^ dan r««n .oboi, n*Wj Mr. prazniku*. I ,jtiiy ezespt Saturdaja, and HoHdajr* PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniiki proalorl: ' 2607 South Lawndalc Ava. Offlca of PubllcaUont 2657 South Lawndaie Ava. Telephone, Rockwall 4904 Cena lista je |6.00 t , lui—fc. th. A« .f 0oyrtM ol U*rtk V UTI. CHICAOO. ILL.. PETEK. ti. OKTOBRA (OCTOBER 34). 1941 Subscription $8.00 Yrarly ŠTEV.—NUMBER 208 Acceptance for mailing at ipeclal rate of postage provided for in »ectlon 1103, Act of Oct », 1917, authoriaed on June 4. 1910.» tiske čete odbile nemške BJJS™* »pade v tlveh sektorjih | industrijah Stalin odttavil maršala Timotenka in imeno-n\ generala Žukova za vrhovnega poveljniki lovjetakih armad na zapadni fronti. Berlin trdi, da to prvi vojaški oddelki oddaljeni |Ain0 35 milj od Moskve. Cez 85,000 Nem-»V ubitih in ranjenih v bitkah pri Taganrogu Senat sprejel pomožni načrt Lik?«. 24. oktv—Vrhovno o je danes žjutraj na-da so bili nemški na- m'pozicije ruskega vojaki v sektorjih pri Mo-in Malojaroslavesu, kjer grdite bitke že pet dni. v«! se glasi, da so ruske obdržale svoje postojan-na severozapadni strani in pri Kalininu. bitke se nadaljujejo na i fronti. Kalinin, ki leži 95 pverozapadno od Moskve, ralinah. Rusija, 24. okt.— je odstavil maršala Timo-kot vrhovnega poveljnika tskih armad na zapadni li in na njegovo mesto poli generala Gregorija K. Žu-Ali je TimoSenko dobil i pozicijo, ni znano. O 2u-pravijo, da je izkušen in tben poveljnik. 24. okt.—Nove čete so »riene v ofenzivo na mo-sko fronto, da zlomijo odpor oborožene sile. Nacij-krogi pravijo, da so prvi od-■ oddaljeni samo 35 milj od ne, zaeno pa so priznali, da ade naletele na močan od-di so pred Moskvo litrd-btere bodo morali zavzeti. Is. 23. okt. — Nacijski io priznali, da so snežni iji zavrli vojne operacije na pri Moskvi in da Rusi na-njtjo pozicije nemškega vo-na leningradski fronti, io dosegli uspehe v Don-talini, kjer so važna in-tnjska središča. io poveljstvo poroča, »prodiranje v Donsko kot-»Mjuje po načrtu, dočim M iz drugega vira glasi, Nemci naleteli tudi tu na | V Donski kotlini so premogovna polja, rud-kleza, nikla, mangana in krogi so naglasili, da *«ti z moskovske fronte kujejo, da se operacija kljujejo. List Angriff pi-Hoskvi kot obleganemu ». da so bile ruske obrambi* prebite v nekaterih * trdi pa, da je Moskva od vseh strani 'Berlinu objavljenega poro- * nzvidno, da so nemške * .okupirale ruske pokra- ■ producirajo 70 do 80 od- * materiala, ki ie potre-P" izdelovanju orožja in 1 °preme. 23 okt — Danes zju- *j»vljen komunike pravi w Tanganrog, prisUniično 06 A*'vskem morju, iz-n toda ruske čete, ki so F*1^ na drugo bojno čr-» ttvrNle več uspešnih ha-J** pozicije sovražnika in (J^J^le velike izgube. Cez r*mikih vojakov je bilo ""»»jenih v bitkah, pre- Vsi nemški poskusi, da prodro naprej proti Moskvi, so se izjalovili. Ljute bitke se nadaljujejo pri Možajsku in Malojaroslavesu, 57 milj zapadno in 65 milj južnozapadno od Moskve. V okolici Kalinina, 95 milj se-verozapadno od Moskve, so ruske armade odbile nemške napade na svoje pozicije in vrgle sovražnika nazaj z velikimi izgubami. Tobruk. Libiji, 23. okt. — E-note britske bojne mornarice so bombardirale pozicije nemškega in italijanskega vojaštva na libijskem obrežju. Topovi so izbruhali na tpne eksplozivnih izstrelkov, toda Nemci in Italijani niso odgovorili na napad. Nobena osiščna topniška baterija na obrežju se ni oglasila in nobeno letalo se ni pokazalo v teku bombardiranja, ki je trajalo dve uri. Angleško poveljstvo v Kairu, Egipt, je namignilo, da se bo kmalu pričela velika ofenziva proti Nemcem in Italijanom na copnem. London. 23. okt. — Raztegni-tev ameriške pomoči Veliki Britaniji jf bila omenjena v teku debate v parlamentu. Z denar-Offl, ki ga* je Vetlka Britanija dobila od Amerike na podlagi posojilno-najemninskega zakona, se je pričela gradnja ^ štirih mornaričnih baz v Artgliji, severni Irski, Walesu in na Škotskem. Kraji, kjer grade baze, niso bili omenjeni iz razumljive jga vzroka. Novica o gradnji baz je bila objavljena potem, ko je laborit R. R. Stokes sprožil vprašanje glede oddaje teh v najem Ameriki. Stokes je zahteval od premierja Churchilla zagotovilo, da x> parlament informiran o pogajanjih. "Najbrže se vsi strinjamo z idejo, da se Amerika lahko poslužuje angleških baz vendar sem prepričan, da bi nastala opozicija, če bi Amerika dobila baze v najem za dolgo dobo," je rekel Stokes. * zapustili Tangan-MBerkn je poročal, da so n T* "kupjrale Tangan B *t<>bra.) ' I jr-'"* 30 milj zapad C ''^O važnega indus-»Hišča. Radijsko po-^T»«*rske agenture Taas * * hilo 175 nemških ' v bitkah pri ry <>« u. do 20. ok- ""»jetski letalci v na-Z':"'^ vojaška leta-11 » mikih bomb- Rim. 23. okt. — Poroča se, da se italijanske čete zbirajo na obrežju, kjer so bile že prej postavljene topniške bsterije in zgrajene utrdbe, da se Italija zavaruje proti možni angleški invaziji. Nove čete stalno odhajajo v obrežne pokrajine, ne v Rusijo in na druge fronte, dasi še ni nobenega znamenja, da se Velika Britanija pripravlja na invazijo. Fašistični urednik Virginio Gayda je zanikal trditev Bre-ckenridga Longa, ameriškega državnega podtajnika, da je Hitler začel pritiskati na Mussolinijs, naj pošlje milijon vojskov na ruske fronte, ds se nepokoj med Italijani razširjs in odpor proti Nemcem narašča. Gayda je obdolžil Longa in Rooaeveltovo sd-min ist raci jo, da skušata provo-cirati sociatoe in politično re-volto v Italiji in jo odtrgstl od Nemčije General VVood napadel Rootevelta WA8HINGTON. D. C„ 13. okt. —Senat je danes sprejel drugi posojilno-naJemnlnakl načrt, kl določa dodatno vsoto t5.985.000. 000 ss pomoč Veliki Britaniji In drugim dršavam, kl ae bore prati oelšču. nakar je bU poslan nlŠJl zbornici v odobritev. Za načrt je glasovalo 43 demokratov. 15 republikancev la eden neodvlsneš. proti pa devet republikancev, trije demokrati ln eden progresivec. Debata o načrtu je trajala štiri ura.. Chicago. 23. okt. — General Robert E. VVood, načelnik odbora America First, organizacije, ki vodi agitacijo proti vstopu Zdru ženih držav v vojno, je zahteval, naj kongres, ali pa ljudstvo pri splošnem glasovanju, odloči, ali gre Amerika v vojno ali ne. Zahtevo vsebuje pismo, katero e VVood naslovil predsedniku looseveltu. V tem pravi med drugim, da ustava govori, da od očitev glede vojne zavisi od kongresa. Če se bo kongres izrekel za napoved vojne Nemčiji n Italiji, tedaj se odbor Amerl ca Pirot ne"bo upirtt, temveč sprejel odločitev. General je prej podal iatfavo, vsebujočo ostro kritiko Roose-veltove zunanje politike, Predsedniku očita, da polagoma potiska Združene države v vojno, od katero ameriški narod ne bo imel koristi, temveč Škodo. Washlngton. D. C.. 23. okt. — Senator Gerald P. Nye, republikanec iz Severne' Dakote, je dejal, "da bi Rooseveletova administracija pozdravila bodoče napade na ameriške parnike in bojne ladje, ker hoče zaplesti deželo v vojno." Nye je izrekel to obdolžitev pred delegaci newyorške podružnice odbora America First, ki se je oglasila v njegovem uradu. New York, 23. okt. — Sem dospelo poročilo, ki pa še ni bilo potrjeno, oe glasi, da je bil nadaljnji ameriški parnik potopljen v severnem delu Atlantika. Ta je bil W. C. Teagl«. I«*"1' Standard Oil Co. Pet francoskih parnikov potopljenih London. 23. okt. — Pet francoskih parnikov je bilo potopljenih v vojnih conah Sredozemskega morja od meseca junija, je izjavil Dingle Foot, tajnik ministra za ekonomsko vojno, v parlamentu. Parnike so potopile angleške bojne ladje po ugotovitvi, da so bili naloženi z bojnim materialom in na poti v severno Afrlko.# Vlada apelira na delaib ce in delodeijalce m sodelovanje ZVIŠANJE MEZDE - RUDARJEM Jl> " Waahtngton, D. C-. 23. okt. — Urad za produkcijo bojne opreme je obsodil stavfce v obrambnih industrijah in naglasil, "da so največja pomoč agresorjem, ki jo morejo dobiti," zaeno pa je | apeliral na voditalje unij in industrij za sodelovanje, da oe pospeši izvajanja obrambnega programa. Urad pravi, da u-speh programa zavisi od kooperacije delavcev in delodajalcev, kar je naglasil tudi predsednik Roosevelt v svojem nedavnem govoru. Urad je ponovno izjavil, da so bili federalni odbori ustanovljeni z namenom, da ae nastali konflikti med delavci in delodajalci izravnajo na miren način. Ti so pripravljeni poseči v vsak spor, da se odvrnajo stavke v o-brambnlh industrijah Blrmlngham. Ala.. 23. okt. Federalni posredovalni odbor je priporočil zvišanja mezde rudarjem, ki so u poslani v premogovnikih v tej državi. Okrog 22,000 rudarjev, članov unije UMWA, je zastavkalo v premogovnikih Republic Steel Corp. zadnji pondeljek. ko je bila tahteva glede z vikanj a mezde za 40 centov na dan odbita. 