vežbališču v Požarevcu so vojaki pozabili eno bombo. Bombo so našli otroci in jo začeli odpirati. Nastala je eksplozija in dva dečka sta obležala na mestu z raztrganimi udi.
Stekaj o razvoju radlofooije
Že ob začetku članka hočem prestrašenim čitateljem, ki se boje statističnih podatkov, dolgih vrst števil in drugih takih dolgočasnih stvari, povedati, da se bom tega kolikor pač mogoče, izogibal in skušal te vrste napisati brez tega.
Nemčija je danes v radiofoniji za zabavo prva država v Evropi. Zato pa mi naj bo dovoljeno, opisati na kratko razvoj te panoge radiofonije v tej državi.
Kakor tudi na drugih poljih tehnike, n. pr.: v letalstvu, avtomobilskem prometu itd. je tudi tu vplivala vojna prej kot ne ugodno in pospešila razvoj. Sicer je poskušala že Belgija pred vojno uporabljati radiofonijo v zabavne in poučne svrhe; radi takrat še nepremostljivih tehniških ovir pa je bil praktičen uspeh zelo majhen.
Po vojni pa je zavzela radiofonija razmah, pose lino v zavezniških državah, na katere je pač vsled ozkih stikov najbolj uplival ameriški vzgled in sijajni dobički ameriških radiofonskih družb. V Nemčiji šele zelo pozno, namreč šele leta 1923. ravno ob času najnižjega stanji marke.	#
Najprej je bil hudo boj s poštno upravo, ki tako važnega faktorja, kot je radio, fonija ni z lepa dala iz rok. Končno so sklenili kompromis, da se vse pristojbine plačajo poštni upravi, ki potem sporazumno s privatno delniško družbo skrbi za obrat, to je za prirejanje radiofonskih koncertov, predavanj, mi razglasitev najnovejših in športnih vesti i. t. d. na eni strani, na drugi strani pa za honorarje in odškodnine sodelujočih umetnikov, avtorjev in zadostno število izurjenega tehniškega osebja.
In tako je pričela delovati v pozni jeseni 1. 1923. prva berlinska, sploh prva nemška radiofom-kr. postaja za zabavo, imenovana po Vo.vhaus radi tega, ker se nahajajo prostori v podstrešju zgradbe gramotonske tvrdke Vox. Vsa naprava in uspehi v prvem času so bih zelo malenkostni, bolj poskusnega značaja, z vsemi hibami glede točnosti in razločnosti prenešenih glasov in zvokov.
Toda kmalu se je tehniška stran oddajanja izboljšala. Nemške radio-tvrdke, predvsem Teleiimken so na podlagi ameriških izkušenj opremile berlinsko postajo z boljšimi aparati, deloma celo brezplačno, ker so takoj spoznale važnost razvoja te industrijske panoge za vzdrževanje lastnih obratov v akutni gospodarski krizi.
Na pomlad 1924 so bili oddani koncerti že glede na glasovno reprodukcijo, kakor tudi že glede sporeda kos ostalemu evropskemu inozemstvu, zanimanje za to pa je rastlo od dne do dne. Prvo mesto za Berlinom je dobilo svojo postajo Miinchen, govorili so, da zato, ker niso hoteli zaostajati Bavarci za Prusom. In nato so sledila skoro vsa ostala večja mesta na nemškem, nezasedenem ozemlju: Stutlgart, Hamburg, Hannover, Bre-slau, Dresden, Miinsler na Westlafskem, Ko-nigsberg (Zvvischensender). Namen slednjih je, prejemati od gotovih štacij, n. pr. Bremen od Hamburga, koncerte in jih potem ojačeno v okolici oddajati. S tem je omogočeno tudi z najprimitivnejšimi detektorskimi aparati čuti štacije preko meje 30 km naokrog.
Nemci se razven tega tudi glede jezikovne strani nove iznajdbe storili korak naprej. Od Angležev prevzeti »Bredcasting« se ni ob-nesel, tudi beseda radiofonija ni našla milosti. Pač pa so upeljali dobro, sicer nekoliko čudno besedo: »Rundfunk«.
Seveda je za tako razširjeno organizacijo, kot je nemška zabavna radiofonija, tudi potrebno več glasil. Prvo, elegantno opremljeno je službeno glasilo »Der deutsche Rundfunk«, ki prinaša razven oficijelnih domačih in inozemskih oddajnih sporedov še tehniške članke, kritike, slike in leposlovne črtice. Samo tehniški strani je namenjen »Der Radio-Amateur«, ki je vodil z oficijelnimi krogi hud boj radi dopustitve sprejemanja preko valov, ne dolžine 1000 m. Ker so preko 1000 m dolžine namenjene za meddržavno in pretkomor-sko obratovanje oddajajo vse nemške zabavne radiofonske postaje med valovi 250—900 metrov. Berlin n. pr.: 505 m. Razven tega omenim še »Die Sendung«, ki prinaša vse evropske oddajne sporede in je vsled nizke naročnine nabava omogočena tudi nižjim slojem. Bolj lokalnega značaja so še tedenske i/daje raznih oddajnih družb, kot n. pr. v Berlinu »Funk Stunde«, ki prinaša razven tedenskega programa še slike vseh sodelujočih umetnikov s kratkim življenjepisom, dekora-cijske in prizorne slike po radiofonu oddanih oper in operet iu splošne, lokalne razglase hi naznanila.
Hude praske so bile radi pristojbin radiofonskih poslušalcev-naročnikov. Oddajne delniške družbe so bile za visoke pristojbine, poštna uprava tudi, nasprotno seveda prizadeti krogi prebivalstva. Končno so se torej zedinili, za navadne, detektorske sprejemne aparate in take z 1 ojačevalko mesečno 2 M, po današnjem stanju valute 28 Din. Za to, v Nemčiji minimalno pristojbino je naročnik upravičen poslušati vse od dotiene oddajne postaje oddane prireditve. V Berlinu se dnevni spored začne s tržnimi poročili ob 10. uri dopoldne in traja do 1. ure popoldne, nato pa od pol 5., oz. 5. ure do pol 11. ure, ko konča z najnovejšimi večernimi poročili. Dvakrat na teden pa je do polnoči še godba za ples. — Večji sprejemni aparati, s katerimi lahko čujemo inozemstvo, plačajo seveda večjo pristojbino, kar je popolnoma umestno. Za prikrite sprejemne postaje obstojajo visoke denarne in zaporne kazni.
V pretekli seziji so prenesli na radiofonu tudi iz berlinske državne opere razne opere, med njimi tudi ob priliki zborovanja modne industrije »Traviatto« v kateri je pela Violet-to naša jugoslovanska rojakinja Violetta de Strozzi iz Zagreba.
Po najnovejših vesteh bodo v kratkem času dovolili tudi zasebne oddajne postaje do valovne dolžine 500 m. Če se to uresniči, bomo doživeli predvsem velik preokret v žurna-listiki. Poročevalec bo brez posredovanja telefona, brez jeze in čakanja zvezan s svojim listom. Sedaj so že v Nemčiji uspeli poizkusi z radiofonijo v vlaku. Ni izključeno, da bomo doživeli še čase, ko bomo sedeli v vlaku, oddaljeni tisoče kilometrov od doma in poslušali govorjenje naših otrok pri miza.
Število radiofonskih udeležnikov znaša v Nemčiji okrog en miljon, najboljši znak za razširjenost in priljubljenost te naprave. Predvsem je pospešila razvoj dobra in točna oddaja, nizka naročnina in spretna reklama. Tudi medsebojna konkurenca tvrdk, Iti izdelujejo prejemne aparate in ž njo združena pocenitev sprejemal je znatno pripomogla k razširjenju te, v pravem pomenu zabavno-prosvetne ustanove.
Tudi za naše kraje upamo, da bodo polagoma padle ovire, ki dovoljujejo za enkrat radiofonijo le premožnejšim. Pa ne samo fi-nancijelne zapreke pri nabavi sprejemnega aparata, tudi one, ki nastanejo vsled previsoke uradne pristojbine in vsled uradnih predpisov in omejitev, morajo prej ali slej pasti. Le tedaj bo zavzela radiofonija tudi v naši kraljevini oni razmah in oni pomen, ki jo ima drugod. In ta cilj morajo imeti pred seboj vsi, ki žele razvoj države, razvoj kulture in prosvete.
Graški vseuč. profesor dr. Pfaff umrl. V
Gradcu je umrl dolgoletni profesor na tamkajšnji pravni fakulteti dr. Ivo Pfaff. Predaval je »Institucije« in objavil mnogo strokovnih spisov.
Orkester ubijalcev. V ječi v San Franciscu je orkester, ki ga tvorijo sami kaznjenci, obsojeni zaradi umorov in ubojev na dosmrtno ječo. Godcev je 10. Igrajo opoldne in zvečer, da gre njihovim tovarišem jed bolj v slast.
Tat — gentlemnn. Neki trgovec je prišel v Milan po opravkih. Že prvi dan mu je izginila listnica s 500 lirami, a kar je več, z raznimi menicami iu dokumenti. Prijavil je tatvino policiji, dasi brez upanja na uspeh. Drugi dan pa je prejel po pošti zavoj,v katerem je bila listnica z menicami in dokumenti ter pismo obzirnega in previdnega tatu, ki mu je javil, da si je pridržal le denar, ker mu ostalo ne konvenira. — Da bi bili vsi tatovi vsaj toliko »pošteni«!
Zaroka romunsko princczinje lleanc. Te
dni sta dospela v Benetke italijanski kralj in kraljica s princem Nikolajem. Italijanski listi poročajo, da v kratkem dospe v Italijo tudi princezinja lleana, ki se zaroči z vojvodom Puglieškim.
Mož zažgal svojo ženo. V nekem neapeljskem predmestju sta se prepirala in pretepala mož in žena. Pri tem je mož ženo zvezal ji polil obleko s petrolejem in zažgal.
Podgano požrle otroka. V Trebbinu v ber linski okolici je te dni neka žena pustila svojega devet mesecev starega otroka v vozičku na vrtu sama je šla pa po opravkih. Ko pa je čez par u) prišla domov, je dete grozno kričalo, a iz vozički sta skočili dve veliki podgani. Živali sta otrok« po nogah in spodnjem telesu tako obžrli, da j« otrok kinalu nato umrl.
Stekel volk. V Petrošenu na Sedmogra-škem je ua paši stekel volk popadel nekega kmeta, ki so ga nato odpeljali v Pasteurjev zavod v Klansenburg. Ob prihodu v zavod je kmeta napadla steklost, da je začel strašno divjati. Po težkem trudu so bolnika ujeli v rjuho in ga spravili v celico za besne. Tu je po kratkem miru zopet zbesnel in začel raz-bijati vrata, da bi ušel. Strežnikom so prihiteli na pomoč še drugi ljudje in zabili tei zabarikadirali vrata. Nesrečnik se je skušal nato obesiti na električno vrvico, ki se je pa utrgala. Tedaj se je znova lotil vrat in s strašno močjo trgal deske. Ze si je napravil toliko odprtino, da se je z rokami in z zgornjim telesom pririnil skozi. Tedaj so začeli ljudje udrihali po njem 7. gorjačami in niso prej odnehali dokler ni zdrknil nazaj v sobo, kjer se ni več ganil. Prišla jo komisija, ki je ugotovila, da jo nesrečnik mrtev: ubili so ca.
Ljublfaxi§ki velesejem.
TOREK.
Danes jo obiskalo velesejem več odličnih oseb, ki so se jako pohvalno izrazilo o njem. Omeniti je opravnika poslov madž. poslaništva v Belgradu g. Andreja Vodianerja in franc. gen. konzula iz Zagreba g. Dassier. Splošno pa je opažati med obiskovalci letos izredno veliko trgovskih interesentov, dočim domača publika skoro zaostaja, čeprav še vedno tvori večino obiskovalcev. Značilno je, da je do danes sejmski urad preskrbel stanovanja čez 4000 tujcem. Tujci prihajajo iz vseh krajev države, zlasti dobro so zastopani: Zagreb, Belgrad in Macedonija. Iz inozemskih mest so n. pr. prišli iz Monakovega, Curiha, Londona, največ pa jih je seveda iz Avstrije in Italije.
