V Ljubljani, četrtek 29. fanuvarja 1920, Poštnina pavšal Irana, Ra pismene naroCfie »ret pAiljM e denarja <( at morem« ozirati Rovi aarntolki naj potiljajt narotnino po nakaznic Za Inozemstvo: sate k to . , , K i jm» leia. .... Urn teta .... » mesec .... ta ti ae zaračunalo pa rabljene«! prostata In »Icet mm viaok te« 65 mm iliot piaste za enk'ii I R, ta vetkrai popast Vprašanjem glede inseratov i. dr. se na) priloii rt odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi na) se »ran Hm jo. — 1 Knlrttpist a, np vrnemo ’ Odklonitev antantinega ultimata. Beograd. 2«. (Izvirno poročilo.) Na ministrskih selah zadnjih dni so razpravljali obširno o ultimatu za- Cdnih velesil v Jadranskem vpra-niu. Na današnji seji Je bil odgovor na ultimat konečno sestavljen. Dogovor pnvdaria pred vsem. da želi tudi Jugoslavija, da pride v Jadranskem vprašanju do sporazuma In da ie zato pri;—avliena Iti do skrajnih mej • -pusujivosti. Vendar t*a zadnjega t odloga vrhovnega sveta v tej obliki ne more snreieti. ker zahteva od nas nemogoče žrtve. Predno se naša vlada definitivno odloči. želi te podrobnejših informacij zlasti glede londonskega bakta. Poseda1! naša vlada n nlem sploh še n) bila oficijelno obveščena In zlasti tudi ne ve. v kakšni meri ga nameravajo Izvesti v slučaju, da ne pride do sporazuma, AH ga hočejo izvesti v polnem obsegu ali samo v kolikor se nanaša na severni Jadran. Dalje Je naša vlada mnenja, da zadnfe zavezniške note ni smalrati Y >t •'Ote mirovne konference, am-nak sa.no onih držav, ki so podpisale londonski nnVt Tudi ta oko'i-Ščina 'e važen razlog, da jugoslovanska vlada ne smatra z umestno, odstopiti od ameriškega predloga glede rešitve Jadranskega vprašanja. Vsebina ultimata naši vladi. LDU Pariz. 25. »Ezcelsior« prl-Pfčule vsebino ultimata, ki so ga Ravezniške ve'e«lle izročile iugoslo-venskl vladi. Po tej noti predlagalo zavezniki: l. da se odpravi neodvisna resk» država In se postavi »esto pod garancllo zveze narodov; 1. da se rr.ilill Stišak .fugoslove-wm: 3. d* se potegne mcia. ki za-k<>tav|la o zvezo oo suhem med Peko In Is •» c* * /dot J hali. vendar l*ko. da pesti na logrslovenskem rzemljn vso železnic.). ki vodi Iz Peke v LJtfhlVno: b) zavarovanje Trsta potom modifikacije taknzvane W!lsnnove črte v okolici Senožeč; 4. da se ustvari v Zadru v občinskih mehih neodvisna država pod ga-ranrljo zveze narodov; R. da se da irallli V a Iona In mandat nad Alba-nl|o In se ustanovi posebna vladavina za tista albanska nfc.reWa. ki pridejo pod Ingoslovansko nnravo; A. da *e pridete ItaFU otoki Lo«lnJ. Pefagntž in VI* drugi pg nal prl-deio pod Jugoslovansko sttvereni-teto; 7. da se demlibarirlraJo vsi otoki v .ladrr.n«kem moriti. Jugoslavija zahteva izročitev kralja Ferdinanda. «JD!L2frl,,V *L ^n* »Corning- predlagala, naj se izroči bolgarski »ost- poroča te Pariza: Jugoslo- bolgarski kraU Ferdinand, ki živi v ▼anstra vlada »e vrhovnemtt svetu NemčiH Nove riemonstracire proti I*allfi v Beogradu. Beograd. 28. lan. Včeraj so se tetka] ponovile velike manifestacije »roti Italiji. Na Teraziil so govorili Tovorniki tisnčglavl množici m po-»Ivllali na odpor proti ultimatu. Nato *e le velik sprevod podal pred ame-rikansko poslaništvo ter pozdravljal zastopnika Zedinjenih držav Itj vzklikal predsedniku WjJsonu. Ameriški poslanik le prišel na balkon ter se množici v dallšem govoru /ahva-ifl za Izraz slmpatil njegovi državi in Predsedniku Wllsonu ter končno Izrazil upanje, da bo pravično stališče Jugoslovanov v, Jadranskem vprašanju /mavalo In da »e bo končno rešilo vornšanle eranlc v zmls-hi narodnosti. Nato le množica krenila oroti dvorcu. Po poti le srečala prestolonaslednika Aleksandra, kateremu so bile prirejene velikanske ovacde. Pogajanja s komunisti. Beograd, 28. (Izvirno poročilo.) Minister za saobračai Draškovič In minister notranjih zadev Prihičevič sta pozvala k sebi voditelje srbskih komunistov In tima poročala o pro-podredbah vlade proti bollševiškim nemirom na timoški železnici. Po-tvala sta lih. naj vplivajo na svoje somišlienike. da opuste vsak nadaij-nl terorizem. Za slučaj, da se bodo boliševiški nemiri nadaljevali, sta zagrozila, da bo pustila vlada internirati vse komunistične voditelje na kakem dalmatinskem otoku. KILOGRAM MFSA NA DUNAJU Sl ANF 124 Kt LDU Dunaj 27. Dne 29. t. m. se zopet podraži meso na Dtmalu. Kilo-gram bo stal po kakovosti od 98 do 124 K. (Le hitro črez mejo z onimi, ki jih še vedno vleče v Avstrijo!) Vl AD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Kdo. kai?« Red:ir »e oamršil •tervl. »O kom govorite?« »O grofu, saj sem povedal.« »O katerem grobi? Hi-nt '• v ^Aosti« Je vpil zasliševalec čedalje >lj vznemirjeno, »Kako se r» e? dal Je rojen? Kje je doma? Per-•onaliie, prijatell v salonski suknli!« »Orol Kttnigsbruch!« Je blek-»11 Rovan, zardevš! nad svojo nerodnostjo. »Ka-kaj?« Je zarjul razgrajač ♦er planil tik predenj: malo Je manjkalo. da ga ni podri s trebuhom. »Ali •e vatn meša?« Študent se je nehote odnieknil. Preden pa je utegnil povzeti, je pristopil možic v civilni obleki, z obritim Ilcem In volovskimi očmi. nelepa, tolsta prikazen, ki Jo Je bilo vpitje že nckai hipov poprej zvabilo ha prag sosednje sobe. »Stojte, Rogina,« le segel onemu v besedo, »pustite ga meni... ♦»topite tu noter, gospod.« V naslednjem trenotku Je stal Kovan pred doktorjem Skobyllom. Komisar in Zmrzlikar sta Imela ffvno takrat važen posvet o grofu, m >kobyl! je bil ves vesel naključja, ki mu Je obetalo novih vesti. Izid volitev v Madžarski. LDU Budimpešta. 23. Listi prinašajo volilne rezulate. znane do polnoči. Krščansko-nadonalno u-druženle le dobilo 61 mandatov, stranka malih kmetov 55. socialni demokrati 4. nestrankarji 2 mandata In k rščansko-socialna gospodar-sk stranka 1 mandat. Ožjih volitev bo 26. CEHOSLOVASKI LEGIJONARJI V LJUBLJANI. LDU. LluMlana. 2H lan Češkoslovaški leutlor.arli lz S-hirile so z 1 lanonsko ta dir, Jonan Maru dospeli dne 27. I. m. v Trsi in prideio Jutri dne ?9 t. m s trom* vlaki v 1 lublla-no. Prvi vlak nripelle okoli 8. (zlu-traj) 1350 nu ž m častrnloo ;i h in ia«tno godbo »Ti mož Ti volak) so služili v na!« tat rišem sibirskem polku. takolmer.ovancmu polku mistra lana Musi. Pripeljejo se oboroženi. Pred odločitvijo. Kakpor poročajo te Bi v 11s !e vlada no doleih posveto/an^h sklenila. da ne snreime ttlfima^ t. ki ea le stavila antanta liigoslavtji. *1 'govor ministrskega sveta ie Ni spor h'?*' naši mirovni delegaciji v Pa*4/«. Ja ea oroda zastopnikom Anglije. Fran-cHe in italiie. Odgovor ne bo ‘ako odklonilen. da hi omogoči -sokr na-dalino nogaianfe. ampak bo nov.lar-Jal. da žel? tudi lugoslovarin "lada. da pride v ladranskem vprašanja do mirnega sporazuma. Popolnoma negotovo •» še. val bo storila sedal antanta. 