ljubljanska banka "oIJSjsk"'^^^ XXV. — številka 55 ^»tanovltelji: obč. konference SZDL ^nice, Kranj, Radovljica, S k. Loka * Tržič - hdaja CP Gorenjski llsk ^"anj. Glavni urednik Anton Mtklavčič *" Odgovorni urednik Albin Učakar Sil A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 19. 7. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO VELEBLAGOVNICA KRANJ odprta avgusta 1972 V nedeljo je na cesti prvega reda na Orehku zaneslo voznico NSl) princa pri prehitevanju s ceste v drevo. Posledice nesreče so bile hude: sopotnica Dragica Gril je umrla na kraju nesreče, njen mož je bil huje ranjen, voznica in njena hčerka pa sta bili laže ranjeni. Na •razbitem avtomobilu je za okoli dva stara milijona din škode. — Foto: F. Perdan 7- STRAN: V Bohinju manjka manjših penzionov ^ ——«=■ Ud /"-v 10. STRAN Po sledeh bratov Šubic Trije poškodovani avtomobili so posledica neprimerne hitrosti v ovinku. Nesreča se je pripetila v Zmincu pri Škof ji Loki v nedeljo zvečer. Voznik forda caprija MIlan Danilovič je oplazil najprej Fabijanov avtomobil, nato pa trčil še v avtomobil Franca Blazirja. Škode na vseh avtomobilih je za 20.000 din. — Foto: F. Perdan Naslednja številka bo izšla v petek, 21. julija XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA 990 Q V ponedeljek, 17. julija, so sc zbrali na seji člani sveta za zdravstvo pri občinski skupščini. Na Jesenicah pa so se v ponedeljek zbrali tudi delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih, in razpravljali o pravilnosti sklepanja novih kolektivnih delovnih pogodb z delodajalci. % V ponedeljek, 17. julija, so se v delavskem domu Albina ln Julke Pibernik na Javorniku z.biali člani dramskega odseka javorniške Svobode. Razpravljali in sklepali so o kandidatih za podelitev Linhartovih značk, ki jih podeljujejo najbolj prizadevnim in aktivnim članom. Razen tega so se menili tudi o premieri dela Tolmun in kamen, ki ga bodo uprizorili na javorniškem odru v jeseni. D. S. Prebivalci krajevne skupnosti Kokrica praznujejo 22. in 23. julija svoj krajevni praznik. Ob tej priliki družbene organizacije organizirajo naslednji program: V SOBOTO, 22. JULIJA: ob 16. uri nogometni turnir ob 17. uri pričetek kegljanja za pony kolo ob 20. uri proslava v kulturnem domu ob 21. uri kresna noč s plesom V NEDELJO, 23. JULIJA: ob 5. uri budnica ob 8. uri strelsko tekmovanje ob 9. uri gasilska vaja ob 9.30 nadaljevanje kegljanja za ponv kolo ob 9.30 košarka ob 11. uri razglasitev rezultatov ob 16. uri bo velika vrtna veselica s srečolovom Igra ansambel »Veseli trgovci«. V primeru slabega vremena bo veselica v dvorani kulturnega doma. Vabijo vas družbene organizacije. OBENEM ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK. /© ljubljanska banka Proslava borcev v Bohinju V nedeljo, 16. julija, jc bila Pod skalco ob jezeru v Bohinju proslava in srečanje borcev Prešernove brigade in jeseniško-bohinjskega odreda. Na proslavi, ki se jo jc udeležilo okoli 3000 ljudi, v večini nekdanjih borcev in aktivistov, je sodelovala pihalna godba Svoboda iz Lesc, moški pevski zbor jeseniških železarjev Jeklar, oktet vojne pošte iz Tolmina ter recitator j i. Udeležence proslave je najprej pozdravil predsednik ZZB NOV Radovljica Janez Strgovšek, nato pa je delegacija treh nekdanjih, borcev položila spominski venec k spomeniku v Bohinjski Bistrici. V slavnostnem govoru je prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor govoril o zaslugah Prešernove brigade in jeseniško-bohinjskega odreda, orisal njihovo pot med vojno ter uspehe in borbenost nekdanjih borcev. S proslave so poslali tudi pismo tovarišu Titu. Svečanost, ki se je je udeležil tudi član federacije Miha Marinko, so zaključili člani pihalne godbe Svobode iz Lesc s skladbo Narodni heroj. Vzdušje je bilo Pod skalco zares tovariško m prijetno, saj Je bilo lepo vreme, organizatorji pa so poskrbeli tudi za zabavni del prireditve. Se pozno popoldne so se zabavali in plesali ob zvokih vojaškega zabavnega ansambla SMB-220 iz LJubljane. V ponedeljek so v Šenčurju pri Kranju začeli asfaltirati ulice. Izvedbo del Je prevzelo cestno podjetje Kranj. Prvi dan so položili asfaltno prevleko v štefetovi in Delavski ulici in včeraj I Mlakarjevi. Včeraj so asfaltirali tudi pot proti pokopališču. Do konca tedna, če bo vse potekalo po programu, bodo asfaltno oblogo dobile še Kuraltova, Majerjeva in Vrtna ulica. Dela bodo krajevno skupnost in občane veljala prek 430.000 din. Nekaj bo prispevala tudi skupščina občine Kranj. Poleg samoprispevka so vaščani veliko pomagali tudi s prostovoljnim delom saj so ulice sami razširili ln jih zravnali. Računajo da bi bilo asfaltiranje Sc enkrat dražje, če ne bi sami poprijel! — Foto: F. Perdan Srečanje z zamejskimi Slovenci v Železnikih V soboto zvečer bo v Železnikih I. srečanje z zamejskimi Slovenci. Gostje srečanja so mladinska folklorna skupina iz So-vodenj v Italiji, ki jo vodi Nada Križnarič, recl-talna mladinska skupina prosvetnega društva Oton Župančič iz Standreža pri italijanski Gorici, podpredsednik slovenske prosvetne zveze v Italiji Sa-verio Rožič in predsednik društva Oton Župančič iz Standreža pri Gorici Da* nilo Nanut. Na prireditvi bodo sodelovali še folklorna skupina iz Preddvora, slovenski humorist Ivan Andrejc-Brežnikov VanČ, pevka Majda Jazbec, smučarski skakalci Bogdan Norčič, Marjan Mesec in Janez GorJanc, napovedovalec Borut Mencinger in ansambel bratov Arnol i* Železnikov s pevci. Ansambel bratov Arnol je srečanje tudi pripravil. —}g Ustanovitev telesno* kulturne skupnosti Na nedavnem sestanku, ki1 ga je sklicala občinska konferenca SZDL Jesenice so razpravljali o ustanovitvi te-lesnokulturne skupnosti na Jesenicah. Na sestanku so tudi izvolili sedemčlanski iniciativni odbor, ki bo vodil priprave za ustanovitev. Udeleženci sestanka so razpravljali o predlogih novih zakonov, ki bi urejali probleme telesne kulture bolj dosledno in obenem tudi določali sredstva za njeno financiranje. Tako naj bi ustanovili telcsnokulturne skupno-sti po občinah, obenem pa zagotovili denar za telesno kulturo iz prispevka za oseb- ne dohodke in drugih viro Vsekakor bo ob tem tr£, rešiti še več drugih pr0^' mov. Nesporno pa je, da bo ob sprejetju novega na uredilo tudi do zdaj ne* liko zapostavljeno vpi"»ša"J telesne kulture. S tem z.a* nom se bo razvijala bolj pesno predvsem množična • lesna kultura, ob tem Pa veda tudi vrhunski ip°r} V jeseniški občini bo ,lo P° sprejetju novega zakona menili za razmah telesne ture poleg sredstev, p JQt. bodo prispevale delovne ^ ganizacije, še okoli 94 ^ jonov dinarjev, kar Je^es krat toliko ket letos. D9' Letošnje nagrade kranjske občine Zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji **J| razpravljala o podelitvi letošnjih nagrad kranjske ob*'■' ne. Komisija za podeljevanje nagrad Je letos oDraV.nnj vala U predlogov. Ugotovila je, da med predlaganim' n velikih razlik in Je zato predlagala občinski skupajJ naj bi spremenila odlok, tako da bi v prihodnje pole* nagrad lahko podeljevali tudi priznanja. in Občinska skupščina je sprejela predlog komisij* sklenila, da letos prejmejo nagrade kranjske občin • Tončka Vodnik za dolgoletno intenzivno in izceti i» uspešno delovanje pri organizaciji prostovoljnih dcJa nosti osnovnošolske mladine; Kegljaški klub športnefi društva Triglav za izredne uspehe pri doseganju ni žlčnosti in kvaliteti kegljaškega športa v občim občinska organizacija RK za Izredne uspehe pri njcneo humanitarnem delu, posebno pri prostovoljnem )i\ dajalstvu. Nagrade bodo podeljene na slavnostni * občinske skupščine ob občinskem prazniku. z. Razen tega pa sta oba zbora občinske skupščine r ^ pravljala tudi o delu ln uspehih krajevnih *kuPnoB!!.,a minulem letu. Koordinacijski odbor petletnega na« akcij krajevnih skupnosti pri občinski skupščini je tovil, da so bile lani najboljše naslednje hraJ.cv,ui, skupnosti: Senturška gora, Podblica, Trstenlk, Gr J Predoslje in Preddvor. Te krajevne skupnosti " , dobile nagrade od 2000 do 10.000 dinarjev. Šestim n^ boljšim sledijo naslednje krajevne skupnosti: Vo 9 Zalog, Voglje in Besnica. Te krajevne skupno«" prejmejo pismena priznanja. Razen tega pa botl0,jg|li znanja dobili tudi predsedniki prvih treh "•lb<^jl0st krajevnih skupnosti: Martin Novak (krajevna »kup Senturška gora), Matevž Kordež (Podblica) in ^ o0l\e čan (Trstenik). Tudi te nagrade in priznanja bo(loP( ljena na slavnostni seji za občinski praznik 1 • av^l^i MERCATOR VAM PRIPOROČA on Mercator ČAS DOPUSTOV JE TU! Vse, kar potrebujete za šport in letovanje, dobite po konkurenčnih cenah v prodajalni Mercator ja v Tržiču, Trg svobode 11. MERCATOR VAM PRIPOROČA V dveh letih bi podvojili dohodek Tovarna Al prem Kamnik je fce lani od švicarske tvrdke kupila licenco za proizvodnjo Montažnih predelnih sten, ki Jih arhitekti načrtujejo v no-v,h sodobnih trgovsko-poslov-njh stavbah. V Sloveniji še lamamo tovarne, ki bi izdelovala tovrstne elemente. Tržišče je odprlo, ker sedaj te cemente uvažamo. Investicijski načrt za novo halo terja 9,5 milijona novih dinarjev. Urbanisti so lokacijo za novo halo tovarne A1Prem določili ob Korenov i Doti na Duplici, kjer je tovarna Stol lani zgradila novo *>alo za pisarniško pohištvo. Ub Korenovi poti je predvidena nova industrijska cona. Alprem je tod za novo halo *e kupil zemljišče. *• proizvodnjo predelnih «en potrebujejo halo s po-VrSm0 1000 kvadratnih -md-lr°v. Ce bi se lotili gradnje na Duplici, bi potrebovali 9,5 milijona dinarjev. Prej so računali na kredit iz sklada občinskih skupnih rezerv. Po novih predpisih se ta denar ne sme več uporabljati za investicijske naložbe. Up na ta kredit je odpadel. Kaj sedaj? Strokovnjaki Alprcma so izračunali, da bi lahko halo zgradili trikrat cenejše, če bi jo postavili ob sedanjih obratih na Usnjarski cesti (med Tovarno usnja in Kamniško Bistrico). V Alpremu so se odločili, da bodo skušali urbaniste prepričati, da spremenijo lokacijo za novo halo. Ce bodo to dosegli, bodo že letos začeli graditi. Z uresničitvijo programa bi zaposlili sto novih delavcev in že v dveh letih podvojili celotni dohodek podjetja. J. Vidic Za enako delo enako plačilo Y železarni Jesenice so dali Javno razpravo predlog no-, 8a sistema ustvarjanja in ue'itve osebnega dohodka, ki *a Je pripravil sektor za okolo "V^0 'n organizacijo. PrOd- 8 bodo najprej obravnavali Ses'ankih posameznih ob-ga k delovmn skupin, nato čla dokončno potrdili «„J^! delavskega sveta na SV°J' seji 28. julija. Da k , * oi se člani delovnega ektiva čimbolje seznanili j n°vi™ predlogom, so v Že-e?arni prejšnji teden že or-j^niziraij sestanke z vodji de- Voh"'11 Gnot ozirorna z obrato-, J'- Leti bodo namreč de-i*vcp „ ... v proizvodnji seznanili je^edlogom in pozneje zabe- Pra1 VS° n,''P°mDe- Te razboj6 Po delovnih skupinah n^d0 tako zaključili najkas-Je do 24. julija. Nove pred- ^Pe^0?h"0ma P°ročil° 0 lje. Prvi izkopi so 'ksen da ^ že v Slobini in Se centimetrov pesek Ravtorei močvirja ni bati. 1etotCUnaj0' da bo dom že s0 ' Pod streho. Do sedaj Prek 4 8!adnJo doma zbrali vili) xTm'ni°ne dinarjev (no-32 L**aJPrej bodo zgradili tra]n s sanitarijami in centu^ kurjavo. Pričakujejo lllitd ančna sredstva iz 2a stanovanja borcev, ker je med upokojenci precej borcev NOB. V kamniški občini je 1600 upokojencev, od tega samo v mestu Kamnik prek 1300. Letos so si upokojenci uredili svoj klub v bivših prostorih gostilne pri Marjanci (poleg bivše železniške postaje). Tam imajo pisarno in gostinske prostore. Letos so na občnem zboru za novega predsednika društva upokojencev izvolili Jožeta Vrhovca. Prejšnji teden so pokopali Jožeta Urankar-ja, ki je bil 13 let predsednik društva. J. Vldic Otvoritev novega vodovoda v vasi Gradišče. — Foto: J. Vidic Nova cesta in nov vodovod V nedeljo 9. julija, so slovesno odprli novo cesto v Tuhinjski dolini Šmartno— Gradišče. Po slovesnosti so se domačini in gostje napotili do rezervoarja nad vasjo, kjer je bila slovesnost ob otvoritvi novega vodovoda. Vodo je po ceveh spustil Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik. Vaščani so od zajetja do rezervoarja izkopali nad tisoč metrov dolg jarek in ga zasuli. Skupna dolžina izkopa znaša 2450 metrov. Za gradnjo vodovoda so vaščani s prostovoljnim delom opravili 6240 ur. Finančno 30 gradnjo ceste in vodovoda podprli krajevna skupnost, občina in vaščani. Samo za vodovod je proračun znašal 160.000 dinarjev, vendar so porabili komaj četrtino te vsote. Otvoritev je bila v okviru krajevnega praznika, ko so se spominjali dogodkov pred tride-setimi leti. Takrat so Nemci požgali vas, ženske in otroke izselili, moške pa nagnali v goreče hiše, kjer so zgoreli. J. Vidic /O ljubljanska banka lleana Bratuž bo pela v Kranju V škofji Loki so minuli ponedeljek popoldan svečano odprli na novo preurejeni razstavni paviljon NOB. Zbirka dragocenih fotografij, originalnih dokumentov in razglasov, orožja, opreme in drugih materialov predstavlja izredno dragoceno dopolnitev že sicer bogatega Loškega muzeja. Zbral in razvrstil jo je kustos Vinko Demšar. Predmeti so razporejeni v več pododdelkov, posvečenih prvim dnem okupacije, formiranju partizanskih enot, pomembnejšim bitkam, terorju nemških oblasti (talci), domačim internirancem, zadnji ofenzivi in končno osvoboditvi mesta. V uvodnem govoru je Demšar navzočim gostom opisal težave, s katerimi se je srečaval ob iskanju podatkov ter poudaril, da dostikrat ni bilo moč ugotoviti okoliščin, ki so botrovale nastanku posnetkov, nadalje imen oseb in krajev, točnih datumov ter avtorjev slik. Kljub temu pa prikazano gradivo pomeni dragocen prispevek k ohranjevanju spomina na riajbolj temačne dni zgodovine škofjeloškega ozemlja, (-ig) — Foto: F. Perdan Gostovanje »Karavank« v Italiji Eno izmed najbolj aktivnih in uspešnih kulturno-prosvet-nih društev v Tržiču je nedvomno folklorna skupina Karavanke. Folklorna dejavnost ima v Tržiču že bogato tradicijo, ki je pred leti žal zamrla. Pred šestimi leti pa je ta dejavnost ponovno oživela s folklorno skupino Karavanke. Letos je imela skupina že petnajst samostojnih nastopov doma in v tujini. Sedaj bi' morali odpotovati na gostovanje v Francijo in Švico, ker pa je to gostovanje odpadlo, so svoj program nastopov nekoliko spremenili. Sedaj so na gostovanju v severni Italiji, in sicer v Buji, kjer bodo izvedli celovečerni koncert jugoslovanskih pesmi in plesov. Da bi program popestrili, so s seboj povabili vokalni oktet iz Podbrezij. Pomemben nastop pa bo vsekakor nastop na festivalu v Italiji, koder bodo poleg tr-žiških parov nastopile tudi skupine iz Avstrije in Italije. Tečejo pa tudi pogovori za trodnevno gostovanje na Dunaju, kamor bodo odšli v začetku oktobra. Tudi doma bodo imeli veliko nastopov. Prvič se bodo predstavili domačemu občinstvu v okviru praznovanj za občinski praznik, to je v prvi polovici avgusta. Izvedli bodo koncert jugoslovanskih pesmi in plesov, v katerem bodo sodelovali tudi vokalni kvintet bratov Zupan iz Ko-vorja, instrumentalni ansambel Rudija Marondinija in tržiški instrumentalni kvintet. Za tem koncertom bodo nastopali tudi na raznih prireditvah v Tržiču in drugod po Gorenjski. Pomembnejši nastop pa bo vsekakor septembra, in sicer samostojni koncert v festivalni dvorani na Bledu. -jp V petek, 28. julija, ob 19.30 bo v renesančni dvorani Mestne hiše vokalno-instrumen-talni koncert. Sopranistka lleana Bratuž-Kocjan bo pela solospeve W. A. Mozarta, Franca Schuberta in Antona Lajovica. Violončelist Edi Majaron in pianist Andrej Jarc pa bosta izvajala G. B. Samartinija: Sonato v g-duru (Allcgro-Grave-Vivace) in Sonato B. Martinouja št. 3 (Poco andante-Andante-Allegro). Zanimiv koncertni spored bo v izvedbi naših vidnih repro- duktivnih umetnikov nudil ljubiteljem glasbene umetnosti polno umetniškega užitka. Pred koncertom bo ob 18.30 v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave slikarja in scenografa Saša Kumpa Kranja, ob 19. uri pa bo galeriji v Mestni hiši otvor tev razstave »Izbor umetniški fotografije« skupine ŠOLT it Ljubljane. P. L. Oživljena arhivarska