Korist je prinesla velesejmu razstava lesa. Kakor doznavamo, je prišlo že do več zaključkov v oglju (menda za 80 vagonov). Les prodajajo v Macedonijo.
Izmed ostalih strok so napravile več zaključkov sledeče: sita, klobuki, kožna industrija, ključavničarski izdelki, pletilni stroji, tekstilije, elektrotehnični predmeti, železni izdelki. igrače itd. Opozoriti je tudi na razstavo raznih cerkvenih prtov in drugih potrebščin tvrdke Neškudla, nakar opozarjamo gg. župnike.
Že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo smisla za napredek, da pridejo na razstavo živine, ki se vrši v nedeljo dne 6. t. m. Nezmanjšani interes vlada za higijensko in športno izložbo, ki imata zelo veliko obiskovalcev.
Že včeraj je začela sejmska uprava po svojih organih strogo kontrolirati permanentne legitimacije, konstatirala je izredno število zastonjkarjev, katerim je odvzela legitimacije.
ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA.
Razstavljalcem konj in goveje živine dajemo na znanje, da mora biti živina v nedeljo 6. septembra na razstavnem prostoru zadnji čas do 8 zjutraj. Vhod za govejo živino je spredaj pri glavnem vhodu, vhod za konje je ob strani drevoreda, kakor lansko leto. Razstavni odbor bo posloval že ob 7 zjutraj na razstavišču. Živina ima ostati na določenem prostoru do 6 popoldne. Otvoritev razstave se vrši ob 9 dopoldne, ko bo že vsa živina razvrščena in razstava popolnoma urejena.
Razstavna živina dobi pri vstopu v razstavišče potrebno številko, s katero se mora odkazati določeni ji prostor v razstavi. Razstavljalci živine dobe pri vstopu potrebne legitimacije, ki jih opravičujejo za prost vstop.
Oskrba razstavne živine je stvar prizadetih živinorejcev. Vsak razstavijalec mora sam skrbeti, da imajo razstavljene živali potrebno postrežbo. Potrebno krmo mora seboj pripeljati.
Znižana voznina po železnici znaša za razstavljene živali 50 odstotkov. O tem so obveščena načelništva postaj, ki prihajajo tozadevno v poštev.
HIGIENSKA RAZSTAVA.
Po otvoritvi velesejma se je vršila otvoritev higienske razstave, ki jo je otvoril g. inšpektor ministrstva narodnega zdravja, dr. Katičič. Ob tej priliki je govoril minister trgovine dr. Krajač, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo higienske razstave posebno za pravilno zdravstveno vzgojo mladine. Izjavil je. da Slovenci prednjačijo tudi v tem oziru, kajti Slovenci izvrše delo. nato pa se novspno na goro ter od zgoraj pogledajo, kaj so izvršili. Izjavil je željo, da se pošlje kopija te razstave v Belgrad.
Otvoritvi so prisostvovali vsi častni gostje, ki so prisostvovali otvoritvi velesejma. Vsi so se dolgo zamudili v razstavi, kajti g. minister kot tudi ostali Rostie so se hoteli o vseh oddelkih podrobno informirati.
Razstavo .ie priredil državni higienski zavod v Ljubljani. Sodelujejo pa naslednji zavodi: Državni higienski zavod, Zavod za socialno higiensko zaščito decc. Histološki institut medicinske fakultete in Ženska bolnica, vsi v Ljubljani: dalje Am-bulatorij /a spolne bolezni in Kirurški oddelek Splošne bolnice v Mariboru in Pasteurjev zavod v Celju.
Uspeh lanskoletne razstave ob priliki vele-Jejma, ki jo je obiskalo nad 40.000 ljudi, je dal prirediteljem nalogo, da ob času letošnjega velesejma prirede novo higiensko razstavo večjo in popolnejšo. Kot kažejo prvi utisi, sc jim je lo v polni meri posrečilo. Lajiška kot tudi strokovna kritika sta polni hvale in iskrenih čestitk prirediteljem. Na razstavi je stalno zdravnik Higienskega zavoda, ki demonstrira razstavljene predmete. Kot čujemo, se bodo tekom razstave vršila vodstva po razstavi z natančnejšo razlago posameznih oddelkov.
Zasluga, da je razstava tako lepo prirejena, gre g. inšpektorju ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiču in vodji Higienske razstave, g. dr. Ivo Pire« ter ostalim predstojnikom sodelujočih zavodov. Kako zelo se naše ljudstvo za to razstavo zanima, kaže dejstvo, da je bilo v poldrugem dnevu nad 4200 obiskovalcev.
Somenogojska postmia Dolnjeavstrijskc deželne kmetijske »bornice na Dnnaju na Ljubljanskem volosejmu.
Dolnjeavstrijska Kmetijska zbornica je letos ob priliki velesejma razstavila svoje vzgoje žitnih semen: rž, pšenico, oves in ječmen (G 370—375). Ker ima Dolnja Avstrija v glavnem podobne kli-matične prilike kot Slovenija, so dolnjeavstrijske žitne vzgojne vrste za setev mnogo prikladnejše kot semena iz drugih, klimatsko različnih dežel.
Ako uporabimo za setev plemenito semensko žito, tedaj je žetveni pridelek redno za 30—50 in vec procentov večji nego, ako uporabljamo za setev domače neopleinenjeno seme.
Prodajajo so tele razstavljene vrste:
1. Iz semenogojskih posestev Tschermak-Kir-sche: Originalna Tsrhermakova lielii in rujava ozimna pšenica »Moravia« osinka, izd rži zimo, razmeroma ranozrola, odporna proti rji, zlasti za suha in manjo mokra tla. Pridelek 84 q na ha. — Originalna Kirsrhejova jeklena rl Vzdržljiva proti zimi, ne gubi na skladišču, jako močna slama, stisnjeno poino klasje. Posebno prikladna za predele z mnogo padavinami. Prvi rod 32 q na ha. — Originalna Tschonnakova mora v s k o- po Ijs k a rf, jako skromna, posebno dobro prenaša zimo, ne gubi na skladišču, fino zrno. V prvi vrsti za suhe položaje in lahka tla. Prinos 24—26 q na ha. — Originalni Tschorinakov Hiuia IIargyn ječmen. Dober pivar-ski ječmen, ne gubi na skladišču, ranozrel. Prinos 28—30 q na ha. — Originalni Tschermakov plemeniti dvorcdcc, m suho klimo, vzdržljiv proti zimi, dobro odnoženjo, ranozrel. no gubi na skladišču. Dolgo {>olno klnsjo. Povprečni priuoa 30 q na ha. —
Originalni Kirsehejev rumeni oves, brez zahtev, za vsa tla prikladen, posebno priporočljiv. Prinos 30 do 35 q na ha.
2.	Iz semenogojske postaje Plattijevega posestva v Loosdorfu: Originalna ozimna rž Reform. Za naše prilike posebno prikladna, vzdržljiva prott j zimi, sigurna, ne gubi na skladišču, za kraje z mnogo padavinami, veliko polno klasje. Prinos 20 do 35 q na ha — Originalna Loosdorfska ozimna Piatti-pšenica. Vzdržljiva proti zimi, rdeče, polno zrnje, za suhe predele. Prinos 30— 32 q na ha. — Originalna pšenica »Zvezni predsednik Heinisch«, ranozrela, veliko, okroglo zrnje, prinos 34 q na ha. — Originalni jari ječmen »Zaya«. Jako rodoviten, dober pivarski ječmen, za srednja tla, ne gubi na skladišču. Prinos 28—30 q na ha. — Originalni trozrni oves. Rodoviten, ne gubi na skladišču, za kraje z več padavinami. Prinos 28—32 q na ha.
3.	Od semenogojske postaje Stift-Melk in gospodarske uprave Strakosch-Hohenau: Originalna Stiftova rž iz Melka jako rodovitna, ranozrela, vzdržljiva proti zimi, ne gubi na skladišču. Prikladna za prehodne predele. Prinos 28—30 c na ha.
4.	Od semenogojske postaje kmet -vetnika Suttncrja in pomnožcvalnih postaj uprave Ma-ia Elend in uprave OJji°--SiebenbHinn: Originalna Tyrnavska rž Zr kontinentalno klimo, ranozrela, odprto klnsje, kratko, "bito. Posebno priklHna a suhe lege. Prinos 28—q na ha.
5.	Od semenogojske postaje Kmetijske šole Edelhof: Originalna E<'elhofska ozimna rž. prikladna 7.a višje lege. vzdržljiva proti zimi, rnno-zrela. Semenogojska postaja Edelhof leži 720 m nad morjem. Prinos 28—30 q na ha.
Kmetiiskn zbornica oddaja le nriznano semensko b]»<rc Priznanja daje komisija za priznanje semen? fSaatgutnnorkenmincrskomniission) in sicer na temelju ogleda na polju med ali pred žetvijo ter Državni Zvezni Zavod za rastlinogojstvo in preskuševanje semena na temelju znanstvene preiskave. Vse seme se popolnoma očisti, proden se izroči prometu in ored odpošiljatvijo ga plombirajo uradniki Kmetijske zbornice.
Natančnejši podatki se dobe: 1. Na velesejmu paviljon G 370—375. — 2. Pri Avstrijskem konzulatu, Ljubljana, Turjaški tre; 4. II. — 3 Pri Kmetijski zbornici sami (Nieder-fisterreich!sche Landes-Lardvvirtschaftskammer in Wfp.r I Stnll-burggasse 2.
Uspeh domače industrije železne?;!' .->va. Lepo kolekcijo uzorcev je izložila tvrdka »Zmaj« iz Zagreba, ki nam je znana iz lanskega velesejma. Kakor čujemo, je tudi letos na dan otvoritve imela prilično število zaključkov.
Tvrdka Jngo-Hontsch. Brod nc Savi. je uvedla v našo državo s kotli lastnega patentiranega sistema centralno kurjavo na toplo vodo in ni?ki Mak. V teh kotlih gori vse! Medtem, ko se mori 7a druge kotle uporabljati posebna vrsta koksa ali premoga, sprejema Ilontschev kotel tudi odpadka, ža-sranje, šoto, v splošnem vsak material, ki gori. To pomoni prihrano od najmanj 30 odstotkov. Ti kotli so sestavljeni iz posameznih delov ter je p j večanje kotla zelo enostavno. Po potrebi =e vstavi v kotel eden, dva ali tri srednjo dele, .)» je ogre-ajoča površina lakoj večja. Pri drugih sistomih je treba premajhen kolel popolnoma odstranili in si nabaviti večjega. II6ntsche'ri kotli se uporabljajo za ogrevanje cvetličnjakov, stanovanj, za industrijske i potrebe itd. Ravnanje s temi kotli in čiščenje je i lako priprosto, da zalo ni treba nobenega strokov-j neg« znanja. Veletovarna čevljev Peko v Tržiču iu tovarna testenin Franz Sinovi v Mariboru, kakor tudi več vrtnarjev in gospodarstev je že dalo uvesti velike naprave centralne kurjavo po tem sistemu. Tvrdka Jugo-IIontsch izdeluje tudi preparat za konzerviranje in impregniranje lesa, znano pod imenom »HSntsch-Fluirk.