8ad#ija dnevna mezda je 5.50. Bojazen je, da se bo stavka raztegnila na druge premogovnike. Odbor je priporočil takojšnje zvišanje mezde za 25 centov, nadaljnje zvitanje 15 centov pa v aprilu prihodnjega leta." Voditelji rudarjev in, predstavnik! operatorjev se bodo danes sestali na konferenci v Birmingho-mu ln razpravljali o priporočilu odbora. Pittsburgh. Pa.. okt. — U-radnlki rudarske unije UMWA so oklicali stavko v takozvanih "kaptivnih" premogovnikih, ki ki jih operirajo jeklarske kom-ipanije, katera se začne prihodnji pondeljek. Rudarji bodo šli v boj za zaprto delavnico. t Okrog 43,000 rudarjev Je stav kalo teden dni zadnji mesec, na kar je bilo s posredovanjem fe deralnega odbora doseženo premirje in so se stavkarjl vrnili na delo Tridesetdnevno premir jc poteče v soboto in John L. Lewts, predsednik UWMA, je obvestil lederslni odbor o okli-cu stavke, če kompanije ne bodo pristsle na zahtevo glede zaprte delavnice Domače Nov grob v Montanl Red Lodge, Mont. — Po treh dolgih letih boleani je 18. oktobra umrla Ana Sapec, stara 48 let in rojena v Goljah, Cateš pod Zaplazom. Tu zapušča moža, aina in hčer, v stari domovini pa dva brata in seetro. Bila je članica društva 81 SNPJ. Ia New Yorka Brooklyn, N. Y, — Dne 17. oktobra je tu umrla Mary Muh-viČ po dolgi in trpljenja polni bolezni, Stara ja bila 74 let in rojena v Jelen j i vaai pri Staram trgu ob Kolpi v Bell Krajini. V Ameriki je bivala 44 let. Veatl la Clevelanda Cleveland. — Dodatno poročilo o nesreči 27-letne Rose Kar-pinae, katero je 2. t. m. do smrti povozil avtotruk, ko je šla na dalo, ao glasi, da ja bila rojena v Clevelandu in zapušča moša, hčerko, očeta, brata in tri oa-stre. — Dne 22. t. m. je umrla Terezija Prijatelj, stara 53 lat. It Jolleta Joliet, 111. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Ana Kirin, stara 60 let in rojena v Rooalnicah ob Treh farah pri Metliki v Bali Krajini. Njeno dekliško ima ja bilo Panjan. Tukaj ja bivala čei 40 lat in zapušča moža, štiri oi-nove, brata in oestro, drugod po Ameriki pa Še štiri brate. — Dalja je prad dnevi umrl Jarnaj MuhlČ, star 73 let, kl je tu bival 40 let in sapuŠČa aina in hčer. PoaiMrlvanake veatl Johnotown, Pa. — Dna 17. t. m. ja tu umrla Johana Intlhar, roj. Korenčič, stara 59 let. Tu zapušča moža, tri sinove ln hčer.. Smrtna nesreča pri dolu Nevv York. — Frank Kralj, star 49 let in bjvajoč v St. Al-banau, Long Island. ja JO, oktobra pri dehi padel i neke hiša in se ubil. Kaj je povzročilo nesrečo, ni znano. _ Is J talnega Illlnoiaa Orient, III. - Pred kratkim je tu umrl Frank Grli, star 68 lat in rojen v Eilenswaldu na ftta-jerskem. BU je član bivše SSPZ. Wickard svari pred inflacijo Načrt gloda kontrola can 66,000 angMkih ujetnikov v osthimh taboriščih London, 22. okt.-U rešljivega virs se poročs. ds znsše število vojnih ujetnikov iz vseh delov britakega imperija, k. *e nahajajo v italijanskih in nemških taboriščih, 66,000. Zid je lahko postanejo "Arijci" v Italiji New York. — U Lizbone, Por tugalska je prišla vest, da židje v Italiji lahko postanejo priolni Arijci", če plačajo »0.000 Ur (okrog $15.000). Vodilni fašisti so se že dogovorili z notranjim mi-I nistrom glede izdajanja certift-| katov "arijanstva" za to vsoto Poročilo ne omenja, koliko Židov 1 lahko sli hoče plačevati to ceno, | da se izognejo persekuciji. Ses 11 le, Wash.. 23. okt. - O-krog 7000 članov unije Welders St Burnem Je zastavkalo v ladjedelnicah Associsted Shipbulld-ers, Lake Dry Docks Co. tn Sest-tle-Tacoma Shipbuilding Corp. v znak protesta proti odloku sveta kovinarskih unij glede premestitve 177 delavcev v ladjedelnico VVashington Shipbuilding Co. v Houghtonu. Uradniki | ladjegradniikth kompanlj so izjavili, da Je bil obrat parallziran zaradi stavke, ne pa ustavljen Kompanije imajo za več milijonov dolarjev vladnih naročil. Angleški delaveU vodja pride v Ameriko I Lizbona, Portugalaka, 22 okt. —Clement R Attlae, člen Chur-chillovega kabineta in vodja angleškega delavstva, je doepel aem s letalom iz Londona na svoji poti v Združena država. Attlee se bo udeležil konference mednarodnega delavskega ura-da v New Yorku. Waahlngton. D. C.. 23. okt. — Poljedelski tajnik Claude R VVickard je izrekel svarilo, da Amerika lahko zdrsne v prav ta ko škodljivo inflacijo kot Ja na stala po zaključenju prva ove tov ne vojne, če kongres na bo storil nobenega koraka, da jo prepreči. On je priporočal opre-jetje načrta glede kontrola cen "Vzporedna črta rned ipfvo ln drugo svetovno vojno, kolikor se ta nanaša na cene poljadalokih pridelkov, vzbuja bojazen," Je dejal Wtckard pred člani kon grešnega bančnega odseka. MAk cija, da se prepreči Inflacija, Je potrebna." Poljedelski tajnik Je dajal, da se popolnoma strinja s načeli predloženega zakonskega načrt« za kontrolo cen. Ta bo dal, če bo sprejet, administraciji oblast postavitve stropa nad eensmi potrebščin. VValker se je izrekel proti postavitvi stropa nad mezdami, ker to ne bi bilo prskti< no. On Je napovedal, da bo produkcija pridelkov dosegla Vlšfk v prihodnjem letu Ameriška pomoč španskim revežem Razpečevanje živeža med prebivalci Madrid. 23. okt—Misija ameriškega Rdečega križa jO v zadnjih šestih mesecih razpečala 20,000 ton živil v vrednosti $4,-000,000 med španske reveže. Načelnik misije je upokojeni ameriški vojaški čaatnlk Carv Cro-ckett, ki ja naznanil, da so bile zadnje zaloge živil razpečane v madridakem dlstriktu. ' Neki drugi uradnik ameriškega Rdečega križa potuje s karavano tovornih avtov po Španskih provincah, v katerih jo beda največja. Polag šivil dostavljajo avti kvlnln ln druga zdravila bolnišnicam in klinikam. Cro-ckett ima osem pomočnikov, ki ga spremljajo na potovanjih po španskih pokrajinah. On Je dejal, da se največjo pomanjkanje oppža v južnih španskih pravim cah. Odkar je v Španiji, Je s svojimi tovornimi avti prepotoval čez 33,000 kilometrov. Obiskal ja governarja vseh provinc, pomožne urada in stradajoče prebivalce v vseh španskih krajih. Dogovor med ameriškim Rdečim krišam In špansko vlado vsebuje določbo, da slednja ne sme eksportirati plenice, moke in drugih živil, ki Jih Rdrti križ razpečava med revete. Razpečevale! doba potrdila od podružnic državna pomožne organizacija AukIUo Social, da so bilo živila razdeljena v smislu navodil Rdečega krila. ' Crockett sodi, da ameriški Rdeči krik nasičuje najmanj mi Ifjbn španskih revežev. Bre* ameriška pomoči bi bilo beda v Španiji večja nego Ja. Ameriški tanki prihajajo v Afriko Dotok bojnega materiala sa povečal Kairo, Egipt, 23. okt. — Brit-ska udarna sila v Afriki stalno narašča, kar Je v veliki meri za sluga Amerike Na atotine ame riških tankov ja že prišlo v afrl ške luke poleg drugega orožja in bojne opreme. Ameriški par niki, naloženi z bojnim materia lom, prihajajo dnevno v afriška pristanišča. premer pet ain apelira na francoski narod Minimalna mezda v lesni industriji Washington, D C., 2J okt -Adminietracija mezd no-ur nag« zakona )e naznanila minimalno mezdo za delavce v lesni In pohištveni industriji. Minttnaln« plača v lesni industriji Je 35 centov ns uro. v pohištveni pa 40 centov, Odredbe stopi v veljavo 3. novembra. Novi pomoli so bili zgrajeni, da se pospeši razkladanje tovorov s parnikov Na tisoče ton ameriškega materiala je razloženih dnevno v pristaniščih Težk tanki oo pripravljeni na takoj šnjo akcijo, Kakor hitro ao spu ščenl na pomole, jih zaaede i/.ur jeno moštvo in odpelje. Bojni material dovažajo par« nikl vseh vrst. V promet so bili potegnjeni tudi oni, ki so poči vali v lukah več let Potrebna popravila so bila izvršena na teh parnikth In /daj igrajo važno vlogo v trsnsportacljl bojnejpa materiala. Poleg tovornih |>arnlkov pri hajsjo v afriške luke tudi voja ški transporti. Britske posadke v Afriki ao bile ojačsne s prt hodom novih čet iz Anglije, Avstralije, Nove Zelandije,, indije in drugih delov btit«k<-ge imperija. Mogočna oborožena sila je koncentrirana na Bližnjem vzhodu In pripravljena na spopad s sovražnikom, Šestnajst 41komunistovt* ustreljenih v Rumuniji lierlin, 23 okt. - Časnikarska agenturs DNI) poroča Iz Bukarešte, "da Je bilo šestnajst članov komunistične teroristične grupe ustreljenih v Beterabiji Ob Kidbo j' t*reklo vojno sodišč* v Chiaenajp. Drugi nemški častnik umorjen v Bordeauxu EKSEKUC1JE "KOMUNISTOV'1 V ' , BELGRADU i ...... VICHY. FRANCIJA./ 34. okt. —Petdeeet Franeoaov je bilo danes sjutraj ustreljenih aa umor nemlkoga polkovnika Friodrl-cka Holtaa. ki je bil uatreljen sadnjl torek v Nantesu. Ekaeku-cUe Ja odredil gaaterol Otto voa Stuelpnagel. nemški vrhovni poveljnik v aasedeal PreaeUL bar morilci polkovnik« la alao bili prijeti. Petdeset francoskih talcev ja bilo ustreljenih sadnjo sredo oa umor Holtaa. VichT,* Francija. 23. okt. — Premier Petain je sinoči apeliral na Francoze, naj otore voe, da ae konča terorizem in napadi na nemške vojaške častnika in s tem prepreči nacljoke reprlsa-lije. če se bodo odavaii, bo rešeno življenje čes 150 talcev, ki Jim preti eksekucija, Petain ja naslovil apal francoskemu ljudstvu, ko jo biHnfor-miran, da je bil nadaljnji nemški vojaški čaotnlk ustreljen v Bordeauau. Ime tega častnika nI bilo objavljano, fttiri osebe oo g*r napadle in ustrelila na oatti St. Gaorges in po dajanju pobegnila. "Odkupnina jo otralnaJa ra-kel Petain. "!i dno orca apoli-rtm na vas, na pehaj ta Francija v ifoorečo, S sklenitvijo premirja omo odložili orožje Prijeti ga ne smemo več In potlokati ga Nemcem v hrbet. Storita voa/da bodo zločinci prijeti in kaznovani. To zahteva dolftnoat. Najdite enega zločinca in relilt boste Življenjo sto Franooaom." Premier Je namignil, da su-nanji agentje podžigajo naoilja proti nemškim »vojakom. Polag Petaina Je apeliral ia konec terorizma tudi admiral Darlan, podpredsednik vlado ln lunanji minister. Nacijske avtoritete v Bor-deauau so uveljavila otroge u-krepe Nobena oseba oa na ome pokazati na ulicah od oedme ure zvečer do osme ura sjutraj. Voe trgovine in gledališča bodo morala zapreti vrata, ko oa bo vršil pogreb umorjenega nemškega častnika., Detajli gleda eksekucija 50 francoskih talcev za umor nemškega polkovnika Friedricha Hoitza v Nantesu nloo bili objavljeni. Doznava sa la, da Je bilo več sto oseb aretiranih v policijskih navalih, ki oo bili odrejeni po umoru nemškega častnika Zagreb, Hrvaška. 