. Kupujte SJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio buy iS""" Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest , Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 23, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 275 fa, ki I so POBILI 14,000, iUELI PA 13,000 NACISTOV Wcujoca dvostroka ruska ofenziva se nevzdržno naprej. - Ruske čete so zajele ogromne množine topov in potrebščin. Razdobje 7-dnevnega čakanja za nakup kave v soboto opolnoči je bila zaključena prodaja kave, katero se bo zopet lahko dobilo od nedelje naprej. e)0LŽE mraz in poledico kot vzrok svojih porazov nedelja, 22. no- divizij, pobila nad 14,000 Nem-Nacijski napadi, cev ter ogrozila nemške pozi-2 namenom, da izbolj- cije v vsem Donskem bazenu in O, '3ske pozicije na Kav Veliki ruski zmagi pri 'fdžonikidze, so bili odbi-skih četah, ki so uničile fkhoma dv, razpršile naj-® kompaniji in en ba-^®®vražnega vojaštva. J^hodno od Nalčika, 'li nacisti najhuje po-napadi nadaljujejo. V okrožju je sovjet-^0 pobilo 700 Nem-, 'lo dva nemška tanka, pa so zgoreli, v Stalingradu oslabeli na Kavkazu. Prerez železniških prog ' Obe železniški progi vzhodno od reke Don, po katerih dobavljajo nemške armade svoje po-i z znamko št. 27 v soboto ob polnoči je bilo zaključeno prodajanje kave za sedem dni, v katerem času ne bo nobene kave na prodaj do 28. novembra, ko stopi v veljavo racioniranje kave. Ko bo uveljavljeno racioniranje kave, bo upravičena do nakupa kave vsaka oseba, ki je stara 15 ali več let. Kavo se bo lahko kupilo prihodnjo nedeljo in od nedelje naprej, in sicer v knjižici za trebščine, sta bili prerezani, odmerke sladkorja. Z vsako do-Prodirajoče ruske čete so okupi-1 ločeno znamko se bo dobilo po rale mesto Kalač, ki leži 1001 en funt kave na vsakih pet ted- STRAHOTEN NAiPAD NITURIN Turin je napadlo več stotin angleških bomjbnikov, ki so vrgli tekom ene ure na mesto vsako minuto po eno dvotonskd' bombo in vsaki dve minuti 30 funtov užigalnih bomb. — Ognjeni zublji so švigali 8,000 čevljev visoko. Vojak Albert A. Grdanc, ubit na Guadalcanalu Pokojni mladenič zapušča na Carry Ave., mater, pet sestra in brata.— Mater je obvestil o sinovi smrti mornariški department. 'h poročil je dalje raz- '^5 da C k So nemški napadi v zelo oslabeli. Pazovalci položaja so '' da kljub velikim skr-o ima osišče z' zavez-jj^l'Pacijo Severne Afrike, podvzeti kako novo Sovjetski Rusiji, kjer o kaki taki potezi .^e^sluha. I dvostroka ruska I ofenziva j ^^ostroka ruska ofen-^^^daja nacistom uniču-nad in pod Stalin-I J® razbila v tridnevnih -- "°Jih sedem nemških nemških porarov. milj zapadno od Stalingrada ter so prodrle naprej v razdalji 38 do 44 milj. 14,000 Nemcev ubitih, 13,000 zajetih Poročila iz Moskve naznanja- na dan jo, da je bilo poleg 14,000 Nemcev, ki so bili ubiti, 13,000 zajetih, in v roke zmagovalcev je padlo 360 topov kakor tudi o-gromne zaloge opreme in živil. "Tekom naše ofenzive smo popolnoma razpršili šest nemških pehotnih divizij in eno tan-kovsko divizijo, približno 100,-000 do 125,000 mož, naznanja ruski komunike. "Sovražnik je pustil na bojišču nad 14,000 mrtvih. Težke izgube so bile prizadete tudi enajstim nadaljnim nacijskim divizijam. Nemški radio priznava ruske udarce ter dolži mraz in poledico. češ, da sta ta dva kriva nov. Znamka št. 27 bo veljavna do 2. januarja. Federalne oblasti so mnenja, da bo en funt kave na pet tednov zadostoval za eno skodelico kave za osebo nesreče na lovu COLUMBUS, 21. novembra. Do danes, to je drugi dan lova, je bilo že četvero smrtnih nesreč; vAi ustreljeni so bili dečki, stari od 11 do 14 let. Novi grobovi %\ki v Tunisiji so razbili eno nacijsko oklopno kolono t ^ ® čete, ki prodirajo ob °bali Tunisije proti Bi-1'azbiie in vrgle nazaj ^ I, "C i" VlglC »D^il^^nzer" kolono (rf kV«" iz Madrida naznanja- Mateurju, dvajset Bizerte, v teku ve- s ^ ^8-2 iz Vichyja, da naj li^J'® osišču, je bila dva-po Nemcih, toda nemška napada. FRANK CIMP.ER1VEAW- Po dolgi bolezni je umrl danes zjutraj ob 2. uri Frank Cimperman, star 67 let, p. d Bundfer, stanujoč na 1315 East 55 St. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavo da. Podrobnosti bomo poročali jutri. LONDON, 21. novembra. — Snoči je več stotin najtežjih angleških bombnikov napadlo Turin, mesto italijanskih arze-nalov, kjer so povzročili strahovito škodo. PoveljjBtvo angleškega letalstva poroda, da je bil to najhujši napad, ki ga je izvedla angleška letališka sila na kako itahjansko m^sto. 8,000 čevljev visbki zublji Letalci so povzročili toliko požarov, da se ni moglo ugotoviti celotne škode, ker je bilo vse nebo v dimu in plamenih. Iz neke tovarne so švigali ognjeni zublji 8,000 čevljev visoko. To je bil v tem tednu že drugi letalski napad na Turin. Ena sama skupina bombnikov je vrgla na tovarniški okraj Tu-rina 54 dvo-tonskih bomb in 55 ton užigalnih bomb. Strahotne eksplozije V, času, ko so Je nahajali "Boiii^mlti~ n^a^Tw je padla na mesto vsako minuto ena dvo-tonska bomba, vsaki dve minuti pa trideset funtov užigalnih bomb. Trije angleški bombniki se niso vrnili od tega poleta, kar je zelo majhna izguba v primeri s številom bombnikov in s škodo, ki so jo povzročili. ITALIJA PRED RAZSULOM; UUDSTVO V PANIČNEM STRAHU PRED ANGLEŠKIMI BOMBAMI V Genovi so uničeni celi kompleksi ozemlja. - Ljudstvo beži v panični grozi iz mest. - Možna izpraznitev Rima. Mornariški department na- An j SZ'aaSrnljPANlCNO LJUDSTVO RAZPENJA PROTI BOMBAM 5520 Carry Ave., da je bil v bo-j dežnike nad glavo jih na Guadalcanalu ubit njen, "Associated Press" poročaprobleme transportacije, stana 22-letni sm Albert A. Grdanc, i ki vidijo svojo popolno in prehrane." ki je sluzil pri ameriskdi majn- ^ in donia, ki ■ . . . . , . i dijo dalje, kako so njihova me- i l)rzojei/ki je da jelg^^ ^ ;mgie5]kih boinlbali sesi- il AlViiivf A fZrHaMn "iimf ir alr- ... je šlo, samo nesreča je o-stala Zdaj, ko je cvet italijanske armade ali uničen ali ujet, in .sicer najprej v Abesiniji, zdaj v Libiji, ko so italijanske čete gna- bil Albert A. Grdanc "ubit vak-i , prah in kako prihaja v clji v izpolnjevanju svojih dolj.^^^^gkih nosti m s službi svoje domovi- L , , _ . . „ •" |Cet, so danes na robu vses'plos- Grdanc se je prostovoljno j tucati ev^akl mest^l"^ na zasnežene stepe prosta-vpisal k marinskemu zboru dne L . . , ,.v ^ "G Rusije in ko je pred pragom 21. januarja, nakar je treniral i ^ ' 'j umik Italijanov iz Tunisije, so na Parris Islandu. S. C. Na zad- j^^^^vemu r . ! se pričele raznašati kovorice, da nji Materinski dan je bil doma I 60,000 nemških "turistov" v |bo Italija izpraznila celo Rim. na dopustu, ko se je nahajal na i deželi j V kompenzacijo za vse svoje potu na zapadno obal, odkoder Italija, .ki je leta 1940 stopila ogromne izgube in trpljenje pa v vojno v nadi, da bo dosegla j drži Italija začasno samo Kor-naglo zmago, stoji danes pred'ziko. Nico in Savojo, pa še to svojim popolnim porazom. Zad-', samo po milosti Nemcev, svojih nja poročila naznanjajo, da je j neomejenih gospodarjev. prišlo v deželo kakih 60,000 "Marele" proti bombam nemških "turistov", da dvigne jo italijansko moralo. odbijajo napade osišča. — Zavezniki prodirajo Tunisu in Bizerti. — Pogreznitev nadaljnega ^'^ftskega rušilca. 22. novembra. — dec Bune, močne pomorske baze na Novi Guineji. Nandaljni riišilec pogreznjen 'WASHINGTON. 