V paviljona E, prvi paviljon levo, se nahaja krasna razstava perzijskih preprog tvrdke S. Siein in Kaufmann, Konstantinopel, London, Wien. Občinstva se polno nabira okrog te koje, strokovnjaki pa pravijo, da so med preprogami redkosti, katerih se ne vidi niti na svetovnih tržiščih. Preproge so iz vseh krajev Perzije, kot Beludjistr.li, Afganistan, Duhara, Mešed, Serebcnt, Tiibris, iiiivan, Kizvan, Mosul, Teheran, Samarkant, feiras, kakor tudi iz pokrajin, kjer domača industrija že izumira. Med preprogami vidimo eno take zvonih pristnih Behtier, ki radi svoje izvanredne velikosti in nuio-gostranske ornamenfike vzbuja največje občudovanje. Nadalje male kose iz najrazličnejših provinc in redko barvne posebnosti iz najfinejše vezij a ve.
............................rNIKS""
Gospodarstvo.
In šivalni stroji edino elegantni, najtrpciacjši, zato tudi najcenejši samo pri
JO S. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Repertoar opere in drame od 29. avgusta do 8. septembra 1925.
2.	septembra. Drama. Manners: Pegica mojega srca, premijera.
3.	septembra. Opera. Cornelius: Bagdad-ski brivec.
Začetek opernih predstav vedno ob pol 8 zvečer; začetek dramskih predstav ob 8 zvečer. — Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10 do pol 1 in od 3 do 5 popoldne.
Dr. Fran Windiecherr
Prireditev zadružnih informacijskih tečajev v Ljubljani in Mariboru.
\ .-k'v eni j i je organizacija obrtivkov in trgovcev dobro razvita. Organizacija trgovcev in obrtnikov je dvojne vrste. V obeli teh stanovih imamo organizacijo, ki je obvezna in temelji na določilih obrtnega reda, ter organizacijo, ki je prostovoljna in sloni na predpisih društvenega zakona. Organizacija je razpredena po celi Sloveniji in se je posebno, v kolikor je obvezna, močno razvila po prevratu. Obvezno stanovsko organizacijo obrtništva v Sloveniji predstavljajo obrtne zadruge, katerih je v ljubljanski in mariborski oblasti 215. Organizacija višje vrste je Zveza obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast ima svoj sedež v Ljubljani, Zveza obrtnih zadrug v mariborski oblasti pa svoj sedež v Mariboru. Zadruge so ali mešane ali strokovne fiostilničarskih zadrug, ki so strokovne, je 46. Gostilničarske zadruge imajo svoje zveze in sicer je Zveza gostilničarskih 7,adrug za ma-borsko oblast v Celju, r.a ljubljansko oblast pa v Ljubljani.
Obvezna organizacija trgovcev v Sloveniji je izvedena v trgovskih zadrugah in gremiiih. Število trgovskih zadrug in gremijev znaša 33. Trgovske zadruge in gremiji so združene v Zvezi trgovskih zadrug in gremijev s sedežem v Ljubljani.
Za dobro in redno poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug in gremijev je predpogoj, da imajo na razpolago spretnih zadružnih funkcionarjev, odbornikov in uradnikov. Zadruge imajo živnhno poslovanje z različnimi uradnimi mesti, oblastmi in korporacijami. Člani se obračajo do njih za pojasnila v najrazličnejših upravnih in gospodarskih vprašanjih, i Ze leta 1910. je Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani priredila tridnev-| ni informacijski tečaj zadružnim funkcijonar-j jem v ta namen, da jih seznani s poplavnimi j predpisi, ki so zanje najvažnejši, ter jim po-: kaže praktično zadružno poslovanje. V tem i lepo uspelem tečaju so sodelovali gg.: dr. H. j Blodig, E. Franchetti, dr. Vinico Murnik, vlad-j ni svetnik Ivan Šubic, dr. Fran NVindischer, ki j je vodil tečaj.
Od tistega časa se je pri nas mnogo izpre-menilo v organizaciji trgovcev in obrtnikov. Število zadrug in gremijev je čvrsto naraslo. Zadruge in gremije smo združili v zveze. Število zadružnih funkcijonarjev, zadružnih odbornikov in zadružnih uradnikov se je jako pomnožilo. Ustrezajoč živi praktični potrebi in utemeljenim željam organiziranega trgovstva in obrtništva priredi Zveza za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 12., 13. in 14. septembra v prostorih Tehniške srednjo šole v Ljubljani ter dno 26., 27. in 28. septembra v prostorih Narodnega doma v Mariboru zadružen informacijski tečaj. V obeh teh teča-I jih bodo predavali o naslednjih predmetih: 1. Uredba zadrug in gremijev, zvez in Zbor-: niče za trgovino, obrt ili industrijo v Ljubljani; ' obrtne oblasti in njih pristojnost. 2. Poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug. 3. Obrino in trgovsko strokovno šolstvo. 4. Važnejše določbe obrtnega reda. o. Važnejše določbe o delavskem zavarovanju in zaščiti delavcev. 6. Po-: speševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški ; krediti. 7. Vajenslvo, pomočniške in mojster-I ske preizkušnje. 8. Carina in promet. 9. Davč-; ni in taksni predpisi.
Izven predavalnih ur bo udeležencem v Mariboru dana prilika, da vidijo uredbo in poslovanje pisarne gremija trgovcev v Mariboru, v Ljubljani pa pokaže udeležnikom ravnatelj g. Josip Reisner naprave Tehniške srednje šole.
Dr. Mohorič:
je novo
tla se na
Danes se vrši v dramskem gledališču druga nova premijera in sicer veseloigra v treh dejanjih: »Pegica mojega srca«, katero je spisal angleški pisatelj Manners. Veseloigra, katero režira režiser g. Skrbinšek, se vrši v stari graščini na Angleškem. Naslovno vlogo igra ga Šaričeva, Mrs Chichester je ga Medvedova, Ethel gdčna Mira Danilova in Ben-net gdčna Gorjupova. Izmed članov igrajo Jerryja g. Levar, Brenta g. Peček, Alarika g. Drenovec, Jerviza g. Danilo in Havvkesa g. Cesar. Začetek dramske predstave ob 8 zvečer.
»Brivec bagdadskk a Julijem Botettom t naslovni vlogi. V četrtek 3. septembra se poje v operi Corneliusova opera »Brivec bagdadski«, ki je znann kot ena najefektnejših komičnih oper svetovno literature. Glavno vlogo brivca Abtil llasana poje g. Jolij Betetto, Margijano, nevesto, poje ga Ribičeva in Bostano gdčna Sfiligojeva. Zaljubljenca Nuredina g. Kovač, Kalipa g. Šubelj in Babo Musta-fo g. Mohorič. Opero dirigira kapelnik g. Balatka. režijo vodi režiser g. Bučar Prednrodaia v operni blagajni.
stopek izven konkurza?
Odkar se je s členom 89. zak. o proračun. dvanajstinah odpravila naredba o poravnalnem postopku izven konkurza 1. aprila 1925, so se začeli polagoma zopet oglašati gospodarski krogi in dva sestanka sta izrekla zahtevo, da naj se ta postopek zopet uvede, in sicer kongres trgovskih korporacij kraljevine SHS v Zagrebu 26. in 27. junija in konferenca trgovskih, obrtnih in industrijskih tvornic v Sarajevu. Oglasilo pa se je medtem po različnih gospodarskih in trgovskih listih mnogo praktikov, ki odločno odklanjajo to zahtevo.
Znano je, da je bila prej veljavna naredba prvotno v veljavi samo v Banovini hrvatski na podlagi banske naredbe od 1. sept. 1916, torej produkt vojne dobe. V Srbiji do 1. 1021. podobne zaščite sploh niso poznali, pri nas j ej bil v veljavi poravnalni red cesnrske naredbe od 10. dec. 1914, ki se je razlikoval | od navedene banske naredbe v tem, da je nekoliko manj ščitil prezadolženoe.
Zakonodajalci v naši mladi državi ža-! njejo glede zakonodajne tehnike novih zako-i uov malo polivale, vendar nobeu zakou ni do-
segel tako slabega slovesa, kakor ravno na vse dele naše države s proračunskim zakonom od 31. dec. 1921 razširjena banska na* redba o poravnalnem postopanju.
Splošno znane so pritožbe naših solidnih trgovskih krogov proti tej naredbi. Iz možen*, siva so prihajala opozorila, da je ta naredba povzročila praktike, ki resno ogrožajo privatni in državni kredit v naši državi in dober sloves našega trgovskega stanu. Strokovnjaki teoretiki so na prvem zboru pravnikov odi 19,—21. sept. 1924 izrekli o tej naredbi uničujočo sodbo. Oba referenta, univ. prof. da Žilta Spasojevič in drž. odvetnik dr. Leo H8-» nigsberg iz Zagreba, sta poudarjala, da sai vsled te naredbe pred očmi celega sveta vrši notorična nemorala in da je prenehate že vsako ženi ran je pri nepoštenih ljudeh. Ple« nuni tega zbora je sprejel po obeh referatih! in po daljši debati o tem vprašanju sledečo resolucijo:
»Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza, kot dopolnilo konkurznemu postopanju, je v načelu koristna ustanova, ki naj bi nudila potrebno pomoč dolžnikom, katere je zadela slaba usoda pri poslovanju in katerihi poštenost in vestnost je nesumljiva. Toda zakon o poravnalnem postopanju, uveden za časa vojne in pozneje razširjen na cel državni teritorij, se je izkazal v praksi kot neporabertj ker je postal orodje v rokah brezvestnih ele* menlov za vsake vrste zlorabe, in je takoi povzročil škodo kreditu v državi sami kakor izven nje. Zbor pravnikov v Zagrebu smatra! za svojo dolžnost, da ožigosa nemoralo, katero je prinesla uvedba poravnave, in se obračat s prošnjo na pristojne faktorje za kar najhitrejšo reformo tega zakona, ki naj bi polegj zaščite poštenih dolžnikov vsebovala tud| obrambo interesov upnikov in javnega interesa.
Dokler se zakon ne izpremeni, smatra! zbor za dolžnost sodišč, da pobijajo zlorabe! zakona, opirajoč se v prvi vrsti na splofnal načela konkurznega postopka in kazenskega zakona.
Dasi se je že skoraj splošno uveljavila! v zakonodaji načelo, da je treba pri konkurzU drugače ravnati s prezadolžencem, ki je povzročil neplačevitost z nepoštenim ravnanjem, in drugače s kredilarjem, ki ga je zadela ne* sreča, ali celo višja sila in, dasi je gotovo^ da obstoječe gospodarske razmere še veliko: trgovcev brez vsake osebne krivde spravijo na rob prepada, se vendar splošno poudarja^ da so se razmere toliko normalizirale, da jej tako izrazita zaščita prezadolžencev, kakor sol jo nudili zakoni iz vojne in povojne dobe pre« zadolžencem, pretirana. Zlasti navedena banska naredba je na vse načine favorizirala pre-zadolženca in ga ščitila proti njegovim upnikom, kakor bi bil samo nedolžna žrtev upnikov, dočim je v praksi v 99 tih slučajih od 10Q bilo narobe, nesrečni upniki so bili žrtve sleparskega prezadolženca.<	4
Zato je razumljivo, da je po ogorčenju, ki ga je ta zakon povzročil in zapustil, tudi med tistimi, ki priznavajo umestnost zaščite poštenih, toda nesrečnih prezadolžencev, mnogo takih, ki pravijo, naj se z novo uvedbo tudi zboljšanega zakona o izvenkonkurznem poravnalnem postopanju mirno počaka, da se nemoralna atmosfera, ki jo je v gospodar« skem življenju zapustila vojna in povojna doba, popolnoma razčisti, da je mnogo bolj perečih tvarin, ki čakajo zakonodajalca, kakos ravno zaščita nekoliko skrahiranih trgovce«. Poudarja se tudi, da je ravno ta tvarina tako delikatna, da je čisto umeslno, da naši zakonodajalci prakticirajo še pri drugih tvarinah, predno riskirajo nov poskus na tem polju. Tudi sodišča še niso tako konsolidirana in na taki višini po celi državi, da bi mogla biti praksa tozadevnega magari dobrega zakona v korist javnosti, ker je ravno poravnalno postopanja in konkurz tvarina ne samo privat* nega, ampak tudi javnega značaja.