4 ko irpolni svole grožnle. hi morala piekimfi vra nadalina pogaiania in p»/vatl ItaFio, da izvede londonski niV* N“verlet-no na le. da hi prišlo ž? takoj do tega Prva in glavna ovira ie še vedno odločni odpor Amerike, ki ?e v tem kritičnem času vnovič la mo In odločno izlavila .da londonskega roparskega ugovora tud? dami« ne priznava 'n da ie znana W’’sonova črta nalveč. kar more popust ti iialiia na Amer;ko nuino rah? in lo bo rabila v hližnli bodočnosti še h »H. ker brez nie ne bo ntogla obnoviti svojega razdrapanega gospodarstva Žato si ho temeljito premislila, nre.lno si bo « s voli n n iirrc' 'iaiisfičnimi strastmi nakopala sovraštvo mog rčnih ameriških gospodov. Drug, ne man? važen nasprotnik izvedbe londonskega ugovora so ita-ir.anskj Kri n sto!p še vedno na stališču samoodločbe R*;s le. da socialisti ne odločujelo v italijanski politiki, pri zadniih volitpa so si vendar izvolevali takšno pozicilo. «la vlada pri svonh sklenib ne more kar kratkomalo preko lih. T'j;1t rlibovo stališče bo velika ovira za izvedbo londonske pogodbe. Anglija in Francija ali vsaj njih tačasni fbcrelni zastopniki maralo italilansko vlado podpirati, ker Jih ve*e dana oblluha, Ivomliivo Je pa če bodo Šli v tem do skrajnosti. Pretekla vojska^ Še bol) pa dogodki od sklepa premirla do danes, so p.mo pokazali, da Itallla nikakor ni toliko vreden zaveznik, kakor njeni zgo- vorni diplomatle. generali ln pesniki kričilo. Ako pride še kedal do potoma. hi Itnliia kot zaveznik ne n mie-nila mnogo. Zato se ozira zlasti Francija že danes po drugih prijate'}!!! In videl? smo. da snubi v prvi vrsd Jugoslovane. Seveda bi bilo tako Pranco7nm kakor Angležem nal liuhše. da h? jjrn odtali /ve«ti kot zavezniki Italiiani in Jugoslovani. Ako se naši mirovni delegaciji sedal posreči. da uverl agleške ln francoske državnike, da le nemogoče, ^a bt stali Jugoslovani še v^»j v Istih vrstah z Italijani, če «e Izvede nad nami nasfjsfvo londonske pogodbe, le več kakor verjetno, da l»odn zastavili v«s svoj vpliv .da pripravijo italijansko vlado k popustljivosti. Kljub odklonitvi ultimata torej še nikakor m padla zadnia beseda. Le toliko le gotovo, da le vprašanje dozorelo in da se mora odločiti v naj-krnišpm času K novemu panslavizmu! Ako premotrimo celo dobo mirovne konference z namenom, da zabeležimo naše uspehe In preštejemo naše prijatelie. ne pridemo do matematičnega rezultata, kalti naši uspehi in naši prijatelif so skriti za gosto meglo skrivnostnih namiga-vanj in sofističnih tolažb. Iz kmsa te nejasnosti. Je razvidno le. da nas imperiialistični prikrojevalci v Parizu bagatelizirajo in skoro nič ne upoštevajo. Razni naši listi so nam že večkrat hoteli natvezti. da nam le zlasti Francija naklonlena. Imenovala so se često tudi imena prijateljskih Francozov, kakor Cheradvm. Oau-vaine, Begouen i. dr. Da so nam H Francozje naklonjeni, le ž,e mogoče, da pa nam Je bij kedaj naklonjen Clemenceau in oficllelna Francila. Še nismo inteli prilike opaziti v dejanjih. Podobno s prijateljstvom Anglije. Nimam sicer namena polemizirati o tern. kdo ie naš prilated »n kdo ni, vendar na je treba ponovno po\ tlaf-)uti. da Jih ne iščemo na zapadu. *er jih tam ni. Ako bi nam biii Francija In Ai-gliia naklonjeni, bi morala biti nal-ii.unj Keka z okolico ab% > '»no izven vsake diskusije, ker ie narodnost u naša in naša nulna gospodarska potreba m ker ni — kar ie pač za antanto merodajno — všteta pri me*e-tari'i londonskega dogovora. To n;a, To ponižanje bi hi! eden moment. k| nas Slovane lahko zbliža. Poleg tega hi bilo potrebno zbližanie seveda tudi proti vsenemštvu, ki Je naš sku.ml peprijatelj. _ m Ako se lugoslovenl hočemo približevati ostalim Slovanom, nač to nf znak sentimentalnega brezplodnem panslavizma, kar bi utegni) kedn reči. temveč bi hilo to nekaj praktič-o preračunanega, kar bi bijo nam ul ostalim Slovanom v korist, ker se n* dalini zanad. ki splošno gleda na nas kot na nekake kolonijalne narode, ne moremo zanesti KollarJev duh naj vznikne v novem panslavizmu, ker Je stari utopistični panslavizem, ki >e hotel nekako poliMčno in Jezikovna združenje vseh Slovanov, že da*na mrtev. Novi panslavizem — vsesl v vanski blok ne sme biti agresiv-m, temveč naj samo brani in zahte/a to. kar mu gre. Vseslovanstvo naj ostane pravično in na) zavrže umazano politično kramariio zanada. Slovanska duševnost, izražena v naših največiib možeh, samih fanatičnih borcih za pravico, nal se tudi v no- »Sedite, nič se ne bojte,« je delal študentu priiaz.no. dasi Je vrta) vanj z očmi. kakor bi ga hotel fz-premenitj v rešeto. »Prišli ste zaradi grofa KlJnigshrucha... Kakšne so vaše novice in na kal se opirajo? Ali pušite?« Ponudil mu Je cigareto ln se obrnil taka da Je Imel obraz v senci. Rovan Je oživel. Med bumhni puhi dima Je Izbruhal komisarju svojo povest o tem, kal se je zgodilo na Orabunčevl verand) In kaj Je bilo tam rečenega; pozabil ni n!ti omeniti dame, ki ga je bila ustavila pred vilo, la besed, kj Jih je slišal Iz njenih ust. Komisar ga je motil le redko z vprašanji: v študentovo začudenje se ni zdelo, da bi ga novica bogve kako razburjala. Sele ko je Rovan končal, se Je okrenll k njemu ter ga pogleda! z medlim « vendar razločnim plapolanjem v očeh. »Vaše poročilo je zelo dragoceno,« je izpregovoril t premišljenim glasom. »Ujema se c dejstvi, ki... z eno beseda hvala vam zanj! Policija Je stvari sicer že na sledi, ali vendar... z eno besedo, prav le, da ste prišli... Na nekaj pa vas opozarjam: da Izvrši policija svojo nalogo, je predvsem potreben molk. .Vsaka neprevidna be- seda. pa nal bo izrečena tu ali tam, lehko povzroči neprilike... recimo, beg osumljene osebe ... V tein slučaju bi bila vaša odgovornost velika in.. z eno besedo, mučna. Moja dolžnost bi bila. začeti proti vam preiskavo, al? niste bili morda do-menieni z zločincem.« Po teh besedah, izgovorjenih s prav nepotrebnim pnvdarkom, je odpustil študenta dokaj resneje, nego ga je bil spreiel. Rovan je bil poparjen: šele med vrati se Je spomnil Rožmarina ln povedal, da »a ie našel ustreljenega v postelji. Tudi to n| spravilo komisarja Iz ravnotežja: njegove misli so bile namerjene drugam . »Rozina!« Je zaklical, »samo-umor.... Napravite zapisnik in pošljite po... stojte, Zmrzlikar naj stopi i njim!« Poslal Je študenta k zadirljivču hi zaprl vrata, narnignlvši agentu, nal čaka tu. Nato je zapisal v naglici par besed na prazno vizitko. »Tako, Zmrzlikar,« je dejal z oprezno pridušenim glasom, zalep-IJale karto v ovoj. »Opravite ono Dagatelo čimprej. nato pa glejte, da prde tole še pred dnevom v grofove roke... In — jezik za zobmi!« 2e ko le stopal Rovan z agentom molče proti Rožmarinovemu stanovanju, ni čutil v sebi zadovoljstva. ki le sicer nagrada plemenitih dejanj. Poetova gospodinja, katero sta našla zaklenjeno v kuhinji ln tulečo od strahu, mu Je povedala, da ne je Vida zbudila te dozdevne smrti in kaj da lo le pripravilo v obup; sin njene prijate!iice »od zgoraj« se je bi! vrnil z novico o Ego-novem delanju, mati pa lo je bila prinesla še svežo k nji. AH niti ta tolažilna vest ni prav razveselila študenta: koma! Jo je premisli!, je že zardel in pobesil oči. »Le zakaj sem ga Sel ovadit?