33 okt. — Srbski list Novo Vreme poroča, da je bilo dvesto "komunistov in Židov" ustreljenih v Belgradu zaradi nspada na dvo nemška vojaka 17. oktobra. Anglija vrne parnike Ameriki Waahmgton, D C., 23 okt. — Notranji tajnik liarold L. Ickes je nssnanll, da bo Anglija vrnila nekaj parnikov, kater* si je "izposodila," Ameriki, Ona je dobila 50 parnikov za prevažanje olja m gasolina ln od teh jih bo vrnila petnajst. Avstralija zasegla sedem osiščnih parnikov Melbmlrne, Avstralija, 23 okt Mornarični department poroča, da je avstralska bojni mornarica zasegla »edem nemških tn Halljfftakih parnikov v Per-zijakem zalivu. PETEK 24 Glasovi iz PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE Organ of and published National Smrti Maalov na vso. kar taee st PROEVETA 2017-li So. Lawndale An» MEMBER or THE VEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (October 21, 1X1), pole« na naslovu pomeni, da vam j® . tom datumom potekla naročnina. vito jo pravočasno, da so vam liat ae ustavi. Pano- naselbin 'Blp Toorfo" , Cleveland.—:Še p red no sem odšel na pot po Illinoiau in na proaAsvo jednotinega dneva v Chicago, mi je otaal "Big Tony" iz Callfomije, da se ie fura Um po romantičnem fapedu proti »alt Lake CKy*u, Utah (najlepša mas to v Ameriki). Pisal je, da ata z njim njegova boljša polovica tal njegova zvesta spremljevalka Koneertina in te bo šlo vsa po areči, ae prifurajo na 12. konvencijo SNPJ v Pittsburgh. Zabičil mi ja, naj o tem ne pišem, ker hoče konvencijo presenetiti, kar se mu jc tudi posrečilo. In rca se ta mrha znajde med slavnimi delegati ln delegatinja-mi tar glavnimi odborniki. Ze prvi dan je mnoge presenetil s svojo koncertino v Slovenskem domu na Butlerjv in 57. cesti. Kot sem slišal, je takoj imel veliko druščino, ki je pleaala kot za stavo ali tekmo. "Večni popot bi ga radi videli. Več izmed njih so imeli tudi pripravljena prenočišča aa Tomšičeva. Prevoziti toliko tisoč milj, videti toliko driav in obiskati toliko mest kot sta jih ona dva, niao mačkine solze. Bodita pozdravljena od podpisanega in od moje Cilke in še nu svidenje! j Anton Jankoviob, zastopnik Izboljšanje socialne zaščite Predsednik Rooeevelt je pred kratkim avetoval voditeljem svo-1 nik" in moja vaaala skupina smo j« stranke v kongresu, naj izboljšajo sistem federalnega socialne-1 bili tiati večer na zabavi goepo-ga zavarovanja. Njegovo priporočilo ja, da se staroatno zavarova-1 dinjskega kluba v Syganu. — -..X,----—u ui i- (»0B MVI.I T «m„ Tonyjem" ava se sešla kajpak kot dobra aaaljaka (ne vam, n egiT in "br ezposelnoat nega zavarovanja. Ko bodo v«i U uključeni, I ali naju je tudi bogec vesel); Naj-bo število oseb na podlagi zakona socialno zaščite prekoračilo flO prvo ava ai z mrs. podala roke, 'nakar pravi Tony: "Daj mi no H xavarovanja. Njagovo priporočilo )a, aa se siaroeuio ^avaiuvs- umja*ega s»uu» v nje raztegne na 27 milijonov oseb, ki danes še nimajo tega zava- Z "Big Tonyjeir ruvanja* to ao teiaki na farmah ln hišni nameščenci (hlapci in šele v nedeljo, kaj dekle) ki so po sedanjem zakonu socialne zaščita izvzeti iz ataroat- prijatelja in veeel Kako Ja bilo aa konvenciji Gllleepte. I1L — Ne morem drugače, kot da tudi jaz nekoliko spregovorim o 12. redni konvenciji SNPJ, na katero , sem prišel po združitvi a SNPJ in sem s tem poatal dvakrat član jednote. .... V pondeljek zjutraj smo bili med burnim aplavdiranjem sprejeti kot enakopravni delegatje SNPJ Vršile ao ae združitvene formalnoati, kot običajno ob takih prilikah, in govori nekaterih glavnih odbornikov obeh organizacij. Prešlo sa je na volitev konvenčnih uradnikov ln odbornikov, kar se je izvršilo tako hitro, da sem mlalil, ča bo šlo vae tako lepo gladko izpod rok, bo konvencija zaključena v sedmih, osmih dneh. Kmalu potem, ko so konven-čnl odborniki zasedli svoja me- na površje vprašanje s**-]ma. Gotovo sta ga spremljali membe imena, o čemer se je rsz- tudi mrs. Udovich in Kati Mal-pr a vijak) ves Ap za in proti, za nariah. In spremljala ga je tudi in proti, da aa ae nekateri že na- j iivina, ker so šli kmetje ravno s veličali poslušati in so postajali I semnja iz Semiča in se ustavili nervozni. Pri gradu, Na tistem velikem Lahko rečem, ako bi bil kon- pogrebu je bilo gotovo pet tisoč venčni predsednik tako strog pri ljudi. tej razpravi kakor je bil pozne- Prvo nedeljo po pogrebu so po je pri pravilih, bi b4l prihranil V9eh okpliških župnijah -vSe-organizariji tisočake. Vi ste ve- miču, Podzemlju, Metliki, Čr-deli, da vas je bilo tri četrtine, noml j u ln še drugod7— ozna-zvezinih delegatov pa ena četr- nin * prižntc, da vsi tisti ki s, tina, pa še tisti niao bili vsi za U^ na protestantovski pogreb, ne spremembo imena. Ko bi bil bodo dobili odveze pri veliko-predsednik dal na glaeovanje po Ločiti spovedi. Kaj bo zdaj? so eni uri debate, M bil doeefel Ltarši rekli vsi oplaaeni, ko so isto kot je po celodnevni debati priSIi od prve maše. Mi mlajši in ime bi bilo ostalo isto kot je gmo ge smejali. Res so nas pla-sedaj — StNPJ. šili na vse načine. Ko je prišel Pri teh diskuzijah sem hotel ču spovedi, amo pa vsi skupaj imeti tudi jaz besedo, ali bil aem pozabili na tiati "greh", spoved spregledan mislil aem, da zato, Lj^ jn mi "grešniki". er nisem imel dovolj velike Zapeli smo večkrat: "Nič druz-številke, ali pa da zaznamovale! ga n9 ^m strila kot v klošter številk mislijo, da držim tableto k^ šla> bom nunca in narobe. Pozneje sem dognal, da molila bom fcoga _ če bodeš t temu ni bik) tako. nunca, jaz bom pa menih, po- Ko je po dolgem čaau med tem bova spala skup, saj to ne drugim prišla na vrsto 13. točka, bo greh." bil rad videl, da bi bili vi Agnea Paaarich vsi cenjeni bralci med nami in | 723 Clarkson ave. naa poslušali. Radoveden sem, kaj bi vi rekli. Za osem mest I Mqhrepenenje po vem, da je bilo prijavljenih, kar JL, , j „ žtj ■ »» ni nič alabega, kakor tudi ne za- Ameriki in doživljaji govori in nasveti do neke me- VIII. e; ampak kar je če?z mero, je pa w#at Middleaex. Pa.—Naj na preveč. In kaj vae se je oblju- daijujem svojo povest. Moj so-bovalo od strani zagovornikov rodnik Ant0n Boh se je ženil i tega ali drugega mesta — povsod kdnarico w služila pri Bona krasni razgledi, ob katerih se bo -u Ker ^ jc ^^ namenil i divila delegacija prihodnje kon- Ltari krajt je imel ^lun na pro-vencije, ljudje izredno prijazni, daj žena ki je biia vajena de mUijonoV' , . 4 .. _ . taco, večni popotnik." Podal sta, je prišel telegram izSgrtng- pivo izvrstno, klobase in potice L nagovorja Toneta, naj kupi Strokovnjaki, ki dajejo nasvete vladi in a kateri^se je R^- l m mu g pr^ombo naj jo fielda, 111., od zavarovalniškega pa Uke, da bi jih še angelji s 5fliun ^ BoJnWča> oziroma kar je valt aporazumel glade amendiranja zakona socialne asaaate, so ^ stisne, ker so mi jo že......... ........ mnenja, da je bal zdaj najboljši čas za ta korak. Veliko število Kj iUgkaH yeč ^ Predfta. novih zavarovancev bl prinealo nova milijarde^ dolarjev v ekiad yil Mm gg mojim prijateljem in federalnih pokojnin ln podpor. To pomeni, da bi vlada na ta prijsteljicam lz raznih držav, ki čin dobila dohodka od velike masa delavcev, katerih na more di- ^ j^j ^ ga 0§efcn0 BpoZnajo rektno doseči z dohodninakimi davki. Na drugi strani pa bi ta|g g0pr0g0 vredi in Tony je bil {velika maaa najnižje plačanih delavcev prišla v okvir socialne i po^n 2 njlml zelo 2ap0gien. Ko zaščite, kar bi Ji zelo koristilo. Dajatvo, da ja 27 milijonov delav-1 gem mu predstavil nekega dele-cev še vedno zunaj aocialne zaščite, ni nič kaj demokratično jn g*ta [z Minnesote, ki je po po-veliks luknja na zakonu socialnega zavarovanja. stavi majhen kot jaz, se ga je Vlada aa že m^ece trudi, kako bl zajezil, vsak pojav tefMje. Ta nevarnost je zmirom prisotna, odkar ae dražijo potrebščine. t ™ ! Poskuša nje, dadobi vUda kontrolo nad cenami blaga, še ni uspeš- EJL^Zot no; obvezno določanje cen bi se morda obneslo le v slučaju, če bi ^ §, lau oblast lahko kontrolirala tudi mezde ln plače, novodealska »J^™^ ftoS *fXirn» vlada pa smatra-z organiziranimi deUvci vred-* dalo ni bUflo J^f*' V Štlbclc0 ali komoditeta, torej plače delavcev niao isto kot ja blago na trgu, « , zato bi bilo krivično postaviti "atrop" aU neko vrhovno mejo *e* I » dam ln plačam, je bU Tony zelo zapoalen. Vali- Skratka. dokler vUda direktno ne kontrolira kapiUU ln pro- ko rojakov ga Je vabilo v zuna, dukcije blaga, ne more efektivno kontrolirati cen—če noče po- nje naaelbine na prijateljske se varočiti anarhije v produkciji. atanke. Gotovo, da vsem ni mo- Potrebna je torej indlrektna kontroU, katera se more vršiti z ustreči. Z mrs. Tomšič, ki obdavčenjem dohodkov posameznikov in gospodarskih organiza- se je še dobro pozdvavila od do - di to K dobifkov, pU4rVMh aru,m prtjomko* te O^. Kil^vK/C.t *oli vira' ata. Zadnji dan pred odhodom Obvezni prlapevkl v sklad federalne eooialna zaščita ao tudi v Cleveland je zbornico prosil neke vrste davek, čeprav droben, da se niti na pozna. Delavec