22. novembra. — Mornariški department naznanja' da je bil v pomorski bitki pri Solomonih v noči od ^ , 14. na 15. novembra pogreznjen ^^OcoBka četa, ki se ne | nek nadaljen ameriški rušilec, s čemer je doseglo število ameriških ladij, ki so bile pogreznjene, devet: dve križarki in seden ru-šilcev, V primeri s temi izgubami pa so izgubili Japonci 28 la-dilj. % ^cije zaveznikov FRANK S. BRANCEL V Lutheran bolnišnici je umrl za srčno hibo Frank S. Brancel, star šele 30 let. Rojen je bil v Clevelandu ter je stanoval na 1246 E. 69 St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano,, rojeno Glinšek, hčeri Monico Ann in Donno Marie, starše Franka in Frances Brancel, brata Johna in Rudolpha, sestri Frances Ce-rar in Mildred ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva Janeza Krstnika št. 37 A. B. Z. in društva Kristusa Kralja št. 227 ks^j. Pred leti je bil aktiven član pri društvu Orel. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. je bil poslan preko Pacifika. Pokojni mladenič je graduiral z East Technical High šole ter je bil tri leta pred svojim odho-dorp k vojakom uposlen pri Linderme Tube Co. Poleg matere zapušča še pet seastra in brata. Ena njegovih sestra, Mrs. Frances Jerman, se nahaja težko bolna v St. Ann's bolnišnici, zato je niso obvestili o bratovi smrti. _ /Te^p. prizadeti^ rodbini. kamo naše globoko sožalje nad smrtjo njenega junaškega sjna oziroma brata. Poročila iz Švice naznanjajo, i da je tekom bombardiranja vla-Apel ministra propagande ; dala med ljudstvom taka pa-Alessandro Pavloni, minister i nika, da je bilo videti več ljudi, Lep uspeh prireditve Turin — središče - italijanske industrije Turin je središče italijanske industrije in se tam nahaja Kraljevi italijanski arzenal, glavna tovarna Fiat avtomobilov in letal, kjer je zaposlenih 50,000 delavcev, tovarna Ca-proni bombnikov, Montecatinje-va kemična tovarna, Lancia tovarna, kjer izdelujejo stvari za transportacijo, tovarne za suk-no in obleke in veliki plavži. Kultura dalje naznanjajo, da | % zaveznikov, ki! k proti Bizerti in Tuni-' Deklica na operaciji Lillian Rozina, hčerka druži-^,«0 zelo utrdili svojejn« Felix Rozina, Forest Qty, C" pri Tunisu in Bizerti i« podala v tukajšnjo .1^ z minami pokrajine I boImSmco pred enim mesecem C dvema krajema. ^3« bila zopet operirana dne T radio poroča, da so 17. novembra. To je že njena zavzeli železnico se- tretja operacija, dasiravno ip •ijf t,# 0(i X t ^abesa. '"hiranje Tripolija koncu bojne črte 11«^. *^1 letalci dan in noč letalci dan „ Tripoli, kjer gori več parnikov osi- L ^Sube na Novi Guineji Avstralija, pone-Sl;,'Novembra. — Na se-' ^ove Guineje so iz-\ ^ci včeraj en svoj Aj, ^Gtal in dve mali bar-\ ^j.'^^^anje vojaštva. Zdaj 36 deklica komaj 14 let stara. — Želimo, da bi se čimpreje popolnoma ozdravila! Kdo je kupil tikete? Tajnica društva Cvetoči No ble št. 450 S. N. P. J. nam sporoča, da je na njih društveni prireditvi zadnjo nedeljo, eden od posetnikov kupil za par do larjev pivskih tiketov, prodajalki pa je dal $10 in se takoj odstranil, ne da bi čakal, da mu vrne ostalo vsoto. — Omenjeni (katerega ne poznajo), naj se zglasi na naslovu 977 E. 239 St., ^^Utek pričakovati pa-1 kjer dobi povrnjeno vsoto. JOSEPH PRHNE Snoči je nagloma preminil Joseph Prhne, stanujoč na 14810 Hale Ave. Pogreb ima v oskrbi Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod, 458 E. 152 St. Podrob nosti bomo poročali jutri! Vrnite listke Mrs. Jennie Sever, 435 E. 156 St., tajnica Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. prosi vse tiste, ki še i-majo na rokah vstopnice ali listke od pretekle prireditve, da jih takoj vrnejo, da se bo lah ko zaključilo račune. Seja kluba "Ljubljana" Jutri večer bo seja kluba Ljubljana v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. — Pričetek ob 7:30 uri. Člani in članice so prošeni, da se je udeleže. "Cankarjeva" vaja Igralcem, ki bodo nastopili v igri "Z vero v vstajenje" se naznanja, da se bo vršila jutri večer, to je v torek, vaja na odru Slovenskega narod nega doma. * PEVSKI ZBOR "ZARJA" Nocoj ob 7:30 uri se vrši pevska vaja pevskega zbora Zarja, za koncert, ki se vrši na Zahvalni dan na odru S. N. D. Vsi pevci in pevke naj bodo ob času na mestu. V sredo ob tem času se pa vrši vaja za opereto "Beli telovnik". Vsi, ki sodelujete pri opereti bodite tudi ob času na mestu. Pri včerajšnji prireditvi za za rusko vojno pomoč, je bilo mnogo ljudstva, ki je napolnilo avditorij Slovenskega narodnega doma. Ves program je krasno uspel, s čemer je bil doprine-šen velik kulturen delež k prireditvi. Ob tej priliki se je nabiralo tudi prostovoljne prispevke, katerih se je nabralo do blizu $700. Po zoključenem programu se je razvila v prizidku prijetna domača zabava, v dvorani pa ples. Upati je, da bo po odbitju vseh stroškov ostala lepa vsota za zdravniško pomoč ruski armadi, ki si je stekla med vsemi zavezniki največ zaslug pri skorajšnjem popolnem uničenju nazifašizma. za propaganlo, je bil prisiljen apelirati na Italijane, naj odidejo iz večjih mest, kjer naj o-stanejo samo oni,'kf str-^fcara-obhodno potrebni. Genova razdejana Fotografije, ki so jih posneli angleški letalci tekom svojih poletov nad Genovo 15. novembra in od tedaj naprej, izkazujejo, da je bilo pristanišče v Genovi tako razbito, da bi vzelo j zdaj vojno pred pragom ter da cele mesece časa, preden bi se se' pričenja zdaj "bitka za njen ga moglo v toliko popraviti, da bi moglo zopet služiti osišču za odvažanje moštva in potrebščin. Tudi mesti Turin in Milan sta zelo trpeli od angleških dvoton-skih bomb. ki so stali v splošni zmedi in smrtni grozi pod dežniki v hišnih vežah. V smrtnem strahu 50 razpeli dežnike da bi se s slednjimi zaščitili proti drobcem bomb . . . Priznanje razsula Propagatorji osišča v Bernu, Švica, priznavajo, da ima Italija, ki je bombardirana iz zraka in ki ji grozi invazija iz Afrike, nadaljni obstoj." italijani hočejo mir NEW YORK. — Angleški radio poroča, da so Italijani pozdravili svojega kralja, ko je slednji te dni prispel v Genovo 1 kare pa javljajo, da pripravlja Neprestani napadi Iz fotografij je razvidno, da sta bila samo v Genovi popolnoma porušena in požgana dva kompleksa ozemlja, katerih e-den meri 27, drugi pa 29 akrov. Nocoj, ko pišemo to poročilo, so bili v Zuerichu in v Baselu v Švici zopet alarmi proti zračnim napadom, kar pomeni, da so angleški bombniki zopet grmeli preko švicarskih Alp nad Italijo. Boji v naših lirajih Poročila iz Švice naznanjajo, da beži iz italijanskih mest "tisoče beguncev,", poročila iz An- ujetniki osišča v tunisiji LONDON. — Reuterjev poročevalec s prvo angleško armado v Severni Afriki poroča, da so zavezniške armade zajete v soboto v Tunisiji prve ujetnike osišča. in Milan, kateri mesti sta silno trpeli po bombah angleških letalcev, s klici: "Izposlujte nam mir!" Iz bolnišnice smrt bivšega voditelja južne afrike CAPETOWN, Južna Afrika, 20. novembra. — Danes je umrl J. B. Hertzog, ki je bil ob izbruhu II. svetovne vojne premier Južnoafriške zveze. Ker je hotel na vsak način ohraniti nevtralnost Južne Afrike, je bil vržen ter nadomeščen s sedanjim premier jem, marša 1 o m Smutsom. Iz bolnišnice se je vrnila na dom, kjer se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo. Miss Mary Lustrik, hči družine Mr. in Mrs. Peter Lustrik, 1422 Larchmant Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje! jo Nemci na stari avstrijsko-italijanski meji svojo "drugo obrambno črto." (To pomeni, da bodo naši primorski in notranjski kraji razsuti v prah. -Uredništvo). Znani fašistični časnikar Giovanni Ansaldo je obvestil Italijane, da bo treba najbrže "evakuirati več milijonov Italijanov. Pri tem bo treba rešiti velike Vojaka na dopustu Poročnik Cavolo pri May Co. Charles Cavolo, detektivski poročnik, ki je že nad 25 let v policijski službi, bo podal te dni ostavko, nakar bo postal