« se Je nabijal po čelu. ko le bilo vse opravljeno in ie sedel sam s seboj med siromašnimi ster.ami svoje sobice v predmestju. »Ona le živa. Ln on ni kriv! Mavari da le stokrat zločinec, k! ga Išče polldla — vse to Je lehko da res In prav! — AH kaj briga mene? Vrag naj me vzame, če nisem ravnal kakor najzad-nja svinja... Fei me bodi!« Nepreoblečen In neumit le hitel na prvi Jutranji vlak ter ae odpeljal domov XXVI. Grof Je čutil, da mu prinese bližnji dan odločitev. Po njegovem nocojšnjem ravnanju z Nino Je bil Smučiklo« primoran izprevidetJ. da so bile vse nade v povišanje In grofovsko sorndščino le kratek, gollu-fen sen. Ob rej uri \e gotovo ž® besnel po svojem stanovanju ter postavljal dejstvo k dejstvu, grozeč se pred neodvračlitvo resničnostjo, ki ie režala vam. polna zasmeha bi poraza Da. zaman ie bil navezal na grofa svoj ugled tei položil k njegovim nogam vesoHni narod, ki ie drl za vodnikom po komandi njegovega časopisja, v nagobčniku in na verigi niegovih priganiačev! Zaman le »investiral« v letih in letih nadrle groše svojih klijentov. finančnih In političnih operacil težko nri-sleparjen! sad! To spoznanje se n| dalo preboleti, ne glede na zaključke o tuičevem »grofovstvu«, ki sc- prihajali sami od sebe ter pomenili brez nadaljuih komentarjev cel kriminalni obtožni spis... »Smučlklas ne bi bil Smučl-klas,« Je sodi! pustolovec, »ako ne pridirja r.b osmih zjutraj nad me. da me pokliče na odgovor. In svoj od-dovor dobi!« Odvetnik nJ slutil, da le n levo V dozdevni dolžnik pripravljen Izpre-menlti svoj zagovor v obtožbo ia obsodbo; in grof ni vedel, ali bo »pri la tel j« po tistem obračunu še voljan. Izročiti ga roki pravice, na kar morda miril zdaj. Bal se Je, da Jugoslavija. PARLAMENTARNA POGAJANJA. Nesoglasje v. opoziciji. LIXJ Beograd, 26. »Pravda« javlja: Pričakovali so. da se bo opozl-cionalni blok v kratkem odločil glede svojega držanja napram odgovoru vlade na pogoje opozicije za sodelovanje v ustavnem odseku. Vendar pa ta odločitev Se ni padla in je tudi v 2 do 3 dneh še ni pričakovati. V opoziclonalnih krogih se trdi. da so odločitev odložili iz razloga, keT je vlada pokazala, d* ne smatra sporazum z opozicijo za nujen, ker se tudi vlada ril požurlla s svoiim odgovorom Zdi se. da ie med načelniki opozicije nastala razdvoienost o tem. kako staliSče naj bi zavzeli. V^ekako Iz tega razloga sta odpotovala vče-ral v Zagreb gg Drinkovič In I nrko-vič. da se posvetujeta z Narodinlm klubom. Kako (zgleda Italljanstvo tržaške škofije. LDU Trst 27. O priliki ustoiiče nia novega tržaško-koprskega škofa Bartolomassija prinaša .Edinost« nnslednle statistične podatke o tržaško-koprski škofiji po za d ti lem she-matizmu iz leta 1918.: Združeni ško-fiji imata I* dekanatov Od teh je 11 čisto jugoslovenskih. 5 pa mešanih nign.sjovensko-italijanskih. čisto italijanskega ni nobenega. V obeh škofilah »e okroglo 258.000 Jugoslovanov In 1.17.000 Italijanov, ali z drugimi besedami: dve tretjini Ju-goslovenov in le ena tretiina Italijanov Taka ie torel narodnostna sestava tržaško koprske škofije Tržaška In koprska škofiia nista bili nikdar Italijanski, ampak mešani. Vedno Je bil. zlasti kar se tiče tržaške škoflie ogromen del pr 2/8. 3/4. 7/S iuoslovenski. Škofiia ie Imela namreč zdai večii. zdal maniv4 obseg. Samo sedež škofije je bii' fta i llianskl: ali bolie rečeno: tudi ns sedežu škofije posebno oa v Trstu ' Razna poročila. Železničarska stavka v Italiji. LDU Trst. 25. lan. Stavka Italijanskih železnlčarlev se nadaljuje glasom lista »l.avoratore« kompaktno in disciplinarno. V Trstu stavka prekc 3500 železničarjev Stavko-lomci ne dosegalo števila 600. všte-vši uradnike in posebno kategorijo železničarjev. o katerih trdi železniška uprava, da hi tudi brez njih lahko vzdržala redno službo dober mesec. Liga narodov. LDU. Pariz. 27. lan. Kakor poročalo listi priredi francoska liga za zvezo mtrodov dne 30. tanuaria popoldne v Sorbonni selo. da se Proslavi ustanovitev te velike institucije svečano z lavno manifestacijo. Predsedoval bo Poincare. Slavnosti se bodo udeležili predsednik De-schanel. več ministrov mnoge znamenite osebe, zastopniki diplomatskega zbora, kakor tudi odposlanstva učeče se mladine. Na pobudo lige se proglasi 30 januar tralno za šolski praznik na Francoskem. General Brusllov — generaljsslmu« rdeče armada LDU. Praga. 27 lati Kakor poroča »Venkov« iz Londona, prevzame general Brusllov poveliništvo rad rdečo armado, ki ima začeti ofenzivo proti Poljski General Brusllov se le ponudil Trockemu na razpolago, ko le Izvedel, de le bil nlegov sin na povelje Denjlkina ustrellen. Villetn bo Izročen to obsojen! LDU. Bertin. 27 Jan. »Kreuz-zeltune« prinaša vest lista »Times« po kateri le Llovd George po svo-lem povratku na Angleško izlavll. da lamči za to. da bo bivši cesar Villem izročen In obsolen. —■mmmmmmmrn————————m——nuuiMii.' > Gospodarstvo. Je bilo prebivalstvo vedno mešam ■— tudi v starih časih! Proslava sv. Save v Beograda. Beograd. 28. Včeraj zvečer se jb v proslavo narodnega praznika sv. Save vršil v kazini slavnostni kotv cert. katerega se je udeležil tu rala naučiti kako se moramo ravnati. — Om — KI uč Clemencaujevih zm »g. Norveški nsatclj m kritik gosp. firanoes popisuje v svajj km «1 »»'ugi del tragedije« mirovno konferenco takole: K v Llovd George in NVilson ne znata francoski, a francoski in lub-janski člani mirovne konferen-.e ne razumejo angleški, so se moral: vršiti ra/i ra v e na sejah na takše i način. kakor da ie Evropejec v avd! jenci pri črnem kraliu žarke Afnke. Vplivno vlogo so na konfereid igrali tolmači. Orlando n. pr., ki ne zrta angleški ie zelo težko sledil razpravam in si le pomagal z gev.i-kulirutijem rok na desno in levo. Llovd George je rešil tešinsko vprašan ie t rez vednosti, kjer mesto leži. In Wilson le. pravijo, prisodil Italiji lužno Tirolsko, ne da bi znal. da prebivato v gorniem delu dežele izključno Nemci Lahko »i je torej predstaviti vpliv Clemenceauja, ki ni dal svojih besed prevajati, temveč, ki le z isto lat koto gouorfl: francoski I angleški Tako ie bilo Clemenceauju omogočeno govorit} z Italijani fran cnski, ne da bi to razumeli Anglo-saksi: po drugi strani oa ie z Wfl-sonem in Georgeom razpravljal angleški. ne da M ga razumeli Italiiani In drugi Francozi. Skratka: Cle-itienceauie^ er uspehe ie ftredvsem pripisati znanki obeh jezikov, katerega ie še znatno podprta njegova govorniška nadarjenost. Clemenceau, ki ga poleg drugih lastnosti od W4 s«m* odlikule posebno čvrsta, tlgcr-ska volj#, toref ni tolikn zmagal t stvarnimi argumenti kakor z govorniško sposobnostjo in Jezikovnim znanjem. PREPOVED