dejavnost Do sedaj arhivarstvu v Tržiču niso posvečali dovolj pozornosti. Obstoječi interni arhivi niso povsod dostopni Koncert ameriškega pevskega zbora V četrtek ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču v Kranju koncert mladinskega pevskega zbora in godalnega ansambla iz Združenih držav Amerike, ki je v Jugoslavijo prispel v okviru mednarodnega sodelovanja med RK ZMS in mladinskimi organizacijami v ZDA pod naslovom Mladina za razumevanje. Američani so v našo državo prispeli 18. julija in bodo ostali do 16. avgusta. Drevi bodo nastopili v ljubljanskih križankah, v četrtek v Kranju, 21. julija v Postojnski jami in 22. julija v Idriji. S tem bo 76-članski ansambel iz ž^DA pod vodstvom dirigenta Roberta Pratta zaključil obisk v Sloveniji in odpotoval v Srbijo. -lb in še kot taki so marsikje neurejeni. Zato bodo potreb« ni obsežni tehnični ukrepi da se zavaruje staro in novo gradivo. Po dogovoru med TKS Tržič in mestnim arhi« vam Ljubljana je ta služba stekla v prvi polovici letos* njega leta. Našli so začasna ustrezne prostore v stavbi muzeja, občinska skupščina pa je povečala sredstva TKS za 20.000 dinarjev, in sicer za delo arhiva v letošnjem letu« Ker omenjena sredstva ne bi zadoščala niti za nakup opreme, je TKS iz lastnih sred« stev oddvojila še dodatnin 10.000 dinarjev. -JP IMejc Slapar razstavlja na Jesenicah V soboto, 15. julija, so v mali dvorani in čitalnici delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli samostojno razstavo kranjskega slikarja Ncjca Slaparja. To je obenem že deseta razstava v letošnjem letu na Jesenicah. Avtor razstave je zaposlen kot risar osnutkov v CP Gorenjski tisk, šolanje pa nadaljuje na Višji tehnični šoli v Mariboru. Slikar je doslej že večkrat razstavljal, na J* senicah pa se s samostojn razstavo predstavlja prvič. Razstava bo odprta na. f senicah vsak dan do vklJu no 26. julija. „ 1 D. S. 50 let javorniške Svobode Letos praznuje javorniška Svoboda 50- ujeli, nekaj pa ubili. h rože'1' Tega dne so Nemci v gozdu nad AmD n3 odkrili dva ranjenca, ki sta bila zadeta t&. Davovcu in sta se zatekla v tamkajšnji %x Ko so se jima Nemci približali, je eden 1 s0 njiju med napadalce vrgel bombo, šele na ? ju, mogli ustreliti. Njuni imeni doslej znani. , .jjfcfl« Kako se je to odvijalo opisuje četni P misar Stane Zerovnik: f^ ali »V domu na Krvavcu je bila neka Z°' Sonja, vem pa dobro, da je nosila očala'jfi,. nam je kazala pot, za njo pa je šel konian ^ nj Naenkrat je tista ženska rekla, da^ |?J°jjljjiU' potrebo, mi pa smo šli naprej. Na Križki P»r^ smo prišli v neko vrtačo in ko je bila V "J^ vs« četa,-- so bili okoli nas že Nemci. Kako ,jjv0» to speljali ne vem ... a vse je bilo sU. || d*j čeravno smo za tisto žensko potem zvec ^43) je bila zanesljiva. Pozneje je v partizani, jii celo padla. Toda, dejstvo je, da smo se ^^Aii v obkoljeni vrtači, in potem so Ncrnci ,j0,• ■ vmes pa metali rakete. Tu je več naših P* in vsak se je reševal, kakor se je vedel i vg{ Sicer pa je bilo v vrtači tako hudo, da B ni upal na obstanek. so Takoj po vojni je bila v Ljubljani razprava proti enemu takih, proti v'?nc| da je želja vseh nas, jc ne*danje navade ne tone-v Pozabo in prav zato ka-scn° prireditev 'Praznik ko. .ev pripraviti vsako leto,* da]spreSovoril številnim gle-bhiCfm' ki so se v nedeljo po-g?W»e zbrali na Novi Oseli-Siufll>,"k turističnega društva »ovodenj janez ffeven. ■Prilire,ditev se >e ™čcla s m kosfev na Grud- Por I dornačijo. Po naporni hodirsci so mmreč ni/daj je l'n žernade« zelo daleč, s suPodar vs^kega pogostil spodT" >>ta krwkega«. Go-Pral 11 "ekdaj niso kosiliin p(lrc ^ato je možak poslal na trtba ki ,0 ;e bdo tisti dan jih f7Po/(os'"'. enega od svo-Podil Pcev- Far">e so se za- **tjl iv travo- da ie hil° ve- od ' e Brinovčev Peter je ie ^tcijafe^ začetka malo zao- vcašfa 50> kot >e bila Prili }lavada> počasneža pri Kkosili iz redi. Sonce je pošteno pripekalo in zato je koscem dala novih moči šele voda, ki jo je v posebni leseni posoHi prinesla ena od de. kel. No, pa še nekaj. Treba je povedati, da se koscem včasih pri košnji ni posebno mudilo. Kar večkrat so si .vzeli čas in malo poklepetali, nabasali pipe ali celo katero zapeli. Tudi grabljice so kmalu začele. Najprej so obrnile seno, ki je bilo tisti dan suho, nato pa začele za kosci razsti-Ijati redi. In ko so bili kosci in grabljice skupaj, je po bregu navzdol z jerhasom na glavi prišla dekla in obojim postregla z izdatno malico. Nekoliko nižje se je medtem že začelo tekmovanje ko-scev. Med devetimi tekmovalci je po zagrizenem boju zmagal Franc Peternelj iz Otaleža pred Janezom Rupnikom in Izidorjem Rupnikom iz Stare Osetice. Sledilo je zadnje dejanje. Seno je bilo suho. Kosci in grabljice se v pičlih desetih minutah naložili voz, ki so ga kasneje proti domu odpeljali rejeni voli, in pa nekaj »butar«, ki so jih krepki možaki odnesli v hlev. Med nakladanjem pa so na bližnji parceli okoliški gospodarji pokazali moderno mehanizacijo, ki se danes za košnjo uporablja po teh krajih. Zvečer je gospodar kosce in grabljice pogostil. Trava je '■bila namreč za tisto leto pokošena. Ob zvokih harmonike Jernačkovega ata iz Stare Oseiice so kosci in grabljice zaplesali celo »pouštertanc«, kasneje pa se je seveda za vse obiskovalce začelo rajanje pod vaško lipo. J. Govekar Po jezeru bliz' Triglava. ■ M V začetku tega meseca je bila v čolnarni blizu hotela Jezero v Bohinju zanimiva slovesnost. Stojko Žmitek iz Stare Fužine je krstil enega največjih čolnov na elektromotorni pogon, kar jih jc napravil. Čoln, ki ima ime Bohinj in prostora za' 16 do 18 ljudi, že prevaža turiste po jezeru. i »Izdelava čolnov je pri nas postala že družinska tradicija. Očetov brat je bil že včasih čolnar in skupaj z očetom sta delala tudi čolne. Delo me je zanimalo in tako sem tudi jaz začel pomagati. Tako sem se seznanil z osnovnimi značilnostmi in zakonitostmi tega dela. Kasneje sem šel tudi štiri leta na Švedsko, kjer sem delal v tovarni čolnov. Ko sem se vrnil domov, pa sem nekaj časa delal tudi v Elanu.« Tako mi je pred nedavnim v čolnarni v Bohinju pripovedoval Stojko Žmitek, ki je naredil že precej čolnov. Trenutno jih 13 plove po Bohinjskem jezeru. »Delam le lesene čolne. Morda bom čez čas, če se bo kaj spremenilo glede nabave, začel delati tudi plastične.« »Kaj je najpomembnejše pri izdelavi čolna?« »Osnovna je oblika. Razen tega pa je treba izračunati še nosilnost in odriv. Vse drugo je potem več ali manj aranžiranje. Seveda pa je celotno ueio zelo natančno.« »Ali delate čolne le zase ali tudi za druge?« »Naredil sem že več čolnov tudi za razna podjetja in tudi za tujce. Pred leti sem na primer naredil velik gliser za nekega Nemca. Bil je to velik čoln in tako močan, da je lahko potegnil in vlekel šest vodnih smučarjev.« »Pa ste z delom oziroma pok licem zađovolj n i ?« »Dela imam dovolj. Zdaj, ko jc sezana, vsak dan prevažam turiste po jezeru, razen tega pa tudi oddajam čolne. Trenutno jih imam v čolnarni 13. Tako se ne morem prav nič pritoževati. Le eno težavo imam. Zraven delavnice v Stari Fužini bi rad zgradil hišo in se tako z družino iz Gorij pri Bledu preselil v Bohinj. Žal ne morem začeti graditi, ker imam na občini že tri leta prošnjo za gradbeno dovoljenje, pa ga do danes še nisem dobil.« A. žalar Stojko žmitek: »Izdelava čolnov je že družinska tradicija.