Izgleda, da je finančni minister hotel preprečiti, da bi se zopet kratkim potom v. kakem proračunskem zakonu uvedel nov poravnalni postopek izven konkurza, ker je izdal navodila za izdelavo predloga o proračunu, po katerih je taka uvedba nemogoča*
To je storil radi tega, ker se je zlasti v, Srbiji ponovno zagovarjalo stališče, da je s proračunskim zakonom na celo ozemlje naše države razširjena Imuska naredba zgubila svojo veljavnost s proračunsko dobo in je tako zmeda na tem polju postala še večja.
Poudariti moram, da se v Sloveniji gla« sov, ki bi zahtevah vrnitev naredbe o izvenkonkurznem postopanju, ni čuk).	<
V. boju zoper grižo
in druge nalezljive bolezni je najuspešnejše de*«
infekcijsko (razkužcvalno) sredstvo »SANITOL«. Zavžiti sredstva ne smeš! - Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. — Izdeluje ga
»Chemotcchna«, Ljubljana, Mestni trg 10.
Poljedelsko r.-ustavo v Srbiji in Crnigori.
V teku meseca septembra t. 1. se vrši več po-ljedelskih razstav, in sicer v Podgorici, Stipu, Kumnnovem, v Novem Pazaru in Trebinju.
Konkurza. Razglašen je konkurz Franceta Bodlaja, posestnika in trgovca v Kregarjevean pri Kamniku (prvi zbor upnikov 10. septembra; oglas, narok 15. okt. in uaot iuu»k dne
29. okt.); ravnotako je razglašen konkurz o imovini neprotokoliranega trgovca Josipa Molka v Metliki (I. .19. sept., II. 1. okt., III. >14. okt.).
Lesna industrija v Sloveniji. V Sloveniji imamo 107 parnih žag, 21 žag na elektriko, 23 na vodne turbine in 1917 navadnih žag, 173 s poljarmi, 2121 navadnih jarmov v 4058 rezili, 1065 krožnih in 43 tračnih žag.
Narodna banka in dinar. Kakor poročajo iz Belgrada, je upravni odbor Narodne banke na svoji seji v petek sklenil, voditi tudi nadalje politiko stabiliziranja dinarja, ampak da se ima dinar po etapi stabilizacije zopet dvigati. Obenem so sklenili, da se delo za stabilizacijo regulira z zakonom. Nadalje je bilo sklenjeno nadaljevati z dajatvijo rednih in izrednih kreditov.
Italijani kupujejo »Vojno odškodnino«. Zadnje čase so Italijani nakupili izredno veliko tega papirja; računajo, da so Italijani naložili v ta papir okoli 100 do 150 milijonov dinarjev. V belgrajskih borznih krogih računajo na še višje tečaje.
Vagoni zu pivo. Prometni minister je obljubil pivovarnam dostaviti potrebno število vagonov za pivo, ker je prišlo dosti pritožb.
Naša udeležba v albanski emisijski banki. Poročali smo že, da se osnuje v Albaniji emisijska banka s kapitalom 12 in pol milijona zlatih frankov. 51 odstot. delnic nove banke dobi Italija; 15 odstot. pa jih lahko dobi naša država. Zato dobi tudi 1 zastopnika v upravnem odboru banke.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave čistilne paste; do 14. sept. i. 1. ponudbe glede dobave mase. za tiskarske valjarje, glede dobave gumijevih odpadkov z vlogo, glede dobave gumijevih odpadkov brez vloge, glede dobave lesenih držajev, glede do-ha\ e kalibriranib verig, glede dobave asfalta, glede dobave bukovega oglja. Predmetni pogoji so ua vpogled pri Ekonomskem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. septembra t. 1. pri Intendanturi Timo-ske divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave ovsa. — Dne 22. septembra t. 1. pri Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave krušne moke. Dne 24. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2600 komadov košar za og:,ie. — Pri komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 25. septembra t. I. druga ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, ki je bila razpisana za dne 4. septembra t. 1.
Začasna zatvoritev pošte Ljubljana 7. Dne .8. avgusta 1925 je bila pošta in telegraf Ljubljana 7 v Spodnji Šiški začasno zatvorjena, ker ni bilo mogoče dobiti novih uradnih prostorov. Dostavno službo opravlja sedaj pošta Ljubljana 1.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih vijakov; do 14. septembra t. I. ponudbe glede dobave elektromotorja in različnega elektroniaterijala, glede dobave raznih tiskovin; do IS. septembra t. 1. poDudbe glede dobave hrastovih plohov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem oddelku ravnateljstva držav, železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave plinskega kotla; pri ravnateljstvu državnega rudnika Breza glede dobave 1000 kg olja za mazanje. Dne 25. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic za pločevino (Blechnie-ten) za sode (Fassnieten) in bakrenih zakovic (Blechnieten aus Kupfer). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razveseljiv razvoj naše domače tekstilne industrije. Kljub velikim težavam, s katerimi se mora še vedno trdo boriti naše gospodarsko življenje, more zaznamovati domača tekstilna industrija vendarle že lep napredek. V Mariboru je ustanovil leta 1922 neki veliki čehcslovaški bombažni koncem, ki razpolaga z 2 predilnicama, 3 tkalnicami in z 2 industr. podjetjema za požlahtnjevanje, tekstilno podjetje. Mariborska tekstilna tvor ni en: za belitev in likanje. Izdeluje se blago lastnega izvora, prevzemajo se pa tudi tuje surovine proti zmernemu plačilu v predelavo in se izgotavljajo v isti okusni izvršitvi in opremi, kakor lastno blago. Podjetje je opremljeno z najmodernejšimi stroji in pripomočki, kai vse omogoči znižati režijo na minimum. Kapaciteta belilnice znaša 3 milijone metrov na leto. Tehnično vodstvo je v rokah prvovrstne tvrdke Leutzendorf und Waengler (Hohen-elbo), katero smemo z ozirom na njen sloves primerjati z zelo priznano tvrdko Schroll. Da je tehnično vodstvo popolnoma kos svoji nalogi, o tem se je mogel prepričati naš poročevalec. Kot nestrokovnjak sc ni mogel dovolj načuditi nad res odlično kakovostjo izdelkov. ki se odlikujejo po okusni izvršitvi in blišče či belini. Podjetje uporablja namreč »a beljenje le permulirano t. j. na nič trdotnih stopinj reducirano (popolnoma čisto) vodo, kar je največjega pomena za beloto in ohranitev bombažnih vlaken. V letošnjem letu je I podjetje ustanovilo v Varaždinu tkalnico z I 200 statvami, da se ustvari na ta način podlaga za brezkonkurenčno izdelovanje blaga, pa tudi, da se uslrežc nujnemu povpraševa-
nju po naravne min apretiranem surovem mo-linu. Opraviti imamo v tem slučaju s tako-zvano vertikalno industrijo, ki združuje v sebi predilnice, tkalnice in podjetja za požlahtnjevanje, vsled česar odpadejo sicer običajni vmesni dobički, kar umevno znatno poceni izdelek sam. Ze samo iz tega razloga je zajamčen nagel napredek mlademu podjetju, na katerega smo že danes lahko ponosni.
Borze.
Dne 1. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 213— 215.40 (210.80 -216.60), London 271.43—273.43 (271.03—273.03), Newvork 55.575—56.175 (55.575—56.175), Pariz 265—269, Praga 104.93—166.93 (164.80—166.80), Dunaj 7.857.') —7.9575 (7.885-7.935), Curih 10.8175-10.8975 (10.815—10.895), Amsterdam 22.48-22.68.
Curih. Belgrad 9.225 (9.225), Pešta 72.65, Berlin 1.23 (1.229), Italija 19.55 (19.40), London 25.09 (25.067), Newyork 516.70 (516.25), Pariz 24.25 (24.20), Praga 15.30 (15.80), Dunaj 72.73 (72.75), Bukarešt 2.55 (2.55), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.6375, Kodanj 176.8, London 34.36, Milan 26.87, Newyork 707.85, Pariz 33.22, Varšava 122.75. — Valute: dolarji 708.10, angleški funt 31.27, francoski frank 33.35, lira 27.02, dinar 12.64, češkoslovaška krona 20.955.
Praga. Devize: Lira 128. 125. Zagreb 60.30, Pariz 158.75, London 163.90, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno inv. posojilo 77 (den.); zastavni listi 20—25; komero. zadoižnice 20—25; Celjska posojilnica 201—204; Lj. kreditna 225— 240; Merkantiina 100—101; Praštediona 910 (den.); Kreditni zavod 175—185; Strojne tovarne 84 (den.); Trbovlje 350; Vevče 120 (den.); Nihag 38 (den.); Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Hrv. eskomptna 120.50—122, Kreditna, Zagreb 117.50—119; Hipobanka 70—72; Jugo-banka 102—104; Praštediona 910—914.50; Lj. kreditna 225; Slavenska 65—66, Eksploataciia 51—53; Šeceraua 495.50—510; Gutmann 420—430; Nihag 38—40; Slavonija 52—53; Slaveks 160—165; Trbovlje 350-360; Vevče 120—150: 7 odstotno inv. posojilo 79; vojna odškodnina 290—291.
Dunaj. Efekti: Alpine 28.6, Greinitz 14, Trbovlje 48, Hrv. eskomptna 14.7. Lovkam 17.6, Ju-gobanka 12.6, Hipobanka 8.52, Mundus 89, Slaves 18.5, Slavonija 6.27.
BLAGO
Ljubljana. Les: Doge hrastove, 1 lil. pol hI, četrt hI, fco meja 190, 140, 90 (bi.): tram i od 3-3 do 9-11, monte, fco meja 330 (bi.); testoni, monte. fob Sušak 580 (den.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 3 vag., zaklj. 17.50. — Žito i n poljski pridelki: pšenica bačka, fco bačka postaja 265 (bi.); pšenica domača, fco Ljubljana 255 (den.); oves slavonski par. Ljubljana 175 (bi.); otrobi pšenični, drobni, fco Postojna trans. 3 vag. zaklj. 192; jabolka za prešanje, fco slavonska postaja 175 (bi.).
iMci ijijt ?iss|i
ki sc hočejo poceni preskrbeti z
J^ MANUFAKTURNIM BLAGOM
priporočamo, da si ogledajo razstavo
:: OBLAČILNEGA BLAGA PR!
TEKSTILEAZARJU - Ljubljana
Krekov trg 10	prvo nadstropje
, 0ZEL.
Vaška šala, v treh dejanjih. Spisal Peter Petrovič.
Poslovenil Milan Skrbinšek.
' Naključje in vendarle pomembno znamenje za bodočo sezono je naslov prve letošnje premijere: »Vozek. In vprizoritev je to najbolje pokazala.
»Vozel« je vaška šala, podobna Golarjevi >Vdovi Rošlinkk po vsem, kar tvori njene bistvene poteze. Polna vreča smeha za prazen nič; edino opravičilo za te vrste stvari je to. da je smeh zdravju koristen.
Zgodba sama na sebi ne kaže nobene posebne originalnosti in podobne zapletljaie so že drugi pisatelji obdelavali; gre le za okolico, v katero je Pecija postavil svojo šalo. To je Lika. V vernosti te okolice imamo iskati edino mogočo vrednost igre.
V tem pa je Petrovič, dasi drugače izvrsten v tej umetnosti, skoro docela odpovedal v »Vozlu«. Milje je tukaj samo dekoracija in ime; razen nekaterih pristnih rečenic in posrečenih aplikacij običajev, ne najdeš drugega, kar bi ti moglo predstaviti Ličane. To pa zato ne, ker igra ni zgrajena na posebnih, originalnih ličanskih tipih, marveč bi se brez čutne škode prav lahko godila drugod, ali ... nikjer. Zadnje je seveda najbolj verjetno. Toda za to ne gre; saj je vse samo šala.
