Domovi m
iTixyre


RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
NO. 172
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1971
li
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Tibet u Kitajske še zmeraj hud glavobol
Kitajci so nekdanji avtonomni Tibet spremenili v kitajsko pokrajino, niso ga pa še pomirili.
HONG KONG. — Malokatera dežela na svetu je tako pozabljena kot Tibet, ki ga je kitajski imperializem ponižal v navadno provinco. Komaj je deželo pod-
Novi grobovi
Elizabeth Belay
Danes zjutraj je umrla v Euclid General bolnišnici Elizabeth Belay, žena Leopolda, mati Norme in Josephine. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto. Čas še ni določen.
William C. Fleischer
V Huron Road bolnišnici je umrl 58 let stari William C. Fleischer s 1130 Syluania Rd.,
Kambodža bi se rada rešila saigonskih čet
jarmil, je začel pošiljati tja ^leveland Heights, strojm inže-
brezposelne Kitajce, ki so domačinom odjedali kruh. Povrhu so kitajski komunisti še socializirali vso zemljo, obenem pa preganjali tibetanske verske organizacije. Dalai Lama je moral bežati v Indijo, njegov namestnik Panchen Lama je izginil neznano kam. Sodijo, da je zaprt.
Kitajci so 1. 1966 začeli izvajati v Tibetu svojo kulturno revolucijo in skušali zatreti vsak spomin na nekdanji Tibet. To se jim je posrečilo le v javni u-pravi, tibetanski proletariat je pa ostal tak, kot je bil. Upiral se je novemu režimu na drobno-in debelo tudi v dobi kulturne revolucije in tako preprečil vsaj njene najbolj divje izbruhe.
Ko je doba kulturne revolucije minula, je moral Peiping u-gotoviti, da vlada v Tibetu popolno razsulo na vrhovih partije in javne uprave. Vrhovi so postali bojišče med raznimi strujami v partiji. Zadnja poročila trdijo, da se je režimu posrečilo, da je vsaj za silo obnovil Vodilno plast partijske in državne birokracije. Težave so se pojavile tudi pri tem delu. Tako niso mogli na primer v Tibetu prepustiti vodstva javne uprave dosedanjemu vojaškemu poveljniku, morali so najti novega civilista za to opravilo. Vodilni revolucionarni odbor ima velike težave, kajti narod se še zmeraj upira socializaciji vasi, prega-njanju budizma, zatiranju nacionalne zavednosti.
Med tem je Tibet postal za Kitajsko važnejši kot kdaj preje. Meji namreč na Indijo, ki se je povezala s Sovjetsko zvezo, Sovjetska zveza je pa v vedno hujših sporih s Peipingom. Malo je verjetnosti, da ne bi Kremelj imel svoje podtalne organizacije v Tibetu in tako kvaril račune kitajski politiki. To tem bolj, ker lahko računa na tiho podporo sosedne Indije. Poročila o podtalnih akcijah so sicer redka, govorijo pa o naraščanju sabotažnih akcij. Podrobna poročila o njih pa manjkajo.
Te se zadržujejo v glavnem v obmejnem področju, kjer so bila rdeča oporišča.
P H N C M PENH, Kamb. — Kambodžanska vlada je izjavila, da bo ta teden stavila saigon-ski vladi predlog, naj se sai-gcnske čete čim preje umaknejo iz vzhodne Kambodže. Pravzaprav bi morale tam varovati prebivalce pred komunističnimi akcijami, pa se južnoviet-namski vojaki rajše pečajo s tatvinami, ropi, požiganji. To kambodžanski vladi že dolgo časa preseda. Čeprav pritožbe kambodžanskega režima izvirajo deloma tudi iz stoletja starega sovraštva med Vietnamom in Kambodžo, jih ne moremo smatrati za navadne laži. S tem pojavom so imele sitnosti tudi čete ZDA, ko so bile v Kambodži.
Južno vietnamskih vojakov je sedaj v Kambodži okoli 10,000. Ko se bodo umaknili domov, je vprašanje, ali bodo kambodžan-ske čete sposobne, da se ubranijo vojnemu pritisku Severnega Vietnama.
Saigonski vojaki niso ravno' zbirčni, ropajo in kradejo tudi v Južnem Vietnamu. Poveljniki vedo za vse to, toda skušajo slučaje zamolčati, da jim jih ne bi bilo treba preiskavati.
Tam, kjer se dogajajo taki
WASHINGTON, D.C. — Kongres se je vrnil z enomesečnih počitnic in se lotil takoj razpravljanja o novi gospodarski politiki predsednika Nixona, objavljeni 15. avgusta letos. Vladne predloge in načrte je razlagal zakladni tajnik John B. Connal-
nir, zadnjič zaposlen pri Industrial Technological Associates rnc. Engineering Consultants,
2801 Payne Ave. Pokojnik je oil rojen v Clevelandu kot sin pokojnih Bele in Julie, roj. So-oonoja, mož Frances, roj. Vadnal, oče Alberta. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 11. na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
-------o-------
ikiissrfle ¥ Lalinsfd kstmkl ilis ksipee
RIO DE JANEIRO, Braz. —
Britansko-francosko letalo Concord, ki leti z dvojno brzino zvoka in je sposobno prenesti preko Atlantika v 3 urah in pol do 140 potnikov, je pretekli teden prvič preletelo Atlantik in pristalo v Francoski Gvajani.
Od' tam je priletelo v Brazilijo, kjer bb ostalo 9 dni, nato pa leti v Argentino in nazaj grede v Venezuelo.
Francozi razkazujejo svoje le-alo in iščejo zanj kupcev. Vsa-
to letalo bo stalo predvidoma pred vojaki, mnogi pa smatra- v spopadih z rdeiimi dosegle'naj bi bilo 7 bilijonov v korist
9 ;’,“,)onov d° TO;,! PJ°T ,0 ‘ake POiaVe Za začetek sPIoš- “‘“i uspehov m postajajo potu bo najpreje leta 1974. Po ob- nega razsula.	,	gumnejše. Armadno poveljstvo
segu -jo pnbhzno enako ruske-; Roparje in tatove med vojaki je objavilo nov pohod v severo-tmu TU-	i trenutno isce je treba razumeti. Vojaki vidijo, vzhodnem delu dežele, nekako
zupee v vzhodn. Evropi.	fkako si nabirajo bogastvo urad- 42 milj od glavnega mesta.
Vladne čete prodirajo proti
indijski maoisf noče
'm priziva m milosti
NEW DELHI, Ind. — Maoiat N. Patnaik, bivši odvetnik, ki čaka na izvršitev smrtne obsodbe v državi Andra Pradesh, se ni maral sam braniti pred sodiščem in ne mara prositi za milost, ker ne verjame v indijski parlamentarni in sodni sistem.
Ko je zvedel, da hoče skupina odvetnikov vložiti priziv proti njegovi obsodbi, je protestiral in izjavil, da nimajo nobene pravice do tega. Njegovo obsodbo je vrhovno sodišče potrdilo in izvršitev je določena na 25. september.
Nad sto poslancev je v posebni spomenici pozvalo zvezno vlado, naj obsojenega pomilosti, njegov 70 let stari oče je bil o-sebno pri predsednici vlade In-diri Gandhi in je prosil za milost predsednike republike.
N. Patnaik je bil obtožen in obsojen, da je umoril nekega bogatega kmeta v državi Orisi tekom komunističnega nasilja proti poses tnikom, lastnikom zemlje. Maoisti so kasneje nasilje opustili in skušajo sedaj revne kmete in kmečko delavstvo pripraviti na revolucijo s propagando in šolanjem. Indija z napetostjo pričakuje, ali bo Patnaik pomiloščen ali ne.
Vladne sile v Kambodži začele nov pohod proti rdečim
C0NNAUY RAZLAGAL V KONGRESU GOSPODARSKE PREDLOGE PREDSEDNIKA
Zakladni tajnik John B. Connally je v Kongresu včeraj razlagal novo gospodarsko politiko predsednika Nixona in pozval Kongres, naj čim preje odobri davčne spremembe, ki jih predsednik predlaga. Danes bo predsednik sam govoril pred obema zbornicama Kon gresa na skupni seji.
dolarjev. Connally je izrazil pripravljenost podrobnih razgo vorov o tem predlogu, ki naj bi izgubo davčnega dohodka v korist davkoplačevalcev z manjšimi dohodki, nadomestili kje drugod.
Po razlagi zakladnega tajnika Iy, edini demokrat v zvezni via- j bodo prihranili z davčnimi spredi. Kongres, ki ima demokrat-1 membami posamezniki prihodnje
PHNOM PENH, Kamb. — Po-slueaji, ne pomaga več nobena'časi organizira Kambodža svoje pacifikacija. Ljudje zgubijo za- oborožene sil v bolj za boj spo-
upanje do vojaštva in bežijo sobne enote. V zadnjih tednih so predloženega znižanja davkov,
sko večino, je pozval, naj pohiti z odobritvijo predlogov, in ga zagotavljal, da ti ne prinašajo podjetjem večjih in posebnih koristi kot delovnemu človeku. Učinek Connallvjevega nastopa je bil ugoden in napovedujejo, da bodo vladni predlogi odobreni brez posebnega odlašanja.
Connally je bil skoraj ves dan pred Domovim odborom za pota m sredstva, ki obravnava spremembo davčnih zakonov. Skupno naj bi predsednikovi predlogi znižali davke za 9.5 bilijona in zakladni tajnik je skušal prepričati odborove člane, da bodo predlogi koristili ameriškemu delavcu, ker mu bodo zagotovili delovno mesto. Od celotnega
leto 5.4 bilijone dolarjev, podjetja in družbe pa 4.1 bilijone. Odprava posebnega davka na prodajo avtomobilov 7';, bo prišla v korist kupcev, ker so avtomobilske družbe izjavile, da bodo za toliko znižale cene avtomobilov.
Danes bo ob 12.30 predsednik Nixon sam na skupni seji obeh zbornic razlagal svojo novo gospodarsko politiko in skušal do-
Iz Clevelanda in okolice
J
leja—
Podr. št. 10 SŽZ ima sejo v nedeljo, 12. septembra, ob dveh popoldne v navadnih prostorih.
Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 12. septembra, ob dveh popoldne sejo v SND na Stanley Avenue na Maple Heights.
Rokoborba—
Nocoj ob osmih se bosta znova merila v Areni na 3717 Euclid Avenue znana poklicana robo-korca Johnny Powers in Waldo con Erich.