« — Foto: A. žalar Slaki spet navdušili mn anska Organizatorji številnih pri-reditev na prostem, s katerimi Gorenjci že po tradiciji ne skoparimo, so tokrat imeli srečo: minuli konec tedna je bil sončen in topel, čisto v stilu »pasjih dni«, ki označujejo višek poletne feuristič-no-kopalne sezone. Na bregovih rek in jezer se je trlo osvežitve željnih ljudi, planinski vrhovi pa so svittmi- njali na mravljišča. Pravo invazijo radovedežev je doživela tudi vasica Visoko v Poljanski dolini, kjer so — v senci mogočnega Tavčarjevega dvorca — gostovali Slakovi fantje. Staro in mlado je prihitelo poslušat sloviti Lojzetov ansambel, ki so ga k pisateljevemu spomeniku povabili člani Kluba škofjeloških študentov. Menda ni tre- ba še posebej poudariti, da je koncert uspel. Več kot 4 tisoč obiskovalcev smo našteli. Pozno v noč so rajali in se vrteli. Sprevodniki in šoferji Transturistevih avtobusov zlepa ne pomnijo tolikšne gneče. Še nekaj podob, nih dogodkov, pravijo domačini, in lepo vzdrževana, a ozka cesta vzdolž Sore bo postala odločno pretesna. -ig b patov Sublc Poljane in njena okolica so letos že drugič zapored prizorišče tradicionalne Groharjeve slikarske kolonije Vsega skupaj jih je devet, smo zvedeli. Nastanjeni so v gostilni Na Vidmu, v znanem poljanskem turističnem objektu, kamor že od nekdaj radi zahajajo dobre jedače in pijače željni gostje, če je vreme ugodno in kadar gomile oblakov zamenja sonce, se — oboroženi s čopiči, svinčniki, stojali in platni — odpravijo lovit motive, o katerih Poljakinja Elizabeta Binčak-Handerek pravi, da so božanski. Pravzaprav sva imela srečo. Fotoreporter in jaz namreč. Minulo sredo nebo mojstrom ni bilo posebno naklonjeno. Zaradi nizkih temačnih kop, razpetih nad Poljansko dolino, je večina »dvignila sidro« šele sredi dopoldneva. Izkoristil sem enkratno priložnost ter jim, zbranim okrog mize v sobici poleg kuhinje, z jutranjo kavico pred seboj, zastavil par vprašanj. ka ALU Janez Hafner. Oba prvič sodelujeta v Groharjevi koloniji — čeprav sta, vsaj Florjančič, likovnim strokovnjakom dokaj dobro poznana. »Etnološke značilnosti Poljanske doline so natančen odsev procesov, ki preplavljajo moderni svet,« sodi Pavle. »Ne, ne, arhitektura me ne gane. Raje zasledujem Podobnega mnenja je tudi Elizabeta BinČak iz Katovvic. Je ljubitelj figuralike in pej-sažev, skozi katere skuša ponazoriti samosvoj značaj pokrajine in ljudi, ki jo trenutno obkrožajo. samo krajino, katere videz je pod vplivom sodobnih procesov in nadzorovanih ali nenadzorovanih posegov vanjo vsak dan bolj spremenjen. Hoteč poiskati čim več značilnih primerov, sem se odločil za skice. Skice so v bistvu neke vrste beležke, vsota na hitro zbranih podatkov, ki jih bom kasneje temeljito obdelal ln pretopil v platna, v barvne podobe.« Hafner je najprej vprašal, če lahko prek časopisa izrazi hvaležnost prirediteljem, ki so mu navzlic neizkušenosti omogočili priti zraven. »Zame je to enkratna priložnost, veste. Ogromno sem pridobil. Zbrane izkušnje mi bodo pomagale preseči okvire ozkega študijskega programa ter oblikovati ustrezen likovni nazor ...« Zunaj so padle prve deževne kaplje. Obetala se je nevihta. Toda ne. Silovit piš je odgnal mokro nevarnost in stopil sem ven na sosednje dvorišče. V parkiranem fičku je tičal Jaka Torkar. Nič ni kazalo, da misli kmalu odpeljati. Roke so namesto volana oklepale risalni blok ter svinčnike. »Sleherna minuta je dragocena. Škoda bi bilo zavoljo klimatskih muh Izgubiti cel dan,« je sko/.i okno nenavadnega premičnega ateljeja pojasnil brkati Jeseničan. »Moji vtisi iz kolonije? Zelo ugodni so. Pametno je spoznati vrstnike tudi z delovne in človeške plati, ne le prek razstav. Kar zadeva mene osebno, moram priznati, da doma zdajle zagotovo ne bi ,malal'. Najbrž bi zapravljal čas za kakšno čisto nepomembno zadevo. Svobodnemu umetniku kot sem jaz, umetniku, kt si ne utegne privoščiti počitnic, torej pridejo kolonije presneto prav.« In kaj ga najbolj privlači? Kombinacija polj in gozdov, travnikov in gričev. Slednjih je vzdolž poljanske Sore na pretek- Ampak po/imi, ko so prizori manj kričeči, vsiljivi, ko sneg omili kontraste, mora biti še lepše, domneva Torkar. Ostale četverice — Kamila Legata, Toneta Tomazina, Milana Butino in Alojza Ber-leca — nisva mogla najti. Trije so odšli po neodložljivih opravkih, zadnji pa je s slikarsko kramo vred izginil neznano kam. Namesto njih sva »zaslišala« predsednika organizacijskega odbora Ive* ta Šubica, ki se je ravno takrat pojavil v oštariji. »Menimo, da prestavit** kolonije v Poljane povse«*1 ustreza ciljem, ki smo si j* zastavili. Svet, Iz katerega sta čn»a?a inspiracije Janez 'n Jurij Sublc, zmore zadovoljiti najrazličnejše okuse in »*" lje. Prihodnje leto, ob tisočem jubileju mesta, born° spet nastanjeni v Loki, med-teri ko se po letu 1974 kanimo preseliti v Selško dolin0-" I. Guzelj Italijanka Lencl SartorelU iz Vidma je tako rekoč veteran Groharjeve kolonije: lanske izkušnje so jo spremenile v navdušenega pristaša Gorenjske, zato ni oklevala sprejeti ponovnega vabila organizatorjev. »Pomen likovnih srečanj kolonij s koga tipa je precej večji kot se morda zdi prvi hip,« razlaga prijazna sobesednica, ki ji jezikovne razlike ne povzročajo bistvenih preglavic. »V slikarskem smislu človek ogromno pridobi. Ko primerjaš prijeme in tehniko kolegov z lastnim načinom likovnega izražanja, se utegneš naučiti marsikaj novega, koristnega. V širšem pogledu pa naša skupinica predstavlja Idealno obliko razvijanja in utrjevanja stikov med narodi, med država-ml...« Nič manj zanimivo ni odgovarjal Skofjeločan Pavle Florjančič in njegov mlajši rojak, študent tretjega letni- Slikar Jaka Torkar r. Jesenic je svojega fička kratko malo spremenil v premični so ga pregnali grozeči deževni oblaki. Pa naj še kdo reče, da Zastavino vozilo ni uporabno! — Foto: F. Perdan atelje. «** vsestransko /d ljubljanska banka Praznik gasilcev v Kranjski gori Čebelarstvo in ribogojstvo v miru in vojni ČEBELARSTVO Čebelarstvo ima na Gorenjskem tradicijo in trdne temelje, cPrav opažamo, da upada število čebelarjev. Narašča pa šte-0 čebeljih družin, saj je poprečje okrog 25 A2 panjev na Posameznega čebelarja. Moderno čebelarstvo je zavrglo stara pravila čebelarjenja. Od C'anes sam uravnava življenje čebelje družine v panju. in e''c družine se zahteva kar največji doprinos medu petnega prahu. Za vse to pa je potrebna obilica dobre ase. Čebelja paša pa je različna tako glede časa, kot kraja. lar ° ™0ra čebelar, ki gleda tudi na gospodarski uspeh čebe-,enJa, svoje čebele prevažati s pasišča na pasišče. Poleg možnosti večjega ekonomskega uspeha pa se s pre-.0rn čebel na pašo veča tudi nevarnost širjenja kužnih in ■'C-alskih bolezni, ki napadajo čebele in njihov zarod. mo-a'1Kvarnc'^' bolezni odraslih čebel sia pršičavost in nose-Ev*, 0 sla bolezni, ki se najbolj razvijata v zimskem času, *° čebel čebele počivajo v panju in ko je največja možnost okužbe. . razdejanje zaradi teh bolezni pa se pokaže ob koncu s nV" sPOITUaa1« ko začno čebele zapuščati panj. Pri okužbi Po.sk * SU v'c'"' zna^' bolezni sumljivo brenčanje čebel, ko ijjj usajo vzleteti a ne zmorejo, ali pa vzlete ter po nekaj rin letenja omagajo in padejo na tla, kjer zaradi mraza (n 0n^nioglosti poginejo. Povzročitelj bolezni namreč ohromi T*ralfeira) stalne mišice čebel. IkJv nosemavosti se povzročitelj bolezni naseli v debelem nic ^u. ^c'bel, kjer se razmnožuje in povzroča prebavne mot-n, '"is ko), hiranje živali ter končno pogin. Mnogo pripo-Bteh razvoju bolezni tudi neprimerna in težko prebavljiva faZ 'ana v zimskem času (kostanjev med), ki povzroča obilico v (j^u » ki se skozi dolgo zimsko dobo pri čebeli kopičijo Hiil 'ern drevesu. Zato so zunanji vidni znaki bolnih čebel J1J1°vi otekli in nabrekli zadki. huo-llC'x ^er>eIjo zalego napadajo bolezni. Najbolj poznana je hitro vC.e'x'.Iia gniloba — bolezen pokrite zalege. Bolezen se ' ko pitajo podmladek, gosto rjavo maso, ki Oku! > 'n '° PrenašajO same čebele, vfcte- ^belje ličinke se spremene v hUt|jLC !1Va v dolge nitke. Zaradi naglega širjenja bolezni in Zm-,nv lzSl'b, imenujemo bolezen tudi kuga čebel. Zaradi trarisJsania nevarnosti širjenja čebeljih bolezni mora pri 'Portu čebel im<-ti lactnilr potrdilo pristojnega vete- larslfp •----......—.«...•. !