šala pa je v tem: Stevan zapušča svojo mlado ženo in gre po opravkih v Dalmacijo. Oba zakonska pričakujeta prihod ženinih staršev in ženine sestre Bojke. Ko ostane Ranka, Stevanova žena, sama. se pojavi vaški Don Juan, Periša Vujič in se polakomi mlade osamele ženice. V hipu, ko jo Periša šiloma objame, se pojavi Bojka in vidi ta prizor. Periša velja odslej pri Bojki za Rankinega Stevana in v tej zmoti tiči vsa šala, ki se končno razvozla s tem, da Periša Bojko zasnubi in da so vsi veseli in dobre volje.
Že pri prvih svojih besedah sem omenil, da je vprizoritev slabo kazala.
Ne vem, čemu in komu je pravzaprav pripisati krivda, da .je predstava bila naravnost izpod vsake kritike. V to preprosto in nekomplicirano zadevico niso igralci položili prav nič; vsi brez izjeme so igrali naravnost presenetljivo slabo. Zato se ne bomo mudili dolgo pri tem ne baš veselem poglavju v zgodovini našega gledališča.
Radoveden sem le, ali je ta vprizoritev slučajno ponesrečena, ali tiči vzrok globlje. To nam bodo pokazale prihodnje premljcre.	š.
Knjige So revije.
Vrtec In Angelček št. 1, 1925—26. Prva številka novega letnika je izšla v zelo lični opremi z zanimivo vsebino in z mnogimi slikami. Naša mno-dina bo svojega lista lahko vesela. Vrtec s prilogo Angelček dO številk) stane za lelo 1925—26 Din 22, Angelček sam Din 8. Uprava Vrtca in Angelčka je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. Plačuje se po položnici.
»Vrhbosna«, katoliški prosvetni mesečnik, ki ga izdaja kapitelj vrhbosanski v Sarajevu, prinaša v svoji 8. številki poleg vestnika in pregleda članke: Marija i Crkva; Smrt velikog biskupa Augusti-na Fischera Colbrija; Duša apostolskotz djelovania: Potreba osnutka Teološke Ligi
smEiiismsmsm-HiEmsiii
V nedeljo
dne 6. septembra ob 3 popoldne prired >OreI Krakovo-Trnovo
na letnem telovadišču za cerkvijo (Kaninova ulica 14)
JAVNO TELOVADBO
nato pa koncert, prosto zabavo itd.
Zato 6. septembra vsi v Trnovo!
IM5HI5lll£IHEM5lllgWgMI5 Dijaški vestnik.
Študij na bclgrajski univerzi. Dijakom, ki bodo nadaljevali, oziroma začeli študij na belgraj-ski univerzi, daje informacije glede vpisa, začetka predavanj na belgrajski univerzi kakor tudi o eksistenčnih razmerah v Belgradu: Ferijalni odbor Jugoslov. kat. akad. društva sv. Cirila i Melodija v Belgradu, Kosovska ul. 37. — Odbor.
Oslovski vestnik.
Orlovska prireditev srenj Celje-Salec v Pe-trovčah dne 8. septembra 1925. Spored: Dopoldne: Ob 8 sprejem na kolodvoru; ob pol 9 sv. maša, ob pol 10 sprevod na telovadišče v Dobrišivasi, ob pol 11 skušnja, po skušnji razhod. Popoldne: Ob pol 3 javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava na telovadišču. Igra godba iz Radeč. Železniške zveze so zelo ugodne. Polovična vožnja na vseh progah v območju direkcije državnih železnic-v Ljubljani. Izkaznice za polovično vožnjo po 1 Din (za poštnino in tiskovino) se dobe v tajništvu SLS v Celju. Na odhodni postaji naj da vsak žigosati karto z mokrim žigom. Vstopnice v predprodaji v tajništvu SLS v Celju, hotel s-Beli vok. I. nadstr. Vabimo vse, da se udeleže te prireditve v starodavnih in lepih Petrovčah. Vabimo tudi narodne noše! Bog živi! — Odbor.
OBLEKE
za gospode in dečke kupite najceneje pri1 tvrdki
LOŽAR & BIZJAK
LJUfcT.JANA :■: Sv. Petra cesta štev. 20.
šolski vestnik.
Vpisovanje v glasbeno šolo in konservatorij Gla«!:onc Jlatirn se vrši te dni dnevno od 9 do 12 in od 3 do 5 popoldne. Ravnateljstvo prosi, da pridejo gojenci v spremstvu staršev k vpisu. Lanski gojenci naj prineso s seboj letna spričevala. Pri vpisu je plačati 10 Din vpisnine in 25 Din članarine. Poteg tega pa ukovino za september, ki znaša za klavir in vijolino na glasbeni šoli 70 Din, na konservatorij u 120 Din, sotopetje 150 Din, instrumentalni pouk (vijola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna, tolkala in orgle) 90 Din. Poleg tega se poučujejo tudi vsi teoretični predmeti. Razdeljevanje in določitev urnika se vrši v soboto popoldne. Redni pouk se prične v vseh razredih in oddelkih v pondeljek 7. t. m. dopoldne. — Ravnateljstvo.
kupite najbolje in naicenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-^ ditne banke« in Gosposvetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Naznanila.
Kumar.-,ki kongres v Dubrovniku. Vabijo se vsi člani Jug. šumarske zveze ki se žele udeležiti šumarskega kongresa v Dubrovniku, da to takoj naznanijo tajništvu Jug. šumarske zveze, Zagreb, Vukotinovičeva ul. 2, z navedbo imen družinskih članov, s katerimi se kongresa udeleži. Prijavi je priložiti marko za 4 Din v svrho dopošiljatve legitimacijo za znižano vožnjo na železnicah in parni-kih. Glede natančnejšega programa in prijave se opozarja na št 8 in 9 Šumarskega lista.
Jug. veterinarska zveza, sckcija Ljubljana, ima prihodnjo soboto, 5. septembra ob 7 zvečer mesečni sestanek v hotelu Štrukelj.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vžifrsjrsov čaj.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. ProizvajalaboiatorijMr. I). Vilfan, Zagrab, illca 204
! Turistika
Planinski dom no Krvavcu je dovršen in se ! svečano olvori v nedeljo 6. septembra. Solidna, z | največjo preciznostjo izvršena stavba v taki višini I (1700 m) napravi mogočen vtis cj blizu in daleč. I Opremljena je kakor planinski hotel. Svet. okoli zgradbe je izravnan in ograjen. Novi planinski doni leži dober četrt ure pod vrhom Krvavca na razgledni točki, ki ji ni para v naših planinah; razen tega bo izhodišče za ture v predgorju od Grebena do Krvavca in bo tvoril zvezo preko Grebena in Cojzove koče tudi v glavno pogorje Grintovcev. Okoli Krvavca in pod razsežnimi pla- I ninami pod istim bo tudi po zimi najlepši teren ! za smuči z dobrodošlimi sestopi na vse strani. Prometu se sedaj izroči ponosna planinska stavba, ki : bo vsestransko služila turistovskemu prometu. — i i SPD priredi v nedeljo 6. septembra slovesno otvoritev novega planinskega doma na Krvavcu in vabi k otvoritvi vse svoje člane in sploh vse prijatelje planinstva. Novi dom je že popolnoma opremljen in dobro oskrbovan ter bo na dan otvoritve najiz-datnejše preskrbljen z vsemi okrepčili. Ob 11 bo sv. masa, pri kateri bo sodeloval poseben pevski zbor in orkester iz Kranja. Po maši pozdrav in govori ter ljudska veselica, pri kateri sodeluje tudi znana godba iz Domžal. Pred svečanostjo in po isti se bodo prirejali skupni izleti po bližnji okolici. Prihod se priporoča ali že zvečer ali pa s prvimi jutranjimi (turistovskimi) vlaki preko Kamnika ali Kranja in Cerkelj. Na povratku si bodo izletniki lahko izbrali pod veščini vodstvom poti, ki jih bodo najbolj zanimale. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
Planinski dan na Plitvičkih jezerih. Hrvatsko planinarsko društvo v Zagrebu priredi ta mesec planinski dnn na Plitvičkih jezerih, na katerega vabi Slovensko planinsko društvo vse svoje člane in prijatelje. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor v soboto, 5. septembra z dolenjskim vlakom ob 18 s priključkom v Karlovcu na zagrebški vlak do 1 Rudopolja ali Vrhoviuc aa liški »rosi. Od Kudo-
polja po lepi poti 13 km ali od Vrhovine z avtomobili (48 Din za osebo), vozovi (100—150 Din za voz 6 do 10 oseb) ali peš 24 km do Plitvičkih jezer. V hotelih 50 odstotni popust za sobe, ležišča na slami 5 Din za osebo, celodnevna oskrba Din 40. Kopališče in čolni brezplačno na razpolago. V nedeljo in pondeljek ogledovanje vseh krasot Plitvičkih jezer in okolice. Povraiek v torek 8. septembra zjutraj ob 6.25, najbolje preko Zagreba. V torek 8. septembra skupni ogled planinske in športne razstave v Zagrebu. Na podlagi overil (najmanj 5 oseb) polovična vožnja. Prijave na izlet takoj na osrednji odbor SPD, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 7, II. nadstropje. Navesti treba, če potujejo udeleženci preko Zagreba ali Ljubljane.
Zvezn motoklubov kraljevine SHS se je odločila prirediti o priliki velesejma s sodelovanjem kolesarske podzveze in motokluba Slovenija-- mnogo užitka obetajočo tekmo v tako zvanih Ghim-Khana-igrah. To je športna prireditev, ki zasluži zanimanje ne samo športnih krogov, ampak tudi vseh, ki se hočejo par ur prijetno zabavati. Kakor pove naslov je Ghim-Khana igra, pri kateri mora vozač pokazati svojo spretnost v obvladanju vozila. Prvikrat v Jugoslaviji so naši športniki v teh igrah nastopili v Mariboru o priliki tekme za prvenstvo Slovenije, katero je priredil Moto-klub »Slovenija* dne 28. in 29. junija. Mariborskemu občinstvu so igre zelo ugajale in pričakovati je tedaj, da tudi ljubljansko občinstvo in posetniki velesejma te prilike, obiskati zabavno športno pirreditev, ne bodo opustili. Program iger je dokaj obsežen. Vožnja med steklenicami zahteva od vozača mnogo pozornosti in točno balanciranje v kratkih ovojih. Druga točka vsebuje vožnjo po 20 m dolgi, ozki deski. Posebno zanimiva je vožnja pod vedrom vode, katerega mora vozač v hitri vožnji izprožiti in uiti padajočemu curku; dalje polževa dirka, za najpočasnejšo vožnjo; vožnja z zastrtimi očmi in vožnja navzad (s hrbtom naprej) in drugo. Programi bodo še tekom tedna na razpolago in iz njih bo razvidno, po katerih načelih bo športna komisija sodnikov ocenjevala posamezne vozače. Nagrade za zmagovalce bodo razstavljene od sobote naprej v športni razstavi velesejma. Prireditelji so si izbrali jako ugoden prostor, kajti lepo opremljeno igrišče Ilirije v bližini velesejma pri gorenjskem kolodvoru je za tako prireditev izredno prikladno. Tekma se vrši na praznik 8. septembra predpoldne od 10.30 do 13 in od 15.30 do 18. Obakrat svira godba Sokola I. Programe in vstopnice prodaja v predprodaji blagajna pri športni razstavi velesejma in trgovina Goreč, Dunajska cesta 1, na dan prireditve pa blagajna na športnem prostoru.