Obtoženci umora i. Jablonskega z ločeni Penns—
Pennsylvania je po dolgi pravni borbi dobila tri osumljence sodelovanja pri umoru Josefa A. Jablonskega, njegove žene in hčerke 31. decembra 1969. V torek so osumljene Paula Gilivja, njegovo ženo Annette in njenega očeta Silousa Huddlestona prepeljali v Washington, Pa., kjer bodo vsi trije sojeni zaradi umora.
Slovenska ohcet na TV—
Med poročili zvečer ob 6.30 bo danes in jutri na TV kanalih 8 uiti za njo podporo obeh strank, j in 3. kratek oglas Society Na-To je težka naloga, ker b o d o tional Banke s prizori s sloven-demokratje skušali, ko se bli-! ske ohceti. žajo predsedniške in kongresne j Delavstvo za Garofolija— volitve prihodnje leto, utrditi:	Organizirano delavstvo AFL-
in zagotoviti lastne zasluge za CIO je priporočilo v izvolitev ukrepe, ki naj zboljšajo gospo-i pri demokratskih primarnih vo-darsko stanje dežele in posecej 1 litvah A. Garofolija in večino utrdijo in ustale vrednost do- i dosedanjih mestnih odbornikov,
Hajle Selasije pojde obiskat Kitajsko
ADIS ABEBA, Abes. — Cesar Hajle Selasije bo v dneh 6. do 12. oktobra na obisku Kitajske, kamor ga je povabila kitajska vlada. Uradno poročilo1 pravi, da bo ta obisk utrdil in razširil vezi med Abesinijo in Kitajsko.
Obe potniški nadzvočni letali niki v javni upravi, vidijo da sta približno enaki po velikosti j bogatijo tudi poveljniki oboro-sposobnostih, nobeno pa ne Ženih sil in vse to jih goni na
in bo
Atlantik, če ne bo smelo pristati v ZDA.
rentabilno, pri poletih cez misel, da si tudi oni lahko kaj gumijevca, kjer so imeli rdeči
severu- po cesti št. 21 proti opuščenim francoskim plantažam
Baker in platina
Niklo-sulfidne rude v severnem Ontariu v Kanadi so naj-
prisvojijo po nenavadni poti, če že ne gre po zakoniti.
Najbolj vroč kraj
BERKELEY, Kalif,— Temperatura v osrčju Sonca naj bi
večji vir bakra in platine v vsej po računih znanstvenikov zna-britski Skupnosti narodov. šala 25,700,000 stopinj Celzija.
posameznikov.
Načelnik odbora Wilbur D. Mills je dejal, da je Connally “dober prodajalec in da ima naprodaj dober program”. Iz vprašanj, ki jih je stavil Mills tekom zasliševanja v odboru izgieda, da ima namen predložiti nekaj sprememb v korist davkoplačevalcev z nizkimi dohodki.
Med drugim bi Mills rad povi-rdeči polki, pa vendar vladne šal stalni odpis od $1000 na
$1200, kar bi zmanjšalo zvezni davčni dohodek letno za okoli 825 milijonov, ali celo na $1,250, kar bi davčni dohodek zmanj-išalo letno za nekako en bilijon
dolgo svoja oporišča. Sodijo, da bi naj bili na tem področju trije
sile še niso naletele na nikak odpor.
larja.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Južnovielnamske sile čisli!® mejo ob Laosu
med njimi E. Turka v 23. vardi, Johna Cimpermana v 22. in Johna Princa v 32.
Peiping se pripravlja
na obisk Nixona
LONDON, Ang. — Kitajska blizu 20,000 juznovietnam- vlada si je izbrala London kot skill vojakov čisti S podpo-j mesto, kjer naj se nabira gradi-ro ameriškega topništva vo za Nixonov obisk v Peipin-kot Južnega Vietnama jliz-lgu. Pri nabiranju gradiva je u-no od Demilitarizirane cone proti meji Laosa.
— Rdeči križ je dobil odobrena ustanovna pravila od Kongresa ZDA 1. 1905.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno z možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 88. Včeraj je dosegel toplomer 91°F.
BERLIN, Nem. — Proti koncu preteklega tedna so štirje zavezniški diplomat j e slovesno podpisali novo berlinsko pogodbo, njena vsebina je bila po obenem uradno objavljena. Ni pa objava rodila nobene senzacije. Bistvo pogodbe je prišlo na dan že nekaj dni preje. Sedaj je znana vsebina cele pogodbe, ki pa ni sprožila nobenega vala optimizma.
Prvo, kar so politični krogi opazili že pri bežnem pregledu pogodbe, je ohlapnost besedila. Pri vsakem stavku se čuti, da je bil plod kompromisa, narejen na račun jasnega izražanja. Besedilo ima torej vse polno lukenj, ki jih bodo morali vsi 4 zavezniki sproti in sporazumno krpati, Vsak zaveznik bo pri tem imel veto pravico, ki jo lahko izrabi tudi za druge politične cilje. Kako to znajo izrabljati komunisti, vemo že več kot 50 let. Tako bo pogodba postala političen barometer za odnose med 4 zavezniki, ki bo pa lahko večkrat kazal na slabo vreme kot na lepo.
Ohlapnost besedila ne bo e-
Pogodbo o Berlinu je polna nejasnosti
dina nevarnost za počasno izvajanje dogovorjenih postopkov. Vsak nov dodatek k pogodbi, ki bo zamašil luknje v sedanjem besedilu, bo imel za posledico, da se bosta morala o tehničnem izvajanju dodatnih sporazumov sporazumeti tudi obe Nemčiji, Vzhodna in Zahodna. Nemškim komunistom bo tako dana prilika, da sabotirajo pogodbo, kadar jim bo to šlo v političen račun. Lahko bodo napravili iz vsakega komarja velikega slona. Da znajo delati tudi to, so že dostikrat pokazali. Res je sicer, da bo Kremelj lahko pritiskal nanje, toda Ulbrichtovi nasledniki niso kimavci, ne bodo ubogali Kremlja kar na prvi pogled, ako jim moskovske želje ne bodo všeč.
Tako bo izvajanje celotnega kompleksa pogodb o Berlinu dajalo stalno priliko za trenja ne samo med 4 zavezniki, ampak tudi med obema Nemčijama in med Vzhodno Nemčijo ter Moskvo. Evropski politični opazovalci so zato hitro prišli do zaključka: izvrševanje pogodbe bo od-* visno od dobre volje vseh 4
zaveznikov in obeh Nemčij. Politična zgodovina po 1. 1945 priča, da dobra volja ni tisto seme, ki mu prija evropsko politično podnebje. Značilno je, da je evropsko, posebno pa nemško časopisje že pri delni objavi vsebine pogodbe opozarjalo na vse te možnosti in nevarnosti
Zato ni nič čudnega, da je bilo veselju nad pogodbo, ki vlada v bonnskih vladnih krogih med socialisti, kaj hitro primešano tudi nekaj razočaranja, dočim se je nemška krščanska demokracija kot parlamentarna opozicija takoj vrgla na neizprosno kritiko, ki je zanjo v besedilu pogodbe našla dosti gradiva. Gledala bo, da spravi kritiko tudi na parlamentarna tla. Tam pa postaja stvar politično nevarna za kanclerja W. Brandta. Njegova parlamentarna večina je namreč zelo majhna, lahko jo podere vsaka politična burja. Dosedanja debata o pogodbi je namreč dala nov zagon nemškemu nacionalizmu in poleg tega tudi nekaj novih zmag krščanskim demokratom pri
volitvah, kar je že močno dvignilo njihovo samozavest. Kakšno stopnjo je samozavest dosegla, se bo pokazalo na prihodnjem strankinem kongresu, ki bo moral obenem izvoliti tudi novo strankino in parlamentarno vodstvo, pa še kandidata za prihodnjega kanclerja.
Usoda nove zavezniške pogodbe o Berlinu je torej tesno povezana z nemško notranjo politiko, ki bo pa nanjo imel nekaj vpliva tudi Kremelj. Naj Kremelj začne samo sabotirati izvajanje nove pogodbe, pa bo takoj sprožil politično krizo v Zahodni Nemčiji. Morda to tudi želijo nekateri nestrpneži v Kremlju, ki bi v Zahodni Nemčiji raje imeli desničarske režime na vladi in ne levičarskih. V Kremlju vlada namreč še zmeraj Stalinova miselnost, da so socialisti glavni sovražniki komunizma in ne morda tipične meščanske stranke in da je po svetu treba levim gibanjem metati polena pod noge in ne desnim. S to politiko je Stalin pomagal Hitlerju do oblasti, tega ne smemo nikoli pozabiti.
SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamske sile pritiskajo južno od Demilitarizirane cone proti meji Laosa ob cesti št. 9 in so od te oddaljene le še nekaj milj, ne da bi zadele na kak resen rdeči odpor. Južnovietnam-ski nastop podpirata ameriške topništvo in letalstvo. Ponovno so ameriška letaa bombardirala! okolico nekdanjega opori šča Khe Sanh in področja vzdolž meje Laosa, kjer naj bi bila rdeča oporišča.
Južnovietnamske enote tokrat nimajo namere iti preko meje v Laos, ampak le odkriti in uničiti rdeča oporišča v bližini meje. Ta predel je bil od pomladi skoraj zapuščen od vladnih sil in rdeči so to priložnost izrabili in vztrajno vznemirjali vse področje južno od Demilitarizirane cone, preko katere so zgradili tudi skozi vse leto uporabno cesto.
Ameriška B-52 letala so ponovno napadla področje severovzhodno od Khe Sanha, kjer sumijo, da so rdeči bunkerji in zaloge za nove napade, ki jih pričakujejo v tem delu Južnega Vietnama, ko se bo vreme izboljšalo.
deleženih ]9 kitajskih diplomatov, ki so poklicno zaposleni v tujini, sedaj jih je Ču En-laj poklical domov, da mu pomagajo pri organizaciji obiska.
Pravijo, da so doslej nabrali že osem točk, ki naj bodo predmet razgovorov z Nixonom: vietnamska vojna, Nixonova doktrina in vzhodna Azija, Tai-van, Japonska; ostali predmeti še niso znani.
Za zamrznitev 73%!
NEW YORK, N.Y. — Harrisovo povpraševanje je pokazalo, da podpira 73% povprašanih Nixonovo zamrznitev plač in cen.
Sovjetski letalski maršal v Franciji
PARIZ, Fr. — Sovjetski letalski maršal Pavel Stepanovič Kutakov je priletel v Francijo na obisk v spremstvu šestih lovcev MIG-21. Ti so pristali na letališču pri Reimsu, med tem ko je maršal letel v svojem letalu TU-124 dalje v Pariz.
Maršal P. S. Kutakov je načelnik glavnega stana letalskih sil ZSSR in je priletel v Francijo v spremstvu eskadrile 6 lovskih letal, da vrne obisk francoskemu letalskemu generalu G. Gauthierju, ki je bil v Sovjetski zvezi v preteklem juniju in ga je na poti spremljalo 6 Mirage HI. jet letal.