•">■■ f' -.»j"-b» — *« /.v -a '"špektorja, da so čebele zdrave in da ne bolehajo ^.oraj omenjenimi boleznimi. lah^0lC,nimo naj, da je med visoko kakovostno živilo, ki je lilo ♦ ?.c'aton v'r prehrane. Svoj pomen bo čebelarstvo ohra-hrarn^ '. v eventualnem vojnem času, ko bodo težki pre-lt1c,rnbeni P°8°J' za 'iutu in DO narastla vrednost medu. Po-Vanje na Pa je še druga važna funkcija čebel, to je opraše- žiip,u Sai'nega drevja, ki sc dandanes vse preveč pozablja in Javlja. V nedeljo, 16. julija, je pro. stovoljno gasilsko društvo Kranjska gora proslavilo 80-letnico. Dan prej je bila na visokogorski kmetiji pri Mer. telju v Srednjem vrhu sektorska vaja, kjer so vodo črpali na verižni način iz precej oddaljenega potoka. Kljub slabemu vremenu so se vaje udeležili številni gasilci iz društev od Rateč do Mojstrane ter člani poklicne gasilske čete Železarne in prostovoljnega gasilskega društva Jesenice mesto. Osrednja gasilska prireditev v počastitev visokega jubileja pa jc bila v nedeljo popoldne. V slavnostnem govoru je Alojz Kosmač opisal delo društva od ustanovitve do danes, Valentin Kejžar, predsednik občinske gasilske zveze, pa je na društveno zastavo pripel gasilsko odlikovanje I. reda, ki ga je društvo prejelo za dolgoletno prizadevno delo. Trinajst sta- SGP Tehnik komunalne službe škofja Loka bo prodajal na javni licitaciji, v četrtek, dne 20. julija 1972 ob 7. uri poltovorni avto CITROEN — SPAČEK rabljen. *e Parade v Kamniku. — Foto: J. Vidic Gasilsko slavje v Kamniku Več kot tisoč Kamničanov je toplo pozdravilo gasilske enote iz raznih krajev Slovenije, ki so v nedeljo popoldne 'sodelovale na gasilski paradi v Kamniku. Po paradi je bilo zborovanje pred gasilskim domom. Gasilskemu društvu Kamnik so za jubilej čestitali predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec, Matija Klinar, predsednik občinske gasilske zveze Radovljica, predstavniki gasilskih društev iz Mengša, Grosupljega, Ljubljane in Sv. Mohorja na Koroškem. Janez Pregled, predsednik občinske gasilske zveze Kamnik, je na zborovanju govoril o dejavnosti društva ter želji, da bi v Kamniku zgradili nov gasilski dom. Posebno toplo je bil pozdravljen Matija Klinar, ki je v govoru dejal, da se moramo spomniti tudi tistih gasilcev, ki jih ni več med nami. Na slavnostni seji društva so podelili odlikovanja in diplome za požrtvovalno delo. Dva sta dobila diplomo za 50-letno delo. Republiška sa-silska zveza pa jc odlikovala gasilsko društvo Kamnik. J. Vidic rejših gasilcev pa jc prejelo priznanja za dolgoletno službovanje. Ob tej priložnosti so poveljniku poklicne in reševalne čete jeseniške železarne Francu Bahunu pode- lili čin višjega častnika T, stopnje ter visoko odlikova> nje gasilske zveze Jugoslavije! II. stopnje. Prireditev so zij> ključih z gasilsko parado in gasilsko veselico. B. Blenkuš RUBRIKO UREJAMO V SODELOVANJU Z GORENJSKO TURISTIČNO ZVEZO Za lepšo Gorenjo vas Turistično društvo Gorenja vas v Poljanski dolini je eno izmed tistih, ki so se z vso resnostjo lotila čiščenja kraja in njegove okolice. Gorenja vas je namreč vedno bolj priljubljeno izletniško središče, saj slovi po izredno razgibani pokrajini, po bližini za kopanje primerne Poljanščice in po precejšnjem številu vikendov. Žal so »stranski učinki« industrializacije in civilizacije tudi tu začeli kazitl zunanji videz naselij. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov krajevne skupnosti in TD, je že spomladi natanko pregledala teren ter skrbno zabeležila najbolj očitne »kamne spotike«. Našteli so kar tri »črna« smetišča in ugotovili, da se obala Sore duši pod najrazličnejšo navlako, ki močno kazi videz peščin. Sledilo je opozorilo lastnikom hiš, naj odlagajo odpadke samo na mestih, ki sta jih in ki jih še bosta določila TD in KS. Dve stari smetišči so že zasuli, preostali dve pa naj bi pospravili v bližnji prihodnosti Uprava šole Ivana Tavčarja je junija obljubila organizirati športni dan, posvečen množičnemu čiščenju rečnih bregov Zal sklep iz neznanih razlogov ni bil uresničen, zato je društvo stopilo v stik skrajevnim mladinskim klubom, ki bo zdaj skušalo poravnati dolg osem-letkarjev. Razmere namreč terjajo takojšnje ukrepanje. Vodstvi TD in KS sta nadalje dali izdelati 6 opozorilnih tabel, s katerimi bodo prebivalstvo in turiste opozarjali, kani in kako naj odmetavajo odvečno navlako. Ob najbolj prometnih točkah nameravajo namestiti 10 košev, hkrati pa organizirati občasen odvoz odvečnega materiala. Posebno pozornost so posvetili osveščanju vaščanov; vsaka hiša je dobila posebno okrožnico, na kateri ljudi opozarjajo, kako in kaj ravnati, da bo poljanski svet še naprej ostal privlačen, da bo ohranil sloves snažnega, neizkvarjenega in mirnega kotička naše domovine. L G. Martinov Vinko in Mihov Janez iz Radomelj sta se dogovorila s sovaščani, da bosta odvažala redno smeti in odpadke s traktorjem za mesečno pristojbino po 15 din na stanovanjsko stavbo za smetnjak! Zdaj ni odlaganja smeti ob strugi Kamniške Bistrice! Vinko in Janez jih s traktorjem ZETOR s prikolico odvažata v globel ob opekarni. Čeprav imata Vinko in Janez dovolj dela na svojih posestvih, jima ni odveč porabiti nekaj časa še za lepši videz domačega kraja: komunalna ureditev je vsaj začasno ureiera — Foto: B. Novšak /O ljubljanska banka Vabimo interesente, da se udeleže javnih dražb, ki bosta: 1. v četrtek, 20. julija ob 9. uri na kraju samem Planina 10 in 11 v Kranju; 2. v četrtek, 20. julija ob 11. uri na kraju samem v Kranju Partizanska cesta 10. Predmet prve dražbe je stavbni material zidanega provizorija Planina 10 in polovica provizorija Planina 11, predmet druge dražbe pa stavbni material gospodarskega poslopja Partizanska cesta 10. Izklicna cena za stavbni material zidanih provizori-jev na Planini je 1000 din, za gospodarsko poslopje na Partizanski cesti 10 pa tudi 1000 din. Najugodnejši ponudnik bo tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno za stavbni material. Najboljši ponudnik bo moral na svoje stroške porušiti objekte in odpeljati material. Podrobnejše informacije bodo dane pred začetkom dražbe. Podjetje za stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V STANOVANJSKO PODJETJE Radovljica razpisuje delovno mesto šefa gospodarsko-računskega sektorja Nastop delovnega mesta je 1. septembra. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 3-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse. Kandidati naj vložijo prošnje na navedeni naslov do 31. julija in priložijo ustrezne dokumente. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. INSTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorke v sprejemni pisarni 2. administratorke v ekonomskem oddelku 3. knjigovodje v računovodstvu 4. večje število bolniških strežnic 5. dveh vajencev kuhinjske smeri Pogoji: pod L: srednja administrativna ali ekonomska šola; srednja ali dveletna administrativna šola; srednja ekonomska Šola; delavke z dokončano osemletko in starost nad 18 let; prednost bodo imeli vajenci II. ali III. letnika. Samska stanovanja zagotovljena, prednost bodo imeli kandidati z lastnim stanovanjem. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe je treba poslati na zgoraj navedeni naslov. pod 2. pod 3. pod 4. pod 5. Odbor za delovna razmerja pri SGP PROJEKT KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta 5 gradbenih tehnikov - pripravnikov za delo v gradbeni operativi in projektivnem biroju podjetja. Pogoji: končana gradbena tehnična šola z diplomo in zdravstvena sposobnost. Rok, do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisna delovna mesta, j* 10 dni od dneva objave v časopisu oziroma do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja: SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. Podjetje Ljubljana, Trdinova 4 odpira novo poslovno enoto TRGOVINO V ŠKOFJI LOKI in vabi k sodelovanju delavce za naslednja delovna mesta: i. .3 2. prodajalca 3. blagajničarke Pogoji: pod L: visoko kvalificiran prodajalec tehnične stroke s 4-letno prakso v prodaj« avtomobilskih delov in z znanjem nemščine; pod 2.: kvalificiran prodajalec tehnične stroke z 2-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in pasivnim znanjem nemščine; pod 3.: ekonomski tehnik z 2-letno prakso. Poizkusna doba po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi razglasa- v ao LET projektivno podjetje kranj CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Komisija za kadrovanje KOMBINATA »ŽITO« DE Lesce razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L administratorja Pogoj: večletna praksa z znanjem stroj pisja, delo v dveh izmenah; 2. prodajalke za prodajalno v Radovljici in na Bte&a Pogoj: KV delavka trgovske ali gostinsKe stroke z vsaj 2-letno prakso. Delovna mesta se zasede takoj. Pismene V™a pošljite na naslov: žito, Lesce. /O ljubljanska banj** mali oglasi mm ^ PRODAM j KUPIM lie 1^? P01!