načelnik privatne policije pri May Co. Smrt Iz Forest City, Pa. smo prejeli vest, da je v Clevelandu pmrl Ciril Franceskin, katerega pogreb se je vršil dne 18. novembra na pokopolišče Forest City. Podrobnosti o njem nam niso znane. Na obisku Na potu v oficirsko šolo se je za par dni ustavil na obisku pri svojih starših, saržent Fred Leustig, sin poznane družine Mr. in Mrs. Benno B. Leustig, 1036 Addison Rd. V šolo bo šel v Kansas. Francosko ljudstvo plačuje faiis+om LONDON, 21. novembra. —: London Daily Express poroča, d^ je ljudska množica napadla Na dopustu se nahajata slo-1 jackuesa Doriota, znanega vo- venska vojaka Charles Hudina, tehnični korporal, ki je prišel iz Fort Knoks, Ken., In ki ostane tu deset dni, in Pvt. first Class August Sepetauc, ki je v Wash-ingtonu, D. C. Fantoma ;elimo obilo zabave. ditelja francoskih fašistov in zagovornika francoskega sodelovanja z Nemčijo, katerega je s palicami tako pretepla, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Doriot in njegovi pajdaši so bili napadeni in pretepeni, ko so odhajali od seje narodne ljudske stranke, ki je zahtevala, naj francoska vlada napove vojno Zedinjenim državam in Veliki Britaniji zaradi njune okupac i j e francoske Severne Afrike. Doriotu so bila zlomljena Štiri rebra in poleg tega mu preti izguba levega očesa. STRAN 2. 1 ENAKOER'ASHQSI 23. novemUr^^ love^ STRAN "ENAKOPRAVNOSTI * liakob An ]e "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ................................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta).................................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 8y Mali In Cleveland, Canada and Mexico; (Po potu v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); Por One Year — (Za celo leto) ............................................................................$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................4.00 Bor 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................. 2.25 for Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poi. One Year — (Za celo leto) _____________________________________ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... ..................$8.00 ..................... 4.50 hiutered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ^ Pioneei'ville, Idaho 17. novembra, 1942 LOUIS F. TRUGER: SLOVENSKI NARODNI KONGRES V dneh 5. in 6. decembra bo zboroval v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu Slovenski Narodni Kongres, na katerem bodo zastopana vsa društva podpornih, političnih ter prosvetnih organizacij, kar representira vse ameriške Slovence. Imena mož, ki tvorijo pripravljalni odbor in odbore za referate, jasno kažejo, da bo ta kon-gves v resnici VSESLOVENSKI NARODNI KONGRES in da bo prvo zborovanje v zgodovini ameriških Slovencev, ki se bo vršilo v znamenju resničnega bratstva in slog« ter razumevanju važnosti položaja. Narodov je hirala in narodi, ki so postali žrtve versajske ' in rapalske pogodbe so čedalje bolj občutili bič trinoštva. Jug in Sever Slovenije je krvavel; slovenska beseda in slovenska molitev je bila zadavljena; kri slovenskih sinov je napajala kraško zemljo; solze mater, žen in devojk pa so orale brazde tuge in bridkosti po ovenelih licih. Vse to je videl svet... vse to je videl Beogiad^.. Skoro četrt stoletja je Slovensko Primorje nosilo križ na goro Kal-varijo... Primorje je bilo osamljeno... pozabljeno. Pa so prihrumele podivjane horde nacistov in fašistov od severa in juga ter poplavile še ostalo Slovenijo. In danes se ponavlja krvavi križev pot v vsakem mestu, v vsakem trgu, v vsaki vasi, da, v vsaki koči, kjer le živi slovenski rod... In ozračje pretresa jok iz vzdih... molitev in kletev tolaži in stiska dušo... iz prebodenih src in strtih duš pa puhti tiha molitev in vroča prošnja preko morja: Pomagaj, brat! Pomagaj, sestra! Glej, moje roke so ukle-njene v težke verige; na nogah in po vsem telesu se odpirajo rane in gorka kri polzi iz njih; srce mi je prebodeno in duša trepeče pred bližajočo se zadnjo nevihto, ki me bo, če ne pride pomoč, strla in pokopala pod seboj. Glej, tam leži nepremično mož, brat, ženin; zadela ga je sovražna krogla, ker je branil mene, svoje otroke, svojo streho. Glej, tam v senci grma plaka hčerka, nad strašno grozo, ki ji jo je prizadjal tuj krvolok, in tam po ravnini nad porušeno vasjo krožijo gavrani. Strašno je! Strašna je usoda mojega naroda! Pomagaj, brat! Pomagaj, sestra! Težko, da se bo dobil med nami kdo, ki ne bo odgovoril temu klicu s tolažilno besedo: Prihajam, brat! Prihajam, sestra! Ameriška Slovenija bo storila svojo dolžnost. Strnila se bo v močno organizacijo, kjer ne bo mesta malenkostnim sporom, kjer bodo posvetile vse stranke in vsa prepričanja vse svoje moči edino enemu namenu: Vstajenju združene in svobodne Slovenije! Govor Roosevelta na obletnico dneva premirja Zavezniška ofenziva v Afriki in njen vpliv na Balkanu Na Balkanu vlada vsespj" prepričanje, da je konžn' raz osišča neizbežen. mer narod največ razmišJ^, jegoy je vprašanje, dali so bo n® trpljenju jugoslovanskega naroda Newyorski levičarski list "L'Unita di Popolo" je objavil zanimiv dopis o Jugoslaviji. Prinašamo nekatere izvlečke v dokaz tega, da se tudi že nekaterim, ako-ravno redkim, Italijanom odpirajo oči. Spomladi leta po sra-isedenih ozemljih. Mesto Banja motnem pohodu v Albaniji, je Luka na primer, ki je fašistič-fašizem proglasil, da je vojna nim ustašem najsvetejši kraj in na Balkanu dobljena. o katerem so govorili, da bo po- Pokrajina Ljubljane je bila stala nova prestolnica Hrvaške priključena kraljevini in car- namesto nezanesljivega Zagre- stvu — Italiji, nakar so ugledne osebnosti tega mesta sporočile "osvobodilen" Mussoliniju, £'Vojo zahvalo. Ako bi bili njihovi podpisi zares na papirju, bomo šele pozneje zvedeli, s kakšnim divjaškim nasiljem so jih izsilili. Res pa je vsekakor, da je kmalu potem zagrmela bomba v neki gostilni, kjer so se sestajali znani laški fašisti. Ob tej priliki smo zvedeli, da je bil že nekaj tednov prej ubit fašist in zvedeli smo tudi — ako- ba, kjer so bile celo že mi-nisterstva pognana v vrak — to mesto je bilo precej časa popolnoma odrezana od ostalega o-zemlja, ko so ga obkolili jugoslovanski partizani. Pobijanje Italijanov Banja Luka pa tudi ni edino središče, kjer se je to zgodilo. Precejšnje število mest je bilo obleganih od partizanov ali pa celo zasedenih. Najnovejši in važen dogodek te osvobodilne vojne jugoslovanskih partiza- Pomen in važnost tega Kongresa je danes nemogoče_______ pravilno oceniti. Vprašanje usode slovenskega naroda itaKjailski Ust O borbah in stari domovini je že v drugič na površju, in morda zadnjič. Usoda milijon in pol slovenskega naroda zavisi v veliki meri od nas, ameriških Slovencev, kajti mi smo edini, ki lahko pomagamo, edini, ki lahko svobodno spregovorimo besedo v prid pogažene Slovenije, strtega Ko-rotana in krvave Soče. Vsako rovarenje in nasprotovanje proti akciji tega kongresa, pa bilo pod katerokoli pretvezo, je jneodpustljiv naroden greh. Odbor jugoslovanske pomožne akcije, ki si je zamislil ta kongres, sestoji iz vodilnih mož naših podpornih, političnih in prosvetnih organizaciji, torej iz mož, katerim smo poverili vodstvo svojih organizacij. Osebne ambicije in koristi so absolutno izključene, kajti tako delo, delo za narod zahteva značajev, vztfajnosti, žrtev in velikogrudnih mož in žena. Edino plačilo za trud in delo je zavest, da so storili svojo dolžnost v času, ko jih je narod najbolj potreboval. Užaljeno samoljubje .oponenta, ker ni bil postavljen na