Kolesarsko prvenstvo Slovenije. Na 133 km dolgi progi Maribor—Ljubljana se je vršila pre-tečeno nedeljo kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije. Na startu v Mariboru se je iavilo 16 dirkačev. Od 14 km dalje se je mogel Šolar (Ilirija) odtrgati od vodilne skupine. Vozil je nato celo progo sam brez ostrejše, konkurence ter dospel na cilj kot prvak Slovenije za leto 1925 v izvrstnem času 4 ure 25 minut. 10 minut za njim je sledil Hvala (Primorje), nato Breznik (Perun, Maribor), Zanoškar (Sava), Glavič (Primorje), Dolenc (Primorje), Kosmatin (Primorje), Bračič (Edelweiss, Maribor), Zupančič (Klub celjskih kolesarjev) itd. Na cilju v Ljubljani je pozdravila zmagovalca in ostale vozače številna publika. Izid se je oficijelno razglasil zvečer na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma, kjer je podzvezni predsednik g. Gorjanc izročil zmagovalcu Šolarju prehodni pokal LhP.
SK Disk. Domžale. O priliki praznovanja petletnega obstoja kluba, je izvršila kolesarska sekcija Diska handikap-dirko na progi Domžale—Go-miisko—Domžale 87.200 km. 1. Peterka Franc (10 minut predujma) vozni čas 3 ure 14 min. 46 sek. 2. Flerin Ludvik (mal) vozni čas 3 ure 15 min. 16 sek. 3. Pirnat Mihael (8 min. predujma) 3 ure 47 min. 12 sek: Med kolesarsko dirko se je vršila prijateljska nogometna tekma med SK Disk in Panonijo, Zg. Šiška, pri kateri so domačini oodlesli s 5 : 1.
LAHE0ATLETSE0 PRVENSTVO SLOVENIJE
Na športnem prosioru SK Primorja ob Dunajski cesti so se vršile v soboto in nedeljo lahko-atletske tekme za prvenstvo ljubljanske podzveze. ki obsega celo Slovenijo. Število in povprečna kvaliteta udeležencev dokazuje, da naša lahka atletika konstantno napreduje in raste. Iliriji in Primorju, ki se štejeta lahko danes med najboljše lahkoatlet-ske klube v državi, se pridružujejo polagoma tudi drugi klubi. Letošnjega prvenstvenega tekmovanja se je udeležilo 6 klubov v moškem tekmovanju in 3 klubi v ženskih disciplinah (Primorje, Ilirija in Atena). Doseženi rezultati se za enkrat sicer še vedno ne morejo primerjati z mednarodnimi rekordi, zlahka pa se kosajo z rezultati, ki jih beležijo ostali športni centri Jugoslavije. Dosežena sla bila v soboto iu nedeljo dva nova jugoslovanska rekorda (Deržaj na 5000 m in Omanova na 100 m) in 6 novih slovenskih rekordov: Deržaj na 1500 m, Slamič v hoji na 3 km, Vrhovec v disku, Dergnnc v krogli, dr. Perpar v troskoku in v skoku v daljavo. Na drugi strani so nekateri rezultati zopet pod pričakovanjem slabi; tako v prvi vrsti met kladiva in potem v štafeti 4 krat 100 m. Najizrazitejša individualnost v tekmovanju je bil dr. Per-par, do posebne veljave je prišel v skokih v daljavo in v troskoku, izenačil je poleg tega svoj jugoslovanski rekord na 100 m (11 sekund). Ob boku mu je naš prvi tekač na srednje in daljše proge, Deržaj, Omeniti treba nadalje Slamiča, ki še mnogo obeia. Valtrič je bil to pot nekoliko indisponi-ran, metalec kladiva Zupan je monientano iz forme. Od mlajših je omeniti Stepišnika, ki poleg Perparja in Valtrica nikakor ni napravil slabega ulisa, izvrsten čas Zupančiča na 800 m, Celjana Močana, skakača Gregorko in Štreklja, Slapničarja. Vidica. Arharja.
Tekmovanje jo tvorilo kot vedno velik in trd dvoboj med Ilirijo, ki je branila naslov podzvez-nega prvaka, ter Primorjeni. Brez dvoma zahvaljuje naša lahka atletika baš veliki rivaliteti teh dveh klubov svoj velik napredek; to je vsaj ena dobrih strani tega rivalstva. Ilirija je v soboto nepričakovano dosegla nekaj neuspehov, ki so omajali njenim tekmovalcem vero v zmago. Oddati je morala končno letošnje prvenstvo v moški atletiki Primorju z razliko 21 točk v končni kvalifikaciji. Kolikor toliko se je revanžirala s tem, da je odvzela Primorju prvenstvo v ženski atletiki.
Tekmovanje je imelo poleg lepega športnega speli a tudi mnogo senčnih strani. V prvi vrsti treba grajati slab aranžman in neprikladno tehnično prireditev igrišča. Posebno v soboto prireditelji niso bili kos svoji nalogi ter so razvili komaj polovico določenega programa. Drugi dan je bila prireditev nekoliko pestrejša in zanimivejša. Neugodno je vplivalo, da sta cilj za teke in skakalnica čisto na drugem koncu igrišča. Publika se je morala vsled tega neprestano selili, kar je naravnost onemogočilo vzdrževanje reda. Odziv publike je bil v soboto neznaten, v nedeljo le malo boljši. Na igrišču manjka tudi za enkrat primernih garderob, zlasti slab ulis je napravilo, da se je ženska sekcija Ilirije morala opremiti kar na prostem Kje je bila tu gostoljubnost in obzirnost domačega kluba in prireditelja?
V sledečem podajamo rezultate: Moške di-sciuliue: Tek 100 m: 1. dr. Pernar (Pr* U sek.
Stev. 107-
SEOVEHEC, dne t. septembra 19B8L
Stran 7.
(enako jug. rekordu); 2. Valtrič (Pr); 8. Stepišnik (Ilirija). — 200 m: 1. Valtrič; 2. dr. Perpar; 3. Ste-pifinik. — 400 m: 1. Valtrič 58.9 sek.; 2. Močan (Celje); 3. dr. Perpar. — 800 m: 1. Zupančič (I) 2 min. 10 selc.; 2. Arhar (Pr); 3. Roth (1). — 1500 m: 1. Deržaj (I) 4:31.1 (slov. rekord); 2. VI-dic (Pr); 3. Arhar. — 5000 m: 1. Deržaj 17:10.8 (jugoslov. rekord); 2. Slapničar (P)ftJ. De Reggi (I). — Hoja 300(1 m: 1. Slamič (Pr) 15:35.2 (slov rekord); 2. TroSt (Pr); 3. Jenko (I). — Met diska: 1. Vrhovec (1) 33.38 m (slov. rekord); 2. Podobnik (Pr) 32.25 m; 3. Slamič 32.18 m. — Krogla: 1. Derganc (I) 11.385 ni (slov. rekord); 2. Vukma-novič (Pr) 10.21 m; 3. Zupan (I) 10.03 m. — Kopje: 1. Orehek (I) 43.48 m; 2. Cimperman (Pr) 41.83; 3. Zupančič (I) 41.37 m. — Kladivo: 1. Slamič (Pr) 24 m; 2. VodiSek (I) 22 m; 3. Rotar (I) 21.35 m (jako alabi rezultati). — Skok v višino: 1. Gre-gorka (I) 162.5 cm; 2. Lojk (Jadran) 162. 5 cm; 3. Cimperman (P) 160 cm. — Skok v daljavo: 1. dr. Perpar 614 cm (slov. rekord); 2. Jančigaj (Pr) 589 cm; 3. Stepižnik (1) 569 cm. — Skok oli palici: 1. Štrekelj (I) 3 m; 2. Gregorka (I) 2.90 m; 3. Vrhovec (t) 2.80 m. — Troskok: 1. dr. Perpar
12.115 m (slov. rekord); 2. Vukmanovič (P) 11.7; 3. Jeglitsch (Rapid, Maribor) 11.6 m. — Stalota 4 krat 100 m: 1. Primorje (Baltič, Valtrič, Weibl, dr. Perpar) 47.8 sek.; 2. Celje; 3. IKrija. (Lep in napet boj. toda slab čas.) — Klasifikacija po klubih: (I. mesto 5 točk, II. mesto 3, III. mesto 1):
1.	Primorje 82 točk in prvenstvo Slovenije v moški lahki atletiki za leto 1925; 2. Ilirija 58 točk; 3. Celje 9 točk; 4. Jadran 3 točke; 5. Rapid, Maribor, 1 točka; 6. Hermes 0 točk.
Ženske discipline: Tek 60 m: 1. šantlova (Pr) 8.2 sek.; 2. Omanova (I); 8. Bernikova (I). — 100 m: 1. Omanova 13.1 (jugosl. rekord); 2. Šantlova; 3 Bernikova. — 200 m: 1. šantlova 28.8;
2.	Omanova; 3. Bernikova. — Štafeta 4 krat 60 m: 1. Ilirija (Tratnikova, Petanova, Bernikova, Omanova) 34.1 sek.; 2. Primorje. — Met kropi«: 1. Bernikova 819.5 cm; 2. Jerinova (Pr) 720.5 cm; 8. Jermolova (I) 718.5 cm. — Disk: 1. Prevčeva (Pr) 20.95 m; 2. Erberjeva (I) 20.45 m) 3. Tratnikova (I) 19.86 m). — Kopje: 1. Bernikova 24.S8 m; 2. Sever (Pr) 22.52 m; 3. Prevčeva 22.19 m. — Skok v višino: 1. Šantlova 135 cm; 2. Petanova (I) 130;
3.	Tratnikova (I) 125 cm). — Skok v daljavo: 1.
Šantlova 468 cm; 2. Tratnikova 461 cm; 8. Oiebek (I) 430 cm. — Klasifikacija po klubih: 1. Ilirija 47 točk in prvenstvo Slovenije v ženski lahki atletiki ta leto 1926 ; 2. Primorje 41 točk.
FinaJe sa kraljev pokal: Zagreb : SpHt 8:1. V nedeljo 30. avgusta bi se morala vršiti v Zagrebu odločilna tekma za kraljev pokal med moštvoma zagrebške in splitske nogometne pod zveze. Na igrišču Haška v Maksimiru se je tekom popoldneva zbralo do 8000 publike, ki je hotela prisostvovati tekmi. Med predigro je pričel padati močan dež, ki je igrišče toliko razmočil, da se je Split branil nastopiti. Ker je isto stališče zavzel tudi no-minirani sodnik Joksič iz Belgrada, je Split prodrl s svojo zahtevo, da se tek.;:a preloži na drugi dau Ko je publika zato zaznala, so nastali na igrišču veliki tumulti, ki jih je policija zadržala le z največjim trudom. Javen protest proti preložitvi je objavila tudi zagrebška podzveza. Tekma se je končno odigrala v pondeljek, zmagal je Zagreb v razmerju 3 : 1. Dragoceni kraljev pokal si je Zagreb priboril « tem drugič in ako ga bo spremljala sreča tudi prihodnje leto, postane pokal trajno njegova last. — Zagreb zahvaljuje svojo zmago izvrst-
ni obrambi in posebej ožjemu obrambnemu trta Mihelčič—Vrbančič—Dasovič, ki je znatno nadkri-ljeval enako formacijo nasprotnega moštva. Napadalni vrsti sta si bili ravni, Split točnejši v skupoi igri, toda Zagreb prodornejši. igra je bila oatra in napeta, poset publike tudi v pondeljek izvrsten.
Ilazena Atena : Olvmp (Opatija) 4 : S. Ho-zenska družina ljubljanske Atene je gostovala v nedeljo v Opatiji, kjer je odigrala prijateljsko tekmo s hrvaškim klubom 01yinp, ki velja za prvovrstno hazensko družino. Po težki igri so Ljubljančanke dosegle zmago v razmerju 4 : 3. Podale ao pri tem tehnično boljšo hazeno, boljše so bOe tudi v skupni igri. 01ymp igra efektno in hitro, toda za naše pojme robustno, izvrsten je v obrambi, kjer se posebno odlikujeta vratarica in branilka. Atena je bila sprejeta v Opatiji izredno gostoljubno.