«- Frankovo nase-p141- Škofja Loka 3683 HoSm KOSILNICO BCS. ^>v]je 44, Poljane 3684 ^LE°Vl?npprodam rabljen 1. jn ""^uk z antenama za dela,, .-Program. Ogled vsak 55* V- dov "••ure- Va ?4 L Marjan, Knznarje-, *■ Zabnica 3699 SfvE°2s^ Suhe hrastove DE" Oclac in 50 mm. Naslov v pas*em oddelku 3742 °reSafm DNEVNO SOBO Hen, jUrnir. Naslov v oglas-JJ oddelku. 3743 ^nec"1 kopalno kad, ^ern lu Za Vohanje perila. Krani arija- Sempetrska 15, jj J> ^razišče 3744 No S1"} rabljeno STRES- SWj 0 tolc 2000 kosov-p,. ,na 28. P. Vodice 3745 Soam 2 KRAVI Pred te" l3. Cp^-P0 telctu- Lahovče ,ProdwJe 3746 t *ata nova balkonska 5 >< 2 oknom «a roleto p Strahinj 54, Naklo VS"1 KRAVO po teletu. llod artizanska Pot 3 51 n° Prodam obračal-■W0gelnoot, pasquali in C0. s° rabljeno kosilni- pr P' Jezersko 21 3749 IR0MnT^nov nemški elek-H 10 i?R elin 7<5 km- BLn- W a Loka 3750 kjp^seme rdeče de. ! % ' Breg ob Savi 33, I hNdam j 3751 Cn"v'vno sobo: dvo- ^Rll? OMARO z vitrino, Wa , Ž3 Posteljnino, {0 ^ 3 POTEJE in MIZI-fi***»j u P0sarnezne dele. !Se Vi 3 PiJadc 46> sta" JVSJ4, 3752 kSrp 130 ar°v stoječe t5Up ln 60 arov crne • frOda " Zg' Brnik 15 il.VlLt^vprežne grablje *l|e C< Poženi k 32, p. Cer- hNan, 3754 "»seme rdeče de- bkljc raProtna Polica 8, i« kravo po teletu a Jih £ 23 strešno opeko Vahia]ec Mišače 11 pri 3756 1 l^NmT^^^^^^ nP°točniVatAi100. 'etnik b^ani lk Adolf- Hrast je Miif^arn j 3707 5V Gr^ 0PEL k3det- 4» k°fia ,°harievo naselje *lNm%Loka 3759 *h ^en- 1 750< ,etnik 1968 a'0K3aBm za ŠKODO. Ca 48> Škofja Loka Kupim bmw isetto lahko tudi v nevoznem stanju. Hlebčar, Rovte 2, P>.\iart Kupim PRIKOLICO za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 3758 STANOVANJA Mlajša zakonca brez otrok iščeta SOBO in KUHINJO ali starejšo HIŠO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3761 Mlajši uslužbenec išče SOBO. Odati ponudbe pod »REDNI PLAČNIK« 3762 ZAPOSLITVE VAJENCA KO sprejme takoj krojaštvo Mali. Letence 4, Golnik 3718 Več lesostrugarskih VAJENCEV iz bližine Jesenic sprejme Višnar — umetna obrt Jesenice, Murova 4 Takoj sprejmem VAJENCA za poklic ELEKTROMEHANIKA. Drole Janko, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 061-310-119 3642 Sprejmem avtoličarskega VAJENCA. Ambrož Andrej, Lahovče 40, Cerklje 3763 POSESTI« Prodam PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3764 PRiREDffVE Zveza borcev NOV Gorenja vas prireja tradicionalni PARTIZANSKI TABOR z veselico v Zirovskem vrhu na Javorču v nedeljo, 23. julija, ob 14. uri. Za prevoz iz Gorenje vasi v Zirovski vrh in postrežbo preskrbljeno. Igra trio Sinci. Vabljeni! 3765 OSTALO Prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADERSKA dela. Sto-jilkovič Tomislav, Mlekarska 10, Cirče, Kranj 3766 Izjavljam, da moj mož ŠTEMPIHAR STANE, Voglje 52 ni upravičen prodajati predmetov brez mojega pristanka, ker sva solastnik,-}. Stempihar Marija, Voglje 52, Šenčur 3767 IZGUBLJENO Izgubil sem šop ključev od Stražišča do Pševa. Vrnite jih, prosim, proti nagradi. Gorenc Lojze, Pševo 9, Kranj Kranj CENTER 19. julija amer.-italij. barv. film 7 maščevanj za 7 dolarjev ob 16., 18. in 20. uri 20. julija amer.-italij. barv. film 7 maščevanj za 7 dolarjev ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 19. julija franc. barv. film krik v temi ob 18. in 20. uri 20. julija ali babine pustolovščine ob 18. in 20. uri Tržič 19. julija franc. barv. film grof monte cristo ii. del ob 18. in 20. uri 20 julija amer. angl. barv. film morilec brez odgovornosti ob 18. in 20. uri DOM Kamnik 19. julija franc. barv. film grof monte cristo I. del ob 18. in 20. uri 20. julija franc. barv. film grof monte cristo II. del ob 18. in 20. uri Radovljica 19. julija švedski barv. film vrni se ljubezen ob 20. uri 20. julija italij. barv. film CENA vladanje ob 20. uri Jesenice RADIO 19. julija amer. barv. film murphyeva vojna 20. julija italij. barv. CS film naj 2IVI amerika Jesenice plavž 19. julija jugosl. barv. film crno seme 20. julija jugosl. barv. film crno seme Kranjska gora 20. julija špan.-italij. barv. CS film noc nasilja v tombstonu Delavski dom JAVORNIK 20. julija amer. barv. film murphveva vojna škofja Loka SORA 19. julija italij.-špan. film jamaika — smrt ne izbira ob 18. in 20. uri 20. julija franc. barv. film PODLEŽ ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. julija amer. barv. film ples vampirjev ob 20. uri Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te-lefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ina-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka Srečka Logarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli osebno sožalje. Najlepša hvala kolektivu Instituta Golnik in družbenopolitičnim organizacijam za tako lepo organizirano in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem govornikom za ganljive besede na domu in odprtem grobu. Posebna zahvala pa tovarišu Verku za žrtvovano delo in trud. Vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so ga tako v velikem številu poslednjič spremili, iskrena hvala. žalujoči: mama, brat Ivan z ženo, sestra Majda z družino, sestra Jožica z možem Golnik, Kranj, Ljubljana, 17. Julija 1972 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage sestre in tete Frančiške Dolinar se zahvaljujemo za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala pevcem, duhovščini in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvala dr. Lesko-vicu Francu in dr. Idi Pance z internega oddelka v bolnici dr. Petra Deržaja. Stražišče, 14. julija 1972 žalujoči: sestre, bratje in drugo sorodstvo ska ba Zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame Antonije Habjan bivše gostilničarke iz Mošenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Dražgošanom in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence, nam pa pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih dneh vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se g. župniku, gasilskemu društvu, zvezi borcev in prosvetnemu dnaštvu, ki so jo spremljali na zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo za pomoč zdravnikoma primanju dr Brandstctterju in dr. Andolšku ter strežnemu osebju bolnice Jesenice, dr. Žiliču iz Radovljice pa se posebej za vsakodnevne obiske na domu. Mošnje, 15. julija 1972 Žalujoči mož Anton in drugo sorodstvo nesreče ZANESLO GA JE V LEVO Na cesti prvega reda v Mojstrani se je v petek, 14. julija, nekaj pred enajsto uro zvečer pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Giorgi Hri-stovski iz Skopja je vozil proti Kranjski gori. Na makadamskem delu ceste ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil nemške registracije, vozil ga je Ivan Amulič. Amuličev avtomobil je vrglo nazaj, tako da je zadel osebni avtomobil Josipa Bašiča. V nesreči je bila ranjena sopotnica v Bašičevcm avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 48.000 din. TRČENJE V OVINKU Na cesti tretjega reda med Srednjo in Spodnjo Belo sta v soboto, 15. julija, zjutraj v nepreglednem ovinku čelno trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Milan Lukanec iz Bašlja in voznik Milan Koren iz Preddvora. V nesreči sta bila oba voznika in sopotnik Franc Lombar iz Zg. Bele huje ranjena in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 3000 din. ' NEPRAVILNO PREHITEVANJE V nedeljo, 16. julija, nekaj po deseti uri zvečer se je na cesti prvega reda na Orehku pripetila huda prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marta Bunc iz Ljubljane je pri prehitevanju zapeljala na levo stran ceste in trčila v drevo. Avtomobil