pedestal, je znamenje neizkrenosti. Vsak izmed nas lahko doprinese svoj delež k trajnemu uspehu, pa če smo v ospredju ali ne. Armade ne sestoje iz samih generalov in častnikov; "prostak Jože, Tone in Janez so jedro obrambe in od njih hrabrosti, lojalnosti in razumevanja svojih voditeljev zavisi zmaga," Postanek in obstoj SNK in pa trajne politične organizacije ameriških Slovencev za pomoč bratom v stari domovini je nad vse važno, če hočemo, da bo naš glas res prodrl do onih, ki bodo odločevali o usodi Slovencev, mora sleherni izmed nas doprinesti svoj del žrtve, ki koncem konca ni nobena žrtev v primeri z žrtvami, ki jih doprinašajo naši bratje in sestre v stari domovini. Kaj bi dali, če bi mogli rešiti svojega brata ali sestro izpod strela brutalnega fašizma in nacizma? Prepričan sem, da bi dali vse, kar imate, ne da bi za trenutek mislili na svoj lasten položaj. In namen SNK je baš to: rešiti brata in sestro narodne sužnosti in popolnega iztrebljenja slovenskega naroda. Dne 28. septembra 1942. je preteklo 12 let, od kar je zborovala v isti dvorani Slovenskega Narodnega Doma, kot bo zboroval SNK, Jugoslovanska Narodna Obrana. Namen te organizacije je bil obvestiti civiliziran svet o krutosti in bi'utalnosti italijanskega fašizma, in če mogoče, zaustaviti raznarodovanje Primorskih Slovencev ter obuditi v duši civiliziranih narodov simpatije do kosti pietepenega Primorskega Slovenca. Memorandum je bil sprejet od tisočglave množice na zborovanju 28. septembra, 1930., zbrala se je potrebna financa in memorandum je bil par tednov pozneje poslan na vse vlade, papeški rtoiici, II Duceju in kralju Emanuelu, kakor tudi številnim knjižicam širom sveta in prominentnim osebnostim. Koliko je pomagal ta memorandum Primorskim Slovencem, če j C sploh kaj, ne vem. Zdi pa se mi, da je bil glas upijo-čega v puščavi. Persekucije so se nadaljevale, poniževanje in preganjanje se je višalo iz dneva v dan, ne da bi en sam djžavnik zastavil svojo besedo pri svoji vladi v prid Primorskih Slovencev. Člani JNO so imeli najboljše namene pomagati zatiranim, toda prešibki so bili, da bi mo";!i kljubovati tedanjim ^'vetovnim razmeram. Narodi PO bili preveč zaposleni s svojimi lastnimi problemi; Liga ravno tega niso povedali faši- nov je bitka, v kateri je bilo u-sti sami —• da je bilo po nalo- jetih 1,500 Italijanov v Bosni, gu vlade in Rima 38 vasi "itali-1 dočim je bil ves ostali oddelek janske" pokrajine Ljubjane po- popolnoma poražen in razpr-polnoma porušenih s strani za- šen. sedbene vojske, ker so te vasi Partizani povzročajo Italijanom preveč očividno izražale . . . . j velike skrbi preveliko in preglasno navduše- j večkrat so že fašisti javili, da nje za svoje osvoboditelje . jg partizanska vojska poražena. Taka brezpravnost se bo dala o- toda dejstva so kmalu razkrin-prati le s krvjo onih, ki so krivi fašistične laži. Ponovno takih stiašnih zločinov. i jc Mussolini zamenjal svoje ge- Bestijalna fašistična nasilja jnerale — prav kakor v Albaniji Živinska fašistična nasilja, u-^— in pozval na odgovor povelj-mori, obsodbe na smrt, atenta- nike zasedbenih čet, katerim je ti in vojne operacije partizanov nato dal nova, še strašnejša našo se v teh zadnjih mesecih ko-1 vodila. pičile v pokrajini Ljubljani, ka-' Patrola Jugoslovanov: zob za kor tudi v drugih zasedenih in zob Italiji priključenih ozemelj. Jugoslovanski narod je po- Nedavno je govorilo fašistič- stal enoten in sklenjen in je od v. I no časopisje o usmrtitvi faši- govoril; "Oko za oko, zob za stov in špijonov v Vipavski do zob." Fašistično časopisje pa je lini (Goriška pokrajina), ki je skozi stisnjene zobe in med zdaj že 20 let od fašistov zase-j vrsticami priznalo, da se naha-dena in mučena. Mussolini pa jajo v Jugoslaviji široki predeli, zdaj pošilja poslednje pozdrave ki so pod upravo partizanov, roparskega glavarja svojim raz- j Uradne številke navajajo več bojnikom, ki so z življenjem pla-Jod 1,100 mrtvih v teku meseca čali svoje nezaslišane zločine, maja, a tem je treba prišteti Jugoslovani so Slovani. Oni bo- stotine in tisoče iz preteklih me-do ostali Slovani in zahtevajo secev. svojo narodno neodvisnost. \ Položaj v "Italijanskih" krajih Tak je položaj v takozvanih "italijanskih" krajih, a še mno-' go hujši je za fašizem v "zavez-' niški" Hrvaški in v drugih za-' 0# m# Ob priliki spominske slavno-sti na grobu neznanega vbjaka v Arlington Cemetery, je govoril predsednik Roosevelt naslednje: V Arlingtonu se nahajamo v prisotnosti senc zaslužnih mrtvih. Njim smo odgovorni — njim in generacijam, ki še niso rojene in za katere so oni dali svoje življenje. Danes kakor vedno na dan premirja, se naše misli vračajo nazaj k prvi svetovni vojni in se hvaležno spominjajo hrabrih junakov, ki so pripomogli k zmagi nad militarizmom. Letos 80 naše misli zaposlene tudi s sedanjostjo, v kateri živimo in z bodočnostjo, ki se odkriva pred nami — slika osvetljena od novih nad. Amerikanci in njihovi britanski orožni bratje se danes znova bore na francoskih tleh. Znova se bore proti nemškemu militarizmu, ki pa danes stokratno presega brutalnost in barbarstvo iz leta 1918. Nacisti in njihovi vredni tovariši Japonci, poskušajo danes obrniti tok zgodovine nazaj in v tem cilju uporabljajo ves mehanizem sedanje civilizacije, da bi pahnili človeštvo nazaj v stanje prazgodovinskega divjaštva. Osvojiti hočejo ves svet in za trenutek je bilo videti, kakor da bodo uspeli v svojih brezmejnih ambicij. Mnogo ozemelj so pregazili, zasužnjevali so in ubijali. Toda danes vemo in tudi oni sami vedo, da niso osvojili ničesar. Danes gledajo v oči neizbežnemu popolnemu porazu. Sile svobode naraščajo. Britanija, Rusija, Kina in Zedinjene države napadajo z vso silo. Pro-tivniki dostojnosti in pravice so prekoračili vrhunec, dočim se silam zedinjenih narodov pridružuje — posledica zadnjih dogodkov — veliko število bojevnikov iz ljudstva našega tradicionalnega zaveznika Francije. Na ta značilni dan" nas ohrabruje zavest, da gredo tudi francoski vojaki naprej z zedi-njenimi narodi. Ameriški neznani junak, ki je tukaj pokopan, ni žrtvoval svojega življenja na francoskih poljanah zato, da le za kratko dobo očuva svojo ameriško domovino. Svoje življenje je dal rato, da bi njegovi sorodniki, njegov sosed in vsi njegovi rojaki A-merikanci mogli v miru živeti skozi dni, ki imajo priti. Njegovo upanje se ni izpolnilo. Danes žrtvujejo ameriški vojaki svoje življenje na vseh celinah in na vseh morjih v želji, da bi se s^nje neznanega junaka uresničile. Junaštvo in neupogljiva zvestoba svobodnih mož «in žena v tej vojni, bosta zajamčila civilizaciji obstanek in napredek. Vsled tega pa tudi na ta spominski dan ne bomo prekinili svojega dela in bomo, v izvrševanju svoje dolžnosti napram našim vojakom širom sveta, obračali svoje hvaležne misli nazaj k onim, ki so v preteklosti služili narodu. Spoštujemo sence onih, ki so padli. Polagati jim moramo račun, njim in generacijam, ki še niso rojene in za katere so oni dali svoje življenje. Bog, oče vseh živih, gleda na te posvečene grobove in blagoslavlja duše onih, ki tu počivajo. Da bi nas obdržal močne in nas navdahnil s hrabrostjo, da zmagamo v tej vojni, in z modrostjo ter o- Kako o tem sodijo v Londonu poraz in beg začel že zimi ali šele v prihodnji P® di in poletju. ki tri Wi r fan LONDON, 12. nov. (Christian Science Monitor prinaša članek svojega posebnega dopisnika iz Londona E. Berg Holt-a) — Dočim britanske in ameriške čete z vso naglico prodirajo iz Egipta in iz Alžira proti Tripolisu, so se srca vseh balkanskih narodov, ki ječe pod tujčevim jarmom, razveselila in