IZVOZA TUJIH VALUT. V smislu naredbe ministrstva financ z dne 14. novembra 1919, je prepovedan izvoz francoskih in švicarskih frankov, dolarjev, angleških funtov sterlinnv. grških drahem In (taliianskih Ur preko gotovih, v na-reJN natančneto navedenih vsot. Ooozdria se. da delegacija ministrstva financ ni upravičena, da daje Iziemna dovolila za izvoz višjih zneskov. Za takšna dovolila se Jr o račati neposredno na pristojno ministrstvo financ (generalni inšpektorati v Beogradu. V doričnl vlogi naj prosilec navede In verodostojno dokaže, v kak namen Želi izvoziti tuto valuto. Izvor vseh ostalih tujih valut, ki ne spadalo med gori naštete. le docela prost. prevlada v Smučiklasu strahopetnost -- on pa ie hote! narobe. Udarec ie moral zadeti odvetnika pred vso Javnostjo, neutailllvo in neizbrisno: grofu je šlo za to. da ga prisili k skrajnjim korakom. Skobyll * svojimi beriči le moral stopiti na plan. narod te moral zvedeti, da ir vodltel! malikoval zločinca! Pustolovec je bil sklenil žrtvovati samega sebe v zapečatenje Smučikla-sove sramote: njegova aretacija je bila potrebna, toda v zadniem tre-notku se ji ie hotel odtegniti z obupnim skokom v Nič. Kakšna krivica Je pač kričala po maščevanju, da ni pomišljal dati življenja zanj? Davno ie bil skoval naklep: ž nffm v srcu ie dihal Smučiklasov zrak tako dolgo, da mu je duša jela pešati od njegove zatohllne. 2e neka4 časa Je čutil, da v osvetf ne bo tolažbe; toda odnehati te pomenile, pljuniti na tisto, česar niti obup ne zanikuje na lastni jaz! In zato ie bil grof vesel, da bije ura. preden mu )e zmanjkalo sil. Stopil je v svoje stanovanje, prepričan, da ga živ ne zapusti. Misd na smrt mu le drugovala med temi stenami že dolgo: in zdaj. ko je vitici pred seboj komaj še par kratkih ur. ga je popadla nepriča- \ luvano živalska trudu ost. ki baje Zadnji dnevi cesarja Karla. Vsem bo "Še v spominu, kako se Je oktobra meseca 1918 odpravljala češka delegacija v Švico ih se na poti tja ustavila na Dunaju, kjer Je konferirala z Jugoslovani dne 22. oktobra 1918. Takrat Je čakal češkega delegata Kiofača, današnjega vojnega ministra Češkoslovaške republi ke. general l.andwehr. Kaj sr ie godilo po prihodu Kiofača na kolodvor je popisal Klofač v „Powotniku Ceskoslovenske armade k 28 rijnu.“ ..General Landwehr — piše Klofač — me le že pričakoval Ni bilo časa za dolge uvode I.andwehr Je začel naravnost. 12 njegovih besed sem posnel, da na Dunaju že raču naio z našo popolno osamosvojitvijo in da imajo edino eng željo* da bi prišlo do ločitve brez krvave revolucije . . Naravno ie. da sem mogel samo reči. da le to tudi naša želja- V tem le general Landwehr dejal: „ln to. kar sem Vas iaz prosil. Vas hoče osebno prositi tudi cesar. Krvi ie teklo že dovolj, in cesai hoče storiti vse. da bi bilo doma daljše prelivanje krvi preprečeno.** V tem trenutku sva govorila že kot prlpad nika dveh različnih držav. Cesar se pelje čez. trenutek po tem s posebnim vlakom na Dunaj, v Doblingu stopimo v njegov de lavni vagon in na poti na Dunaj bo vendar le nekoliko minut časa. da mi cesar poreče vse. kar mu teži na srcu. Zgodilo se je. Peljal sem se. ka kor sem bil. neobrit, preorosto oblečen. kakor sem z vagona na fran-čiškovem kolodvoru izstopil. Trenutek smo v Dftblingu čakali. Land vvehr -e v sprehajanju z menoj ostro kritiziral avstrijske državnike. Nisem mu ugovarjal. V tem se le prlpe Ijal dvorni vlak. Bilo je že temno ' topil sem v salonski voz. v katerem sem zapazil nekoliko članov cesarjevega spremstva n minuta potem me ie prosil Landwehr. da bi vstopil v sosedni voz. v katerem le bila elegantna cesarjeva delavnica, cesar da čaka In me prosi, da hi prišel. Cesar mi le šel naproti v navad ni vojaški bluzi, brez redov iti brez sablle in podajaioč roko mi ie izrekel sožalje povodom smrti mojega nalstarelšega sina. častnika, ki Je svoje rane na laški fronti plačal i Življenjem. Cesar se le trudi' govoriti češki. Ker bi to ne šlo dobro; smo govorili potem nemško Vsedli smo se. cesar, general Land vvehr in laz. Cesar, gotovo telefonično Informiran. mi je dejal skoro 'obesedno isto. kar mi je delal Landwehr Tudi on Je ponavljal, da Je že dosti člo veške krvi poteklo na bojiščih. Da me zelo prosi, da bi se to. kar sc dalje zgodi zgodijo brez krvi. V tem trenutku nisem slutil, da stoji n.o neposredno pred praško revolti cijo. toda to, kar je govoril cesar, mi Je bilo simpatično, ker setn se iz teh besed še pred prihodom v Švico (.repričal. da to naša češkn zmaga že gotova in definitivi.it, In po tem mi le bilo tudi to milo, d . cesar ni za politiko krvave Intervencije prot! češkemu narodu. Cesar Je bil vidno dekrimfran. Realnost |e bila že takrat črna in priiiodnji dan bi mogel biti še čr nejši. V tem trenutku Je smatral Karol za svojo dolžnost povdarjatl. da je imel češki narod vedno rad in da ima zanl globoke simpatije. Rekel sem mu naravnost, da češki narod ne more pozabiti na persekucijo. ki ni redka pri obsojencih. Z globokim odporom se le lotil poslov, katere je bilo pred jutrom vsekako treba dejati v red. Sežgal je nekaj pisem, uredil druga ter tih zložil pregledno v miznice nazaj. Potem je izmenjal naboje v samokresu In razpoložil dve. tri drobne cevke strupa v spalnici In na pisalni mizi: le mrvico njih vsebine v usta. In komisai Skobyll spusti svojo roko na mr-liča- Ob polu štirih Je bU gotov Smučiklasov zadnji denar je ležal pred njim v Izbranih novih tisočakih. In zraven prstani, zlata ura. briljantni gumbi — vse, kar Je Imel dragocenega. Pritisnil Je na gumb električne nanellave. ki ga je spajala z Jacquesovo In Hasanovo spalnico; že nekaj noči menda nista spala nikoli obadva hkrati, nego čula zaporedoma do belega dne. Med čakanjem se mu Je zdelo, da spodaj odklepljejo in zakiepljejo hištra vrata; v tem je uprl oko v dvoriščno stran. Marijini dve okni sta bili nenavadno razsvetljeni, in sključena senca stare Mete se je gibala mimo njiju. (Dalje prih.) Ji Je bil celi čas vojne Izročen. Cesar na to: ,.Ta politična persekucija Je bila največji politični nesmisel!** Nadaljeval sem: Največja nesreča dirastije so bile zadnje vlade (cesar ni ničesar ugovarjal). In glavno to. da vas je Czernin pripravil k temu. da ste se peljali v Nemčijo, k nemškemu cesarju proglašati, da na Clemenceaujev a odkritla odgovore vaši kanoni in da ste pristali na misel vojne in gospodarske unije z nemško državo: glavno to je postavilo entento proti dinastiji, to le povzročilo današnjo situacijo.** Cesar mi je na to odvrnil samo: ..Okoinosti so bile pretežke.« Bližali smo se Dunaju. Cesar to še enkrat povdarial. da upa. da se vse vredi mirno, da rne za to pnnov no prosi in se je poslovi! z menoj. Politike se ni niti dotaknil, in četudi |e vedel, da se čez par ur od pellem v Svioo. kler s* srečam i Benešom. niti z besedico te poti ni omenil.