Železnice le na vzhodu
CHICAGO, lil. — Do leta 1850 ni bilo zahodno od Mississippi]a. niti ene milje železniških prog. Naslednje desetletje je bilo za gradnjo železnic izredno pomembno, pognale so se preko Mississippi]a in dalje na zahod, dokler niso dosegle obale Tihega morja, oziroma se z njo povezale.
gM AUERteKA TOMWgfM
V ’VI,t I/ I <- f\' X— 11« > Al I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
j	NAROČNINA:
£a Združene države:
\	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior ? months Canada and Foreign Countries:
L $18.^ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 172 Thursday, Sept. 9, 1971
Nekaj podatkov o novi “berlinski” pogodbi
Primeroma hitro je bilo objavljenih nekaj podatkov o novi pogodbi, ki so jo štiri zavezniške sile sklenile glede Berlina po pogajanjih, ki so trajala nad 17 mesecev. Pretekli petek, ko je bila podpisana, je bilo objavljeno celotno njeno besedilo. Iz podatkov se da zaključiti, da je bilo v njih obravnavano le par važnih vprašanj. Najvažnejše, političen položaj Berlina in njegovih dveh delov, je ostalo nedotaknjeno. Pogajanja so se držala strogo tega, na čemur so vztrajali sovjetski diplomatje; omejiti jih je treba na nova pravila za promet med obema deloma Berlina med seboj in na stike Zahodnega Berlina z Zahodno Nemčijo.
Iz tega sledi prvi važni zaključek: tudi po tej pogodbi ne vlada ravnopravnost med Vzhodnim in Zahodnim delom Berlina. Primeroma več pravic je imel do sedaj in jih bo imel še naprej Zahodni Berlin, dočim bo Vzhodni del še zmeraj pod polno oblastjo komunistične Vzhodne Nemčije. Ta oblast je omejena le v nekaterih manj važnih točkah. To bo logično moralo roditi novo napetost med obema deloma Berlina, pa tudi med obema deloma Nemčije. Nove napetosti bodo seveda močno vplivale na mednarodno politično stanje v Srednji Evropi, torej to, kar bi radi preprečili v Moskvi, kot vsaj pravijo.
Druga značilnost nove pogodbe obstoja v tem da se v njej nahaja zelo veliko “izjav” posameznih delegacij, manj pa medsebojnih obvez. Seveda vežejo tudi izjave, pa vendar ne tako dobro kot medsebojne obveze. Kot se vidi, je zopet zmagala sovjetska taktika:	izmikati se direktnim
obvezam in se omejiti na izjave. S tem bo seveda močno razširjena možnost različnih tolmačenj sedanje pogodbe. Kdo naj v sporih avtentično tolmači posamezne točke pogodbe, pa do sedaj še ni bilo objavljeno.
Kot smo rekli, je bil glavni namen pogodbe olajšanje prometa med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Seveda ni bilo mogoče pri tem čisto obiti tudi prometa Vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije. Zgodilo se je to le takra.t kadar ni bilo mogoče najti drugega izhoda. Tudi to je bila zavezniška koncesija sovjetskemu stališču, da se reši, kar se rešiti da.
Blagovni promet na kanalih, cestah in železnicah med Berlinom in Zahodno Nemčijo je prost. Vsaka pošiljka mora biti pred vstopom v Vzhodno Nemčijo zapečatena. Oblasti Vzhodne Nemčije imajo samo pravico, pregledati pečate in prevozne dokumente. Niso upravičene do pregleda blaga samega. Morda je to najvažnejša točka sporazuma.
Potniki na železnicah in avtobusih na tranzitnih progah imajo prosto pot, policija Vzhodne Nemčije sme samo zahtevati “osebne izkaznice”, drugačen nadzor ni dovoljen. Vzhodnonemška policija tudi nima pravice do preiskav ali aretacij potnikov na tranzitnih cestah; policija tudi ni upravičena prepovedati potovanje po teh prometnih žilah. Tudi to je občutna olajšava napram sedanjemu stanju.
Za rabo tranzitnih prometnih mrež (cest, železnic in kanalov), niso potniki dolžni nobenega prispevka. Odškodnino bo plačala Zahodna Nemčija z letnim pavšalnim zneskom. Ali je bil znesek dogovorjen, ni nič rečeno v pogodbi.
Sovjetska zveza se obvezuje, da bo zboljšala brzojavne, telefonske in druge prometne naprave med Zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo.
Važna je tudi točka, ki regulira osebni promet med Zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo, torej prehod skozi znani “berlinski zid”. Prebivalci Zahodnega Berlina imajo po novem dogovoru iste pravice do prehoda skozi zid kot vsi “ne-Berlinčani”. Imajo torej možnost, da gredo v vzhodni del mesta po poslovnih, družinskih, družbenih, verskih in kulturnih opravkih. O podobnih pravicah prebivalcev Vzhodnega Berlina v pogodbah ni nič določeno, oni ostanejo še vedno zaprti za “zidom”.
V pogodbi je še cela vrsta drugih podrobnosti, ki pa se ne tičejo osebnega in blagovnega prometa.
Izvajanje pogodbe bo šlo po sledeči poti:
Pretekli teden podpisana mora biti dopolnjena s podrobnimi določili med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Izdelava teh bo trajala nekaj mesecev in bo trda. Dodatne pogodbe med obema Nemčijama bodo nato vključene v glavno pogodbo. Tako dopolnjeno pogodbo morajo vse štiri velike sile in obe Nemčiji uradno odobriti, šele potem bo mogla pogodba stopiti v veljavo. Verjetno to ne'bo hitro.
Pot do rabe sedanje pogodbe je torej še dolga. Lahko stvar zavlačuje tudi Vzhodna Nemčija s tem, da se ji ne bo mudilo, da doseže potrebne sporazume z bonnsko vlado. Mogoče je tudi, da zahodnonemška javnost ne bo zadovoljna z besedilom pogodb in bo imela Brandtova vlada sitnosti, da prebrede vse kalne vode in tokove.
ral pogodbo med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo predložiti bonnskemu parlamentu. Takrat bo parlamentarna opozicija skušala porabiti priliko, da spravi vlado v manjšino in s tem sproži vladno krizo. Tega sicer trenutno ni treba pričakovati, toda ravnovesje političnih sil v Zahodni Nemčiji je premalo utrjeno, da bi moglo preprečiti kaj takega.
Če bo kancler Brandt mogel ves ta kompleks kočljivih problemov rešiti še do novega leta, mu bo res treba čestitati.

“1
BESEDA IZ NARODA I


Pismo g. župnika Vinka Zaletela
CLEVELAND, O. — Med rojaki 3 Koroške, ki so prišli na
“Sicer pa upam, da je že kdo kaj napisal o tem. Za vsak slu-
posvečenje slovenske kapele čaj sem Vam napisal to malen
Marije Pomagaj v washington-skem ameriškem narodnem svetišču 15. avg. tl., je bil tudi g. župnik Vinko Zaletel iz Vogrč v Podjuni na Koroškem. Dočim so se drugi romarji iz starega kraja še tisti teden po posveče nju kapele vrnili v domovino, je g. Zaletel ostal še tu, da obišče svoje tukajšnje sobrate in da si obenem nabere novega gradiva za svoja skioptična predavanja po Koroškem, na Goriškem in Tržaškem. Te dni sem dobil od g. Zaletela dolgo pismo iz Kalifornije. Iz tega pisma bosta zlasti dve stvari zanimali širši krog naših bravcev in bravk, namreč njegovo poročilo, kako je bilo na proslavi 101. obletnice življenja g. župnika J. Trun-
ka, in pa o njegovem načrtu, ki sim- da bi se tisti, ki tam Pri
ga :na za čas, ko se bo v oktobru tl. prve tri tedne mudil med rojaki v Clevelandu. Tozadevni del iz Zaletelovega pisma se glasi:
Trunkovo praznovanje IGl-letniee življenja
“Naj se Vam oglasim iz Kalifornije, da vidite, da se še nisem izgubil. Gre mi kar dobro; veliko sem že prepotoval; obiskal sem Lemont, Joliet, sobrate Lavriha, Jeraša, Potočnika, Miheliča v Denver ju in od tam šel k Snoju; bil skupaj s Štrancar-jem, Horvatom, Jazbecem, potem pa prišel na Trunkovo praznovanje. AD je že prejšnji teden imela angleški članek o njem. Naj še jaz malo opišem, kako je bilo ob 101-letnici.
‘Prišel sem h g. Vitaiu Vodušku z g. Jožetom Snojem ap Nacetom štrancarjem 31. avgusta, da smo mu čestitali. Prav tedaj je bil pri njem dr. Štefan Erlach ((Zdravnik, koroški ro-
kost. Vse drugo o njem je itak v raznih časopisih. Gospod Trunk je naj starejši ameriški duhovnik in tudi slovenski.”
Predavanja g. Zaletela o Koroški v Clevelandu
“Sedaj pa še tole: ne vem, na koga naj se obrnem, pa Vam pišem. Kot sem omenil, bi rad imel dve predavanji o Koroški, obe imata po 300 slik z zvočno spremljavo. Prvo: Koroška — kraji, lepote, znamenitosti, značilnosti; drugo: življenje in navade na Koroškem prek vsega leta. Imel bi rad predavanji pri Sv. Vidu in pri M. Vnebovzeti; z g. dr. Krajnikom sem že govoril. V Clevelandu bi bil prve tri nedelje v oktobru. Zato pro-
Vas te stvari urejajo, zmenili in sestavili program za obe župniji: ali na soboto ali na nedeljo, ali po maši ali zvečer itd. Če pa ne bi bilo možno imeti po dve predavanji, pa vsaj po eno v vsaki župniji! Po južni Ameriki je bilo za ta predavanja med rojaki veliko navdušenje. V A-meriki, vem, je nekaj drugače, toda prepričan sem, da tudi tod tistih, ki bodo prišli k predavanjem, ne bom razočaral.
Če bi mi imel kdo kaj sporo-čiit, naj stori v teku septembra na naslov g. patra Klavdija O-korna v Milwaukee, Wis.”
J. S.
Obhajilna nedelja MU
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 12. sept. tl., je za vse ude Društva naj sv. imena Jezusovega župnije sv. Vida obhajilna nedelja. Društvena sv. maša bo ob 8. uri dopoldne. Za skupen odhod k tej sv. maši se zberemo vsi udje ob tričetrt na osmo uro dopoldne pred šolo, odnosno v slučaju slabega vremena v šolski veži. Med sv. mašo prejmemo skupno sv. obhajilo. P o sv. maši je v dvorani pod cerkvijo najprej skupen zajtrk, po njem pa kratek društveni sestanek. Tudi tega se dajmo vsi udeležiti!