napolnila z velikim upanjem in pričakovanjem. Istočasno pa so se vsi oni, ki so svojo usodo zvezali z osi-ščem, prestrašili. Vzrok tega je predvsem, da grozi Italiji nova nevarnost, ki bi mogla odvesti velik del italijanskih vojaških sil domov, da branijo svojo lastno zemljo. A ravno zdaj je malo nemških vojakov na razpolago, da bi jih zamenjali. Ves svet ve, najbolj pa Italijani sami, kako delavni so ge-rilci v Jugoslaviji, Grški in Albaniji. V velikih predelih teh Osišče pa med tem ore, da bi čimbolj i: izkoristilo hlapce in » naj pomagajo pri vzd . nju nadzorstva v tej dela lice, r' tuaciji. V grškem ozenilJ ' je bilo priključeno Bolg^i'^^ naseljeno mnogo tisoc^ garov. Hrvaška mai'iJ one" Soverc BRiei '^ežie knjig fouki oti( vlada pa je organizirana način, da ima vse vodiln® roki izdajalec Pavelic, od svojih ustaških Dr Vladimir šipuš j®/ pogledu baje važne ^ Imenovan je bil nedavnoj" ts j ******** |Mlj|iAB|nim bistrim pogledom, ki nam bo potreben, da dosežemo res BONDS ******* nično zmago tudi v miru, ki bo prišel. — (JIC), precej moštva vzhodni fronti,; da izpolnijo vrzeli, ki jih je zasekalo rusko orožje, časniške vesti iz Kaira, ki so bile objavljene v Londonu, poročajo, da ________________ _ še nahaja v Grčiji le še ena sa- uporniki razstrelili ma nemška divizija. Drugod pa vorni vlak. Sodi se, da v tej deželi tvorijo posadke Italijani -in Bolgari V Jugoslaviji je položaj precej sličen—največ je Italijanov, Madžarov in Bolgarov, dočim drže Nemci le najbolj nemirne ali pa strategično posebno važne kraje. Povsod na Balkanu je videti, da se je splošni položaj temeljito izpremenil v zadnjih dveh tednih. Hitler mora zdaj računati na svoje zadnje rezerve in na moštvo svojih hlapcev, da ojači svoje čete na ruski fronti. Videti je, da bo moral zanemarjati rusko fronto, ako se bo hotel zavarovati proti grožnjam na svojem boku. Ako tega ne bi storil, ali ako bi ne mogel zaščititi svojega boka, bi po mnenju balkanskih izvedencev ta del Evrope nudil zadinjenim narodom najbolj ugodno prvo stopnico, iz katere bi bilo mogoče prekiniti najvažnejše Hitlerjeve prometne linije, katerih dolžina je ogromna. Ni torej težko razumeti, da se je Balkan začel buditi in da se to gibanje preliva iz Grčije in Jugoslavije v Albanijo in Bolgarsko, Rumunijo in Madžarsko ter celo na Turško. šli na zavezniško jeti šo bili z velikim^^j^j i;i| prav tako kakor ' iz nemške vojske k zaveznikom. Prepovedan časoP'®^ tim," iz izhaja nekje ji, je v izdaji z dne iD odločb, nimamo ne volje, da bi ločevali in rešeta' pozabili, kam VI javil: "Odločno vsak poskus meglen ne zv d 111 - .j." edel koroški plebisc mo se, da nam je 1^ ^ šil Maribor in sko._________ za zeleno mizo. Na®® je bodo—naša zemli^' iz ^ i-abic ^ ^ Povračila ne '1 nem ozemlju ne nikakih manjšin, ga bomo z domači''" ' pgK'' naseljenih krajev bomo domov izselj®' I Of to i«! »ovembra, 1942. ENAKOEKAV^NOa® STRAN 3. Anton Janežic je mož, ki bi vršili s ta-'^trajnostjo svoje poslan kakor je to delal Anton rojen 19. decembra / Lešah, mali vasici velike ^ ^kobske fare v Rožu, ^Sov oče je bil premožen ' ki je dal izmed peterih ■ tri v višje šole, med te-"<^1 prvorojenca Antona. K spada tudi vasica Go-rojstni kraj M. Ahacla preporoditeljskemu ^ Smerno pripisati, da so brali I^GŽičevi rojstni hiši sloven-!,'^Jige in da je dovolil uči- ■ ®®stjakobske ljudske šole ^^ku tudi slovenščini skro- ' kotiček 1838 se je odpravil Ja ^Celovec, kjer je obiskoval šolo in vstopil dve leti ■ J® v gimnazijo. V Celovcu ^ t« Ahacel in Slomšek ^ '6tnem delu zanimanje za ^"ščino, ki je zavzemal? širše kroge. Na Janeži . ^ je sam učil slovenščine ^®DiraI slovenske knjige, pa jj Posebno vplival celovški kaplan M. Majar Jv^^^^cija 1848 leta je tudi določila delokrog. Ko določeno, naj bi se pou-^ slovenski gimnazijci dve slovenščini, se je javil za . Janežič. Imel je 92 j. ki jih je poučeval pet teden, ustanovil pa je tu-ujenske učne tečaje za u-^ ® in pravnike ter prevajal Jrazglase in deželni zako in "Slovensko berilo za Nemce" (1854). Tem knjigam, ki so bile namenjene pouku slovenščine na podlagi tujega jezika, so sledile knjige za Slovence, ki so vsaj v govoru obvladali svoj jezik; to je bila "Slovenska slovnica" 1. 1854, "Cvetnik, berilo za slovensko mladino" (1865—1867) za nižje razrede in "Cvetnik slovenske slovstvenosti" (1868) za višje razrede. Kako potrebne so bile vse te knjige, nam pričajo številne izdaje, ki so jih doživele; iz "Cvet-nikov" so se pozneje razvile Čitanke za prvi do šestega razreda srednjih šol, njegova slovnica, ki jo je izpolnjeval in jo pošiljal tudi drugim jezikoslovcem v popravo je pripomogla k enotnosti slovenskega književnega jezika ter je doživela deset izdaj in je služila dvainšestdeset let pouku slovenščine na srednjih šolah in vsem, ki so potrebovali slovniški pouk v slovenščini; njegov besednjak pa je še danes najboljši slovenski ročni slovar. Leto 1848 je rodilo Slovencem več listov, ki so bili namenjeni politiki, leposlovju ali mladini, a v razmerah, ki so sledile prvemu navdušenju ter radi nastopajoče reakcije, so kmalu prenehali. Tako je prenehala po treh mesecih, leposlovju namenjena "Slovenska Čbela" (1850) ki jo je Janežič nadomestil s "Slovensko Bčelo". A tudi ta poskus se še ni posrečil. Janeži-čeva "Bčela", pri kateri so sodelovali mladi Trdina, Svetec, Valjavec, Levstik in Jenko, je ^ oroško. prenehala že čez tri leta. Med . ^ 1853 je postal Janežič | tem so doraščale nove moči. Letni ----ta 1854 so ustanovili ljubljanski osmošolci tajno društvo ter izdajali pisan list "Vaje", v katerem so priobčevali svoje pesmi, ocene in druge spise. To so bili znanivci nove dobe slovenske književnosti, ki ji niso več zadoščale Bleiweisove "Novice". Ko je ustanovil Janežič 1854 leta "Glasnik slovenskega slovstva" in ga nadaljeval 1858 z "Glasnikom slovenskim" so se ga "Vajevci" oklenili. Z "Glasnikom", ki je izhajal enajst let (1858—1868), je u-stanovil Janežič prvi slovenski pravi leposlovni list, pri katerem so sodelovali, razen že prej učitelj, in ko je položil dunajski univerzi, pro-i^v-^^P^^nščine in nemščine na realki ter je poučeval J ®cino tudi na gimnaziji, jj J- 1866 je moral opustiti °lezni pouk na gimnaziji. 2'. zdravlja v Leščah in zaman. Jeseni 1868 Več v šolo in leto po- ^8. septembra 1869 je u- % P^'ičel Janežič poučevati ^j|^®čino, ni bilo potrebnih knjig; radi tega je sam !; najnujnejše pripomoč-^^dnico, slovnico in berilo, je učno knjigo sloven- Nemce (1849), sestavil j imenovanih, še Cegnar, S. Gre slovar slovenskega in,gorčic, Stritar, Erjavec in Jur-jezika" (1850—1851) jčig. Bile so to mlade sveže sile. POSTER FOR BOND CAMPAIGN ki jih je zbral Janežič okrog sebe. Prve slovenske novele in povesti, Jenkove in Gregorčičeve pesmi, Levstikova in Erjevčeva poučna prčza, to vse daje "Glasniku" značaj književnega lista, ki si je postavil nalogo smotre-no gojiti vižjo književnost, zbuditi zanjo med razumništvom zanimanje ter združiti pisce in bravce v eno družino. To ni bila lahka naloga! Večini slovenskih bralcev so zadoščale Bleiweisove "Novice" in bilo je treba šele vzgojiti rod, ki se je pričel zanimati za leposlovje. Naročniki Janežičevih izdajanj so bili predvsem dijaki in duhovniki. Še težje je bilo Janežiču m "Glasniku", ker ni našel pri Bleiweisu nobene podpore; ta se je namreč bal za prvenstvo svojih "Novic". Ko je nastopil Levstik za svobodo kritike in prišel z "Novicami" ter Bleiweisom v ostro nasprot-stvo, in ko je par let pozneje podrl Stritar v "Glasniku" slavo noviškega pesnika, in Blei-weisovega ljubljenca Koseskega, je moral "Glasnik" prenehati. A ledina