Poizvedovanja.
(Melodični, ki je 31. avgusta zjutraj pozabila v vozu št. 4013 klobuk, v znanje, da sem istega v Mariboru izročil sprevodniku. — Kiferle.
Vsaka drobna vrsSSca Din f5© ali vsaka toesseda 50 par. Naj. rounjžl 5 £>ln. Oglasi nad deve! vrsllc se računajo više. Za odgovor znamko!
Služba ORGANISTA ' m CERKOVNIKA
v Sv. Križa pri Litifi se razpisuje. Nastop službe v mesecu oktobru. - Župni urad Sv. Križ pri Litiji. 5902
DIJAKE sprejme boljša rodbina v celo oskrbo. — Naslov pri upravi pod 5890.
Enega ali dva
DIJAKA ali DIJAKINJI
sprejmem na stanovanje in hrano. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 5865.
Iščem dobro izvežbano in delavno
z dežele (četudi začetnica), za ljubljan. trgovino z meš. blagom. Nastop takoj. - Naslov v upravi pod št. 5866.
meščanske šole z eno leto prakse, želi mesta v picar-
ni. - Ponudbe pod »Marljiv« štev. 5870 na upravo lista.
Srednjih let, z dobrimi spričevali, išče stalno službo. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 5869.
Štikanca
kvenih zastav, želi prevzeti pri kaki obitelji ali v zavodu tozadevna dela. - Naslov v upravi pod št. 5876.
trgov, šole z 2 letno prakso, išče primernega mesta. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 5796.
SLUŽBO
obč. tajnika
z mesečno plačo 750 Din, se odda v Cerkljah ob Krki. Prošnje do 10. oktobra poslati na: Županstvo Cerklje ob Krki.	5874
Mizar, pomočnik
prvovrstna moč, samec, z dobr. spričevali, se sprejme. Ponudbe pod šifro: »Pošteno delo« št. 5754 na upravo
Za izdelovanje CEMENTNE STREŠNE OPEKE se išče trezno in pošteno
delavsko moč.
Samci imajo prednost. — Ponudbe pod šifro: »Stalna služba« št. 5755 na upravo.
nagnil se sprejme, star EULI/CIV 15—16 let, kot TEKAČ (Laufbursch). Oglasiti sc je pri tvrdki Viljem TREO, Cesta na gor. žel. 4.
DIJAKE - DIJAKINJE
sprejmem na hrano in stan. - Naslov v upr. pod št. 5834.
8 tednov stari
Doberman - psi
čist" pasme, so naprodaj v JUGOSLOV. TISKARNI.
gkbs is«? mam rasa esms mve ■
1
■
Premog -Cebin
Woilova ulica 1.
f. u
tuuf*. skuts nr/ra; siUfa kses asm tsm- vsm sssks arm
B Telefon štev. s6. B
"8 ij
proti izredno nizkemu honorarju pouk iz nemščine, nem. stenografije, slovenšči-| ne, ipatematike zn nižje raz-i rede srednjih šol, ter latinščine. - Naslov v upravi lista — podružnica Celje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦♦t
Ijnovelša iznajdbo l
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Selenburgova ut. 6/1, Glince-Vič 48
Največja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, šival, stroji ter pneumatika. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubiiana, Karlov-ska cesta št. 4.	5546
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke, dobite , najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tape trnku — ! Krekov trg štev. 7 (poleg I Mestnega doma).	5732
i. delavnica ♦
Z Stroj, miz
i v bližini Ljubljane, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oz. »se proda. - Poizve se X pri Aloma Company, t Ljublj., Kongresni trg 3. "
!ci
pridite in oglejte si zalogo
manufaklure v Šenl-peterskem bazarju
na Martinovi cesti štev. 8.
Enodrož. UM
ob železnici, novozidana, z 12.000 m2 zemljišča, naprodaj za nizko ceno 70.000 Din. — Izredno ugodna prilika! — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 53S7.
čista solia
zračna, z vso oskrbo, se takoj odda za dva ali tri dijake v sredini mesta. — Naslov pri upravi pod 5886.
Poljska KOVAČNICA
(Fcldschmiedc) naprodaj. — Naslov v upravi pod 5883.
Sadne mline
prvovrstne, preizkušane, po ugodni ceni izdeluje Rudolf RAVNIKAR — Radeče pri Zidanem mosta.	5745
POZOR, TRGOVCI!
Dovoljujem si Vas obveščati, da ne zamudite ob priliki ljubljan. velesejma oglasiti se pri tvrdki
Miroslav Blvic
Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
Zaloga šol. zvezkov, map, notesov, blokov in odjemal. knjižic. Cene nizke. Lastni izdelek. — S spoštovanjem se priporoča
M. BIVIC.
! Dva dijaka ali dijakinji
sprejme učiteljska rodbina j v Mariboru. - Naslov pove j uprava lista pod štev. 5875.
Moško kolo
in chkubrna ŽAGA n a -prodaj. - Poizve se pri MIKLAVC, Ljubljana, Ko-
menskega ulica 36. 5864
Pohištvo!
Naprodaj razno politirano pohištvo, obstoječe iz več komplet, postelj, kredence, kuhinjske oprave, železni štedilnik itd. — Ogleda se: Mestni trg it. 9, IL nadstr.
masmmmmam
Pozor obrtniki, kmetovalci! Mlini za domače mletje (pogon 2—3 KS) 50 kg moke na uro, velesejmska cena 9500 Din; na ogled in naprodaj: Podboj, Sv. Petra cesta 95.
Javna zahvala.
Pevsko društvo »ZORA« na Ježici pri Ljubljani se tem potom najiskrenejše zahvaljuje g. Rudi Vidmarju, njegovi soprogi Ivanki ter ostalim za njihovo naklonjenost napram društvu. — Odbor.	5867
Trocevka in dvocevka
malo rabljeni, proda KERN
—	Višnja gora 38. 5877
ŠT^lite klobuki
kakor ludi v vsrh modernih barvah v zalogi po nizkih cenih pri Minld HORVAT, modistka, Ljublj., Stari trg 21.
Stanovanje \
Samostoj, gospod išče stanovanje (2 sobi s kopalnico in pritiklinami, ali večje).
—	Ponudbe na upravo lista pod: »Samostojen« 5809.
KRATEK KTAVIR ~
dober glas, ceno naprodaj. Karlovska cesta štev. 26.
volno m irgovcet
Čuvena i največja fabrika sapuna n na&oj zemlii
ima«
ima izložene uzorke mirisavog i peračeg sapuna na Ljubljanskom sajemu paviljon E br. 58—60
Cjena in kvaliteta brez konkurenčne.
Na Trški gori
pri Novem inestu se proda krasen VINOGRAD z izredno lepo kazočim letošnjim pridelkom, hišo in vsem inventarjem. - Ponudbe na upravo lista do 15. sept. pod šifro »Vinograd 5879«.
Na prostov. jav. dražbi
se proda hiČ5l 39 v
-	IfflF- - lilo« KANDIJI z velikim vrtom, v nedeljo dne 6. sept. ob 11 dopoldne najvišjemu ponudniku.
-	Pojasnila daje: FRANC PERKO, Novo mesto. 5880
Umetne cvetlice!
krasne mirtne vence in šopke za svatbe, ročne šopke, nagrobne vence. — Umetno cvetlično listje, sestavni deli itd., svileni ter kreppapir ima razstavljeno na ljubljan. velesejmu
paviljon »E«
prostor 18—20 po konkurenčni ceni cvetličarna
»Podčetrtek«
lastnik Rado Pregrad.
I. Pok nas!.
I oetonor steklen, star., L.COIGIICU naprodaj Več pri M. Kurnik, Pražakova 3.
Narodna noša
(ženska), kompletna, se ceno proda. - Vpraša se pri hišnici, Pražakova ulica 3
(v hiši Zadružne zveze).
0[n198 —
krasni, barvasti, svileni TRIKOT ŽEMPER z dolgimi rokavi, razpošilja po povzetju (poštnina posebej) tvrdka HENRIK KENDA, Ljubiiana v najboljšem stanju, oba — Mestni trg št. 17. 5476 ...........'
NAPRODAJ
Radi opustitve trgovin«:
1 Wertheim - blagajna
z tresorjem, 170 cm visoka. Cena 8000 Din. 10 godbenik AVTOMATOV, in sicer: 4 z električ., 4 s težalnim m 2 s peresnim pogonom. Cen* 10.000 Din. - Ljubljana, Ko-lodvorska ulica 30, Kmeta«,
VOZ
in Maver
NAJBOLJŠE
se dobijo v restavraciji GROSUPLJE.
special. parfumerija in trgovina rokavic in nogavic — Ljubljana - STRITARJEVA
ULICA štev. 2.
PAVILJON »E« 49, 51.
CVETLICARNA
»PALM A«
(lastnik Franc Stres, Podčetrtek) — na velesejmu PAVILJON »E« 37, priporoča trijovccm CVETLICE ; in CVETLIČNO LISTJE — nitke (prtičke), vse zadevne predmete lastnega izdelka po konkurenčni ceni. — Trgovci dobe 10—25 odst. provizije.	5903
Ljubljana, Stari trg 14.
Velika izbera vsakovrstnih moških
in
kakor tudi vsakovrstnih volnenih ČEVLJEV za gospe in gospode.
ZPSF"" Najnižje cene. "^BC
croonM&aKn
dobro ohranjen, se takoj po ugodni ceni proda. — Poizve se v trgovini IVAN PERDAN nasl., Krekov trg.
oljnatih oseh, "PRODA Franc ISKRA, Vrhnika-MANJŠA HIŠA
v Ljubljani z enim praznini stanovanjem, se kupi tako). Ponudbe na upravo Hsta. pod šifro »Hiša« štev. 5808,
AUTOMOBIL
mali dvosedežni, zadaj pro« stor za vzorce ali za 1 sedež, skoro nov, zelo ekonomičen pri uporabi, solid« no izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa več-, jega voza proda. Pojasnila« A. Lampcit, Ljubljana, Krakov trg št. 10.	577*
laproclarHIšA'
s posestvom v Domžalah* Poizve se v restavraciji pri kolodvoru v Domžalah,
Fosefnlhl w\m\m
oglejte si veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev, orodja in strojev za rokodelce ter vsega v železninsko
stroko spadajočega blaga pri
Schineider <& Vercvšek
na Dunajski cesti štev. 16
Nilske cene T
Niake cene \
63
(Potovanje okoli svota.)
Francoski spfsal Jnles Verne. — Poslovenil A'. B.
Vsa ta storja je trajala več kot četrt ure na veliko začudenje Talkavovo. Indijanec ni mogel razumeti, kako je mogoče, da pride toliko besed iz enih samih ust. Nihče ni skušal prekiniti poveljnika. Toda, ker je neobhodno potrebno, da vsak narednik, celo francoski narednik, končno umolkne, je umolknil tudi Manuel. Preje pa je še povabil svoje goste v stanovanje. Ti so sc udali v usodo in bili predstavljeni gospe Ipharaguerre, ki se jim je zdela >dobra gospa«, če moremo rabiti ta izraz naših prednikov tudi tedaj, ko gre za Indijanko.
Potem, ko je goste že dodobra zrnu čil, jih je narednik končno le vprašal, odkod njemu ta čast, da so ga obiskali. Sedaj ali nikoli, če hočejo priti do besede. Paganel je začel po francosko, mu popisal vse popotovanje skozi Pampe in ga končno vprašal, zakaj so Indijanci zapustili deželo.
»Oh... nobenega!... je odgovoril narednik in skomizgniil z ramami. Zares!... Nobenega!... Mi vsi prekrižanih rok ... nič dela!
—	Pa zakaj?
—■ Vojska.
—	Vojska?
—	Da, državljanska vojska ...