** — Tako Klofač. Dokument je silno zanimiv za psihologa in zgodovinarji zanamci se bodo naihrže često vračali k nje mu. Kaj le bilo cesarju do tega. če poteče na Češkem kri ali pa če ne poteče, on tam ne ho več gospodaril. Da bi bil tako človekoljuben, da bi se mu smilili posamezniki, ki Ivi bili morda žrtev revolucije, tega vendar v očipled hekatomham na bojišču, nihče ne bo verjel. Kal je hotel cesar doseči? To bo pokazala zgodo vina. RAZKOL V ITALIJANSKI SOC1-JALNl DEMOKRACIJI. LDU Trst. 27. V dneh 11. do 13. t. m. se Je vršilo v Plorenci po svetovanje italijanskega sociialistl čnega narodnega sveta (Consiglit Nazlnnate Socialista), ki to bilo vsled nejasnega notranjega in zunanlepo lltlčneva položaia izredne važnosti Debata to odkrila Ideinf razkol v Italiianski soc. stranki, razkol med maksimalistl (Bnmhacci Serrati) in reformisti (Moditrliani. Turatl Treves). Razpravljalo se Je tudi v mednarodni poiiriki in o jadranskem vprašanju, r katerih predmetih sta zastopala svoje stališče z ene strani Serrati (maksimalist). zdruge strani reformist Morliglianl Po daljšem p»» ročllu o ruski revoluciji ie prešel Serrati na fedransko vprašanje. S socialističnega stališča je dokazoval potrebo posvetovanja z italiian-skiml socialisti, z onimi Julijske Be nečiie In Jugoslavije, ne z domnevo, da bi rešili ta problem, ampak da znova povdariajo princip samood-!t čbe narodov. Pobijal to nacionalistično idejo ir dokazal, do ni pravično ne dopustno, da interesi velike manišinc povzročalo nemir milijonom in milijonom ljudi Zavračal je geslo: »Reko Rečanom«, kakor bi zavračal one. ki bi hoteli dati železnice železničarjem. Te velia tudi za Trst. kakc»r za Ciper. Malto in za vse druge kraje, ki se nahajajo v Istem položaju Toda teh problemov buržtia/iia ne more !n ne bo rešila I e potom udeistltve proletarske moči bodo rešena vsa narodnostna vprašanja. Posvetovanja so se udeležili zastopniki nad 60 deželnih zvez. med njimi tudi trentinske in takozvane ':iliqske Benečije (Passigll. Tuntar. Regent, Callinl In Benettl) In vod-sr\n stranke Izven Lazzarija. kj J« bolan. PROTESTI V SPLITU. se Je 27. t. m. vršila na Narodnem trgu pred tisoči prebivalstva javna protestna skupščina proti vsemu, kar žali in ogroža našo narodno in državno suvereniteto. Manifestantom se je pridružilo tudi vojaštvo, ki |e navdušeno klicalo Wilsonu. Ameriki, vojski, dinastiji In državi. Na skupščini sta govorila dr. Malstorovič In dr Heros. Sklenjena le bila resolucija. ki obsoja akt mirovne konference za rešitev ladranskega vprašanja In pozivIJe vlado stranke, pariško delegacijo In vojsko na obrambo naših interesov. Med čitanjem resolucije. ie občinstvo vzklikalo »Živela Reka. živela Istra, živela Gorica!« Po skupščini sta govorila še mestni poveljnik, podpolkovnik Mihailovič In Inženir Senjanovič. Vojsko Je občinstvo navdušeno pozdravlialo. Ribniška šolska mladina. LDU. Ribnica. 27. lan. Učenci in učenke meščanske šole v Ribnici se pridružujejo t.stim. ki nočeio priznati londonske pogodbe. »Nočemo več priznati težkega iarma. katerega smo nosili dosri dolgo. Ml hočemo biti svobodni Jugoslovani Italijan nal ne gospodari po slovenskih pokrajinah. Niti ena naša vas ne sme biti last Italijana!« -— V znak našega ogorčenja v težki url poklanjamo di-A jaštvu zasedenega ozemlja šestdeset ‘ kron kol skromno zbirko med seboi BOR7NA POROČILA. LDU. Praga. 27 jan. (CTU.) Izplačila na Dunaj 28. na Curih 1308.5. LDU. Curih. 27. Jan. Devlza na Dunaj 1.60. Berlin 5.50, Praga 530. avstrijski kronski bankovci 2.00. LDU. Dunal 27. Jan. Devlza na Zagreb 255 —270. na Prago 342—360. SHS kronski bankovci 225—240. • 4- Dobava Jekla. Urad za pospeševanje obrti Ima na razpolago 4 do 5 vagonov Jekla. Jeklo bomo skušali oddajati v večjih množinah. Interesenti naj se zglaaa pri mažem uradu da 1» februarta. -f Sadjarska anketa. Dne 4. Ja 5 februarja t. I se bo vršila pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Mariianišče) sadjarska anketa, pri kateri se Jjodo obravnavala sledeča sadjarska vprašanja: Sadni izbor. drevesničarstvo, oskrbovani« in varstve sadnega drevja, domača sadna uporaba, sadna kupčija In industrija. pouk iz sadjarstva, sadjarska organizacija, sadne razstave in osnutek podrobnega načrta za pospeševanje sadiarstva v Slovenji + Dosedanja tvornlca za žlgico na Sen jaku pri Beogradu se preuredi T tiskarno sa znamka Dnevne vesti. — 2idje poplavljajo naše kraje. 2idovski velekapital se čimdalje boli zanima za naše, še ne od Židov eksi.loatirane zemlje. Cujemo, da se neki ogrski Žid. ki se sedaj izdaja za podanika čeboslovaške republike, zelo poteguje za podelitev koncesije glede eksporta lesa. — V St. Vidu nad Ljubljano ustanovi šentvidski Zabret s svojimi tovariši tovarno za zastore „Ri fak“. Za ravnatelja baje P. ide neki dunajski Žid Vogel. — Beda državnih upokojencev narašča od dne do dne. Ako ie vlada priznala izdatne priboljške aktivnemu uraduištvu. je samoumevno. da mora zboljšati tudi prejemke upokojencev. Sai morajo ti vendar ravno tako živeti kakor oni. Vlada nai teh nesrečnežev r.e tira v obup. ampak lim omogoči dostojno in človeka vredno življenje. — Okradena zapuščina (»Jesenke. Pred kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je včeraj stopil sivolas starec Jože Pristov, rojen Ljubljančan, krojač na Vrbi na Go-renjsketn. v mladih letih ..vandro-vec1’ ki ie skusil že 17 krat življenje po zaporih in ječah. Obtožen fe. da je dne 22. do 25. junija 1918 skupno s Stefanom Slivnikom vzel iz zaklenjene zapuščine obešenke Katre Legat za 160 kron suhega mesa in za 109 kron masti z loncem vred. — — Jpdel pa je tudi pečenega jarca, katerega je spekla Mina Slivnik in katerega je njen mož Stefan z nekim drugim človekom ukradel na paši v Mežaklji. — Sojeni in obsoieni so bili: Jože Pristov na šest mesecev, Stefan Slivnik, ki je v sodniji tudi ze!'> ..črno zapisan1*, na sedem mesecev težke in Mina Slivnik na štiri tedne navadne ječe. Po sodbi vzame Pristov klobuk in se poslovi: ,J(la-nlam se!“ »epoboljšitiva tatica. Na zatožni klopi deželnega sodišča sedi Florijana Dobravec, vitko, mlado dekle. Predsednik: „V! ste nepoboljšljiva tatica. Močne roke imate, a prste imate za druge stvari! Cernu ne delate?1* Odgovor ie bil: „Sem se m loravllala za samostan 11 Zaradi neke »atvine v Zagorju ob Savi Ji je senat nato odmeril osem mesecev samostana v Begunjah — Prostitucija se ie razpasla po Ljubljani že tako. ds ne bo »'"■•"'^1,1 do-tojnih liiifij samo iz tukaišniib hotelov. ampak se ji bodo morali umakniti že tudi iz železnice. Potniki. ki so se vozili v soboto zvečer \7 I lubliane na leesnice. so moral! prisostvovati prtzornm. ki so vzbujali zgražanje oiih vsib. Pred vojsko bi kaj takega ne bilo mogoče niti v naislabši beznici, danes pa pada morala naše mladine vedno RloblJe. — Išče se Marijan Logar, stat 15 let. iz Voloske. ki se ic nahajal do konca decembra 1918 v sirotku begunskega taborišča v Wagiti. Naslov nai sc pojile* na posredovalni urad *a bevimce v I lubllani. — Veronika Orli. begunka Iz Sv. Mihaela, nai javi svoj naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. l,»nbHana. Poživljamo celokupno akademsko omladlno. da se v svrho manl-les acije in apelov na zavezniško akad. omladlno. zbere danes 29. t. m. Ob 14. ur! v velik! dvorani ..Uniona**. UdružersJe Iugoslov. akad.