Ob tej priložnosti se društveni odbor prisrčno zahvaljuje vsem udom, ki so kakorkoli pripomogli, da je naš letni piknik tako lepo uspel. Obenem vabi vse ude, ki morejo, naj se to nedeljo udeleže tudi sv. maše ob pol enajsti uri, katero bo opravil v naši cerkvi g. dr. Jerko Gržinčič ob 40-letnici, odkar je postal duhovnik. Kdor le more, pa naj se udeleži tudi pogostitve po tej sv. maši v šolskem avditoriju ter porabi to priložnost, da izrazi g. misijonarju svoje čestitke k temu lepemu jubileju. Pri tej sv. maši bo govoril g. dr. Alozij Tomc, sobrat g. jubilanta.
France Sever
Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem
OHarno drnilm od Sv. Vida vabi na kosilo
Sestanek ob iO-letniei graduacije
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 12, septembra 1971, se bomo sešli pri Sv. Vidu gra-duantje in. graduantke, ki smo jak v San Franciscu, ki je zdra- končali šolo pri Sv. Vidu leta vil tudi rajnkega škofa dr. Rož- 1921, da se spomnimo in prosla-
mana, kadar je bil v tem mestu. Op. prepis.), ki ga je pregledal in kar pohvalil, da je še kar zdrav. Kot veste, so o njem .pisali vsi veliki časopisi in dan pred rojstnim dnem je bil tam poročevalec od “Newsweek”, da je slišal. Ko sem mu čestital k 101-letnici, je tako popravil:	k
vimo 50-letnico tega dogodka.
Ob il.45 bo zahvalna sv. maša, pri kateri bodo somaševali čč. gg. A. Sršen, Wm. Zupančič iz Elyrije in V. Tomc iz Clevelanda.
Slavnostno kosilo bo ob enih popoldne v znani restavraciji
Hofbrau Haus, 1400 E. 55 St.
102-letnici, kajti on pravi, da je Med obedom bo podan vesel in prvi rojstni dan tisti, ko je ro-jzanimiv spored ob zvokih har-jen. Čestital sem mu v imemumonike.
Koroške, ker je pač Korošec in! Učenci in učenke, ki so bili z
zato je v svoji sobi sam naslikal'nami le nekaj let, so tudi prijaz-1skrbele, da boste dobro postre-
CLEVELAND, O.*— V nedeljo, 19. septembra, priredi Oltarno društvo od Sv. Vida okusni obed s pečenimi piščanci od 11.30 dopoldne do 2.30 popoldne v avditoriju. Odposlale smo vstopnice in listke, kateri bodo izbrani za nagrade okoli 2. ure popoldan. Naše članice so darovale lepa darila, katerih bo vsak vesel. Darovale so sledeče:
Mrs. Varšek — krasni, na roke pleten namizni prt;
Mrs. Farcnik — kvačkano pogrinjalo (afgan);
Mrs. Mary Jeraj — “Cheer”;
Mrs. Zalar in Mrs, Može — 2 para prevlek za blazine.
Ker smo poslale samo en listek na članico, ni s tem rečeno, da pridite same. Ne, pripeljite s seboj svoje soproge, družine in prijatelje, saj boste dobili vstopnice in listke pri vratih, kolikor jih boste hoteli. Dobite jih lahko takoj več pri odbornicah in v dvorani. Upamo, da se boste odzvale povabilu in prišle v velikem številu, saj gre ves dobiček v cerkveno blagajno.
Vabimo tudi naše sosestre iz sosednjih fara, da se bomo skupno zabavali v prijetni družbi. Nasa marljiva kuharica in tajnica Mrs. Mary Otoničar zagotavlja prav okusen obed, njene pomočnice bodo pa tudi pre-
Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja.
la moja domovina in je še vedno moja domovina. Zato pravim: trikrat dro Koroška!”
Basko jezero s Karavankami v J no vabljeni, da bomo skupaj o-ozadju; tam je bil rojen. Rekeljbujali spomine na lepa šolska mi je ob slovesu: Koroška je bi- leta. Prav lepo sta povabljena
oba, mož in žena.
Lepo prosim, prinesite s seboj | fotografije od graduacije, od sv. “Maševal je — kot vedno —Jobhajila dečkov in deklic, oseb-latinsko, in to pri stranskem ol- ne fotografije, tudi slovenske in tarju. Midva z g. Vitalom sva angleške knjige, ali karkoli dru-somaševala in g. Vital se ga je gega imate. Na vsak predmet lepo spomnil pri sv. maši, tako napišite svoje ime in ga zavijte kot le on zna. (Pesniško. Op. v plastičen varovalni ovoj. prepis.). ~ njej
Pred -sv. mašo in po' Vsakega ali vsako, ki bi kaj smo vsi skupaj ob orglah vedel o spodaj navedenih sošol-zapeli: Povsod Boga! Po sv. ma- cih in sošolkah, prosimo, da po-ši je blagoslovil, pokazal s prsti | kliče častito sestro Ramono, na črko V (victoria) in pokazal v, številki 361-7330. Imena: Jen-nebo, češ, zmagal sem sto eno nie Skrl Suhadolnik, Las Vegas; leto, sedaj pa se bonjo videli Mary Lustig, Mary Svegel, An-kmalu v nebesih.’	|ne Petrovčič, Mr. Petrovčič. Mr.
Pri kosilu smo bili poleg Meyer, Jean Roitz in morda še Trunka in gostitelja g. Vitala kdo drugi.
Voduška še gg. Lojze Žitko, dr. j Vstopnina k praznovanju tega line (Martin) Starc, Leo Kri- zlatega jubileja graduacije zna-stanc, Mirko Kozina in jaz ter ša $6. Pokličite za še hrvaški duhovnik, bivši kap-
Glavni boj pride šele potem. Kancler Brandt bo mo- 'ker on začne.”
lan pri g. Vitaiu. G. Trunk je bil kar dobre volje; kadil seveda, cigare in še zapeti smo morali,
ženi.
Priporočamo se tudi za prostovoljno darovano pecivo, ki ga bomo tedaj prodajale.
Naše društvo je še vedno močno, dasiravno se je že mnogo naših zvestih članic preselilo v večnost, Žene se rade udeležujejo molitvene ure pred Najsvetejšim vsak četrtek od pol sedme pa do pol osme ure, zavedajoč se, kako zelo je treba moliti in prositi božjega usmiljenja, še prav posebno v teh zmedenih časih.
Ako katera še ni naša članica in želi pristopiti, naj se zglasi pri naši tajnici Mrs. Mary Otoničar. Ne zamudite lepe priložnosti, katera se vam nudi. Sedaj, ko je še čas, stopite v našo družbo, da bomo skupaj v čim večjem številu delale v čas božjo.
Seje so vsak prvi mesec, razen v juliju in avgustu, zjutraj je skupno sv. obhajilo pri osmi maši, popoldan je seja ob 2. uri. Naše članice se rade udeležuj e-— Havaji so prišli pod oblast J0 vsako leto romanja k Mariji ZDA leta 1898.	Pomagaj v Lemont, pa tudi dru-
III.
O SPOŠTOVANJU
NASPROTNIH MNENJ IN STALIŠČ
W. Mucher pravi, da so hoče boriti za zmago načela o spoštovanj u vseh nasprotnikovih mnenj in stališč. Toda njegovo delovanje in še posebej knjiga, nikakor nista priči takega spoštovanja. Le preveč nestrpno vsiljuje svoje trditve, le prepik-ro in preveč zaničljivo govori in piše o drugače mislečih, pa naj bodo papeži, kardinali, knezi ali kosezi, znanstveniki ali umetniki, dr. Franc Grivec ali dr. Maks Miklavčič.
Značilen je zlasti njegov jedki prezir, če že ne pravo sovraštvo, do dr. Miklavčiča, priznanega slovenskega zgodovinarja. Očita mu, da je potvoril zgodovinsko listino str. 151) in da se je posluževal sleparskih manevrov (str. 142); žali njegovo duhovniško čast, če je sploh kdaj odprl brevir, prečital življenjepise sv. bratov in zlasti Grivče-vo delo ter da najbrž zahrbtno sodeluje pri sestavi novih beril v brevirju (str. 151-152), Zato ga zafrkljivo opozarja — to pa ni več samo osebna žalitev zgodovinarja dr. Miklavčiča, temveč pekoča žaltev vsega slovenskega naroda — naj nikakor ne blebeče o Gospe Sveti kot o slovenskem n a r o d n em svetišču, kajti če hoče poiskati resničnih širiteljev krščanstva med Slo venci, naj se nikakor ne ozira na sever, h Gospe Sveti, ampak na zapad, v Oglej. Zatorej naj gre g. dr. Maks Miklavčič raje proti zapadu, v Oglej, in naj tam uresniči svoje naklepe:	to
je naj tamkaj poskuša vreči skozi okno italijanske duhovnike in jih nadomesti z njemu dragimi slovenskimi duhovniki. Tam bo potrkal na pravi naslov: želim mu, da bi tamkaj docela uspel in uresničil svoje želje!” (str. 155).
O cerkvenem zgodovinarju dr. Miklavčiču in o njegovih znan-
stvenih zaslugah za Cerkev na Slovenskem je ob njegovi smrti (19. jul. 1971) ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik, v poslovilnem pismu, napisal besede, ki jih je ob odprtem Miklavičičem grobu prebral pomožni škof dr. Stanko Lenič,- ki je namesto obolelega nadškofa vodil pogrebne obrede:
“Ne morem iti mimo tvojih znastvenih zaslug za Cerkev na Slovenskem. Veliko si pisal o naši cerkveni zgodovini... O-menim naj tvojo veliko zaslugo, da si kot objektivni cerkveni zgodovinar branil čast in svetost slovanskih apostolov Cirila in Metoda in zavračal zmotne trditve nemško čutečega župnika Mucherja pri Gospe Sveti. Želim, da bi kdo od naših zgodovinarjev nadaljeval tvojo o-brambo slovanskih blagovestnikov in se tako zavzemal tudi za pravice naših koroških rojakov.”
Spoštovanje do nasprotnih stališč? Le kako more trditi, da spoštuje spoznanja in znanstvena dognanja drugače mislečih oseb tisti, ki si lasti pravico, da z viška vse sodi in razsoja? Tisti, ki z globokim zaničevanjem smeši zgodovinska dejstva, in o katerih poročajo trdni zgodovinski viri in o katerih so bili prepričani že davni rodovi? Tisti, ki se je vnaprej zaklel, da bo dokazal, da je bila slovenska prisotnost na Koroškem vedno malenkostna in docela nepomembna ter da je vse to, s čimer se Slovenci na Koroškem ponašajo, le bajka, izmišljotina, pravljica?
rezervacije.