u besedo in jo kajpak dobil brez plačuje en odstotek svoje plače v sklad staroatne pokojnine. V ugovora. V kratkih pa lepih be-prthodnjih letih ae ta prispevek zviša na tri odstotka, kar je še I Mdah Je poadravil its sa zahvalil vedno malo. Priporočajo pa, naj se prispevek takoj zvila, tako da konvenciji za gostoljubnost. V bodo delavci že zdaj plačevali dva odoatotka več, ko bolje zaalu- "Big TonyJu" in njegovi sopro- iijo. Na U način bo delavec nehote nekaj prihranil, vlada bo pa gi ima SNPJ dobrega prijatelja imela večje dohodke in to bo dobro sredstvo zoper Inflacijo. in agitatorja tam v daljni Cali- Z d^ibe^aml^mvič denarja novfin h^ka^etf^j^ V 06 ^ 4!!S!!1 ^ T priapevkov za aocialno zaščito, Um nolo ^ u uko na Jrcj manj bo prilike za draginjo, ker bo manj povpraševanja po Wa- L- [n drilžlnt! D; bi gu, čim več dohodkov pojde za davke, tem manj bo zaalužka rai- na4jj ^ doati poanemalcev! meUnega za avtomobile ln drugo blago, ki ni nujno potrebno. Kot že omenjeno, sU Tony in .Seveda se oglašajo nasprotniki, kl so proti temu, da bi kongrea l soproga odšla iz PitUburgha v danes revidiral zakon socialnega zavarovanja. našo slavno metropolo, kjer Nasprotniki argumontirajo, da 27 milijonov novih zavarovancev ira*ta v*liko P1"}^1*^- De,°- pomeni Uklen kompleks za aparat socialne zaščite, da bo treba Jlh v.tllk,1). P® tu" celo armado novih uradnikov in toliko bo novega in zamoUnegs Jf **r UOVolJ dela. da se vladi ne bo izplačalo v tem kritičnem čaau, ko mora nravTilu ^ poavetitl svoje najboljše moči problemu obrambe. Na prvi pogled * Rtl smo zdi res, ampak—če bi vlada gledala na nove naloge a te stra- ££ t ni, se ne bl nikdar lotila ničesar novega in velikega. Nič pa nr""*4* c 1 ° ve tako velikega in kompliciranega, da ne bl bilo dobrodošlo—Če ima olajšati problem obrambe. Drugi ugovor nasprotnikov je, da vladin načrt znižanja nakupovalne sile, kar naj bl zajezilo Inflacijo, se ne bo obnesel. pa naj vlada še tako navija davke in druge prejemke. D« 1. obnese al, n«. ne more mhe. rrti. dokler ne vidimo re- fmLfri,mcn' tTJ' lulutov Zdi »e pa nam, .1« opo«iclj. noic, d. bi .. vUdl k.]!10' kJe lm,m Bi" • ker dr*g0Cen obneslo—pa naj bo kar koli. Direktna kontroU cen se ne sme obneatt in indirektna kontrola dohodkov z obdavčenjem se ne ame obnesli' Ce kongrea ne bo fincal m poslušal gobezdačev, bo šel Ukoj na delo in izboljšal zakon socialne zaščite v smislu Rooecveltovlh prtpuročtl. liko njunih prijateljev in pod pomikov Tonyjevega predloga za Prolelarca. Radi njunega hitrega odhoda jih tukaj nismo mogli pri najbolj*! volji obiskati. Več teh prijaUljev se je po- departmenta, da je združtivena pogodba obeh organizacij uradno potrjena. S Um je bila zdru žitev legalno izvršena in posUv no veljavna. Kakor vsaka konvencija, tako je tuBL Jta sprejela konvenčni spored, dnevni red in opravilnik Da aem tudi jaz glasoval za vae tri, moram priznati. Pozneje pa sem dognal, da točka 4 opravil nika ni bila to, kar sem si predstavljal na prvi pogled, kajti premnogi so izgubili besedo, dasi so imeli dosti dobrih priporočil, kar pa jim je črtanje govorniške liste preprečilo. Na ta način so nekateri vedno govorili, m«d tem ko drugi niso imeli prilike, in to skoro vds Čas konvencije. Poročila glavnih odbornikov so šla precej gladko izpod rok razen dveh distriktnih podpred sednikov, ki sta bila predmet kritiziranja, ker nista poslala svojih poročil o pravem času, da bi bili priobČenl v knjižici med drugimi poročili vseh glavni odbornikov. Kadar je kritika na mestu, je dobra, tukaj se mi pa ni videlo prav, vsaj ne, kar se tiče glavnega odbornika Milwaukeeja. On namreč ni ime plače, da bi ae z njo preživljal na drugi strani ae je pa on v t stem^času boril za ižboljšanje življenjskega položaja sebi in drugim. Tisto poročilo Bi bili lahko sprejeli, kot je bilo sprejeto po dveumi debati, kar jc stalo precej dragocenega časa Druga poročila so šla lepo na prej. Prišla je točka za rešeUnje pravil. Ker pa odbor za prav la še ni imel nič pripravljenega bi bila prišla konvencija v za atoj, da ni preakočila nekaj točk aporeda NekaUri ao hoteli, da se preide na točko 13 — nominira nje mest za prihodnjo konvenci jo. Drugi so zopet hoteli, da se preide na točko, katere ni bilo v sporedu, namreč na spremem bo imena zdruieni organizaciji začel zapravljati Nazadnje je slastjo uživali. In kaj še vseipiJače pogode in nekaj opreme drugega, da vam ne morem opi- Uft ^^ Tone Boh do mene, naj sati Vzelo nas Je ves dan, kar I ^^^ nekaj denarja, da z bi bilo lahko storjeno v dveh, L Q k ita ^^ Denarja ne treh urah, ako bi bil konvenčni p^^ pravim. Začne me na predsednik dal po kratkih po- govarjati, da bi šla v "španovi datkih zabeležiti vsa nominira- L,, in pregovoril me je. Misli na mesta na tablo, mi bi pa gla-l^ si da mogoče ne bo škodo-sovali med drugimi razprava-1 ^ če ^^ga poskusim, mi. Ker pa Uga ni bilo, se je I gam0 d€lo v cinkarni; nagovorilo kot za sUvo. Koliko ti- U ^ 2 lahka ^ ^ grošt saj K>čdkov se je potrošilo samo za salunarji dobro obstoje. aedež prihodnje konvencije, naj DobrQ kupiva y španoviji za pove tiati, ki mi bo mogoče ugo- |500 yge Rar jc bilo notri o,,, varjal. Vem pa toliko, da so sa- L^ gya ysak Dogo. Jlf1,e Zna!a voriva se, da bom Jaz delal še nad $4^ na dan. Kje so pa dru- Iapre. nekaj časa> pla5eval pa . v'., I bom eno kelnarico, ki bo delab nota plačati. tQ m delu ^ ^ tudi Do tu smo prišli, kar me še ni * gal. ^^ bosta ime- poaebno zanimalo Dognal pa ^ ^rdarje". Nekaj časa sem, koliko je razlike med dve- redu. Nosil sem ma organizacijama, od katerih ena plačuje dnevnice, druga pa J ne. Ker mislim še nadaljevati, končam za'sedaj. John Rugel, 465. Nekaj spominov Eiiaabeih, N. J. — Zadnjič jc Mary Udovich iz Chicaga pisala o Janezu. Bilo je vse resnica, tudi to, da ava se poznali še v dekliških letih doma. Naša mla- saržo salunarja. Nekega dne se .dogovorim prijatelji delavci, da bodo enkrat prišli v naš salun, da^me vidijo, če znam točiti. Z mojim kompanistom sediva pri mizi, ko pride v salun tista skupina prijateljev. "No, kaj tam sediš, pojdi za bero, daj nam pijače." Takoj grem. Kaj hočeU? Vsakdo drugačno pijačo. Hitro se sučem. Vsakikrat sem moral tudi jaz pi ti. Moj kompaniat sedi pri mizi Ul. dost je bila v delu na kmetiji, kjer nas je spremljevalo veselje j -' da^ga"^ do ločitve in odhoda iz domovi-1 ne. Vaak človek svojih mladih let. Mrs. Udovich sc je zmotila v Um, ko je zapisaU, da aem jaz služila blizu njenega doma. Ne . ____ A okorajžil se je, prišel za ae spominja | baro ravn0) ko g€m točil piv0t mi vzame glaže iz rok rekoč: "Zdaj bom pe Jaz točil." Sram me jc bilo in tudi fantje so se . . . . i spogledali, kaj to pomeni ,az marveč moja aesira Je*» ^ nimam ^ ic kot služila. Ne misliU pa, da \je|*nf ' Mary Udovich študirala pri nju- nah. Ona je ^ I treUm, kar se je dalo. Vsaki- , prav taka kot smo jo videli ' 'latnlIf - ve , > u , . 1 1 T> 4 • i krat sem dal zlatnik, da sem n. sliki ob 25- etmei Prosvete m . ljtu„ bral'droblž. Dn 'l.nie"e.g*,.T"LV "ZT ! Ue gleda in pr.vi, kaj m. je. Za- povedala, kako je agitirala za dnevnik Prosveto in koliko novih naročnikov je dobila. Se v renUčim, da kaj takega ne bo več z menoj napravil. To je zad- vm. j* — ' Injič, jutri zahtevam račun. Fan- farovž je šla, da bi pridobila zup- ' J ... .. a ... A . SNPJ so itak usUnovili i* V gOSliln° h PRED DVAJSETIMI LETI (Iz Prosvete. 24 oktobra 1021) Domačo veatl. Slovenski rudarji v Pennl Imajo velike sitnoeti a suhači. Delavsko veatl. Pri demonstracijah zaradi brezposelnosti v Ncw Yorku je bilo aretiranih 75 dosluienih vojakov. lneeematve. Hivši avstrijski cesar Kari je poskusil s novim pu-čem; iz dvice je pobegnil z letalom na Ogrska Veliko razburjenje! na Dunaju. ' Sov letaka Ruaiia. Sovjeti »o potielili amnestijo političnim Jetnikom ob obletnta boljševiškc revolucije. nika Belokranjci in torej reči, da smo zanič. koG.r rr^i^ na Krupo na grad barona Ap- ne morete ITrontelnu' kjer smo P111 P0"10 v noč. Drugi dan niaem šel na delo. Sovjetska faltarja, ko je umrl živinozdrav-nik po imenu Ignac Gerbar. Bil je protestantovske vere. na graščini pa so bili vsake sorte služabniki in gospodarji. Ko je u-mrl tiati sUri protestant, ao prišli ljudje na pogreb od blizu in daleč, ker je tiati živinozdrav-nik dajal kmetom brezplačno zdravila za svinje in živino. Napravili ao mu lep pogreb Pozvali ao skupaj vae učlUlje in pevce, da ao mu zapeli pred gradom v slovo "Blagor mu". Protestantovski župnik is Ljubljane ga je pokopel jjo njih veri. Pri grobu ao mu pevci zopet zapeli "Jamica tiha". Pogreb je bil t godbo lz Črnomlja in Metlike Pokopan je bil na klo- račun. Boh se zagovarja, ona ga krega in mene tolaži. Nič. Zahtevam račun; naj on mene izplača, ali bom pa jaz njega. "Kompanija" naj gre k vragu. Zračunali smo, da dobim $230. toliko kot aem dal. On ae brani, da mi ne da toliko, da ima izgubo. Dobro, bom pa jaz tebe izplačal—ti ali jaz. kar hočeš. "No. pa naj bo. če že ni drugače, aamo denarja nimam, ti ga dam čim prej mogoče." Z ženo mi podpi-šeU nek papir, zadolinico. Samo en mesec sem bil "salu-nar." pa aem oddal saržo. Tone Boh je še nekaj čaaa imel aalun. a neko noč je epokal vae in ae Izgubil i ženo Dolg je bil tu in tam Našli ao ga nekje v Canjon C it v ju Cez pet let aem dobil Tone je kasneje- sel 2 zen