-beguncev. Ljubljana. Poživljamo ljubljansko občinstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestacije akademikov, danes 29. t. m. ob 18. url Izpred ..llniona**. V vseh trgovinah. uradih In šolah naj se od 18. do 16. ure prekine vsako delo. Udruženle Iugoslov. akad.-beguncev. Llubllana. — Iz občinstva prejemamo dopise. v katerih se poudarja, da je ža-los no spričevalo za narodno zavedli1 in odločnost ljubljanskega prebivalstva. da morajo vso akcijo proti nameravanemu nasilstvu Italije in ostale antante voditi dijaki. Poživljamo Ijubllansko občinstvo, da to kamudo vsaj popravi na ta način, da »e v čim največlem številu pridružuje dijaškim manifestacilam in stori vse. da izpadejo kolikor mogoče Impozantno. = Občni zbor gremlla trgovcev 9* Je vršil v torek zvečer v dvorani Mestnega magistrata. Vodil ga Je Predsednik, veletržec Ivan Jelačin jul. Občni zbor le trala! dve url in J* odobril vsa poročila načelstva, »ivahna debata se ie vnela o predlogu. naj trgovci bojkotiralo z mse-rati vse sedajne dnevnike, ker so jim vsi nasprotni. Pokazalo se ie na. da vecma to skraitio sredstvo odklanja, »ato predlog ni prišel niti na glasovanj«, = „lz turkestanskega ujetništva.** Gospod, ki nam je poslal članek pod tem naslovom (priobčen v nedeljski številki ..Jugoslavije11), naj blagovoli javiti našemu uredništvu svoj naslov. = Neprevidnost Hišnik France K. na Sv. Petra cesti je pustil čez noč pred hišnimi vrati lesen zaboj smeti. V s.,,eteh je bilo še žareče oglie. ki le po noči začelo tleti in je že nastai plamen. Ogenj le pravočasno zapazil službujoči stražnik. = Nesreča na ledu. Karl Urbančič, 19 letni Olinčan. se ie drsal na ledu na baieriu pod Rožnikom, kjer je zelo globoka voda. Led le bil še zelo tenak. Urbančiču se ie led udrl in je zdrsnil pod vodo. Nevarnost ie bila zelo velika, da se potopi. Nle-govi tovariši so ga s težavo izvlekli z nekim dolgim drogom iz vode. = Damski frizerji Frankheim. Uavinšek in Podkraišek imalo svole česalne salone snmo za dame vsled Planinskega plesa tudi v nedeijo dne I. svečana cel dan odprte, zato pa v ponedeljek zaprte. = Ukradeno kolo. V torek zvečer je tat ukradel kolo Kinra. Kolo je dohro ohranjeno. Svarimo pred nakupom. Kdor poizve storilca, naj ga blagovoli . oznaniti proti nagradi Francu Dežmanu v Ljubljani. Gledališka ulica št. 10. = Zgubila s« ie 27. t. m. dopoldne briljantna broža od Rimske ceste po Vegovi ulici. Turiaškem trgu. e' barski ulici. Gosposki ulici do Križevniške ulice po Valvazorjevem trgu, nazal na Rimsko cesto. Poštenega naiditelja se prosi, da jo vrne proti nagradi v upravništvu .Jugoslavije**. Maribor. Javna študijska knjižnica se ustanovi v Mariboru v prostorih deškega zavetišča Občin« Je kupila knjižnico prof Kaspreta in zgod«, v insko društvo prepusti pod določenimi pogoji svojo knjižnico no razpolago Na nedeljskem nrote '»etn shodu. ki so se ga udeležile vse stranke brez razlike, it govoril v imenu J D. S. poslanec prof Voglar, v imenu S. L. S. prof dr Kovačič, v imenu N. S. S. novinar Pirc. v imenu J ske begunce. Protestni shod proti nasilstvu nčmških socilalistov na koroškem kolodvoru, ki ga ie sklicala NSS.. ie bil zelo dobro obiskan. Zborovalci so med drugim zahtevali, da se takoj prepove izdalanje tukajšnjega soci-jalnodemokratičneea nemško piša nega tednika ..Volkssfimme11. da se Izženejo hulskači preko meie. da «e takol zamemaio nemški ulični narisi s slovenskimi itd Ponovno opozarjamo na Planinski ples. ki se vrši I tebruaiia v pro štorih nekdanje kazine v Mariboru. Podčastniški ples. ki se ie vršil minulo sobotp. ie izbor no uspel Ob širni prostori Ootzove dvorane so bili polni Plesa se ie udeležil tudi general Maister s soprogo. Bankovci s poiiureienfmi kolki krožiio v zadnjem času po ‘ našem mestu. Nekateri so potvorjeni na ta način, da so kolki za bankovce manjših vrednot nalepljeni na bankovce večiih vrednot. Drugi zopet imajo ponareiene kolke v pravilnih barvah. toda z napisom »Republika Slovenila«. Ta ponarejeni denar je dospel sieurno Iz Avstrije. Občinstvo se opozarja, nai bo previdno pri sprejemanju denarja. Tihotapska smola. Neka J. h. !e skušala'spraviti v Avstrijo 1850 dolarjev ter večjo množino drugega denarja In briljantov v skupni vrednosti okrog 400.000 K. Zavila le vse skupaj v omot. ki ga le privezala pod železniški voz. s katerim se je tudi sama odpeljala proti Avstriji. Nesreča pa »e hotela, da se je vrvica omota zrahljala In je zavoj med premikanjem vlaka v bližini Maribora padel na tla. V njem pa so našh še samo dolarje, vse drugo je izginilo brez sledu. O ceh zadevi se vršijo poizvedovanja. Cei.te. Celjsko pevsko društvo Je na zadnjem občnem zboru izvolilo za častna člana gospo Adelo dr. Dečkovo in g. Rebeka Ivana, ki sta oba dolgoletna zaslužna Člana celjskega pevskega društva. Obrtniški ples priredi na 1. februarja v Narodnem domu občesloven-sko obrtno društvo v Celju. Društvo odvetniških In notarskih uradnikov v Celju ima svoj redni občni zbor 29. t. m. ob 10, dopoldne y hotelu „pri KronT* Nesreča oa celjskem kolodvora. Zadnjo soboto se je ponesrečil na celjskem kolodvoru premikač Ciril Lorger. Zmečkalo mu Je eno roko In eno nogo. Zastrupljanje s plinom. Zadnji petek so našli čevljarja Ušena in nje-po.o ženo v stanovanju nezavestna zastrupljena s plinom. Žena je umrla, mož bo okreval. Društv« na in uradna obvestila. Dobrovoljcem. Poživljajo se članf-dobrovoljci. ki so vložili prošnje zs čevlje in odeje, da pridejo po te v društvene prostore. Kolodvorska ulica 3 ob vadnih uradnih urah vsak delavnik od 16. do 18. ure. — Društvo iugosl. dohrovoljcev. Društvo -četka vojne mrtvih, ranjenih ali zbolelih 35 milijonov ljudi. Pred vojno Je znašal prirastek prebivalstvi* v Rusiji 4 porode na minuto, a sedal pride 11 —12 smrtnih slučajev na minuto. * Pomnožen!e porodov v Ameriki. Za časa vojne se je no celi Evropi opažalo znatno manjšanje števila porodov. Popolnoma nasprotno je bilo v Zedinjenih državah. Leo* 1917. se Je rodilo tam 2,643.000 otrok. a leta 1918. 2.700.000. Umrljivost otrok se Je povečala samo v New-Yorku. kjer je leta 1917. umrlo od 1600 otrok 89. a ieta 1918. 