Na veselo svidenje!
Mary (Primc) Hočevar
gib romanj in cerkvenih prireditev.
Ne morem, da ne bi vsaj nekaj omenila o našem lepem romanju v Lemont.
Naše letno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont je prav lepo uspelo. K temu je tudi pripomoglo lepo vreme in krasno razpoloženje naših romaric. Videti so bile vse zadovoljne in so z vso gorečnostjo molile in prepevale naše ljube nabožne Marijine pesmi in vestno sledile sporedom, katere so vodili č. p.
Fortunat Zorman in č. p. Atana-sius Lovrenčič, O.F.M.
Prisrčna hvala častitima patroma, kakor tudi bratu Robertu Hočevarju, ki so tako lepo skrbeli, da smo imeli toliko dušnega in telesnega užitka. Tudi sestrski Alvernia dom za ostarele smo si ogledaie in občudovale lepoto umetno urejene stavbe. Vsa čast častiti sestri Rosi, prednici samostana Assissi, da je končno s svojo požrtvovalnostjo dosegla zgradbo za ostarele. Velika je odgovornost, dom je tu, a pomoč od nas vseh ne sme izostati. Pomagajmo s prispevki, kolikor pač moremo, in namen, sejati dvom in maloduš-s tem olajšamo težko breme, ki nost v srca naših koroških roja-
Ne! Župnik Mucher ne kaže nobenega spoštovanja do tistih izrednih osebnosti in velikih zgodovinskih dogodkov, ki že stoletja prenapolnjujejo slovenska srca s hvaležnostjo^ in resničnim ponosom! S pravim u-žitkom zanika svetost blagovest-nkov Cirila in Metoda, smeši prepričanje koroških Slovencev, da je bil sv. Modest tudi njihov misijonar in škof, in še zlasti ubija njihovo zavest, da je Gospa Sveta prav na poseben način tudi njihova zavetnica. Zaganja se pa ne samo v verska izročila naših koroških rojakov, pač pa tudi v narodna:	velika
samoprevara je, tako trdi, vsako poročilo o slovenskih vojvodih in o njihovem umeščanju na Gosposvetskem polju.
Kar Slovence žali, niso toliko njegove smele trditve, ki se bodo v svoji zlaganosti klavrno porušile, pač pa pjikra zafrkljivost, ki meji že na sovraštvo, s katero hoče zadeti slovenski ponos. Kar nič ne zakriva, da je njegov namen, izpodrezati korenike, ki vežejo današnje Slovence na sam izvor, na početke slovenske vernosti in narodnosti. Gre torej za načrtno osiro-tenje slovenskega ljudstva, za razbitje verske in kulturne dediščine koroških Slovencev, ki naj se nato kot berači, brez lastne zemlje in zgodovine, umaknejo v pozabo in potonejo v nemštvu.
Lahko trdimo, da ima knjiga
ga nosijo častite sestre.
Hvala Bogu, da smo imele zopet priliko romati na ta sveti kraj, saj leto za letom to ali ono pogrešimo, ker se je preselila v večnost. Ostanimo Bogu hvaležne ,da nam je dal lepo priliko, vsaj za nekaj dni uživati nebeški mir na prelepem gričku pri Mariji Pomagaj v Lemontu.
Odnesle smo lepe spomine z željo, da se drugo leto zopet snidemo na ameriških slovenskih Brezjah.
Vas pozdravlja
Mary Marinko
kov, da bi jim zamrla poslednja iskra narodne zavesti in ponosa, tako da bi se brez odpora predali neizbežni usodi dokončnega ponemčenja. Zato se pa tudi knjiga konča s slavospevom koroškemu plebiscitu, koroškim brambovcem in koroškim ljudskim štetjem, z grožnjo, ki jo vsebuje poziv, naj vsakdo, ki meni, da je na Koroškem preveč nemštva, pobere šila in kopita in zapusti deželo (str 160-161).
Dr. msgr. Rudolf Klinec
(Kat. Glas)
^^XIXXZXI


XXxxXXXxxxxxxXXXYYTl
^AREL MAUSER:
VELIKA RIDA
t*XXXXX3
Agata je slišala udarec v naiz-k°- Planila je po stopnicah in, k° je priklicala še hlapca, je po-*egnila Smrečnika na posteljo. ^°j nato je namočila cunjo v lesih in jo ovila staremu okrog Slave. Brž se je zavedel.
“Naj gre hlapec po doktorja?” N rairno barala.
Oddahnil je z roko.
Hotela je čez noč ostati pri pa ni pustil. Še luč je ukazal ugasniti. Bilo ji je vsee-^°' Kar je bilo Smrečnikovega, živina v hlevu, vse ji je bilo
°dveč.
Ko se je v naizbi slekla, je le-Sla, kakor da se ni nič zgodilo. ^ temi je počasi zbirala misli. Slišala je, da se je v hlevu premaknil konj in da se je od nekod ^nila dekla. V tem hipu ji je 2avidala njeno srečo. Prisado-Vega hlapca ima rada. Nič nimata, ne hiše ne zemlje, toda Srečna sta. Bolj kot ona, ki je Srrirečnikova.
Spodaj v izbi je bilo tiho, tudi ^ekla v svoji izbi je ugasnila luč. prav nekje daleč je zalajal P63, potlej pa s čudnim cviljenjem prenehal.
Agata je skušala premisliti Kdtejev odhod. Prišel je in od-^el kakor tujec. Vedela je, da Hvi z drugo, vedela, da prodaja m kupuje les, ker je naročil ^osti. Vojna je. To ,je povedal l?0 pravici. Ne boji se vojne. I'ljega ne bodo klicali.
Prav mu je prišel ta čas. Ve-
doče Grdina:
div je zraven, tvoje delo. — Ozi-mina pod Prelazom se ziblje in valovi, trave se košate, les se pred njenimi očmi debeli. — S starim še lahko rešiš zemljo.
Nikoli ni žinjala na to. Da bi se gnala za Smrečnikov grunt! Čokobarti si je želela, da bi se
ob koncu sveta; kar smo povedali, je vse gotovo. Saj imamo vse iz ust Gospodovih in listov njegovih apostolov. Vendar nič ne sodimo, je li konec sveta blizu ali daleč, akoravno se nam zdi, da se večina znamenj ures-svojega življenja nam je Gospod ničuje pred našimi očmi. Am-
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
d) Strašne stiske. Ob koncu
odprl pogled v zadnje čase. Opisal je, kako bodo vernike preganjali, napovedal je potrese, kuge in vojske med vsemi narodi in kraljestvi in je zatrdil: “V tistih dneh bodo take bridkosti, kakršnih še ni bilo od začetka sveta, ki ga je ustvaril Bog, do
kul ga je. Vojna spreminja Iju-in pregraje, ki so v mirnem uusu videti visoke, dela nizke. ■Kur je v miru greh in grdo, |judje v vojni komaj vidijo. Vse K tako naravno, vse gre nekam Svojo pot in nihče se ne spo-
tukne.
Potlej se Agata ustavi ob ti-stem, kar jo najbolj boli. Ali bi kil Foltej resen drug, če bi imel °troka?
Ne verjame. Dobro ve, da ni °ha kriva. Doktor mu je povedal. In vendar se ni spremenil, kia njo bi rad zvalil krivdo, rad ki se opral pred očetom. Za dru-£° mu ni mar.
Ali sluti, da ne more pozabiti Danteja, čeprav je pot do njega 2aprta? Morda. Toda zakaj ne poskuša biti dober kakor on?
Misli se kopičijo, ena spodriva ^rugo — kakor valovi: zgrebeni Se prvi, drug se vrže za njim. kli jih konca.
Zdaj se Agata ustavi ob Sm-^učniku. Sam je v izbi. Čudno s°čutje, ki ga do zdaj ni požela, sili vanjo. Star je, Folteja lu imel rad. Opeharil je Sevnika, ker je videl samo zemljo I krez ljudi. Zarasel se je Sov-Uikov pelin v zemljo in v pelinu krvnikova kletev. Pelin je iz Pošenice izruval, kletev pa je °stala. šla je v Folteja, iz Folija v zemljo. Kakor strela, ki Se po železni -vrvi zarine v kamenje.
njive razrasle v puščo, da bPsedaj in jih nve bo; In ko Gospod Ičompe segnile v zemlji.	ine Prikrajšal tistih dni, ne bi
Toda v tem hipu ji misel niise otel noben človek' Toda radi bila tuja. Daleč nekje spodaj-jbodo prikrajšani tisti
zdelo se ji je, da je njeno srce
pak s strahom in trepetom si prizadevajmo, živeti natanko po naukih Gospodovih, da nas strašni zadnji sodni in za večnost odločilni dan dobi pripravljene.”
kakor ogromno brezno — se je dvignilo kakor plamen, ki ga nekdo varuje z roko pred vetrom.
Morda Foltej umrje in ti ostane vse, kar je Smrečnikovega. Njive, les, hiša, hlev, skedenj, dvor, žaga — vse ti ostane; tvoje bo!
Pa je ugasnil plamen, kakor da je zlobna roka s prsti utrnila stenj: Nanteja ne bo dobila.
Zarinila je pesti v oči, se zvi la, kakor da jo je nekdo oplazil s korobačem, potlej pa se je počasi pričel trgati iz nje vek, kakor da je v notranjosti nje nekdo razbil težak, robat kamen, ki zdaj zdrobljen prihaja iz nje.
i-:	*	%
Do zime se je nabralo toliko novic, da so ljudje imeli dovolj žobarjenja. Vojna je postajala iz dneva v dan ostrejša, prve ruševine po mestih so prekopavali. Groza je prihajala vse bliže in bliže. Ljudje so se bali jasnega neba, bali so se noči.
Pri Račniku je groza pritipala prav v izbo. Mojca je vedela, da ne izbirajo več, da kličejo v vojsko tudi očete. Nekaj jih je že odšlo. Nantej sam se je groze otepal. Marjeta je poskušala na vse načine, da bi Mojco umirila, toda Mojca si ni dala blizu: kakor da vse vidi naprej, se je zdelo strini.
Račnik je trpel za. tri, čeprav je na zunaj kazal, da se ničesar ne boji. Toda preveč je poznal vojno. Kadar se vojske umikajo in premikajo, kadar celo po časopisih pišejo, da gre vse prav, pa vendar žobarijo, da so se na bojišču umaknili, tedaj je že ura, ko gredo pod orožje še drugačni kakor Nantej.