nkraj. Potem v Ameriko, kjer je umi Pa gospodari na mali dorr vasi Paleci pri Gro,upiJt Leta 1905 sta pri,h lz J raja dve mladi . ske fare, iz v«M Kuplj^J šli sta k salunarju ()piai . e bil njun sorodnik. Moj telj Tone Janežič se je zal Hary. Kmalu dogovor se poročita., S Tonetom s m novala in bila pri Pa me prosi, naj mu rrerr varisa. Branil sem se, k >11 skoraj suh in s^m n kraj popolnoma pozabil obeta, da me ne bo dost Tovarišico mi preskrbi oi ne bo treba nič kupiti. Ta mu obljubil, ^ovarišica nevestina sestrična Svatba je bila pri Op svatje možaki, med njir dva farmarja, Lenček in Nas je bilo štiri kočije, vozimo od gostilne do g se odprejo vrata kočije, re se prekucne otrok, a se je opraskal. Muzikan Math Jerman—že mrtev svatba je bila zame usP«jm I. zato pa še dobro dil\a [* more živeti brez dela. Ali >». videti, koliko krompirja pridelali? Le stopiva v Velik kup krompirja, luij-lwpak to že ni ves; še vedno P*iajo. Co ima kakšno svo-irafijo iz pryih ameriških Nobene, razen ene povečale na steni. Ima pa eno nejsih let. Ne razume, kaj V| 1 nje«ovo sliko, toda rad -P Mreže ^ sva dokončala obisk pri **jšem rojaku v Claridgu r*kl»min som odnesel njego- l 0 Zanimivo je to, kako 1 nekateri naši rudarji ohra-podaljšali živlfe-t Ur« da so zbežali na far- ■L •« za zgodovin- Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 1. oktobra 1941. Zadnja tnedzavezniška konferenca, ki se je vršila prod dobrim tednom v Londonu, je vzbudila tukaj veliko zanimanja. In upamo, da drugod po svetu tudi. Več, kakor enake konference pred njo. Nove vlade so se je udeležile. Vlade, ki so pred kratkim morale bežati iz svoje domovine. Zunanji minister dr. Ninčič je spet govoril na medza-vezniški konferenci v Londonu. Po četrt stoletja mu je usoda spet dala nalogo, kot med zadnjo svetovno vojno. Srbska vlada, Jugoslovanski odbor v letih 1917-1918; jugoslovanska vlada v 1. 1941. Komaj nekaj dni preje je prišla sem grška vlada. Delegati na konferenci so jo navduSeno pozdravljali. Neizmerno je bilo občudovanje grškega junaštva med Angleži ves čas, ko so se borili proti sovražniku. Zdaj so po Velikih ovinkih prišli sem Angliži, ki so bili v Grčiji ves čas njihove vojne. In kakšna dejstva vam pripovedujejo"! Gospa, ki je pomagala v bolnici, mi je pravila, da grškim vojakom ni bilo nič prenašati bolečine, ki so jih prizadejali sovražnikov^ peklenski stroji. Ali tisoče grških vojakov je izgubilo noge: mra/. je bil tako hud, da so jim zmrznile, odrezati so jih jim morali. To je poniževalno za Gr ke: biti vse življenje brez noge ker je bil mraz tako oster, ker jih jim je mraz odgrizel! Lažje bi bilo prenašati, če bi bil sovražnikov tank ali strojnica ali bomba! V St. Jameski palači je bila konferenca. Tam, kjer se je že prej odločevalo o usodi sveta Ali nikdar ne tako usodno, kakor takrat, v sredi razdobja med zadnjo in sedanjo svetovno vojno, ko so se zbrali delegati z vsega sveta na gospodarsko konfe-B* P*» deželi in tako mu renco, da rešijo svet strahovite iT tudl Bu*hy Run Hill v gospodarske krize, ki je pahnila 1 Značilno Je to, da milijone vse štrom sveta v neza **rU>iidi«ttci niso ničesar iposlenost. Takrat, da, takrat bi tg^nbu, dokler jim .se še dalo rešiti svet. Takrat lini bilo Hitlerjeve Nemčije. Takrat nova—sedanja—vojna se m bila neizbežna Konferenca se Delegati domove T7T»«» UUIVH. LIKIH Ml K IMAItll - * # Niti pJ ftiaatB Povedali ki 1 ii njihovi otroci, r^i o stvari v šoli. način moram videti__ *uvna tem hribu. Dobro, i je klaverno izjalovila! Ir* ' r'J> ' bila dolga, toda ao sc razšli na svoje poti do vrha je Upanje je uplahnilo. Vsakdo kratko razdaljo, je skušal izmotati iz gmpodar-k> *krbi za U kraj. akega propada, kakor s< je naj-1 prvotne geograf- bolje vedel in znal. Nemške "i pustila zgraditi brezposelne množice so po ce-^ ' (imenika. stah poslušale Hi tki jeve govo- I )« groba kamnita re. Nemčija se je začela oboroži v zrak. na- ževati. Polagoma so zaceli go-«a tleh kovinske1 voriti. da se obrača svetovno go-M" ? naptai. da je spodarstvo na boljše . mestu v avgustu V St. Jameski palači g<" Mtka z Indijanci.1 vore o bodočnosti sveta. To po: >kvar. *** < bodo bpljv uspeli. Morajo uspeti. Zdaj ni več govora o polovičarskih, začasnih ukrepih, Zastopniki narodov danes uvidijo, da se mora svet preurediti prav od temeljev. Roosevelt nam je povedal o svojih Štirih svobodah. Roosevelt in Churchill sta podpisala Atlantic Charter. Rusija se jima je pridružila. Danes niso samo milijoni brezposelnih, ki kličejo po boljšem svetu. Oni so priklicali današnjo vojno z milijorii mrtvih po bojiščih, z vdovami in sirotami doma, z milijoni zasužnjenimi na svojih domovih, drugimi pregnani z njih v tujino. Tisoče domov porušenih, požganih. Vsa Evropa zavzeta in zaposlena v divji vojni. Da pozabi, da ne sme misliti, da strada. . i I Zunanji minister Eden govori. Velika Britanija hoče pripraviti zaloge živil. Takoj, ko bo vojna minila, jih pošljejo onim, ki so jih najbolj potrebni. Da bo gor-e pozabljeno, trpljenja zabrisana vsaj tako hitro, kot je to mogoče. Ruski poslanik Majski vstane. Zadnje čase je velikokrat v ospredju naš ruski poslanik. Spominja me mojega starega očeta. Ne vem, če je krivu temu njegova mala brada—moj stari oče je imel tako brado—ali je res kaj več sličnosti med našimi ljudmi in Rusi, čeprav smo tako daleč narazen. Mšjski zastopa največjo deželo med za vezniki, deželo, ki je do zdaj na pravila še največ, da je skupni sovražnik trpel težke izgube. Vsi zavezniki hočejo skrbeti za to, da pridejfJ takoj po končani vojni boljši časi za nesrečno Evropo. Ne le Velika Britanija, vsi zavezniki jned seboj bodo organizirali, da nabavijo velike za oge živil, da jih imajo pripravljene, da jih po končani vojni i lakor mogoče hitro pošljejo onim evropskim krajem in*lju-dem, ki bodo trpeli najhujšo lakoto." Medzavezniška konferenca je pokazala, da visoki politiki vendar končno razumejo, da je prvo, kar ljudie rabijo—kruh. Najprej nasititi lačne, potem jim zagotoviti, da bo novi svet tako urejen, da se jim ni več treba bati, da bodo morali stradati, da jih ne bo imel nikdar več ni-kdo pravice poditi z njihovega doma, ali zaničevati njihove govorice ali njihove vere, Da je čudno, kako se Rusija bolj in bolj približuje zapadni-ma demokracijama? Seveda, da ;je vojna napravila vse to. V vojni so samo dve strani: zaveznik ali sovražnik; bila je napadena, tako si ni mogla izbirati strani. Je "res tako? Je bila Rusija res tako daleč od demokracij, kakor fašizem ali nacizem? Kako je bilo v prejšnjih letih, morajo vedeti oni, ki so bili tam. V prejšnjih letih se Rusija ni dosti brigala iS svet izven sebe, preveč je imela opravka s samo seboj^ Ali zdaj v vojni je dosti prilike, da se pokažejo. Koliko so močni in združeni. In svet se jim čudi in jih občuduje. Pred dnevi sem videla na kolodvora mladega mornaričnega častnika: še v uni formi in z ranjeno roko Je prišel na dopust. Prijatelj ga je čakal na postaji. Po prvem rokova-nju: "Rusija je res neverjetna Kdo bi pričakoval vse to." Dovolj smo Izvedeli o današnjih razmerah v Sloveniji, da vemo dobro, kaj je tiranstvo, ka, suženjstvo. Kdo bi zameril tam ljudem, če bi se zvezali s hudi čem samim, da se rešijo svojih današnjih gospodarjev. Tega Rusiji ni. ne more biti. Njihovo načelo je—In Izvajajo ga tudi resnici—da naj si različna ljud stva v njihovi državi ohranijo svoj značaj', svojo individualnost Dajo, celo prigovarjajo jim, naj imajo svojo lastno vlado ln uprj vo in pošiljajo v Moskvo le za aiopnike. Stalin je bil prvi je izvedel in uvedel v rusko živ Ijenje te ideje jnedljudskega razumevanja, spottovsnjs, sode lovanja. Da je uspelo, je dokaz da vsa nemška propaganda, da bi notranje oslabili Rusijo, nlm« nobene privlačnosti, ne mik* hudi. ki so zadovoljni s svojim življenjem. Na Kavkazu je toliko različnih narodov, ki nimajo alovanske krvi v sebi, ki so jih Nemci hoteli za vsako ceno na-huj»kati proti Moskvi. Niti sladki besed«' niti denar jih nI pre-mamil da bi ubrali drugo, nov« testi iz podjarmljene|© stare domovine Še eno pismo is starega kraja Mrs. Frances Vider, žena gl. tajnika SNPJ, je zadnje dni prejela od svojih staršev pismo po uničenju Jugoslavije. V pismu je rečeno, da je eden njenih bratov, Peter po Imenu, umrl v Nemčiji—ni pa povedano, kako je prišel v Nemčijo. Dalje pišejo, da je tamkaj pomanjkanje hrane, da stradajo in se boje zime. Nadalje je rečeno v pismu: "O politiki pa ne smemo pisati w n « « « Starši žive v Samotorci blizu Polhovega Oradca. Pismo je bilo cenzurirano po italijanskih oblasteh in na poti v Ameriko je bilo do malega dva meseca. Vodla hrvatskega naroda dr. V. Maček "pod nadsorstvom" Waaklnfton. D. C.. 17. okt. — (JČO) — Associated Press in United Press poročata Iz Berlina, du je nemška uradna poro-čevalna dražba (DNB) objavila uradno obvestilo iz Zagreba, da je vodja hrvatskega naroda ln bivši podpredsednik jugoslovanske vlade dT. Vladimir Maček postavljen pod policijsko nadzorstvo "vsled njegovih zvez z osebsmi, ki vzdržujejo toke s sovrsžniki Iz inozemstva". Nemško poročilo pravi, da se "nadzorstvo" ne .more istovetiti s "priporom!