se je pri tem prevrnil in obstal na strehi. V nesreči je umrla sopotnica Dragica Gril iz Ljubljane, njen mož Anton pa je bil huje ranjen. Voznica Marta Bunc pa je bila lažje ranjena, prav tako tudi Tatjana Bunc. škode na vozilu je za 20.000 din. PREKRATKA RAZDALJA V nedeljo, 16. julija, dopoldne se je na Laborah v Kranju zaradi prekratke varnostne razdalje voznik motornega kolesa belgijske registracije Jeaner Didier-Mavrice zaletel v osebni avtomobil poljske registracije, ki ga je vozil Miroslav Czy-zkovvski. V nesreči sta bila voznik motornega kolesa in njegov sopotnik ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NI HOTEL USTAVITI Na Ljubljanski cesti v Kranju sta v ponedeljek, 17. julija okoli devete ure zvečer dve miličniški patrulji ustavljali voznika osebnega avtomobila Milana Nograška iz Predoselj, ki je v Ljubljani povzročil prometno nesrečo in pobegnil. Voznik Nograšek tudi v Kranju ni hotel ustaviti, zato je miličnik Bojan Potočnik s službenim vozilom Nograškov avtomobil prehitel in zapeljal predenj, tako da je voznik Nograšek, ki ni hotel ustavljati, s prednjim delom avtomobila trčil v zadnji del službenega avtomobila. Voznik Nograšek je vozil brez vozniškega izpita. Nadaljno vožnjo so mu preprečili. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni preminula Rozalija Taler Spremili jo bomo na kranjsko pokopališče v četrtek, 20. julija 1972, ob 17. uri. Žalujoči: mož Viktor, bratje, sestre in drugo sorodstvo Kranj. 19 julija 1972 , Kazniva dejanja upadajo V primerjavi z drugimi občinami je v Kamniku malo kršitev javnega reda in miru. Tako postaja milice kot sodnik za prekrške ugotavljata, da v občini Kamnik upada število kaznivih dejanj in prekrškov. Lani je bilo v primerjavi s predlanskim za tretjino manj tatvin vozil ali njihovih delov, tatvin iz motornih vozil. Manj je tudi kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Znatno v porastu je le-število vlomnih in navadnih tatvin. Postaja milce Kamnik je lani zabeležila naslednje kršitve po javnem redu in miru: drzno vedenje 32 primerov, pretepi 41," omalovaževanje državnih organov in uradnih oseb 24, klateštvo 10, pijančevanje 55, prepiri, kričanje itn. 39 kršitev. Od 215 primerov kršitve javnega reda in miru jih je bilo kar 170 storjenih pod vplivom alkohola. Največ kršitev je bilo v gostinskih lokalih (112), na ulici (40), v zasebnih stanovanjih (29) itn. 75 pijancev so pridržali do iztreznitve. J- Vidic Delovna skupnost MLADINSKEGA DOMA Bohinj razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in pet let delovne dobe od tega dve leti v finančnem knjigovodstvu ali osemletka in deset let delovne dobe od tega pet let v finančnem knjigovodstvu. Poskusno delo Je dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe mogoč takoj. Stanovanja ni. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Stare, roj.jeiovčan Priftrogarjevc mame iz Stražlšča se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ob težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik, ki so ji lajšali trpljenje, č. duhovniku za poslovilne besede, vsem kolektivom in vsem darovalcem vencev io cvetja ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Joahim, otroci Ivanka in Janez z družinama, Francka in Hinko, sestre, bratje StražiŠče, 28. junija 1972 in drugo sorodstvo Triglav : Vojvodina 1:' Na pripravah za poletno li-go prvakov (Start je danes) so bili v Kranju deset dni nogometaši novosadskega prvoligaša Vojvodine. Na stadionu Stanka Mlakarja so se v nedeljo v prijateljski tekmi pomerili z novim slovenskim ligašem Triglavom. Strelci golov: Ivezić 2, Ni-kezie, Kustudič, Cvctkovič, Bošković in Milo j kovic vsi po enega, za Triglav pa Kitic. TRIGLAV: Beton (Mer';nk, Aljon), Bucalo, Šprajcar, Sip-čič, Ibrašimovič, Satler, Ver-bič, Žumer, Kitic, Lipej, Go-lič. VOJVODINA: Kovačević (Zorić), Jovanović, Alcksić, Rutonjsfki, Savič, Radft ^ riinc, Perazic (Bošković), *J studić (Cvetković), Nike*' (Milojković) Ivezić, Vojvodina je navdušil* & 800 gledalcev z lepo, Jj mično in učinkovito & Triglavani so se dobro W^ li novosadskim napadaj' le na koncu jim je po^'3 ^ Pa. Pripomniti je treba, a imajo Kranjčani zasluž* J mor, in da so na tekmo P1 šli nepripravljeni. Odličnoj lo so opravili vsi trije »fj či vratarji Beton, Merlin* . Aljon, ki so ubranili neV nevarnih strelov. Tekmo je Bradaška. solidno ^ Ob plazu pod Prisankoj* bodo postavili zavetišč' Plaz pod Prisankom, pol ure hoda od Koče na Gozdu, ob cesti na Vršič je postalo pravzaprav zelo atraktivno smučišče poleti. Tu plazovi pozimi in spomladi nanosijo več 10 metrov debelo plast snega, ki ostane vse do nave-ga v jeseni. Prvotno so tu smučali le posamezniki, zadnja leta pa je plaz postal pravo poletno smučižče za treninge in tekmovanja. Plaz ima v oskrbi Smučarsko društvo Jesenice, ki je tu posta-, vilo prcno.sno vlečnico. Za dan vstaje bodo tu organizirali republiško prvenstvo v slalomu, katerega se bodo udeležili vsi najboljši smu-čarji-tckmovalci Slovenije. Smučarsko društvo v" bližini plazu postavilo tišče. Z delom bodo začel' gusta. Stavba bo z"0'''3^ dana, zunaj pa bo °^*id lesom. V njej bodo sPr* (t> smučarske rekvizite, p° 0, ga pa bo tu tudi l2 i Letos jo bodo spravil' ■ streho, do prihodnjega ,p ^ ja pa dokončno ure eaii' tem bodo veliko po"13^*. prostovoljnim delom r smučarskega društva ' | g'av), 200 m krav/: I. O v'č (Ljubljana)... 4. P°(' 5- Švarc (obe Triglav)' ,J Ekipni vrstni red: l-gi Jjana 37.851, 2. Triglav *j 3. Koper 18.088 itd. dan vstaje »Stane Kovačič« SD hkra 1169, 3. SD #i Kavčič« 1054 itd.; P°.V piki: |. F. Pctcvnclj ^ Naglic 424, 3. Loinbar^i Prolih 398, 5. Malovrh ^ HUM janska SREDA - 19. JULIJA 1972 GLAS * 15. STRAN Naš komentar Prvenstvo SFRJ v kolesarstvu V nadaljevanju 8 točk I Lep uspeh Save in mladincev Bleda Za nami so prva tri kola v II. zvezni vaterpolski %!• Barve med slovenskimi ligaši brani le kranjski »riglav. Triglavanl so v prvih treh kolih gostovali v zgrebu, Zadru in Šibeniku. Tu so se morali pomeriti * neugodnimi nasprotniki. V Zagrebu Jih je pričakal lanskoletni prvoligaš Mcdveščak, v Zadru domače Jedinstvo in v Šibeniku na novo ustanovljeni klub Solaris. Na teh tekmah so Kranjčani osvojili tri točke, čeprav J° v tretji Igri proti Solarisu že v tretji četrtini imeli ?nago v »žepu«. Tu se je v slabi luči predstavil sodnik, g je močno oškodoval kranjske vaterpoliste. Trener "laič je zadovoljen z letošnjo igro svojih varovancev, ™ Pa z osvojenimi točkami. Kot sam pravi, bi bil ^upiček lahko večji. Svojo vrednost pa bodo vaterpolisti Triglava pokalu v naslednjih štirih kolih. Od srede do sobote doma »anireč gostijo Korčulance, Borca (Kikinda), Rivijero ("Jenovići) ter Mladost (Bijela). V teh štirih kolih bi korali Kranjčani pred domačimi navijači osvojiti vse 'nožne točke. Kranjski letni bazen nam bo tako v tem "»»u dal zanimiv obračun. V premrzli vodi sc bo spet n"a voda, ki bo navdušila ali razočarala kranjske Privržence tega vodnega športa. Vaterpolo postaja ved-*> bolj zanimiv, toda amatersko moštvo Triglava bo Sjj1' ° Prikazati moderno vaterpolsko igro ln navdu-1 svoje pristaše. Vse tekme se bodo začele ob pol ok zvc^er> *e v prvem domačem kolu se bodo v v Vlru L slovenske — B lige ob pol osmih pomerili terP°Hsti Vodovodnega stolpa in Triglava (pionirji). -dh Pokal za SD »Stane Kovačič« postali resni kandidati za osvojitev prehodnega pokala v trajno last, saj je to njihova tretja zmaga. Tudi med posamezniki je bil najboljši Član zmagovalne vrste Franc Naglic z 250 krogi. Ekipni rezultati: 1 SD »Stane Kovačič« 905 krogov (Naglic 250, Lombar 239, Prestor 230, Zupan 186); 2. SD »Iskra« 885, 3. SD »T. Nadižar« 804, 4. SD »Sava« 761, 5. SD »F. Mrak« 728, 6. SD »Slavec Ivo-Jokl« 439. B.Malovrh V spomin na Dušana Lo-fc"~ia nekdanjega predsednica SD »Iskra« Kranj, je omenjena družina letos pripravi-la. deveto tekmovanje za *Lozarjev memorial«, ki se 8a Jc udeležilo šest kranjskih strelskih družin. V doseda-nJ'n je bila s štirimi zmaga-IJ11 najuspešnejša