Tam po Svečnici je Mojca v obraz zarumela, pričela je polagati in strini ni ušlo, da je z njo nekaj narobe. Včasih se je s pogledom ustavila ha Nantej u, vendar ni upala barati. Tako nerodno je siliti v mlade ljudi.
Nazadnje pa le ni zdržala. Nad Nanteja si ni upala, zato pa se je lotila Mojce: “Nekaj ni prav. Zdrava nisi.”
Mojca se je žalostno nasmehnila. “Saj pri Nanteju tudi nisem bila, strina,” je rekla tiho.
Marjeti so padle roke v naročje.
“Nisi sama, Mojca?”
“Nisem, strina. Ne bodite hudi.”
Kako si trepasta,” se je Mar-
dika Slovencev, škof ljubljanski dr. A. B. Jeglič o dogodkih, ki se bodo vršili pred koncem sveta. Veliko je povedal in prav je pojasnil in njegovo pisanje je dnevi.”	vse drugačno kot raznih adven-
e) Elija in Henoh. V Sv. pi-1 tistov in podobnih, ki pišejo o smu-se omenjata Elija in He-!tem brez prave podlage, kakor
obrnila večina Judov. To je za nas, ko to gledamo, uganka, a v božjih načrtih je pisano drugače. Jezus je na koncu dela svor jega govora na Oljski gori dejal: “Resnično, povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.” Dr. Janez Ev. Krek v razlagi Zgodbe sv. pisma k tem besedam pravi:
“Ta rod ne more pomeniti drugega kot Jude. Prej je razlo- j žil, kakšna sodba čaka judovski narod. Med vse narode razkrop-
Skrajneži v Saigonu
grozijo Amerikancem
SAIGON, J, Viet. — Skupina
liko in pravico, da se lahko vrnejo v svojo nekdanjo domovino. In to so Judje takoj uporabili ter se trumoma selili v Iz- št~d~ toVskih sk^ajnežeT.^na-rael. Ze prej so to delali pod raznimi ovirami in je bilo le težko priti v Palestino, ker so morali dati denarna jamstva.
Tako se je pripetilo meni leta 1937. Pri britanskem konzulu v Zagrebu sem moral dati kot jamstvo, da se v določenem roku gotovo vrnem, 300 dolarjev
Tako piše in pojasnjuje vla= ijeni bodo čakali, da se izpolni-!111 sele Poteir! mi j6 k°nzul dal .................................. v moj potni list britansko vizo
in sem le na ta način mogel v Palestino, drugače pa ne. Baš ta neprijetna procedura je pa meni kaj prav prišla.
(Dalje sledi)
--------o--------
noh, ki bosta prišla ob koncu sveta na pomoč Judom in kristjanom in ju bo Antikrist umoril.
f) Končni požar. Ali bo kdaj splošni konec sveta? Konec sve-
smo o tem že čuli, da so ljudje zapuščali domove in čakali konca sveta’ in bili razočarani. Ne tako pri škofu Jegliču:	on je
stvaren in se naslanja samo na to, kar je povedal Jezus Kristus
ta mora priti, tako uče vsi, tu- sam in njegovi apostoli; med te-di brezverski učenjaki. Zmanj-lmi je zlasti sv. Pavel, ki je pre-
šujejo se namreč in pojemajo one moči, ki gonijo svet; ko se iztrošijo, mora zamreti vse življenje in vse gibanje sveta. No, mogoče so tudi iznenadne svetne prekucije. Vzrok t>i jim mogel biti kak komet ali meteor. Ko bi začel padati proti zemlji, zdelo bi se, da zvezde padajo, od raznega prahu bi se sonce le malo videlo, ravno tako zvezde in mesec. Ako bi se komet približal Zemlji s svojo neizrečeno brzino in bi deloma z njo trčil, bi nastala taka vročina, da bi se Zemlja vžgala in bi na njej vse zgorelo; noben človek ne bi o-stal živ, uničeno bi bilo vsako živo bitje.
Tako govore učenjaki in potrjujejo vse, kar sta o koncu sveta govorila Jezus in sv. Peter. Jezus je dogodke ob koncu sveta takole napovedal: “Takoj po o-nih bridkostnih dneh bodo znamenja na soncu, luni in zvezdah. Sonce bo otemnelo, luna ne bo dajala svetlobe in' zvezde bodo padale z nebo. In na zemlji bo stiska narodov.” Sv. Peter pa piše: “Nebo in zemlja... se hranita za ogenj na dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi. .. Pride dan Gospodov kakor tat; prišel bo Gospod z nebes z veliko silo; prvine se bodo od vročine razkrojile, zemlja pa in dela na njej bodo zgorela.”
Premislili smo znamenja, ki bodo na zemlji pred koncem in
Danes mu je morda žal. Zem-, jg^j zatresel glas. “Zakaj naj ,Je Preveč, sadja čez mero, ka- bom huda? Saj vaju gospod S(M polne, toda sam stoji pred j\nton niso zvezali zato, da bo-Srobom in kaj mu pomaga? Če
roško povedal, kaj se bo godilo in kakšen bo svet pred svojim koncem. Takole piše v drugem listu Timoteju.
“To pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. Zakaj ljudje bodo samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, zasramljivi, staršem nepokorni, nehvaležni, brezbožni, brez ljubezni, nespravljivi, obrekljivi, nevzdržni, surovi, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni, na-puhnjeni, naslade željni, ne pa bogoljubni, ki bodo imeli videz pobožnosti, zatajili pa bodo njeno moč. Teh se ogiblji. Med njimi so namreč, taki, ki se vrivajo v hiše in osvajajo z grehi, obložene ženske, ki se dado voditi mnogoterim željam in se zme-
jo časi narodov. To se zgodi na koncu sveta. Jasneje nego v prejšnji prerokbi naznanja, da juddvski narod, dasi brez domovine, ostane na svetu do vesoljne sodbe. Izkusil bo na sebi božje maščevanje, ko mu sovražniki porušijo glavno jnesto; učakal bo pa tudi konec sveta. Nato dr. J. E. Klek citira sv. Pavla.
Pred 50 leti se nikomur še sanjalo ni, da dobijo Judje nazaj svojo državo Izrael, katero so tako nesrečno zgubili: vedno je bilo mišljeno in o tem smo tudi brali: Nič več, do konca ostane tako, da ostanejo Judje raztreseni med vse narode. Tako se je mislilo, bilo je pa drugače: leta 1948 je presenetila svet novica: Izrael je obnovljen. Marsikdo je malo čudno pogledal: Judje so dobili nazaj svojo nekdanjo državo, kar se popolnoma sklada z Jezusovo napovedjo o razdejanju Jeruzalepia in koncu sveta, ko je dejal: Ta rod. Če bi ostalo tako, kot so mislili, bi Judje raztreseni po vsem svetu, ne mogli dobesedno pomeniti ta rod, zdaj ko so se vrnili v svojo nekdanjo deželo, pa so:	Ta
rod, kjer so kompaktno kot samostojen narod zopet naseljeni v deželi njih očetov. Če to dobro premislimo, bomo šele prav razumeli Jezusove besede: ta rod
rom uče, pa ne morejo nikdar in razumeli neskončno božjo priti do spoznanja resnice...” Modrost, ki je Judom še enkrat Kaj se vam zdi? Mar ni to be- dala priliko, da spoznajo svojo rilo apostola Pavla slika današ- zmoto in se spreobrnejo, kakor njega časa? Saj mnogo slišite to pove apostol sv. Pavel. To, da
danes: Ja, kakšen je ta svet, kje se bo pa to ustavilo? Kam gremo? List sv. Pavla preberite, pa boste videli, kje smo.
Med drugimi nam apostol Pavel tudi prav preroško pove, da se bo pred koncem sveta spre-
so se Judje vrnili v svojo domovino, da veliko misliti tudi o dogodkih o koncu sveta. Ni to delo Judov, pa Amerikancev — ampak božje.
Z ustanovitvijo države Izrael so Judje širom sveta dobili pri-
isd poljskimi komunisti mora kar hudo vreti
VARŠAVA, Polj. — Novi voditelj poljskih komunistov E Gierek je že pred meseci napovedal, da bo treba prihodnje leto sklicati partijski kongres ki ga še ni bilo od 1. 1968. Sedaj je presenetil komunistični svet z novico, da bo kongres sklican za 6. decembra letos, bo torej še preje kot v 3. mesecih! Kdor pozna, kako se komunisti podrobno pripravljajo na svoje kongrese, se bo moral spraševati, čemu sedaj taka hitrica.
Vprašanje je tem bolj na mestu, ker govorijo o tem, da se bo kongres pečal največ z gospodarskimi problemi in da bo o poljskem gospodarstvu dovoljena na kongresu svobodna debata, česar do sedaj ni bilo, toda počakati je treba še na nove vesti o pripravah na kongres, da bomo mogli presoditi, kam hoče priti Gierekov režim.
Značilno je, da se mnogi komunisti izmikajo sodelovanju pri pripravah za kongres, ker še ne vedo, “ali se bo Gierekov režim mogel držati na krmilu”.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma aveža jajca ter vseli vrst perutnino. Pridite in si izberita!
HOWARD BAKER
540 EAST 185 STREET, EUCLlD	K2 1-*1S7
£>a v pšenico pokopljejo, kaj bo 2 njo? Za perišče je ne bo mo-§el pogoltniti. Vse bo ostalo. kHša bo ostala z močnimi vzi-dariimi kamni, hlev bo ostal in divina v njem, skedenj bo ostal s senom in otavo. Vse bo ostalo. ^a koga? Smrečnik bo pod 2etnljo in, četudi bi se mrtev ■^gel vzdigniti, Folteja ne bo bstavil. šla bo ena njiva, šla bo druga, šel bo les, ostala bo mor-da hiša, ostal bo kamen, življenj 9 ne bo več...
Od okna, ki je na pol odprt, ^iha mokri duh prsti iz kolšča. Agati se zdi, da je v tem duhu Prošnja, čudno otroško pekna-nje, kakor da sliši besede:
Ti me še lahko rešiš. Ti, ki si °drezala Folteja od srca. Žena M mu vendarle. Kar je Smrečnikovega, je tudi tvoje. Tvoj
sta po izbi prangala.”
Pa kar nič več ni znala povedati. Novica jo je zabolela. Slutila je, da bo nemara spet kaj .takega, toda ob misli, da bi se znalo zgoditi, da bi Nanteja poklicali, se je ustrašila. Kaj bo z Mojco?
Račnik je stisnil zobe, toda Nanteju ni pokazal, da ve.