*, ker je namen nemških uradnih oblasti, da ga "oddaljijo od vpliva uničevalnih elementov sovražnikov naroda". Ameriški listi pišejo o dr. Vla-dimirju Mačku kot vodji hrvatskega naroda v Jugoslaviji. Londonski BBC, ki je danes zjutraj v slovenskem in v srb-sko-hrvatskem jeziku sporočil to vest Jugoslaviji, poudarja pomembnost, da nemško uradno sporočilo ne omenja kraja, kjer imajo dr. Mačka "pod nadzorstvom". V svojem komentarju poroča BBC o političnem stanju v Jugoslaviji in pravi, da je vest o krutem ravnanju i vodjo hr vatskega naroda jd>'. Vladimlr-em Mačkom nov In težak uda rec za vso Jugoslavijo. Dr. Maček skupaj s Srbi, Hrvati in Slovenci ^nadaljuje odpor proti Nemčiji in Italiji In vsem sovražnikom našega naroda. Mučcništvo dr, Vladimlrja Mačka v istem času z mučenl-iitvom našega na ki iž razpetega naroda v domovini združuje vse Srbe, Hrvate in Slovence v občudovanju tega redkega moža in v odločnem prepričanju, da Sr bom, Hrvatom in BI«>vencem jreostuju samo ena pot: skupna jorba za Vstajenje Jugoslavije. ki £l>ozfiala sem ae i mladim tovarišem"—Rusom, tako so m rekli, nsj ga nagovorim, ker se jim dobro zdi. "Rusija se ne bo nikoli zrušila. Vsa teža vojne je zdaj na naših ramenih, ln verjemite mi, niti za nas nI lahka, aH vzdržali bomo."—"Ds bl le ne trajalo ^predolgo, drugače nas bo ptej konec."—"O, kako morete siti tako pesimistični? Prav l|h-ko, da bo trajalo dolgo, zelo dolgo, pa kaj zato,"-"Vam Je lah co, za Vas seveda to nI važno, Vas Je skoraj 200 milijonov, vse 200 bi bilo težko pokončati tud 10 ali 20 letih. Ali, nas Blo-encev Je komaj poldrag milijon In kakor zdaj delajo z nami, nas bodo res v nekaj letih iztrebili." —•'Ml vemo to in ko se borimo t Nemci, mislimo tudi na druge, na majhne."—"To sem hotela vedeti, če mislite i udi ns nss, če kaj veste o na*-~najmanjših VI na j več j* slovanski narod."—^"Mi hočemo vedeti o vsem, naučiti se vsega. Pomagati vsem in d« nam vsi pomsgsjo." ♦ V tretji Jeseni vojne se zsče-njajo prvič bolj jeano odražati obrisi zmage ln novega življe nja, kl jI bo sledilo. Do zdaj srno le vedeli, da mora biti zrna ga naša in da bo ker smo verovali v dukt" Kako In kdaj kdo je vjdel odgovor. k«io bl ao upal ugibati. Saj ga zdaj šeiudl ne vemo, Slutimo ga po ma tem, dokler se obrisi še bolj n* /Jasne In med/avetniška kon ferenra, ruska odpornmt in vedno t4MM>«jš* **l«-lovan)e S demo krscijami to ao prve konture bodočnosti. Dolenjka "HRVATSKI NAROD NIMA HlC SKUPNEGA Z ZLOČINI VSTAŠEV" ' — Beeede podpredaednlka vlade dr. Krnjevlča London. 20. oktobra (JCOV-Clani jugoslovanske vlade so te dni imeli v londonski radiopo-staji vrsto predavanj, namenjenih našemu narodu v domovini. 11. oktobra je govoril podpredsednik vlade dr. Juraj Kmjevlč, ki je ostro obsodil sločinstva Pavelič* in vstašev nad Srbi ln med drugim dejal: . V "Imajoč Paveliča popolnoma v svojih rokah se Musaolini nI zadovoljil s svojim prvim uspehom. Ni bilo priložnosti, ki je ne bi vstaši uporabili, da pokažejo svojo suženjsko vdanost Muaaoliniju in Cianu. Človek ne ve, kdo se je sramotnujše prodal, ali Budak ali Pavelič ali brata Lorkoviča. Mussolinl je to izrabil čimbolj je mogel. Prvih šest mesecev "noodvisne llrvat-ske" nam nudi culo vrsto primerov, kako je Italija po načrtu vsa bolj in bolj zasužnjevala Pavell-č4vo Hrvatsko. MusaoUniju ni bilo dovolj, da je s pristankom Paveliča že takoj v začetku priključil Italiji Sušak, Sibenik, Spin in otočja, temveč je čez ne-kaj mesecev, v svoji veliki skrbi hrvatski narod najbrž, zasedel vso hrvatsko in dalmatinsko obalo s, ozadjem vse do Karlov-ca, Bihača, Llvna in lvan-planl-ne. Zraven tega so vsak dan v Zagrebu razna fašistična odposlanstva ln vstaška v Italiji. Ko tako Italijani bolj in bolj posta-.ajo gospodarji čistih hrvatskih (rajev, Itsllja istočasno potiska Hrvatsko vedno bolj proti vzhodu v krsje, kjer Žive pomešano Srbi ln Hrvati. Italijani premeteno netijo zločinsko sovraštvo vstašev do Srbov. Zdi se, da so 3avellču in vstašem dali neomejeno oblast, da smejo počenjati zverinstvs nsd Srbi. Jssns je Italijanska namera, naj bj se Srbi in Hrvsti med seboj klali ln uničevali, naj Pavelič počnmajveč-a grozodejstva in do dna razgab. svojo "neodvisno drŽavo" pred očmi vsega kulturnega svete, potem bo Mussolinl Imel dovolj opravičila, ds prevzame Javno v roke oblast tudi nsd tistim delom irvatske, kjer sedsj še gosptida rl s pomočjo vstašev. Na Izda ,alski način, kl je lasten samo 4ussolinlju ln fašizmu, Mussoll nI v Istem času, ko priganja vsta še k vse večjim zverlnstvom proti Srbom, po drugI strani prlka zuje vstaše v svetu kot "družbo zločinskih izrodkov" in zarotni kov proti večini hrvatskega na roda, Že v svojem prvem govoru na radiu sem najodločnojše obsodil zločine, ki jih vstaši počenjajo nad nedolžnimi Srbi Kot sem že takrat dejal, tako tudi zdaj povem pred vsem sv<* toni, da hrvatski narod:nima nič skupnega s temi zločini in da Jih nsjodločnejše obsoja. Nikdar v vsej svoji tisočletni zgodovini »e on nI posluževal takih sredstev. Ti zločini ao delo peščice poeilin cev, vzgojene v nacijski Kemčljl in v fašistični Italiji, onib. ki so z nemško vojsko prišli v Hrvat ako. Oni ne divjajo samo proti Srbom temveč tudi proti Židom ln proti ogromni večini hrvatskega naroda, ki jih odkrito ob- j soja. Najsvetlejša točka je bila obsodba, ki so jo v svoji spomenici izrekli hrvataki katoliški škofje ln skupno odšli k Pavall-ču ter od njega zahtevali, <1* preneha s svojo zločinsko vlado. S svojim delom so vstaši ustvs-rlli obče brez v ladje in povzročili, da v vsej Hrvataki ni več varnosti." i————— Sruft po4pr*«M4»Ui . it m *r»l auitlklMl Ctmllu« Z&rmUfc. drugI 4Utitkl»l ______lt*HI . . S4w*v4 Toaulc, Mili dltlrlklitl Mm TvtoU „ »L fcU«*)«lk O«Mm. upMvtMU «UaU» GLAVNI ODBOR »MT a! lJwa«M* kw., caw55*. niteoia ---SM9 a. eoorau)SKomKii .MI a**. a««T*. »U. •sen Ava« CMSIM. OMa la« sv, A t mm, Kmmu .111 Tam Si.. LaHM. K H Uf. llnlMM, N. <>•Ugatj• podprli Murrayjev načrt Pittsburgh, Pa. — Delegatje jeklarskega distrikta unije CIO ao podprli nsčrt Phillpa Murray-e, predsednika CIO, da morajo »iti industrijski sveti reprezen-tirani v odborih, v katerih področje spada produkcija bojne opreme. Zborovanja, ki ae je vrši ki v tem mestu, bq Je udeležilo 2S0 delegatov. Resolucija s pozivom na vlado, naj stori korake proti onim, kl grmadijo »roflte ln navijajo cene na ru-fun narodne obrambe, je bila soglaano sprejeta. Nadaljnja resoluciji izrsža zahvalo Johfiu L. .evvisu, predsedniku rudarsko unije UMVVA, ln Thomasu Ken-nedvju, tajiiiku-blagajniku, za pomoč, kl sta jo nudila jeklarski uniji -v teku organizatorlčne (ampanjp in tako omogočila organiziranje Jeklarskih delavcev. Kanadska logi j a zahteva totalno vojno Ottaws, Kanada, 23. okt. delegacija, katero je tvorilo dvajset članov -ekaskutivnega odbora Kanadske legije, je obiskala premier j a Klnga in zahtevala, naj se Kanada izreče sa totalno vojno. Delegacija je pojasnil*, da totaln« vojn« uklju čuja mobilizacijo vseh razpolož jivih sredstev za edini namen, kh Je uničenje sovražnika. Alax VValker, načelnik legije, je su-gestlrsl odprsvo lestrlkclj glede obvezne vojaške službe, da bodo vel sposobni moški lshko potegnjeni v armado. ."Niši ruski zavezniki se odločno ln pogumno bore, toda ml ne smemo ignorirati možnosti, da bo i nacijska oborožena sila v bližnj boiočnosti vržena v boj proti brltakemu imperiju," je reke VVslkor. IMl s. Uintel« An., CMcm*. |Uy» loje hrepenenje po Ameriki in doživljaji (Nsdaljvvanje. s U. atrani,) moči. Pa pride tisti večer aostx| VodoplČ, Belokranjoc, ki m» ponudi, da nam zakolje prašiča lit prsvi, d* tudi dobre klobase na« SftVt, S Fr»nkom se iiogltnla-va, mu d«m znamenje, da ne, ao« sedu pa ^avlm, da ne vemo, kdaj bomo klali, ker prašič« mogoče še malo poredlmo. Ko je on »dšel, midva pa noše v roke ln prašič je bil takoj gotov. To je bila najina šola. Klnba-se krvavice ao bile dobre, mesene bodo pa še boljše, ker smo od koetl obrezali vau meso in lz vsega prašiča napravili meaeno klobase. Ceanov duh Je prevzel vso hišo. Klobaae ha režnje In v sušilnico. Zakuriva in skrbno zamašiva vsako luknjico, kjer jo silil ven dim. V dimu pustiva klobase tri dni, potem pa jih po-gledav*, češ da bodo že dobre, 4namem eno ln Jo prelomim, »o sredi ima luknjo ln plesnlva je. Diši t najst odstotkov In pogodbo, ki dojoča zaprto delavnico. Ali sše nereteal aa dnevnik Preevele"? Podpirajte ave) Iftntl Pe poseki Vrela sta se In jo mahnila nu -ženltovanjsko potovanje, Pred prvim hotelom obilje nevesto mrzel pot. *» Hihard, srček moj, delaj vsu tako, da ljudje ne bodo spoznali, da sva novoporočenca, Misliti morajo, da sva že dolgo jx>ro-čena, — Z veseljem, dušica, kar Iz-1 voli vzeti tete kovčege, ♦ r Osmo čudo svels — Včeraj sem se zaročila In voš kaj mi je rekel naročene«, ko mi je nataknil prstan? Dejal je, da sem oamo čudu sveta! — No, ln* S — No, jaz aem mu jm rekla, da naj le pazi, da mu ne |iosta-vlm rošlčkov z ostalimi sedmimi. Bitka mod stav kar ji in policijo Chicago, 23. okt.