—	Državljanska vojska?... se je zavzel Paganel, ki je nevede sam začel govoriti po »zamorsko«.
—	Da, vojska med Paragvajci in pokrajino Buenos Ayres, je odgovoril narednik.
—	No, in?
—	No, in Indijanci vsi na severu, za petami generalu Floresu. Indijanci roparji, ropajo.
—	Pa poglavarji?
—	Poglavarji z njimi.
—	Kai! Kalruol?
—	Nič Katrijela.
—	In Kalfukura?
—	Nič Kalfukura.
—	In Jančetruz?
—	Ni več Jančetruzak
Ta odgovor so sporočili Talkovu, ki je pritrje-valno prikimal. V resnici Talkov ni vedel ali pa se ni spomnil, da je državljanska vojaka divjala v dveh pokrajinah republike (pozneje se je vmešala še Brazilija). V teh domačih prepirih Indijanci nimajo ničesar izgubiti, pač pa veliko dobiti. Zato tudi niso hoteli zamuditi ugodne prilike za ropanje. Narednik se torej ni motil, ko je pripisal zapuščenost Pamp državljanski vojski v severnih argentinskih provincah.
Ta dogodek je popolnoma zmešal štreno lordu Glenarvanu, ker so padli vsi načrti v vodo. Zakaj, če je bil Harry Grant ujetnik teh poglavarjev, so ga brez dvoma odpeljali na severno mejo. Kako bi ga torej mogli najli? Ali naj poskusijo z nevarnim in skoraj gotovo brezplodnim iskanjem po severnih Pampah? To bi bil preveč tvegan korak, če bi se preje resno ne posvetovali.
Stavit, pa so mogli naredniku še eno važno vprašanje. Major je bil prvi, ki se je zmislil na to, med tem ko so se tovariši nemo spogledali.
»Gospod narednik, ali ste kaj slišali o tem, da so prišli Evropejci v ujetništvo pampskih poglavarjev?«
Manuel je malo pomislil kot človek, ki se hoče
nečesa spomniti.
»Sem,« je dejal.
—	Res? se je vmešal Glenarvan, ki se je razveselil nove iskrice upanja.
Paganel, Mac Nabbs, Robert in lord so obstopili narednika.
»Govorite, govorite, za božjo voljo! so klicali vsi vprek in ga zvedavo gledali.
—	Par let je od tega, je odgovoril Manuel. Da ... tako je... evropski ujetniki... na nikoli videl.
—	Par let, je povzel Glenarvan, saj se motite ... Dan nesreče je čisto ugotovljen... Britanija se je razbila junija 1. 1862., torej je od tega manj kot dve leti.«
—	Oh, več, več, milord.
—	Nemogoče, je vzkliknil Paganel.
—	Kako da ne! To je bilo ob Pepelovetn Cvu. Govorili so o dveh možeh.
—	Ne, o treh! ga je popravil Glenarvan.
—	0 dveh, je ponovil mirno narednik.
—	0 dveh! se je zavzel Glenarvan. O dveh Angležih?
—	Kaj še, je odgovoril narednik. Kdo govori o Angležih? ... Prvi je bil Francoz in drugi Italijan.
—	Italijan, ki so ga ubili Pojuči? je zavpil Paganel.
—	Da, jaz sem vsaj tako izvedel... Francoz rešen.
—	Rešen! je zavpil mladi Robert. Zdelo se je, da je njegovo življenje na narednikovih ustnicah.
—	Da, rešen iz rok Indijancev,« je odgovoril Manuel.
Vsi so pogledali na učenjaka, ki se je ves obupan udaril po čelu.
»Oh, sedaj razumem,« je dejal končno, »vse mi je jasno, vse sc da razložiti!«
—	Za kaj pa vendar gre? je vprašal Glenarvan ves vznemirjen in nestrpen.
—	Prijatelji, je odgovoril Paganel in prijel za roko mladega Roberta, treba se je udati v usodo. Strašno smo se zmotili, šli smo po napačni sledi. V tem slučaju nikakor ne gre za kapitana Granta, ampak za enega mojili rojakov, čigar tovariša Marka Vazella so v resnici ubili Pojuči. Gre /a Francoza, ki je večkrat spremljal te krute Indijance tja do bregov reke Colorado in ld jim je naposled srečno ušel ter se povrnil v Francijo. Mislili smo, da gremo po sledi ilarrvja Granta. sledili pa smo mlademu Guionatdu.«
(Dalje sledil
1=111=
111=1113

razama
TRGOVCI, ZAHTEVAJTE ViSORCE IN. CENIKE I
f Glavni trg 21
® (turpije) in raipi
izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naročila po zmernih cenah
pšlarna IVAN FIGAR,
r.Jubijana, Hrenova ulico Stev. IO.
Pri „SoIncu" K. Widmayer
Pogačarjev trg
Perilo, maoufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine en gross - en detail
PozorT
INTERESENTI I
Pozor I
Nova jedilnica se proda!
Kvr mi ni mogoče razstaviti na vzorčnem velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo izvedite ogledati na domu. Radi tega je tudi cena zelo ugodna.
Avgust Cerne, splošno mizarstvo Zg. Šilka 122.
m	priporoča se
1 gostilna pri ..KovaCo"
Ion	Kolodvorska ulica 29
Domača in srbska kuhinja. Vedno sveže pivo, sme-derevska in negotinska vina. Na velesejmu paviljon Osrednje vinarske zadruge. Mrzla in topla jedila.
Andfa Modic.
PenainH-outomobili danes neprenosljivi
za auto-takse
potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnejti. najtrpežnejSi in najcenejši pri
uporabi
Zastopstvo za Slovenijo
A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg 10
Štev. i 566-1925.
i(
vsem obiskovalcem velesefma
se priporoča prvorazredna
restavracija »LJUBLJANSKI DVOR
(poleg južnega kolodvora) fnovrsina domaČa ln primorsha huhtnla SPECIM1ITETA: pristni hraSKi teran in ?sah (lan P10R$WE RIBE Cene iaho nmertene
Spoštovanjem ROgd^Il Pupovac, lastnik
Zalivala.
Ob izgubi naše preblage soproge, sestre ozir. tele, gospe
■
Paviljone
v dekoracijo na velesejmu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5046
Razstavni paviljon »F« štev. 269—275.
Najnovejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šival, stroji, pneumatika in deli. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozič- | kov, Ljubljana, Karlovska 4. '
'»♦♦♦♦♦>«♦♦♦.......
Poravnajte naročnino!

Vsem obiskovalcem velesejma
se priporoča, da si ogledajo RAZSTAVO v paviljonu »I« St, 624 — kjer ie razstavila tvrdka
F, in I. Goričar - »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
predmete damske konfekcije lastnega izdelka in sicer: plašče bluze, oblekce, velike in otroške predpasnike itd. v krasni izbiri. — V tej trgovini se dobi tudi razno moško in žensko perilo po najnižjih cenah. — Geslo tvrdke >e: Mali, a tem gostejši dobiček. — Za trgovce posebno nizke cene !
5904
Veliki župan mariborske oblasli v Mariboru ie 7. odlokom z dne 20. julija 1925, O. br. 356-3 ugodil prošnji za dovolitev kramar-skih sejmov, to je:
v četrtek po pepelnici; dne 18. julija, in dne 24. oktobra vsakega leta. Na te dneve se bodo v bodoče obdrža-vali kramarski in živinski sejmi.
ŽUPANSTVO VELENJE,
dne 31. avgusta 1925.
P. n. banmlm zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/11.
Poslušaj, bebica moja!
Da je perilo lepo bleščeče in ima prijeten vonj, se mora prati vedno le z „GAZELA°-rrulom, ki je najboljši domači izdelel-'
Velesepmshe izložbe
fevlicv
m
Izjemne cene samo za časa velesejma: Damski špangerji, lak .... Din 160'— Damski špangerji, rjavi ševro . „ 160'— Moški, širni, polšimi ali amerikan. „ 220'— Deški in dekliški 26-30 . . „ , 40-_ Otroški špangerji 20-25 . . . . " 25'—
in vsi ostali čevlji in nogavice skoro za polovično ceno samo pri:
Ifrehov ara i©, i. nadstropje
Stari trg Štev. 20.	Ustanovljeno 1912.
Velika zaloga stenskih ur in budilk iz znane to« vanre »Junghaus«, precizne švicarske žepne ure. — Velika izbira zlatnine in srebrnine
NAJCENEJŠI NAKUP!
sLzalo«° na LJUBLJANSKEM VELE-SEJMU, PAVILJON G, PROSTOR 305
_dffI_Pr0t3a'a se na dr°hno in na veliko.
odvetnik in javni notar 434 DIAMOND STREET - PITTSBURGH, Pa. U. S. A.
Izvršuje hitro in točno vse posle v Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti izterjatve zapuščin, odškodnin in zavarovalnin. »Sodelujo z odvetniki v domovini za vse posle v Ameriki«.
Dopisovanje hrvatsko.	Pazite na točen naslov!
■■■■■HBBWHMB8IBEgiiaaBBIBaEBgMBBSIga«
:IIIEIII~tll:
■m=f?i;
ilNsIlIslHEIIIsl
IEIII
Ljubljana, Gorupova ulica 17. — Telefon 621.
Izvršuje najceneje
vse naprave za sledenje premoga.
Čistilce patent »Neckar«. — Duplex - Mono,
kontrolni aparati gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave. — Centralne kurjave itd.
Najcenejši nakup bakrene žice in ploščic za oblaganje zidu in tal.
liift.fft
vs
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Metelkova ulica 13	Telefon 110
priporoča
pravi malinovec, limonov sok, arome za ncalkoholne pijače, sadne eterc, csence za rum itd.
prvovrstna, trpežna, izdelujem po najnižji ceni po naročilu.
ISKRA - Vrhnika
-»t

■U
m
l!S
kleparstvo, kovinarstvo, vodno instalacijsko podjetje, industrija pločevinastih izdelkov, čistih kakor litografiranih
UIIDUANA, Polfansfca cesfa 8
Poselite rszsšavo v paviifonu „1"
Cene najnižje!	Delo strogo solidno!
ElilEHSE!
8SHžS»l51»=HI=mSM5lllSIII5m
Frančiške Tržan
trg, soproge in posestnice v Šoštanju 38
ki se je 26 avgusta t. 1. po dolgi in mučni bolezni preselila v boljšo večnost, okrepčana s sv. zakramenti, nam je dolžnost, da sc naj-prisrčnejc zahvalimo vsem. ki so rajnko obiskovali in tolažili v bolezni, enako vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja skušali ob smrti lajšati nenadomestljivo izgubo. Zlasti pa se najudaneje zahvaljujemo g. patru Odilu iz Nazarij, čč. duhovščini, vsem darovateljem krasnih vencev kakor tudi vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so nepozabno rajno spremljali na poslednji poti.
V srcih vseh, ki so poznali in ljubili blago pokojnico, ji bndi ohranjen trajen spomin.
ŽALUJOČI OSTALI.
Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Čeč.
»S
vino IR ka^o ¥
m« B	nor H u s s i %
11
^ ona mm mr mm ssri osa a/ss« oran ersi »»uro msm mam »mu ama man i
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovco
mili d,

irna
ustanovljena leta 1688., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zamevagfe cenih!
igBBBBBBBHBBB«B»!!8fiCIBtiBaBBBBBff
m
_Z N I Z A W E CENE H
Najbolje se kupi brez dvoma »Pri nizki ceni"
IONACŽAiGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 3
Nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor-nogavice za dame — velika izbera potrebščin za šivilje — kakor razne nakite, trese, svile, vezenine itd,, dalje velika izbera potreb, za krojače.
0 ■
■
m
H
m rw Z N I Z A N E CENE TMO ■ B	B
BaBBninBRKIffiR&ttSRBBffIBaBBBnflBBBB
Urednik: Franc Tcrseglav.