je bila zrahljana, tla so bila pripravljena, vzgojen je bil naraščaj in 1870 leta je nadaljeval in izpolnil "Glasnikovo" delo Stritarjev dunajski "Zvon" dozorel je čas Levstika, Stritarja in Jučiča. Zraven "Glasnika" je osnoval Janežič tudi "Cvetje iz domačih in tujih legov", ki je bilo namenjeno obširnejšim pripovednim spisom, izšlo ga je dvaindvajset knjig. V "Cvetju" so izšli daljši slovenski pripovedni spisi, med drugimi tudi prvi slovenski roman, Jurčičev "Deseti brat" in številni prevodi iz svetovnega slovstva. Vse te zbirke so bile namenjene gojitvi višje književnosti. Književnost za priprosto ljudstvo je gojila "Mohorjeva družba", kjer je sodeloval tudi Janežič je urejeval družbene "Koledarje" in "Večernice". Še tik pred smrtjcuj&.o^noval poljudno leposlovni in poučni list "Besednik" (1869), ki je svojega ustanovitelja preživel za par let. Janežič ni bil duševni vodja mladine, ni bil njen organizator — bil je kvečjemu njen vodja v jezikovnih stvareh — a omogočil ji je pot v javnost. Bil je mož čudovite delavnosti in vztrajnosti, neobičajne nesebičnosti in nepristranosti, ki je zasledoval samo en jasno začrtan cilj: kulturni napredek Slovencev. To je bilo mogoče doseči le po organizaciji književnega dela, organizaciji, ki naj obsega pisce in bralce. Ločil je višjo književnost cd poljudne, omogočil je tako prvi stik s svetovno književnostjo in ji pridobil bralce, drugi pa odprl pot med ljudstvo. O vsem tem je Janežič morebiti na tihem premišljeval in ugibal, ni pa o tem javno razpravljal, ker je sledilo njegovim mi:Um vselej dejanje. Bil je vrtnar, ki je "sadil, gojil cvetice poezije nam po dobravi, pusti prej in goli." Društveni KOLEDAR NOVEMBER 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Klub "Oreški" — prireditev v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER 0erilski boji v severni Hrvaški Težke psšokdbe na železniških progah ^TRIBUTED nationally.—More than 640,000 copies ^ >is striking new War Bond poster, showing troops going : , in. battle with bombers and a vision of Uncle' Sam carry-the Star Spangled Banner overhead, are being distributed ''^'^'ghout the Nation for display in theaters, busses, schools, Vi(l other ])Iacea of public notice. The poster was drawn by Wyeth, famous illustrator and mucalist. No. wsy-OTU LONDON, 14. nov. (UP) — Novice iz kontinenta zatrjujejo da'nes, da so jugoslovanske podzemeljske in protifašistične organizacije začele z novimi napadi kakor hitro so se razširile vesti o bliskoviti okupaciji Severne Afrike, ki so izzvale veliko nevdušenje. Uradna francoska časniška agentura poroča, da so se gerilski boji zdaj razširili prvič tudi na ozemlje severne Hrvaške. Severno in se-verozapadno od Zagreba poročajo o velikih poškodbah železniške proge. Osebni promet je ustavljen in dirigiran preko drugih prog. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 6. decembra, nedelja. — Zborovanje Slovenskega kongresa v avditoriju Slovenskega na rodnega doma, na St. Cly Avenue. 6. decembra, nedelja. — Združeni Bratje št. 26 S. N. P. J. ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 12. decembra, sobota. — Vagabond klub — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva ustanova — ples v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers CFU. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembrai, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair AVenue. 20. decembra, nedelj*^. — Pev-vski zbor "Slovan" prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "škrjan-čki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25. decembra, petek. — Socija-listični klub št. 49 — ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 31. decembra, četrtek. — Pevski zbor "Jadran" — prireditev v Slovenskem delavskem ' domu na Waterloo Rd. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slo- venskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 31. decembra, petek. — Slovenski narodni dom v Maple Heights, O. priredi praznovanje novega leta z večerjo in plesom. — 1943 — JANUARY 1. januarja, petek. — The Maccabees Red Jackets. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 2. januarja, sobota. — Napredne Slovenke št. 137 S. ,N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. januarja, sobota. — Glasbena Matica. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 17. januarja, nedelja. — Proslava 30-letnice društva Glas Clevelandskih Delavcev štev. 9. S. D Z. v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. januarja, sobota — Društvo 28. februarja, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MARCH 6. marca, sobota. — Blejsko jezero št. 59 S. D. Z. — prireditev v Slovenskem delavskem ■ domu. Nova obleka Mali oglasi Na sliki vidimo nekega moža v Avstraliji, ki se občuduje v ogledalu v svoji novi obleki, katero si je dal sešiti iz vreč za sladkor. Mali oglasi 23 Kristusa Kralja. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Roose-veltov Dance v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — Plesna veselica podružnice št. 3 — S. M. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. • FEBRUARY 6. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" štev. 17, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. februarja, sobota. — Utopians S. N. P. J. — ples v S. del. Domu, na Waterloo Rd. 7. februarja, nedelja. — Verov-šek — prireditev v Slovenskem delavskem domu Waterloo Rd. 7. februarja, nedelja. — Dramsko zbor "Abraševic" — predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13 februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" štev. 126 S. N. P. J., v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. \4. februarja, nedelja—čitalnica S. D. D. — prireditev v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Road. 14. februarja, nedelja. — Društvo "Ribnica" štev. 12 S. D: Z. praznuje svojo 30. obletnico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 20. februarja, sobota. — Društvo "Ložka dolina" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. februarja, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. p imm C K •BORING MILL IN HORIZONTAL VELIKIH STRUGALNIKOV RADIAL SVEDROV CRANE, MAN HOOKER-ON Plača na uro; overctime poleg čE STE SEDAJ ZAPOSLENI PRI OBRAMBNEM DELU, SE NE PRIGLASITE. WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 Central Ave. OSKRBNICE V starosti od 21-44 leta. Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega drža v I j a n-stva. 5-dnevni delovnik, od 5.40 pop. do 12.40 z j. 471/20 na uro za začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901. THE OHIO BELL TELEPHON E CO. "700 Prospect Soba št. 901 Proda se ali odda v najem ali pa sprejme poslovodjo za gostilno z licenco za pivo in vino. Vpraša se v ANCHOR INN, 7202 ST. CLAIR AVE. Trgovina v najem Odda se lepe prostore, v katerih je bila slaščičarna skozi 15 let, in katero so opustili radi bolezni. Nahaja se nasproti Perry šole, vogal E. 185 St. in Mus-koka Ave. — Vpraša se na 747 East 185th St. Proda se delikatesno trgovino, kjer se prodaja tudi slaščice in cigare. Nahaja se poleg velike šole in jamči se $600 tedenskega prometa Poleg je stanovanje s 5 sobami. Nizka najemnina. Ni e-nake trgovine v razdalji 3 milj. — Zglasite se samo med 2. in 3. uro popoldne na 15116 Lake Shore Blvd. Išce se dekle ali poročeno žensko za delo v lekarni na E. 185 St. Prednost ima Slovenka, ki tudi govori angleščino. —, Zeli se izkušeno delavko, toda ni potrebno. — John E. CASS, Ph. C. 797 E. 185 St. Ženska dobi delo v slaščičarni. Dobra plača in stalno delo. Le par ur na dan. — Zglasite se pripravljena za delo od 1. do 4. ure popoldne, na 341 E. 152 St., blizu Lake Shore Blvd. ^^Seratehins: . Relieve \ Itch Fast ■orHoncyBjck For quick relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other annoying skin troubles, use cooling, medicated, liquid D. d. d. prescription. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottlo proves it» or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. Prescription. CHRISTMAS SEALS Slovensko Katoliško — Samostojno — Podporno društvo PBESVEIEOA SRCA JEZUSOVEGA Imenik društvenih uradnikov za leto 1942. Pr6ds. John Levstik, 646 E. 115 St.; podpreds. Anton Hlabše; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik, Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak; vratar Matevž Debevec; zastopnika za Klub društev sv. Vida. Andrej Tekauc in John Prebil; nadzorniki: John Prime, John Ježek in Matija Oblak; zastopniki za Klub društev S. N. D., Andrej Tekauc, Matevž Debevec; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave, V društvo se sprejema nove člane od 16. do 45. leta. X V" v Isce se voznika. Prednost ima Slovenec. Pokličite HEnderson 7963 KL .. . Protect Ybyr Homo from Tuberculosis LIBERTY LIME/?IC#CS OGLAŠAJTE V •'ENAKOPRAVNOSTI' "These Bonds," said a milkman in Rye, "Will win us control of the sky, And I'm happy to know That a tenth of ray dough Will help blast the Axis sky-high!" SLim l«n pcrcAtit off your pay every ■week—for \»'nf Savings Bond« or Don t Icavo it to Iho other ft'Mow. ThU in (/. S. Trtvsitry Pepartmerti. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST NAPOLEONOVA TAJNA LJUBEZEN Zgodovinski roman Kanadsko olje Lakeja Picarda je bil Fouche pred tremi leti spravil k Jože-fini, da bi gledal, vlekel na uho in neutegoma sporočil policijskemu ministrstvu vse, kar zve ali opazi takega, da bi ga utegnilo zanimati. Skrit za eno izmed debelih zaves v višnjevem salonu, je bil Picard poslušal razgovor med cesarico in vojvodom Bassan-skira. Ker se mu je zdel predmet razgovora tako važen, da ga ni mogel zaupati gospodarjevemu Klu, je zamenjal svojo li-vrejo % meščansko obleko in sam skočil na konja. Komaj uro po tem je bil pri Foucheju, kjer so ga takoj odvedli v ministrovo delovno sobo. Vojvoda Otranski je molče Illlllp*:; kocijazu: K ' » ■'......y ' je zamrmral vojvoda rekel mov "Dobro," che, "bedak zapravlja čas svojo ž6no. Prebitim ga." Glasno je pa dejal: "Dobro si delal, prijatelj. Nisem nezadovoljen s teboj. Zdaj se takoj vrneš v Malmaison in boš nadaljeval svojo službo, vse, kar si mi pravkar povedal, boš pozabil, razumeš?" Pri teh besedah ga je minister tako ostro meril z očmi, da je mož uganil: tu je šlo za njegovo življenje. "Sem že pozabil," je zajecljal. Smehljaj je izpreletel ustnice vojvode Otranskega; "Vrl dečko si .. . Na, to je za tvoj trud." Podal mu je sveženj ban- llefinino starost gotovo sumili, ■ da ni vse v redu. Kmalu bodo' I dognali vso resnico, zakaj, naj' se ravna še tako previdno, ven-j dar je zapletenih v to stvar kar, preveč ljudi. Saj vidite, da jaz,' I ki so mi hoteli vse zamolčati, žs, zdaj vse vem. Cesar se Bona-' parti morda ne bi upali proti cesarjevemu zakonitemu sinu, | se bodo gotovo upah proti ped-i taknjenemu. Pomislite samo,! kaj izgubi cesarjeva rodbina, | če se narodi Napoleanu sin;' t ^ francosko cesarstvo, kraljevino I #6/'t 'J Italije in vrhovno oblast nad vso Ebropo. In med Bonaparti: so pohlepni ljudje, ki bi bili vse- i ga zmožni. Ako bo stal vaš o-| trok preblizu prestola, ne bo! dolgo živel." I "Kaj se upate izreči, gospod | vojvoda?!" je trepetaje, s pre-| padenim obrazom vzkliknila Marija Walewska. Fouche je lahno skomignil z 23. novembra. sa Iz scene filma "The Mask Tisoie štirjaških milj mineralno bogatega peska ho dalo Amerikancem ogromne mtiožine olja.^^ameni in dejal kakor tja v en Nippon" (Maska Nippo"^\ Na levi vidimo pripravo, ki odvaža pesek v rafinerijo, na desni pa je ogromna cev, iz katere teče' i bila posneta gornja slika, ki izčiščeno olje. (Dalje prihodnjič) i iannnskep'n vniaka. kO ^ poslušal vohunovo porouk,. -- kov«"'' kigaje blvzelizpuwl. Skun jePumH, da biutegnUa b^ neinwe. ISadar sKxniwclovol^m % gospa TVabwdka nosdia, ko Pkwujem dobro Pomorske šege na bojnih ladjah Bilo je 20,000 frankov. Vohun jih je spravil, se priklonil in jo odkuril. Fouche je pozvonil ter vzel svoj plašč. Vratar je pritekel. je z bistroumnostjo svojega poklica iskal razloga za nepričakovano vrnitev Napoleonove mi-Ijenke, čeprav še ni bil sklenjen mir. Obisk v Houssayevi ulici i .. ™ ni bil dal gotovosti. Od ti- "A ' stih dob ie skrivaj zasledoval P«' "".nut, gospod, vso stvar... , "To je prepozno. Takoj prij dem dol. Skoci mi po izvoscka. Picardovo poročilo je postav-. ^ Ijalo vse v j ar ko, golo luč. Sam! cesarja prisebiier^iucAKMMLjiprej vzbrn-l "1*% aunente, goepa groOca, pebU od veaa#u Zdaj ^ dr&a,danepovab%en pnhajamkvani. IVapoleonovo skrivnost v roki. bnam nenavadno 'Ali naj molči in pusU stvarem ^ažne stvari in vas nujnem pro-ni&ovo pot, da kasneje drago opro&Senja, če se vam bodo zdele moje besede na prvi mah proda svoj nadaljni molk? Toda če bi se ta velikanska prevnra posrečila, bi bila Jože-fina za zmerom varna na prestolu. O ločitvi od cesarice, ki bi bila mati, ne bi moglo biti več govora. Potem bi- bila zelo mogočna. Ali bi se mogel upirati nj:;-ncmu sovraštvu, ki se gotovo ne bi zmanjšalo? Niti to, da ve skrivnost, ga ne bi rešilo. Kakor hitro bi NepoleOn to zaslutil, bi se mu bilo bati, da bo končal ."vojo življenje v kaki državni ječi, kajti cesar se v zadevi, v kateri gre za njegovo čast in prestolonasledstvo, gotovo ne bi šalil. V treh sekundah je Fouche preudaril ugodnosti, pretehtal nevarnosti in določil svoje ravnanje. Ko je vohun končal poročilo, je po vojaško obstal pred ministrom. "Ali veš, kara je šel vojvoda Bassanski po obisku v Malmai-sonu?" je vprašal minister. "Slišal sem, kako je gospod "Kako to, gospod vojvoda? Najbrže se šalite?" "Jaz? Nikakor ne. Takšen odgovor utrjuje krono na njeni — glavi." "Kaj? Zato? Ona, Napoleonova soproga! Oh, zdaj, jo preziram." Obmolknila je; sram jo je bilo, da ji je v neobrzdanosti ušla trda sodba. "Vašega spoštovanja ni bila nikoli vredna," je suho rekel Fouche. "Poznam jo do mozga in vem, da je nisem nikdar spoštoval. Niste mi hoteli verjeti. I Kakšna škoda, da niste že prej i poslušali mojega nasveta! Zdaj j o£ f ki že japonskega vojaka. Enakopravnosti' f:«3rves Na sliki vidimo prizor na neh^ameriški nosilki letal, ko je'3® Jožefina prva, ki bo cesarju slednja križala ravnik ali ekvator. Ob takšnih prilikah imajo piigovarjala, naj vas loči od mornarji navado, da počaste s posebnimi obredi mitičnega morskega boga Neptuna. prenagljene, morda celo žaljive. A vse je na tem, da se podvizam. Precej zveste, zakaj. • Ne verjamem, da bi mi potem še šteli v zlo." Marija Walewska je odgovorila sicer hladno, a vljudno, in s tem pobavila vojvodo Otrant-skega, naj govori. Poznate me, madame, kdo sem, in tudi moja čuvstva do vas in do cesarja so vam znana. Nekoč niste hoteli privoliti v to, da bi podprli moje načrte. Nisem vas silil, ampak sem se zadovoljil s tem, da sem vam služil vkljub temu. Danes vam hočem znova dokazati svojo zvestobo . . . Vsak čas vas mora obiskati vojvoda Bassanski." "Vem," je rekla Marija Walewska, "gospod Bassanski mi je že sporočil, da pride. Vprašujem se le, zakaj? Mislila sem, da je na Dunaju ..." lu zdajci se je splašila: "lipam, da se ni cesarju kaj zgodilo?" vašega otroka. Mahnila je z roko, kakor da bi se hotela ubraniti te misli. ^ ^ ' I "Od mojega otroka me ne bo "Ne, ne, gospa grofica,' je ^ In ko je Marija Walev/ska za- nj^če ločil, gospod vojvoda, to rekel Fouche, cesar se dobro nicljivo trenila z usti, je nada- lahko verjamete." počuti. Njego zadeve se ugodno Ijeval; ' , "Tega sem ^Mčakoval, gospa razvijajo. Zanaša se, da bo mo- "Da, gospa grofica, policijski je s posebnim poudar- gel te dni podpisati mir in se na- minister sem in" izvršujem svoj' rekel Fouche. "Niti za tre-to takoj vrniti v Francijo. Da poklic, ki je v tem, da vse vem nisem dvomil o tem, da pa priciobi v nekem nujnem in zato tem bolje služim česat -1 glas narave v vas zmagal vprašanju časa, je poslal Bassa-. ju in Franciji. Vaša zadrega je glasom častihlepja za otro-na, ki naj govori z vami v nje-1 razumljiva; pričakoval sem jo, ^ka, ki ga pričakujete." govem imenu." |in če me vidite v tem trenutku ^ "Vaše zadržanje," je nadalje- Marija Walewska ni mogla j pred seboj, me vidite le zato, čas, "me samo potrju- skriti presenečenja. i ker sem vara hotel dati časa, da, jg y sodbi, ki sem si jo zdavnaj "Kaj naj govori z menoj v ce-! se zberete in dobro premislite, I ygtvaril o vašem značaju. A sarjevem imenu? Saj sem šele preden pride Maret ..." zdaj, ko ste se odločili, mi mor- davi prejela od njega pismo, v j "Razumem, gospod vojvoda, j dovolite, da vam dam dober katerem ni bilo nobenega poseb-j je rekla Marija Walewska, ki; svet?" nega namiga ..." j se ji je polagoma vračala pri- "Da." I "Kar vam hoče cesar sporo- sotnost duha. A konec kon-; "Ostanite trdni. Maret vas bo ■ čiti, ne sme priti na papir, in cev, če hoče cesar priznati mo- j skušal pregovoriti. Nikar ne od-' nehajte!" ! "Ne bojte se, vojvoda. V to I YOU WOMEN WHO SUFFER FROM M FUSRES during 38 to 52 Years ^ of Age! If you—like so many women between the ages of 38 and 52—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "irregularities", are blue at times—due to the functional middle age period in a woman's life—start at once— try Lydia E. Plnkham's Vegetable Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially {or women. ^ Plnkham's Compound Is famous to relieve such distress. Taken reg- rencve matrcsa oi xnunwii; *" hol ularly — It helps build up resls- 0 tlonal disturbances. Follow la"®' tance against uuch symptoms, It directions. V/orth trying! ^ - - also Is a fine stomachic tonic! Thousands upon thousands ^ women — rich and poor alike ^ , have reported benefits. Also beneficial for younger women to hejP relieve distress of monthly f"% njegoyo veličanstvo želi takojš-l jega otroka . njega odgovora. Prošnja, kii "Stvar ni povsem taka. Vze-vam jo sporoča, terja to nagli- ti vam ga hoče. Ako bo deček, ne ki mogel niti cesar prisi- I kakor se cesar nadeja, naj bi j Nikoli ne privolim v brez- i Dovolj bodi teh ugank, go- postal njegov naslednik na pre-j vestno komedijo, ki bi me oro- i CO. THE FRONTLINER 4 Shiven Lems SERGEANT BROWN OF THE MARINE CORPS WAS NEEDED AT HOME BECAUSE OF SERIOUS ILLNESS FAMILY ■ CROSS HELPED ARRANGE TRANSPORTATION AND ADVANCED THE COST OF THE TRIP/ 10 fOR HOME StMlc spod vojvoda. Povejte mi, kaj stolu. Zato misli predstaviti va-vas je privedlo k meni. Zdi se šega otroka za Jožefininega.' mi, kakor da bi me hoteli pri-1 "Vzeti ga hoče? Otroka praviti na nekaj hudega . . meni?" "Hudega? Da, nemara .... Samo te besede je bila sliša-Vsekako ne veliko težavo ... ločujte torej: cesar misli na to,- "Ni dvoma, gospa grofica, da da bi predstavil otroka, ki ga prinaša ta politična kombinaci-pričakujete, kot sad svojega ja cesarju velike ugodnosti. Za-zakona z Jožefino. Maret je pri- gotavlja mu stalnost njegove di šel po vaše privoljenje." nastije, ne da bi se mu bilo tre- Marijo Walewsko so te bese- ba zateči k ločitvi ..." de mučno zadele in zmedle; toli-j Segla mu je v besedo: "Moje-ko misli se ji je vsiljevalo, da ga otroka — meni! A jaz tega jih je mogla le s težavo urediti, nočem. Nikoli ne privolim v Prijela se je za čelo, nato je u- to!" prla komolce ob marmornato, s Vojvoda Otrantski si je poča-pozlačenimi sfingami okrašeno Bi potegnil z roko po plešastem mizico, ki ji jo je bil cesar po- čelu. Med tem je Marija Walew-daril, ter se poizkusila zbrati, ska dodala, kakor da bi se ho- pala mojega otroka." "Izvrstno," je rekel Fouche "Vojvoda Basanski vam bo zatrjeval, da vam po kdo ve kakšnem dogovoru ostane možnost, i videti otroka ob vsaki uri; da vas na primer lahko imenujejo za vzgojiteljico cesarjevih o-trok, s čimer bi vam bilo zagotovljeno nadzorstvo nad otrokovo vzgojo. Prepričan sem, da jim bo prišlo to na misel . . " "To mi ne bi zadostovalo, gospod vojvoda. Moj otrok ne bi vedel, da sem njegova mati, in jaz bi ga mogla samo skrivaj pritiskati na srce." "Dobro vas razumem, gospa grofica! Kakor menda veste, sem rodbinski oče. Moja sinova Fouche je prežal kakor pajek, tela pomiriti: ki je razpel mrežo in zdaj ne- "Sicer je pa vsaka prevara gibno čaka, da se mu muha u- nemogoča. V to bi bilo treba ce-jame. saričinega privoljenja, kaj ne? Nazadnje je vzdignilo oči. V njenem položaju bi bilo pač "Resnično, gospod vojvoda, ta sramotno, če bi sprejela kaj ta-novica me spravlja v zadrego. A kega." najprej mi povejte, kako mo-1 "Prirojeni ponos vas vara, go-rete vobče domnevati, da priča- spa grofica. Cesarica je že prikujem otroka, in razen tega — volila." kdo vam je odkril cesarjeve ta j-1 "Kaj veste o tem?" ne namene?" ' "Moji podatki so malokdaj "Marsikaj vem, gospa grofi-1 napačni. To pot ao vsekako za-ca, a kako zvem vse to, bi vam nesljivi, in lahko jim verjamete, j bodo zatrjevali težko razložil. Reči vam morem Dobra, vdana Jožefina ni samo le, da vojvoda Bassanski ni po- privolila, ampak lahko vam ce-sebno prebrisan, in da imam lo povem, da je z veseljem po-dobre agente ..." zdravila to misel." in moja hči so mi sredi mojih skrbi edino veselje. Zato popolnoma razumem vaše besede. Gospa grofica, uprite se napadu, ki ga pripravljajo na vas! Nisem vam namreč povedal vsega. Pomišljal sem se, ali naj vas opozorim na neko posledico, ki vam v vaši poštenosti ivobče ne bo prišla na misel. A treba je. Vest mi nalaga to dolžnost. Ako se daste pregovoriti in ako v zanašanju na vse, kar vam in obljubljali. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dej^' njem. Cankarjev glasnik je napredna delavsM: kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporoči^ svojemu prijatelju ali znancu, da si jo narocij Za obstoj in napredek izobraževalnega časopis^' je potrebno sodelovanje vseh, ki.so za napredek-Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov^ posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Piši^^' upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila-Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarje^ Glasnik IME: _____________________________ NASLOV: ___________i________________ Zastopnik: __________________________' Plačal $_________ Dne__________19—--' iiti. V Let Everybody Know You*re Investing 10 Percent of Your Income in War ,a< •ed, white and blue window sticker, pictured ® of patriotism in the War Bond drive through The attractive red, _____ ____,..............J___ the new yardstick of patriotism in tne war jaona drive tnrou«;, Drioomoretp k nrevari tpdai to With the slogan. "Everybody every pay day, ten percept, ^ pripomorete k prevari, reaaj to the country, patriotic Americans on the home front are rally«^ , % ne bo samo vam v nesrečo, am-1 Ck>vemment's appeal for funds with which to help finance the pak tudi vašemu otroku v pogu- j ^ r _ .. , , _ ^ , Victory for America and the United Nations, The stickers are bo, Bonaparti bodo glede na Jo- tributed through local War Savings Chairmen^