-Dva policaja sta bila ranjena In dvanajst ptketov aretiranih kot posledica bitke, ki ae je vršila pred tovarno Walter .Johnson Candy Cv Bitim je nastala, ko ao stavko-kazl, katere je ščitila policija, akušali udrrti v tovarno Kompanija je p*»tem na/nanila, da lxi tovarna začaano zaprta. Stavko j« oklu In kniji vtia ttriijM l'..t lw*ry A C«»nfecti«mery Work«r% i (CIO). li« HELPING THOSE WHO NEED YOU IS A FEATHER IN YOUR HAT Tli is year the sign of the good neighbor wlll be a brlght red feather. Wear It wherever you go. It m«y remind aomeone who has not yet contributed—to do his share The Chicago Communtty Fund was estahllshe and misfortune in a thoHaand forma. Under the C*ommunify funti plan ye sent to you lmmedlately. THE COMMUNITY FUND Of CHICAGO, INC. III W«at Waahingte« ftlreal. TeU Andov ar |7&ft PROSVETA . (Se nadaljuje.) Eden Izmed dveh Indijancev, ki sta preiskovala gozd na kraju, ki je bil najbližje njihove vasi, je opazil neko premikanje v nekem drevesu in misleč, ds je skrita v vejevju Rima — in v tem se ni motil, kajti ona je bila v tistem drevesu, opszujoč počenjanje svojih zasledovalcev — je pomeril svoj pihalnik med veje in izstrelil mednje strupeno pšico. Naključje pa je hoUlo, da je prav tisti hip njegov tovariš, ki se je nahajal na drugi strani drevesa, po pomoti pomeril nanj in nesreče je hotela, da ga je zadela tovariševa trnjeva pšica v prša, kjer se mu je tik nad srcem zapičila globoko v meso. Z usodno pšico v prsih, je nesrečni divjak pritekel do svojega tovariša, ki ga je bil zamenja! za Rimo in Uko ustrelil, se zgrudil na tU in mu umirajoč pravil, da je streljal na deklico, sedečo na drevesu, toda ona je pšico prestregla ter jo vrgla nazaj s Uko silo in točnostjo, da mu je predrla kožo tik nad srcem. Dejal je, da je to videl s svojimi lastnimi očmi in tovariš, ki ga je bil po nesreči sam ustrelil, mu Je verjel Ur ponovil njegovo zgodbo ostalim. Rima, ki ni vedela, da je bila strupena pšica namenjena nji, je vse to videU in povedaU Nuflu, kako ja Indijanec umoril svojega tovariša in on ji je pojasnil, da se je to zgodilo po nesreči, dasi je uganil* komu je bila pšica namenjena. Od tisUga časa niso Indijanci nikdar več lovili v Um gozdu, niti se mu približali. Nuflo pa je kmalu poUm srečal nekega Indijanca, ki ga ni poznal in ki mu je povedal čudno zgodbo o pšici, ki je prileUla nazaj in umorila lovca in da je biU tajinstvena deklica, kaUre se pšice ne primejo, hči nekega sUrca in vodne viU Dide, ki ae je bila zaljubiU vanj; pozneje, ko se je naveličala svojega ljubimca, se je Dida vrnila v svojo reko, pustivši svojega napol človeškega otroka v gozdu, da tam nagaja Indijancem Ur jih preganja. To je bilo jedro Nuflove zgodbe, ki jo je on povedal, seveds mnogo bolj obširno in po ne-šUtih ovinkih in stranpptih. Ko sem jo izvedel, sem mu bil globoko hvaležen za vse, kar je bil storil, čeprav sem vedel, da ne brez sebičnih nagibov. Seitnajito poglavje Osemnajsti dan smo dosegli vznožje zelo velike, podolgovaU gore, na katere južnem koncu je čepela ogromna skalna gmots, slična glavi kameniU sfinge, dvigajoče se nad dolgo, zleknjeno truplo in katere vrh je bil kakih tisoč čevljev nad ravnino. Bilo je že pozno popoldne in de£ jo \i\ kot it škafa, toda Nuflo se proti svoji nsvadi ni usUvil, ds bi se uUborili, temveč nas je brez oddiha vodil po dolgem, položnem pobočju proti oddaljenemu vrhuncu. Nazadnje smo prišli na rob strmega prepada, iz kaUrega je prihajal šum skritega potoka in po Um robu naposled na kamen ito gorsko planoto, sredi, kaUre se Jo dvigsla skalna gmo-U, ki smo jo bili uzrli poprej iz dsljave. Tu se je Nuflo usUvil ter s hudobnim zadoščenjem v očeh pripomnil, da smo dosegli smoUr našega potovanja. —- jr Njegove besede so me pustile nebrižnega. Prostor sem bil že spoznal, aaj mi ga je bil dovolj naUnčno opisal in kraj je bil prav takšen, kakršnega sem upal najti-pusto, golo skalovje. Ampak Rima — kaj pa jo ona pričakovala, da je bila zdaj tako razočarana? "To je tisti kraj, kjer se ti je prikazala mati?" je nenadoma vzkliknila. "Isti kraj? To! To!" Nato je pri-sUvila: "A votlina, kjer si jo negoval — kje Je?M Muhoborci Pr. Mllčlnski Drugo poglavje ZLATI GRADOVI (Nadaljevanje) Zopet so se veselo smejali. Med tem je oče župan skuhal svoje misel. Da ji piiprsvi pot, je najprvo prijazno trčil z znamenitim gostom, pili so in potem je hitel, da Je prišel v vrsto. "Velecenjeni gospod doktor, naš trg vam bo večno hvaležen? Seveda — uradno poslopje — sčuKoma bi se gotovo novo postavilo, odkraja pa. kaj pravite: tamle moja pristava, saj »e jo vidi skozi okno, ali bi ne bila pripravna za urade? Mi Jo lahko pogrešamo, prazna tam stoji, za majhno najemnino bi jo dal. Mulo se jo poprav!, pa bo (lato dobra, kaj?M "Imenitno poslopje." Je pritrdil dr Gad. "samo še ptiča nad duri, pa bo solulja? Vse ne bo uredilo.—Stanovanj za uradnike tudi ne bo r.edoeUjalo, kaj*" "Ne bo sile," je rekel žu|>an, "vsi tako ne bodo oienjenl V Lučah n pr so skoro sami samci sodnik, njegov piisUv, davka r itd Dandanes kdo ae pa še ženi* Kak učitelj' Drug že nerad!" Starec je pokazal na neko pečino, obraščeno, kakor planoU, z redkim trnjevim grmovjem. "Tamle,'" je dejal, naju odvedel tja, posekal nekaj grmičev, ki so rasli tik pred pečino in pred nami se je odprl vhod v skalno duplino. Nato je naredil baklo, jo prižgal in naju vodil noUr. Votlina je imeU nizek vhod, toda v no-tranojsti je bila prostrana in suha. Nato sva se z Nuflom lotila dela, da pripraviva dovolj drv za noč, kajti mož ni imel ničessr Uko rsd kakor velik ogenj in poftUn kos mastnega mesa (in bolj ko je zoprno dišal, bolj mu je Uknil). Ko sem privlekel v votlino zadnji tovor drv, ves premočen od nslivs, je notri že veselo pla-poUla grmada. Nuflo se je pri ognju hahljal: "Tu se nam ni treba bati, da bi se nam nad glavo vžgala hiša ..— in to je bilo po dolgem času njegovo prvo hahljanje. Po večerji sva pokadiU par cigaret, potem pa me je toploU premagala, da sem zadremal; ko sem se vzdramil, aem videl, da je sUrec sedeč spal, dočim Rime ni bilo videti nikjer. Jaz sem se naglo dvignil, se ogrnil s .plaščem, da se zavarujem pred dežjem Ur sUkel ven. Toda zunaj mo je namesto dežja pozdravila osvežujoča sapa in krasna mesečna noč. V strahu, da so ja Rima izgubils, sem začel tekati okrog in jo iakati; nasadnje aem jo opazil, stoječo na pečini nad menoj, odkoder jo nepremično strmela proti vrhuncu gore. Jaz sem Be hitro povzpel k nji Ur jo nagovoril, toda ona me je samo molče pogledala Ur se spet zazrla v oddaljeni vrhunec. "Rima," sem jo vprašal, "zakaj si prišla semkaj? Saj vendar ne kaniš v Uj nočni uri plezati na vrhunec?" "Da — in zakaj ne bi?" je odgovorila Ur se za korak ali dva odmaknila. "Rima — sladka Rima, ali me hočeš poslušati?" "Zdaj? O ne . . . Toda zakaj me vprašuješ? Ali U nisem poslušala doma v gozdu, preden smo odpotovali; in sli mi nisi ti obljubil, ds boš sUril, kar bom jaz želela? Vidiš, dež je prenehal in mesec jasno sije. Mogoče bom z vrhunca videU deželo mojega ljudstva. Ali nismo zdaj blizu?" "Oh Rima, kaj pa upaš videti? Poslušaj me — ti me! moraš poslušati, kajti jaz vem najbolje. S tisUga le vrhunca ne bi videla ničesar drugega razen prostrane pustinje, hribe in gozdove, gozdove in hribe, koder bi lahko tavala dolga leta ali dokler ne bi poginila od lakoU ali sa mrzlico, če bi U ne umorile divje zveri ali divjaki. Ti si vidols privid studenca v trepetajočem opoldanskem zraku nad razbeljeno savano — studenca, kakršnega popotnik nikdar ne doseže, temveč pogine od žeje, če gre za njim. Tvojo upanje, Rima — da boš našla nekje svojo ljudstvo — je prav takšen privid, ki U bo izvabil v pogin, če mu boš sledila." Ona mo je oftinila s plamenečim pogledom. 'Ti že volt" jo vzkliknila. 'Ti vse veš — pa mi to pripoveduješ! Do tega trenutka se nisi nikdar lagal. Oh, sakaj mi pripoveduješ take stvari, — meni, ki se imenujem po Um kraju Riolama? Ali som tudi jaz Užniv privid — ne božanska Rima, ne sladka Rima? Moja mati, mar ni imela matere, ne maUrine matere? Spominjam se jo, v Vol, preden je umrla in Ule roka jo videti šiva — kakor tvoja; ti ai rekel, da bi jo držal. Tods ti nisi tisti, ki govori z menoj — tisti človok, ki mi je z YUioe pokazal ves svet. (Dtlje prihodnjič.) .. . * 'm.' iB^fjMffil''- a_* _________ •...... ■■■sBasBseHnseMMeBBBeMBi nejevolja se ji je brala na rožnatem licu. Pritianila je mucka "Seveda," Je vakočiU županja, — zdaj je pogovor krenil na njeno polje — "seveda so samci, mar se naj ženijo v Lučah? S katero pa, vprašam? Edino, ki je še bila za to, jo vzel notar: Jakljevo. Ta je dobro zadela, z avtomobilom se vozi ., Zameknila se je v stol, kjer je poprej sedela Čopka ln je vzdihnila. Pa se je koj zopet zavedla svojih dolžnosti proti gostu in gs pričela siliti s poticami. "tn košček boste pa res še snedli, en sam košček, prav majhnegs vsm bom dsls, razžaljena bom, ako ga ne snesU." "Ne pijete tudi nič, gospod doktor." je poudarjal župan v svojem delokrogu. "Dajmo ga no, saj nima kosti!" — In veselo so trčili. Tačaa je sedela Čopka na skrajnem koncu sadnega vrta pod širokim orehorh, imela jo marogastega mačkn v naročju, ga gladila In izpraševala. če jo trna kaj rad. Včasi je dvignila oči in zaupljivo pogledala v mladega, ogorelega moža, k! Je, stoječ na stezi zunaj vrto, slonel na ograji in z veliko roe-nobo motril mačka ki je sukal okroglo glavo in mežikal. "Zdi se mi. dano« ja nervozen," Je omenil. "Ta neumni shod ga je vsega zbegal," je odgovorila in huda VRHNJA PLAST je vladala hči Slavica s pomočnico, najeto za ta dan. Najimenitnejša miza j? bila ona v kotu proti kuhinji, tam so sedeli gospod Krunoslav Batič, potem občinski Ujnik in upokojeni učiUlj Podržaj, oče Janka, in pošUr s pipo in itebali. Gospod Krunoslav Batič je vodil pogovor. "Bogami," je rekel, "ta doktor Gad je govornik, jaz