92. V San Frančišku Je bilo l. 1918. samo 57 smrtnih slučajev med 1000 otroci. Izdajatelj In odgovorni urednik;. Anton Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. S. f). S. oa dr. Škapin. Naposled sn< nastopila še dr Muiler /m koroške Slovence in učJteli Cihtc za nrimor- wr. N» Bledu se vrši v pomieHtk renoezviais udeležencev planinskih plesov v Lfuhliani in Borovltah Ns t* Za milijoni, (Dalle.) Dvanajsto poglavje. Dva tedna sta Hamiltonu Degrawu počasi Hlinila, dva dol^a tedna, ki sta ga mučila s tiso Čerimi skrbmi in mu od Bvrda prir,- la le par popolnoma nezadovoljivih vrstic. Sicer ni b-J Irez dela, slikal le pridno sijsnorino. prenesel )e sliko na platno, a vsako drujio početje, tudi zabava s prijatelji mu le bila neprijetna, ceb zoprna. Meseca junija ie sedel pri odprtem okrni bi slikal, brezupen, v seru težko bol. Delo. ki bi ga moral izvrSiti. ie stalo prislomenn k steni; kar bh je edino zanimalo, slika signo--rine. mu ie prinesla le bol in razočaranje. Ni se mu posrečile doseči izraza, ki ie delal meno lepoto tako izredno, tako očarujočo V duhu da ie videl, v srcu ga ie nosil, a čopič ga ni mogel pričarati na platno. ?.e ie imel voljo uničiti vse. skico in sliko, baš se le lotil, da strga platno, ko nekdo nenadoma glasno potrka na vrata I istonoša le prinesel telegram. Posla) ga ie Bvrd. kar ie Degrawejeve živ. Ijenjske sile zbudilo namah; glasil se ie tako: »Našel sem k), vse v tedu. obiščem Vas kmalu.. Kako veselie. ko je končno tudi še prispel mladi policist ves utruien. a vendar zmagoslaven. Očividno ca ie uspeh njegovega podjetia izredno zadovoljil. »Nisem še v glavnem stanu poročal: prej sem hotel vas obvestiti, kje se nahaja signo-rlna. da vas pomirim.« »Vi ste dober človek. Bvrd.« se je zavzel slikar; »ne vem, kako se vam hočem zahvaliti! AH biva tukai v mestu? Kako izgJeda? Gotovo sle Jo tudi videli.« »Ne. ona ni v Nevvlorkn, temveč pri go-»pid A spin \v a II na nlenem letnem bivališču v Velikem Barringtonu.« »Takoi ob začetku mojih zasledovani sem obiskal gospico Aspinwall In sem jo zelo Iz-nenadil s poročilom, da signorina še živi. Videla *o je na odru in sprva nikakor ni monla verieti moii vesti, da ie živa Kn sem lo slednjič prepričal o resničnosti svojih besed, le bila zelo vesela. Opisal sem II nato skrb In nemir priiateliev pevke. Obljubila ml Je tudi. da mi tako! sporoči če bo kal slišala o sicno-rlni in njenem bivališču: uspeha seveda nise1« pričakoval, ekr sp bila vsa naša natančna po Izvedovania brezuspešna. ?e «em popolnoma obupal, da se ml posreči dognati le nekai. ko dobim danes zlutra’ ptsmo gosplce Aspinwa!1. ki ml poroča vest. da le nrišla sicnorina nepričakovano v VeliM Barrineton. In da se nahala v njeni hiši. Obljubila le nekai dni ostati pri nlei. Boljših poročil si Degraw ni mogel želeti: bil je ves srečen, življenje je videl naenkrat v novi čarobni luči. Sirku, tk jo je picd kratkim hotel obsoditi na smrt. je gledal sedaj z ljubečimi očmi. »če bi vas slučajno v kratkem peljala pot v Veliki Barrington, kakor slutim, ne cuuite se, če srečate tani kakega policista. Od onega časa. ko ej umrla delavka rudi zastiupijeirih sladkorčkov, imamo iz previdnosti vsa dekleta istega imena pod policijskim nadzorstvom iz previdnosti, da nima morilec prilike si izbrali nove žrtve.« mu je bvrd pojasnil, ko je odhajal. Prisrčno sta sl stisnila prijatelja roko m se razšla, Byrd. da se predstavi nadzorniku, umetnik, da izvrši načrt, ki mu je v hipu prišel na misel. Že lani je namreč hotel z nekim sli kar em potovati v berkširsko gorovje da s: napolni mapo s skicami tamoSnih pokrajin: fi so se tedaj pokazale razne zapreke. Sedaj pa je tipal priiatelia pripraviti, da ga nemudoma spremi. T je obljubil, da se udeleži potovanja in Degravv se je vrnil poln upov in ves**l'a piiart z\>-egrawuin. Ko je policist izvlekel iz žepa zložen papit, je strmel L>egraw nanj brez vsakega nemira, vzel je nato pismo sam v roke. ga razgrnil in čital njega vsebino, kakor na željo prijatelja brez lastnega interesa. Sele ko je videl svoje ime m podpis gosposke, mu ie planila vsa krt v glavo; odmaknil ie papir m zaklical: >To gre vendar predaleč!« Pri lem je gia-dal byrda, češ, da se ž njim le šalijo, pa to ravnanje greže vendat daleč preko mej dostojne šale. pos'al ie nemiren »Bvrd.* je zaklical, »kaj naj to pomeni? Kaj se je zgodilo? Alt le bil kdo umorjen, ali me plašiio grozne sanje?« »Da.« je potrdil Qryce, »'nekdo je bi) umorjen. Mlado, nedolžno dekle, ki je vam zaupale — —« »Signorini se je kaj hudega pripetilo?« je vprašal in se tresel od razburjenja. Toliko iskrenega sočutja ie ležalo v teh besedah, da Ba je celo Grvce začei soditi mileje. dočitn se ie Bvrd. malo obrnil v stran, kakor da ne prenese pogleda Degrawa. ter odvrnil z zamolklim glasom: »Nikakega poročila nimam Iz Velikega Barringtona. odkar sem bil danes popoldne pri vas« »O kom vendar govorite? Ne poznam nobene mlade deklice.« je zaklical Degraw začudeno. Sdaj le Gryce povzel besedo: »Saj poznate Jennv Rogers — ne mislim ono damo. za katero se zanimate, ampak ono revno delavko brez varstva. Da boste radi niene smrti zaprti, toliko vam smem povedati. Vam ni treba odgovarjati, z molčanjem si ne škodujete.« »Za nedolžnega le molčanje strahopetnost. Niti naimaniševa vzroka ni. da me tako osramotite Jaz bi nai umoril mlado deklico! Kako smešna je ta obtožba, vam lahko potrdi vaš sodrug. Če bi tudi deklico poznal kar pa nikakor ni res. bi ne vedel prav nikakega vzroka, da bi nio ali koga drugega hotel umoriti. Pnako bi lahki* prijeli kateregakoli šetalca na ulici in ga zaprli: nezmisel in protislovje bi ne moglo hiti veČie.« »V tern se vendar močno motite,« mu je nasprotoval Grvce. »Prvi človek na ulici vendar ne nosi redko ime Hamilton Devraw.« »In v kaki zvezi ie zadeva z moiim Imenom?« *V zeJo tesni, kar boste kmalu videli. Mogoče se vam posreči sodnika prepričati, da smo vas prijeli po krivici. Če se vam to posreči, bom gotovo jaz prvi, ki vam iz srca čestitam, ker reči moram — vaše slike so res izborne.« »Sodnik! Dobro, peljite me k njemu. Hočem govoriti s trezne razsodnim Človekom. Jaz — morilec! Zdivjal bi, ako bi ml brezmiselna vnema policije, ki da radi takih goro-stasnih obdolžitev zapreti človeka, kakor seru jaz, ne vzbudila tolikega začudenja.« Ali Grvce sam pri sebi ni bil trdno prepričan o krivdi svoie žrtve ali ie hotel z nadarjenim umetnikom obzrino ravnati, se ni dalo spoznati: gotovo ie le. da ie dal umetnik« odvesti navidezno brez spremstva in naiprej na policijo, mesto pred sodnika, kakor rnu je grozil. Kr ie stopi! pred nadzornika. ie rekel, kakor da bi se opravičil: »Tukai ie gospod Degraw. Bridko se ort-fožtrje. da se ie proti mernu dvivniia taka obtožba in ie pripravljen dati vsako zaželimo poiasnilo; zato sem ga tudi pripeljal naiprej sem. mesto rta sodnik*.« Umetnik ie pogledal nadzorniku tako odkritosrčno v obraz, da je ta tako! dobil za-upanie do n.ieva. »Če' mi hoče gospod Degraw na mota vprašania dati povoheni odgovor, ie s tem veliko pridoblieno: a prisiljeni nBte govoriti, ovirati pa vas tudi nočem, povejte, kar hočete.