Tako so skrb privlekli do vigredi. V aprilu so Nanteja klicali. Bilo je na torek. Strina je videla, kako je plahutnila groza v Mojčinih očeh, čeprav se je dečva mučila, da bi je ne pokazala. Pa se ni zmogla. Pod noč se je sesedla in bila podobna mrliču.
(Dalje prihodnjič)
— Južna Amerika je nekako za eno četrtino površine manjša od Severne Amerike.
Martina Bormanna še vedno iščejo
BONN, Nem. — Vodnik nem ške obveščevalne službe gen. R. Gehlen je v svojem te dni objavljenem delu zapisal, da je Hitlerjev najožji sodelavec Martin Bormann pred nekaj leti umrl v Sovjetski zvezi, kjer naj bi bil delal s Sovjetsko zvezo, katere vohun naj bi bil še v času Hitlerja.
Nemške oblasti na te trditve ne dajo dosti in Martina Bormanna še vedno iščejo. Nekateri trdijo, da je pobegnil v Latinsko Ameriko in da tam še vedno živi.
sprotnikov sedanjega režima in posebej predsednika republike Van Thieuja, poziva tujce, ki niso Amerikanci, naj imajo na svojih avtomobilih pritrjene svoje zastave, ker se sicer izpostavljajo nevarnosti, da bodo njihova vozila in oni sami izpostavljeni napadom, ki so namenjeni Amerikancem.
Omenjena skupina trdi, da je doslej uničila v Saigonu že “ducat” ameriških avtomobilov, o-sebnih, tovornih in vojaških.
•------o------
— V Kanadi je 35% površine pokrite z gozdom.
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Pomivalec posode in nosač. Nočno delo.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue tel. 361-5214
(173)
Female Help Wanted
Assemblers
Must have good exp. in assembling rather small steel components. $1.95 per hour plus production bonus. Usual fringes. Off E. 70 north of St. Clair Ave. 361-6264. If not experienced — DO NOT CALL!
(173)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742.
(172)
Naprodaj
Naprodaj so hruške in češplje na 18115 Nottingham Rd.
Tel.: 531-8327
(172)
Hiš?ca ob cest’ stoji, notri pa dekle spi, fantič,pa mimo gre in jo zbudi...
V blag spomin
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE 'UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OČE, STARI OČE IN TAST
Frank Velikan
Svojo plemenito dušo je izdihnil 10. septembra 1970 v Indianapolisu.
Ura slovesa pred letom je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori.
V miru božjem Ti počivaj, dragi, nepozabni nam, v raju večno srečo uživaj do snidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga CAROLINE roj. BRODNIK sinovi FRANK C., JAMES A. in DANIEL J. snahe, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Indianapolis, Ind. 9. sept. 1971. :
Euclid
Severno od bulevarda, zidana Colonial hiša, 3 spalnice, 2 ognjišča na drva, iy2 kopalnica, družinska soba, razvedrilna soba, garaža za 2 kare.
Beverly Hills
Semi-ranch hiša, 4 spalnice, vgrajen pomivalnih, velik lot, dvojna priključena garaža, v nizkih 30h.
Euclid
Pol zidan duplex, družinska soba, garaža.
Willoughby Hills
307 x 279 lot z drevesi. Zmerna cena.
TURK REALTY 531-5337	1960 Beverly Hills
Hiša naprodaj
6-6 duplex hiša in 5-sobna enodružinska hiša, vse na enem lotu, pod 20h. Lastnik 481-9074.
(173)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja leseno, enodružinsko Colonial hišo, 3 spalnice, polna klet, 2% garaža. Blizu šol, cerkva in bus linije. V zelo dobrem stanju.
Kličite 481-3183
-G73)
Išče voznika
Ženska, ki gre v Florido koncem meseca, bi rada voznika, najraje žensko. Katerega zanima, naj kliče 944-1675.
(173)
Naprodaj
Hiša za dve družini, lot ob strani in velika garaža; trgovska cona, hiša prenovljena. Idealno za osebo, ki hoče imeti obrtnijo od doma. Dosti prostora za parkiranje, blizu freeway.
Hiša za tri družine, 6 sob spodaj, 6 sob na drugem in 3 sobe na tretjem. Imajo dovoljenje za oddajo tretjega nadstropja. Cenjena za hitro prodajo.
Majhna zidana ranch hišica z dvemi spalnicami, pripravna za dvojico ali samskega. Lepo dvorišče na E. 171 St., blizu Lake Shore Blvd. Samo $12,900.
PERME REALTY 26100 Brush Ave. 731-4300
(173)

ALEXANDRE DUMAS j
Grof Monte Cristo
“Za seboj ima svojo preteklost ... in ta preteklost je tem-, na.”
“Toda kaj briga sina očetova preteklost?” ”
“Čeprav, čeprav!”
“Čujte, ali ne hodite po glavi? Pred jednim mesecem se vam je zdela ta možitev še izvrstna ... Lahko si mislite, v kakšnem neprijetnem položaju sem jaz: tega mladega Cavalcantija ste videli prvič pri meni, a ponavljam vam, da ga ne poznam boljše.”
“A jaz ga poznam,” pravi Danglars, “in to zadostuje.”
“Vi ga poznate? Ali ste poizvedovali po njegovih razmerah?” vpraša Monte Cristo.
“Ali je to potrebno? Ali človek ne vidi takoj, s kom ima opraviti? In pred vsem drugim je bogat.”
“Jaz bi tega ne trdil.”
“A vendar jamčite zanj?”
“Za malenkost petdeset tisoč liber.”
“Ima izvrstno odgojo.”
“Hm!” pravi zdaj Monte Cristo.
“Je muzikaličen.”
“To so vsi Italijani.”
“Čujte, grof, napram temu mlademu možu niste pravični.” “Torej da, kajti priznati moram, da z žalostjo opažam, kako zapostavlja premoženje tega nepoznanega tujca v vaših očeh Morcerfe.”
Danglars se zasmeje.
“O, kakšen puritanec ste vi!” pravi. “Toda to se dogaja na svetu vsak dan.”
“Toda naenkrat vendar ne morete vsega končati, moj ljubi gospod Danglars: Morcerfi ra-čunijo na to možitev.”
“Res?”
“Gotovo.”
“Torej se jim mora stvar razložiti. Vi, ki ste v hiši zapisani tako dobro, bi mi pač lahko izkazali to uslugo in bi govorili o tem z očetom.”
“Jaz? In kdo vam jamči, da sem v njihovi hiši dobro zapisan?”
“No, na njihovem balu se je
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Motherless home, Mat. father needs resp. woman to care for household. Girl-11, boy-9, live in. Own rm., bath & TV. Streamwood. $20.
289-3466 & 686-4390
(172)
BEAL ESTATE LOR SALE
3Y OWNER — 6 rm. frame sided lome, 3 bdrms., IVz mod. baths. Jas forced air heat, low dn. pymt. 1700 W., 1600 N. $15,500 or best iffer.	PE 6-7645, 1-3.
(172)
BY OWNER — CRETE •ick tri-level on } acre in country, bdrms., lge.‘ patio, and garage, t. in kitchen, dishwasher, bar. irpeted thruout. Immed occup. iving state. $40,000.
Call 312-672-5566
(172)
BUSINESS OPPORTUNITV
HARDWARE STORE— Well establ. bus. in gd. neighborhood. Vic. Di-versey & Central. Stock incl. Quick sale. By retired owner. BE 7-7891 Days or ME 7-6913 Eves.
(172)
BEAUTY SALON — 4700 N. & 4700 W.,— Well establ., 2 stations, 3 dryer shop. Low rent w-4 rm. apt. in rear. $2,500. Ideal starter shop. By transf. owner.
725-1084 anytime.
zdelo tako. Kako? Grofica, ponosna Mercedes, prezirajoča Katalonka, ki le najbolj redkokrat smatra svoje stare znance vredne, da nekoliko odpre usta, je šla z vami roko v roki na vrt ter je ostala tam z vami skoro pol ure.”
“Toda baron, baron,” pravi Albert, “vi, ki se navdušujete za godbo, nas motite, da ničesar ne slišimo. Kako barbarsko!” “Že prav, že prav, gospod po-rogljivež,” pravi Danglars.
Nato se obrne k Monte Cristu. “Torej bodete tako dobri in poveste to očetu?”
“Rad, če želite.”
“Toda v tem slučaju vas prosim, da govorite ž njim jako določno, če hoče mojo hčerko, kdaj naj bi bila poroka, kakšno doto lahko da, kratko, če ostane stvar pri tem ali se razdere. Toda brez odloga, razumete?”
“Vašo željo izpolnim.”
“Reči vam moram, da pričakujem odgovora težko. Veste, bankir mora biti suženj svoje besede.”
In Danglars vzdihne podobno, kakor je vzdihoval prej mladi Cavalcanti.
“Bravo! Bravo! Bravissimoj” vsklikne Morcerf, parodirajo bankirja in ploskaje koncu pesmi.
Danglars deblo pogleda Mor-cerfa, a ta hip pride sluga ter mu tiho pove nekaj besed.
“Kmalu se vrnem,” pravi bankir Monte Cristu, “in prosim vas, da me počakate, kajti morda vam bom imel kaj povedati.” In po teh besedah odide. Baronica porabi odsotnost svojega moža v to, da hitro odpre Evgenijino sobo, in gospod Andrea, ki je sedel z gospico Evgenijo poleg piana, plane kvišku.
Albert pozdravi gospico Danglars smehljaje, in ona mu brez vsake zadrege vrne pozdrav hladno kakor po navadi.
Cavalcantiju se pozna, da je v zadregi; pozdravi Morcerfa, in ta mu odzdravi na najnesram-nejši način na svetu.
Nato prične Albert na vso moč hvaliti glas gospice Dan-glarsove in izrazi svojo največjo žalost nad tem, da ni mogel biti prisoten pri včerajšnji soareji...
Cavalcanti, prepuščen samemu sebi, vzame Monte Crista na stran.
“Pojdite,” pravi gospa Danglars, “naj bode dovolj glasbe in poklonov; zdaj pojdimo pit čaj.”
“Pojdite, Louise,” pravi gos-pica Danglars svoji prijateljici.
Nato gredo v sosedni salon, kjer je bil pripravljen čaj.
V hipu, ko na angleški način polože žlice v čaj, se odpro vrata, in Danglars se prikaže, oči-vidno zelo razburjen.
Monte Cristo opazi to razburjenost in se vprašujoče ozre v bankirja.
“Torej,” pravi Danglars, “sprejel sem svojega kurija z Grškega.”
“Ah, ah,” pravi grof, “zato so vas klicali?”
“Da.”
“Kako gre kralju Otonu?” vpraša Albert z naj veselejšim glasom.	,
Danglars ga pogleda, ne da bi odgovoril. Monte Cristo se skloni, da bi prikril izraz usmiljenja, ki se prikaže na njegovem obrazu in ki takoj zopet izgine.