vam pravim, on je govornik. Jaz to vem, kaj se pravi, biti govornik in ako vam rečem, doktor Gad je govornik, onda mi lahko verjamete, da je govornik." "Tebe pa le ne poseka, brivec!" je hudomuSno pripomnil upokojeni nadučitelj in tajnik Podržaj. "Prosim," ga )e resno zavrnil brivec, "tu ne gre zame, ampak za doktdrja Gada, saj ne boste volili mene, ampak njega." "Primojduha," se je spomnil Podržaj, "saj je res zakaj pa ne bi tebe volili! Slavica, še en vrček! Ali si že slišala: Batič kandidira v državni zbor." Slavica je dala svojemu začu denju duška z vzklikom "Zs", kakor je skrajšano izgovarjala ime Jezusa, in občudujoč je pogledala brivca, ki ga je resnično štela sposobnega za vse. Poštar se je dobrohotno muzal. Govoriti ni imel navade. Udarjen je bil z jezikavo, prepirljivo ženščino; ker pa je bil moder, se je bil privadil mol čati in molče hoditi svoja pota. Tako je najboljše vozil. Krunoslav Batič ni niti za tre-notek, izgubil miru.' "Nemojte verjeti, gospodična Slavica! Gospod tajnik se šali, jaz niti ne morem kandidirati, ker sem ino-stranec." ^ Podržaj ni odnehal. "Kaj tisto! Priženi se kam, da boš imel kaj svojega, pa te sprejmemo občino. Gospodična Slavica, usmilite se ga no, takega fanta!" Slavici se je ne brez truda posrečil ogorčen pogled: "Zs, kak šni ste vi, naka!" Zasukala se je in odšla z vrčkom. Nič manj ogorčenja ni kazal brivec. "Oprosti, gospod Ujnik in nadučitelj, Uke šale so nedostojne. Vsaka šala dobrodošla, a nedostojna šala ni dobrodošla, ker nedostojna šaU ni ni-kaka šala, ampak žaiitev. Ti žališ 'mene — prosto ti, jaz nisem nič; a ti žališ tudi velevredno gospodično Slavico in tega se olikani družbi ne sme." Velevredna gospodična Slavica, prihajajoča z natočenimi vrčki, je čula te besede in je po njih uravnala svoja okrogla li ca in svoj vedno strmeči pogled — in res: videti je bila močno užaljena in huda, huda kakor gambovčekr ki se je skregal svetom. Z zadovoljstvom in ponosom je srce gospoda Batiča na znanje vzelo ta uspeh. Da srečen, kdor zna tako govoriti kakor gospod BatiČ. Tako se je po priljubljenem starodavnem vzorcu izborno zabavala družba pri tej mizi in na enak način, z zafrkavanjem, prejkone tudi pri drugih, to so >ričali krohot in vzjeliki od vseh strani. Vmes je brenčal orkes-trion, glasni porok visoke stopnje muhoborske kulture. Ta hrupni dirindoj je blagovo-il gospod dr. Gad, ki je v županovi družbi živahno pozdravljen baš stopal v zakajeno dvorano, počastiti z opazko, da mu na-Travlja naravnost velikomesten vtis. t Bila je to zelo večna beseda, ki mu je namah pridobila polovico src vseh navzočih. Drugo polovico si je osvojil s prijaznim pozivom, naj se vse mize vkupe porinejo—"Saj smo vsi prijatelji!" — kar se je Ob navdušenih živio-klicih tudi U-koj zgodilo. Sledilo je predsUvljanje. Tudi brivec je prišel na vrsto. "Moje ime je Krunoslav Batič" in dostavil je: "Oprostite, vele-učeni gospod doktor, jedno kratko besedo. Li niste, veleučeni, v sorodu z gospodom podpolkovnikom Gadom v Zagrebu? Izbo-ren gospod, imel sem mnogo potov z njim opraviti, znate, službeno." Gospod doktor je Izrekel svoje obžalovanje, da ni nič v sorodu podpolkovnikom, in izredno gosko je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako visokim dostojanstvenikom, f Vrnivši se na svoj prostor je izrazil brivec svoje mnenje, da je gospod kandidat zelo olikan, fin mož. Skraja je bila zabava bolj tiha, vsakdo ni tak' Junak kakor Krunoslav Batič in vajen občevati z najodličnejširni glavami Temu in onemu volllcu se je sitno zdelo, da je pozabil doma kravato ali da ni smuknil boljšo suknjo, ln neka mučna prisiljenost je vladala omizju Toda doktor Gad. ni bil novinec v politiki, vedel je, kako in kaj: na mizo so priromali Štefani — in led je bil prebit! Zdaj so se razvozljall jeziki in hitro se je razpletel živahen pogovor o volitvah in nasprotnikih, kako PETEK, 24. okt™,.. k sobi, ds gs odškoduje* za prestane neprijetnosti zboroval nega hrupa. In potom je vstola, d« je lahko tudi mladi mož pri ograji pobožal mucka, in ni je motilo, ko je roka mladega moža pogladila nele muckovo dlako, ampak tako mimogrede tudi njeni roki. V ta svoj nežni posel sta bila Uko zaverovana, da čiato nič ni-sU čula Julkine mame, ki je iakala in klicala hčerko, da se poslovi od odhajajočega slavnega gosta. Pač pa je mama. dol ogala s spremivši drja. Gada in moža. zagledala dolgega Podr-isjevega Janka, slonečega ob vrtni ograji. Sta že spet vkupe! Sveta jeza ji je šinila po reje-1 nem licu in njeni klici: "Julka,! Julka!" ki so se bližal! po vrtu, niao obetali nič dobrega. Julka je izpustila mačka, po-J" gladila si je pfedpasnik. poki-!' mala tovarišu onoatran ploU in stekla čez vrt materi naproti, j Maček Je smuknil v oreh, Podr- j žajev Janko pa se je tudi potuhnil in Izginil od ograje. MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI nudijo varčenje na 3 načine 1. Hranijo Jostvlne 2. Hranijo čas 3. Hranijo denar SEDAJ — vaa atane manj. da kukale boljše . -h 0 Tisoče čikaških gospodinj je spoznslo, da se kuha lažje In boljše z modernim plinskim štedilnikom--ki aktuelno stane manj. Resnica je, da so moderni plinski štedilniki tu ko ekonomični kot so lični. Njihove posebnosti so, da hranijo na jestvinah . . . času . . in denarju. Prihranili boste na jestvinah z modernim plinskim štedilnikom, ker vam daje pravilno, kontrolirano toploto pri pečenju mesa z nizko temperaturo, ki omogoči, da sa meso preveč ne skrči. Prihranite na £aau, ker avtomatična kontrola dela za vaa, kajti hitrejša kuha oprati delo nuglejše. Prihranite pa tudi na denarju, ker vas moderni plinski Štedilnik sune manj in tudi njegov obrat je cenejši. LIBERALEN POPUST ZA VAŠ STARI ŠTEDILHIK LAHKA MESEČNA ODPLAČILA V gostiln! pri "Pikapolonici" Je živahna družba čakala na kandidata Mati Polona, vdova že{ pametnih let. se je sukala v kuhinji, veliko gostibitško sobo ps 1° ki tare«* m puhali na , tako UNlVf^- *T«>lU««U „,.lv\ni V** ».u na P*® vm»\ni*1 urinska * nui R O * e©OM«» « r>«lllMt NO' «4»|» bodo pogoreli, 0 muh,,, > « korakih k^L * ,U,r,U "njo, o len m celo o lu.r. n to E* o Podlistkih riJl^J »bdlti A&IS*1 * doma v Muhoboru. Po petem m šestem koza, >se razgreli in ojunacilu domači umetniki, da so pri41]U dan s svojimi za skromne mul borske razmere v*t časti vr mmi talenti: kovač ŠviM svojo raskavo dlanjo, ki je ob vžigal vžigalice, mizar Kape je z eno roko dvignil stol z d, torjem vred kviško pod stri dacar Jožko, ki štajersko pi z do vrha polno čašo na gl in zna na prste brlizgati ces sko pesem, da se jo m če ure daleč, in Podržajev Jan ki je zapel "Pijanega študent Gospod doktor Gad je kar i mel: kaj takega pLpričakova Muhoboru! Vmes se je seveda veselo kalo in možato pilo. Toda izr govorila se je tudi še mnoga na, krepka, jedrnata beseda, kaj čuda veliko rodoljubja, jetnosti in neustrašenosti je Ukih mokrih prilikah v Mul boru. Pa tudi drugod. In s ga idealnega stališča je prav prav škoda, zakaj nismo Slov ci vedno pijani! Jud na morlu Rosenduft se pelje z ženo Ameriko. Sredi oceana se tM ladja poUpljati. Vsa prestrak začne žena iskati moža in no ga najde v kabini, kjer dremlje. — Joj, mož, ladja se potapl — Mar je to moja ša Rosenduft mirno. ko mi VB Najboljše sredstvo Prva prijateljica: — Saj si mislila, da bo že zopet ta \ ljivi inženjer. Zasleduje me vsod, kamorkoli se ganem. 1 naj storim? Druga prijateljica: Poroči z njim, če hočeš zahajati v dr bo brez njega. iisKakNA S.N.P., SPREJEMA VSA v tiskirsko obft spadajoča dela Tlaka vabile ss Veesllos ki škoda* vialinlce. časnika, knjl koledarje, letake Itd. v slovenskem, brniškem, slovaška«, fteikem. angUlkdni jeslku te drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA KA ČLANSTVO 5JUU-1 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI , ★ Vsa pojasnila Saje vodstvo tiskarne, Cena smerne, naljsko deleči Pišite »e Informacije aa naslovi SNPJ PRINTERY J 2SS7-M S. LAWNDALE atnmrr* CHICAGO. ILLIKQ naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. tedne konvencije se lahke naroči as Ost Prosilcu« prišteje eden. dva. tri. štiri ali pel članov is aaa drušiae k nlni. List Prosveta stana se vse ee^ta. sa člane ali neiUna IIJM| «• eno letae naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu IU0 m tednik, se Jim le prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsroka. no. da Je list peedrag sa Člaaa *MPJ. List Prosveta Je vsšs Usialas is gotovo Ja v vsaki drušial nekdo. Id M rad čital list vsak dsa- PoJasnUoi—Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha biti ton SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahtevsl sam »vo '" tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu ii»u. in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU Ako tel« stori, tedaj mora Upravništvo znižati datum za to vsoto naroeni« i:.«,, n------i^. ___ IlflU KTMTKa Mt _--—--* ZaZdruš. MeeeyOrdee v Za Cicero in Chicago ja 1 tednik la----r -- S tednika In .............. % tednika la------ 4 tednike la------ | tednikov ia------------ __________________fl.00 ku»on. prilošite potrebno esote n^^Proa^taTl. ki le vri. I—* I JO niš Sa Evropa Je ....» ... t* _ ir$ 1M PROSVETA. SNPJ, MIT Se. Lan aialS Are Chicago. IIL Prllošono polil jam ■ 1) Ima Naalov . lUt Proseete vaoto f CL društvs It CL dr**" št & drv**" *t Cl dre**« št CL droštea št