« »Dobro.« je vzkliknil Degravv, »priprav-lien sem si olaišati srce. Prvič: zakaj me dol-žile, da sem umoril deklico ki it ne poznam, o kateri še slutil nisem, da živi. dokler ni«ern slišal onieni smrti In sicer tukai od gospoda Bvrda. ko sem ga obiskal radi neke zadeve, ki nima z umorom ničesar opraviti.« »To *e odkrito vprašanje in enako odkrita vam hočem tudi odgovoriti- Dolžimo vas umora, ker ste v tem mestu edini mož istega Imena ln zttnainoRti. ki zasleduje zadmp tri meseca vsa dekleta, ki se imenujejo Jenny Rogers.« »Jaz? Nemogoče!« »Nikakor ne. Z eno osebo rega Imena ste se vendar seznanili, kai ne da?« »Vi mislite sienorino?« »Tako io vi Imenuietc.« »Da -- toda ona —« »O. poznam vso povest. Bvrd ml k* te moral pripovedovati Zgodbica se zdi celo meni. ki mi ie živbenif odkrilo že toliko za”->-netneea. tako neverietna. da si dovolim mala dvomiti o resnici cele stvari: veriamem samo deistvo. da poskušate z vsemi sredstvi snet na’t! sled deklice ki ie. kakor vse kaže. bržčas 7hrv»-*ta pred vami.« Mali oglasi. Preda se: Preda ae ateoro nov Hvalni »troj Singer* radi »elitv«; cena 7U0‘- K. Kje pove uprav ništvo. 132 Preda ae lahka na pol krile ko-f)ja in 4 let stara kobile«. Poiave ae Jeranova ulica 5, Trnovo. 142 Kupi se: Klavir. Telovadno društvo .Sokol* V Dontaiuh kupi dobio ohiunjnn |>re-teran «*av:r (.StuuflOgel) ali pianino. Tozadevne ponudbe i navedbo cene •a) «e »pošljejo aa igoruj omenjeno društvo. 143 Pisalni ctroj, »e kupi M At. Matelič. An>>n<'na ek Ljubljane Kongreenl trg 8. Cigaretni papir eledoče vrste: Golub, Abadle, Club in Samum priporoča na dtnelo 11440 komadov (10 g-os) po zmrr- ,Br8flH^P8Illrillt3 ,LjHtli]3B8. K6Stttl tu »I- ni ceni. ,, BALKAN* trg. kped. — . 1 ln kom. de>. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 83 Imamo naprodaj cs, 1 vason JAK katere oddamo v zabojih po Učenca ."sAsSlaiu kava Stare kovine baKer, medenino, kositer kupuje po najvišjih cenah trgovina z železnino Breznik & Fritscfi, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. I. trgovina FRANJO KENDA, BLkD kolodv. znamka Sluibe: 35 m cevi ^Vardar41 l&elezolito v premeru 24 cm y zavitkih po V* in */*■ kg. feelezolito v premeru 24 Cin y proda trgovina FHAN Kt.NDA, BLLD . kolodvor. J08 Iščemo Izurjen krojaški pomočnik ilČe dela, apiejme del<> tudi na doni. Naeiov pove uprava Jugoslavije. 137 Koncipijenta, tudi začetnika sorej- I me takoj dr. Tone Gorak, odvetnik v I Ptuju. 1351 Trgovski vajenec v trgovino tj Sfclessnmo, s dobro šolsko Izobrazbo pri proden* etanovanju in hrani ae takoj »prejme v trgovino Antona Brenčič, železnina v Ptuju. 134 Tovarniškega uradnika, zaneslji-Toga, veščeir« dežel, jezikov iu nemftči- JfftjIlJB tOTSIHS lB 0. I., l!CDlj3E8. ge »o šče. Ponudbo t navedbo referenc ______________ »s Tvomico koža And Jakil, Karlovec. Razno: **“! vldno Skladišče, večje in suho po mož-gosti v '-vedini mesla «e išče ta takoj. zavitkih po Vs iu Tovarnai m MUC, lota Mila. Zaloga xa Slovenijo: uma M »it. Mn, so Oiavnl trg štev. 21. wmwmm dniitva JMMELlUr l iiubliiol v korist sirot, slepcev, invalidov in hiraicev. 1317 ohitkov v skup. vrednosti 80.600 kron. Glavni dobitek v vrednosti 20.000 kron. mr Srečke 2 kreni. Snflrc n unUjt i lektijski pismi t liibliiii, Ptljmski nasip lin. It. Žrebanje bo 3. lebr. 1920 ob S. zvefer. Bras posebnega obvestila. Nuša preljuba mamica Marija Golia, dvornega svetnika vdova je danes ob treh zjutraj previdena s tolažili sv. vere v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek ob 3. uri pop. ic Bleiweiaove ceste Št. 5 k sv. Križu. O tem obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance ter jih prosimo tihega sožalja. L Ljubljana, 28. januarja 1920. Gustav Golla, Gizela Šuklie, Vladimir, Dragotin, Pavel, Adoll in Cirila Golia. hleatui pogrebni uvod v Ljubljani. iliil llffij pisavo 5P09U v ermum metna 99 late *■ tanvj. 9 T 'l°'"1|‘&; m«1" rab|jen>dobro »hranjen vOostitna »e da m račun pod dobrin*! pogoji. Obrt ja v dobrem stanu »craJja oa raspolago. Vpraša sa prt Anton Petauer Sruarj« pr* Jelšah. (Slovenija ) >36 Magazin, »uh v okolici južnega kolodvora Iščem In vzamem v najem. Ponudb« na opravo bata pod Proda se v Mariboru • ip«r='»,*"oi-m,Pr»inim.tra. POZOR« LOVCI! naraa -mra ^ c®n,rlfur°» 0 ® i i k n i" i mi v p.ltPti .. m. ot. h uh »t i« >» ...0...,^ pili BlCE »troji, skrobalnim Strojem, raz- Mlkloiiiev, a> Bi«| lovski pes brak. čistokrven latrijan. Pesje - , , 1*1 1 • ličnim orodjem in drugimi pri- « let star. močne postave, posebno globokih prg, bel ko »nrg, ima na desnem ivnmirn tu llllftlltlfn ■ n . .. , . I ušesu in na tubtu malo rmeno liso. Je približno 57 cm vi^ok in 90 cm dolg. Tri N] [rt |H |||l R jljlln 86 P * 11 * J*’ | Dlake j« reaast«, dolgih visečih ušes. košatega stegnjenega repa. ki ga na IlUlIlfiLU Sil IlliUlISllU ^JADRAN*, anončna odprava, koncu aa apoznaide na levo krivi. Ime mu je Sultan. Ogrog vratu nosi močan 1 * .nturvn n , „ .. usnjat vratnik aa ladrpe la rjavega umja. t dvema nikljaatima obročcema in ■■■■■............:-^==^"-V====== MARIBOR. Gosposka ulica 44. enako p|oUje<) bru n,plM Je (t Uubneg, prl Fodn,rtu in JO Js ubr., najbrž proti domu. Toda, ker je zelo krotak, je mogoče, da se je ie tu v Ljubljani ali p« v ljubljanski okolici komu pridružil. Vae »voj« lovske prijatelje In znance prosim, naj vsak v svojem okoliša malo poizveduje aa tem psom in naj ljudi opozarja, da dobi, kdor tmaledi. tOO K nagrade, da pa tisti, ki bo psa ekrtval zapade sodišču. Ljubljana, dne SB. Januarja 1820. Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik .Slov. lovskega društva*. 108 Ulemo k«pfm®* uradnika za zvonarno, - Pismene ponudbe na upravntstvo , | .Jugoslavije* pod .Strot*. J^J naj bo vešč knjigovodstva in vsaj deloma glasbeno izobražen. K« Linhart, n ar Sb*°.ine tovarne in livarne d d, Ljubljana. VINO. .. v. , . i Kupujem in prodajam kupuje v vsaki nmorini tal mM lUrtn, („uw,.w po najboljših cenah iTSSSVtA liraa i M H M. Albert Derganc, brivec in aiarlner i' »ni itn ia i ii »iiiiihibi iwaaaianiai'iwn»iimii mfivtaii — * * ‘ * *** & Marija Terezija c. 7. Vellba zalo*, a zlatih, srebrnih in nlklast h ur, kakor Omega, ntelom Upri.j‘iW kceen"ry , Pf«)«'« vejjo množino garant, adravega, dobrega pravila »e sprejemajo vsaki čaa vina 1. 1918/19, katero oddam vsled pomanjkanja in se solidno izvr&e. 990 sodov po nabavni ceni, a izključno le v sodih kupca ---------- in takojšnemu plačilu. 118 Ljubljana, Miklošičeva eesta 8. _____,.Albert iierftanc, DrivCv id ijubijuna, FranttiHutnaka ni. 10. rumene K 12 50 belo K 13*50 Pisarna; Ljubljana, Florjanska uL 80. Menjalnica Slovenske Eskomptne banke v Ljubljani nasproti južnemu kolodvoru sprejema vloge na tekoči račun in hranilne knjižice. — Kupuje valute in devize \jO najvišjih dnevnih cenah. — Ima stalno v zalogi velike množine tuje valute.