“Midva odideva skupaj, ali ni res?” pravi Albert grofu.
“Da, če želite,” odvrne ta. Albert si ni mogel razlagati bankirjevega pogleda; zato vpraša Monte Crista, ki ga je
razumel tem bolje:
“Ali ste videli, kako me je pogledal?”
“Da,” odvrne grof; “toda kaj se vam zdi v tem pogledu tako čudno?”
“Zdel se mi je čisto poseben. Toda kaj je hotel reči s svojimi grškimi novicami?”
“Kako naj jaz to vem?”
“Ker ste, kakor se mi zdi, s to deželo v zvezi.”
Monte Cristo -se nasmehne, kakor se nasmehne človek, ki se hoče izogniti odgovoru.
“Tiho,” pravi Albert, “tu se vam bliža; jaz napravim gospici Evgeniji par poklonov, in ta čas bodo imel oče čas govoriti z vami.”
“Če ji hočete narediti kake poklone, ji gotovo hvalite njen glas,” pravi Monte Cristo.
“Ne, kajti glas jej hvali ves svet.”
“Moj ljubi grof,” pravi Monte Cristo, “vi ste grozno naduti.” Albert se približa Evgeniji s smehljajem na ustnicah.
Med tem zašepeta Danglars Monte Cristu na uho:
“Dali ste mi dober svet, in v besedah ‘Fernand’ in ‘Janina’ tiči strašna povest.”
“Ah, pojdite,” pravi Monte Cristo.
“Da, vse vam povem; toda odstranite mi mladega moža, kajti spravilo bi me v silno zadrego, če bi moral še več časa ostati v njegovi družbi.”
“Prav, vzamem ga s seboj; toda ali še vedno želite, naj vam pošljem očet^?”
“Bolj kot prej.”
“Prav.”
Grof da Albertu znamenje. Oba pozdravita dame in odideta: Albert čisto ravnodušen vsled bankirjevega preziranja, Monte Cristo, ponovivši gospej Danglarsovi svoje nasvete, kako mora ravnati pametna bankirjeva soproga, da si zagotovi svojo bodočnost.
Gospod Cavalcanti ostane kot zmagovalec na bojnem polju.
I
VOJAŠKI INŽENIR — Susanne 'M. Ocobock je 24 let stari pc-ročnik letalskih sil in odrejena v službo kot industrijski civilni inženir na letalskem oporišču Kelly v San Antonio, Tex.
XX.
Haydee.
Komaj se obrneta grofova konja na oglu boulevarda, ko se obrne Albert h grofu in se spusti v smeh, ki je bil preglasen, da bi bil naraven.
“Torej,” mu pravi, “vprašam vas, kakor je vprašal kralj Karol IX. po Šentjernejski noči Katarino Medicejsko: Kako se vam zdi, da sem igral svojo malo ulogo?”
“Pri kateri priliki?” vpraša
i . :	. ' -	: j- v j y;' ; t-- ;
Monic Cristo. ;	•	. ... , J
“No, pri. inštalaciji svojega tekmeca pri gospodu .Danglar-
SU . . .”	, , .	■ - ;	■ ‘
“Katerega tekmeca?”
“Za Boga, katerega tekmeca? Vendar gospoda Cavalcantija, čegar pokrovitelj ste vi!”
“O, ne delajte slabih dovtipov, grof. Jaz nisem nikakor pokrovitelj gospoda Cavalcantija, in zlasti ne pri gospodu Danglar-su.”
(Dalje prihodnjič)
CTT 1&3
Society
ofCYTryMUKt IL 6D
%uSi
CNE FAIRLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola.'ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .............
First Vice-President .... Second Vice-President
Secretary .......
Treasurer .......
Recording Secretary
First Trustee......
Second Trustee ..
Third Trustee ...
First Judicial ___
Second Judicial ..
Third Judicial.....
Social Director ..... Spiritual Director Medical Advisor ...
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen
Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.

,	■■ t	.. ..	... :J ’	^	.
A motion made by Joseph L. (busy with our tri ennial exami-
Minutes of the
Semi-Annual Meeting, July 31,1971
(Continuation)
MLADI” CHURCHILL — Na sliki je Simon Ward, ki igra v filmu “Winston Churchill, vojni poročevalec”, Winstona Churchilla, kasnejšega politika in državnika, ko je bil kot mlad poročevalec v burski vojni v južni Afriki.
Mr. President and members of the Supreme Board,, this is my report to you for the first six months of 1971. It has been a bit rough as they say, but we made it with a gain. I’m hoping for the near future that our next six months will be as good as the first six months of this year.
Anton Smrekar, Treasurer
A motion was in order at this time, after the reading of the Financial Report by the Treasurer.
The motion was made by Matthew Kochevar and seconded that the Financial Report of the Treasurer be accepted as reported. Motion seconded by Joseph Sinkovich. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now called on the First Trustee Joseph Sinkovich for his report to the Board.
Mr. President and members of the Board:
We have spent some time with you men at the bank this morning to check the securities of the Holy Family Society.
We have gone thru all of the securities, stocks, bonds and other valuable papers of the Society and I have found them in excellent condition. I have also
• i. : * . :	i >. i .. I it
noticed that we have sold some of them at a gain and also purchased others for future gains.
I want to thank the Treasurer for his fine report and am hoping for greater gains in the next six months.
Joseph Sinkovich, First Trustee
A motion was in order on the report of the First Trustee, Joseph Sinkovich. Motion made by Anna Jerisha and seconded by Robert M. Kochevar. Motion is carried.
President Joseph J. Konrad now called on the Second Trustee, Matthew Kochevar for his report.
Mr. President, and members of the Board:
My report to you members of the Board will be short. I with the other Trustees have been at the bank, and I fully agree with the report of Mr. Sinkovich. We have checked everything very | thoroughly, and I also have noticed the change in some of the securities that were sold and bought. This is my report to you. Matthew Kochevar, Second Trustee
At this time a motion was in order on the report of the Second Trustee, Matthew Kochevar.
Drašler and seconded by Anthony. Tomazin, Jr. that the report, of the Second Trustee be accepted as. given. Motion Carried.
President, Joseph J. Konrad now called on the Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr. for his report.
Mr. President and members of the Board:
My report to you, likewise will be short. You have heard the reports of my fellow members of Trustees, and I do not think that I could add or delete from their reports. I likewise was interested in the securities that we checked, and found everything in excellent order, the sale of a few and the purchase of others. This is my report to yom
Anthony Tomazin, Jr. Third Trustee
At this time a motion was in order on the report, of the Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr.
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that the. report given be accepted. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now asked the Board members if there is any other old business to attend to. To this there was no response, therefore a touch of new business came to order.
The question of the next convention of the Holy Family Society was up for discussion. Various thoughts were expressed.
At this a motion was made by Joseph Sinkovich that an appropriate amount be designated as a deposit and promotion of the next Convention. The amount designated was $400.00 to be sent to Wilma Sinkovich to proceed with the program. Seconded by Robert M. Kochevar. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad called on the Secretary for his report.
Mr. President and members of the Supreme Board:
As you have heard in our financial report, the Society has enjoyed a good first six months resulting, in part, from a careful analysis of our operation and by watching our expenses.
I have received some correspondence both from the State of Florida and from the State of Michigan. As a result of this correspondence, I would like to propose to the Board that we consider and pass the following resolution.
RESOLUTION
“Be it resolved that in accordance with the' powers of our office, we, the Members of the Supreme Board, at this, our Semi-Annual Meeting, July 31, 1971, hereby direct that we will make a concentrated effort in establishing new lodges in the State of Michigan. The new lodges will be established with the present members of our Society that have moved to Michigan.”
The Society will not solicit new members or attempt to write new business in Michigan until we receive written approval by the Michigan Director of Insurance.
The foregoing resolution was signed by the -following members of the Supreme Board, present at this Semiannual meeting of the Holy Family Society of U.S.A.
President, Joseph J. Konrad;
nation by the Department of Insurance taking up a great deal of time for everyone here at the Home Office. However, now that the examination is over, we can get back to our regular jobs of furthering the growth of The Holy Family Society.
This is my report to you members of the Supreme Board.
Robert M. Kochevar, Secretary
A motion was made by Joseph J. Konrad and seconded by Anton Smrekar that the report of the Secretary, Robert M. Kochevar, be accepted as given. Motion Carried.
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Matthew Kochevar that the Secretary answer the two letters, one to the State of Michigan and the other to the State of Florida. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad called on the Second Vice President, Anna Jerisha for her report.
Mr. President and members of the Supreme Board.
I have no report to make to the Board at this time, but I was impressed by the reports of the various members of the Board, the conduct of the meeting and the visit to the bank to check the securities. They were very good.
Anna Jerisha,
Second Vice President
President Joseph J. Konrad called on the Recording Secretary for his report.
First of all its my pleasure and honor as your Recording Secretary to preside at these meetings and to report of its conduct, the good and the bad sides to the stories. The conduct of the meetings is of good high standards. Everyone is open and above board of criticism and praise with no hard feelings among the members.
The discussions are lively but not heated, in the end it all boils down for the good of the organization.
The reports I have heard today from the various members are very good and I appreciate their hard work to the fullest. Joseph L. Drašler, Recording Secretary
A motion was made by Anthony Tomazin, Jr. and seconded by Joseph Sinkovich that the .report of the Recording Secretary be accepted. Motion Carried.
The report of the President, Joseph J. Konrad, is short at this time.
Second Vice President and members of the Board:
Members of the Supreme Board, at this time I truly do not desire to belabor you with any lengthy reports. All I can say to you is that I have had my! trying six to eight weeks with the State of Illinois Insurance Examiners.
We are progressing and doing a whale of business, as the financial report shows and will continue to do so and work even harder for our attainment and the good will for all members of the Holy Family Society.
Joseph J. Konrad, President
Motion made by Joseph Sinkovich and seconded by Matthew Kochevar that the/report be accepted. Motion Carried.
There being no further business to transact, a motion was Second Vice President, Anna made by Joseph Sinkovich and Jerisha; Secretary, Robert M. seconded by Matthew Koche-
Kochevar; Treasurer, Anton Smrekar; Recording Secretary, Joseph L. Drašler; First Trus-
var that the meeting adjourn. Motion Carried.
President, Joseph J. Konrad
tee, Joseph Sinkovich; Second ^closed the meeting with pray-Trustee, Matthew Kochevar; er for all members of the Holy
Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr. .
Further, the months since our last Board Meeting have been
Family Society.
Session ended at 12:15 p.m. Joseph L. Drašler, Recording Secretary