SD »Iskra«. l. morebitno zmago v letoš-^•n letu bi po pravilih tekmovanja dobila prehodni po-Kal v trajno last. Račune so 2?ri*ai1 tekmovalci iz SD *btane Kovane«, ki so tako Namiznoteniške igralke Triglava v zvezni ligi Na 20 km dolgi krožni progi Kranj — Kokrica — Preddvor — Visoko — Kranj je bil kolesarski klub Sava organizator letošnjega 27. državnega prvenstva v posameznič-ni in okipni konkurenci. V obeh dnevih smo v Kranju gledali vso eiito jugoslovanskega kolesarstva, saj se je kranjskim gledalcem predstavilo nad 130 tekmovalcev iz 20 jugoslovanskih klubov. MED MLADINCI BRON ZA BLEJCA K AKt š A Točno ob 13. uri se je na skoraj 100 km dolgo krožno prego pognalo rekordno število mladincev (99), ki so se v soboto borili za posamez-nične naslove. Že uvodni kilometri so dali slutiti, da bo boj za najboljša mesta trd in zagrizen, saj -so mladi krepko pritiskali na pedala (poprečna hitrost je bila nad 41 km na uro). Vse do zaključnega petega kroga se je skupina 99 tekmovalcev držala skupaj in budno pazila na vsak pobeg. Na ravnini pred Spodnjo Belo pa je trojica Obučina, Gržinič in Ra-kuš imela dovolj moči, da ji je uspelo pobegniti. V Preddvoru so imeli že 500 m prednosti. Najbolj napadalen v troiki je bil Blejčan Rakuš, ki je »vlekel« oba nasprotnika. To sc mu je maščevalo v zaključnem finišu, ko ni imel dovolj moči, da bi osvojil prvo mesto. Zadovoljiti se je moral s še vedno odličnim tretjim mestom. Vrstni red: 1. Obučina (Me-talicomerec Zagreb), 2. Grzi-nič (Reka), 3. Rakuš ... 9. Lo-kar, 10. Knaflič (vsi Bled). KRANJČAN HVASTI LE ŠESTNAJSTI Z nestrpnostjo smo pričakovali obračun za najboljše- tiam-Sklepu izvršnega odbora jjjj'^oteniške organizacije v ?lav'jc so na zadnji seji oeogradu sklcmli> da se 'anovi moška in ženska ^jW liga< Mcd druščino eki n°i n namiznotoniških k P Jugoslavije so tudi igral-jj yanjskega Triglava, ki so Sedi CloSnJern prvenstvu za- j*e sedmo mesto. Vrst. Kai Prinaša liga? V prvi vflJ Se bodo stroški tekmo- *riič,nprcčali (letos, xso Ho JLanke za ekipno državen) cnstvo' Porabile le 1500 30.00QSaJ. bodo Porabile okrog Vftnje dm. Čeprav je tekmo-^eni^80, pa so se nami/ skcm t1 delavci pri kranj-ekiPo lr»glavu odločili, da Kr sestri Liuha in Ton-^da 7lk' Zdcnka Zak°ič-*eroWk " tcr Darulka !ekrnoVw Pi-Li^vijo za to S u/anJe. Problem je le v IK* obiti Prostor za te kvalitetne prireditve, saj prva zvezna liga zahteva, da se tekmovanje odvija v idealnih pogojih. Dobra stran I. zvezne lige je, da bomo z enotno ligo dobili čimveč dobrih in kvalitetnih igralk. Kranj-čankc imajo v vseh srečanjih devet tekem pred domačim občinstvom. Triglavanke bodo nastopile še v družbi Sen-te (Vojvodina), Prolcterja (Čoka), Partizana (Beograd), Maratona in Mladosti (Zagreb), Olimpije in Ilirije (Ljubljana) ter ekipama Fuži-narjn im Vojvodine, ki si bosta pridobili pravico za tekmovanje v I. ligi na kvalifikacijah. Po besedah inž. Stanka Rebolja bodo Kranjčanke, ki so letos osvojile na državnem prvenstvu sedmo mesto, po vsej verjetnosti napredovale na višje mesto. To jim vsekakor tudi želimo. -dh ga med 42 člani. Ljubitelji kolesarstva v Kranju so držali pesti za domačine — Hvasti, Tulipan, Žagar, Smoljkovič — ki so imeli lepe možnosti, da pred domačimi gledalci in dobro poznani progi pokažejo, kaj znajo. Toda na cilj 160 km dolge etape sta prikolesarila le Hvasti in Žagar. Že 15 km po startu je pobegnila sV.ipina Zakotnik, J. Valenčič, Avčin, Gazdič in brata Božični k. Zaradi peklenskega tempa sta kmalu odpadla favorizirana Frelih in Avčin. Ostali so si že v petem krogu (vozili so jih namreč osem) »prignali« kar sedem minut prednosti. V zaključnem osmem krogu je od-nehal še Stane Bo/.ičn; k in vodilna trojica je v nezmanjšani hitrosti drvela proti cilju. Tu se je izkazal Roiiovcc Zakotnik, ki je tik pred ciljno vrvico prehitel klubskega kolega Jožeta Valcnčiča in Zagrebčana Gazdiča. Vrstni red: 1. Zakotnik, 2. Valenčič (oba Rog), 3. Gazdič (Zagreb) ... 16. Hvasti, 13. Žagar (oba Sava). V EKIPNIH VOŽNJAH BREZ PRESENEČENJ Nedeljska dirka v ekipni konkurenci jc minila brez presenečenj. Med peterico članskih ekip, si je Rogova ekipa s solidno vožnjo priborila že tretji zaporedni ekipni naslov. Odličen uspeh pa so zabeležili domačini, saj je trojica Hvasti, Žagar ter Tulipan — Smoljkgvič jc zaradi okvare moral odstopiti že v prvi polovici prvega kroga — delovala kot dobro namazan stroj. Osvojili so tretje mesto. V mladinski konkurenci pa so mladi Blejci zabeležili še eno lepo uvrsti- tev. Če ne bi imeli smole na startu, bi lahko osvojili tudi bronasto odličje. Vrstni red: člani: 1. Rog (Kasteiic, Frelih, J. Valenčič), 2. Zagreb, 3. Sava (Hvasti, Tulipan, Žagar); mladinci: 1. Siporex, 2. Rog, 3. Zagreb, 4. Bled (Rakuš, Logar, Knafljič, Terglav). D. Humer Mladi talentirani kolesar Bleda Rakuš Je med 99 tekmovalci v posamični konkurenci med mladinci zasedel tretje mesto in tako prekrižal račune marsikateremu favoritu, škoda je le, da mu je v zaključnem finišu zmanjkalo moči, saj bi si s pametno vožnjo lahko prikolesaril celo državni naslov. Bil je tudi gonilna sila ekipe Bleda, ki je v ekipni konkurenci zasedla četrto mesto. — Foto: F. P. janska Da Kolesarji kranjske Save — Žagar, Smoljkovič, Hvasti in Tulipan — so se odlično odrezali na letošnjem 27. državnem prvenstvu v Kranju. V ekipni konkurenci kljub okvari Snoljkoviia Ee v prvi polovici prvega kroga so kolesarji kot odlično namazan strej in na koncu osvojili odlično tretje mesto. — Foto: F. Perdan GJLAS SREDA - 19. JULIJA 1972 Vas Cerklje v kranjski občini se je v zadnjih letih močno spremenila. Ne le zaradi novih hiš, šole, trgovine in asfaltiranih cest. številni prebivalci so začeli skrbeti za lepoto naselja. Odzvali so se po-zivu turističnega društva in danes skoraj ni hiše, ki ne bi imela vrta ali rož na oknih. Ko je bila v začetku tega meseca v šoli v Cerkljah razstava cvetja, smo tri prebivalce po-prašali, kaj menijo o urejenosti tega dela kranjske občine. so mu prisluhnili prebivalci, postal bolj urejen, mislim, da bi se še dalo veliko narediti. Res je, da za urejenost kraja ni pomembno Ie cvetje, vendar mislim, da urejen kraj cvetje le še polepša. Da bi dosegli cilj in uredili domačije ter tako celo naselje, pa je treba začeti že pri mladih. Prvi sadovi tovrstne vzgoje se že kažejo in nedvomno je k njim precej prispevala tudi vsakoletna razstava v šoli v Cerkljah.« GRADNJA VRTCA V CERKLJAH — V programu izgradnje šol in vzgojno-varstvenih ustan°* v kranjski občini je tudi izgradnja vrtca v Cerkljah. Vrtec že gradijo ob šoli in dela hitro n predujejo. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Letovanje na Raku poletni hišici in s prehrano* Boru 60 dinarjev. Otroci sedmih let imajo 10 dinaH-popusta. Pred 15. junijem po 15. septembru pa s°} ' šča za 10 dinarjem cenejša g je treba odšteti za dan 50 df Občinski sindikalni svet Škofja Loka in Lesna industrija Jelovica škofja Loka sta na Otoku Rabu vzela v najem počitniško hišico z 22 ležišči. V njej naj bi preživljali dopust delavci škofjeloških podjetij. Hiša ima sedem tropostclj-nih sob, ena pa je enopostelj-na. Vse imajo tekočo vodo in udobno opremo. Sanitarije so skupne v vsakem nadstropju. Obala je od hiše oddaljena le nekaj metrov in je pe- ščena. Globina morja raste enakomerno in počasi, zato se tudi otroci in neplavalci lahko brez skrbi kopajo. Pred hišo je tudi volik senčnat vrt. Člani delovnih kolektivov, ki se bodo odločili za letovanje na Rabu, sc bodo lahko hranili v dobrih 100 metrov oddaljeni restavraciji hotela Bor, last počitniške skupnosti Alpe Adria. Cene so zmerne. Dnevna oskrba velja s prenočiščem v sp'ci<5; sVei narjev. Prijave za letbvarj« ma občinski sindikalni Škofja Loka. Izmene so ^ setdnevne in se menjajo II. i;n 21. v mesecu. Po P°' t bi občinski sindikalni priskrbi tudi prevoz. L. *■ ANTON MARTINJAK, mizar lz Velesovega: »Cerklje in okoliške vasi so se v zadnjih letih precej polepšale. Pri nas doma imamo na primer rože že vrsto let. Pravzaprav se žena ukvarja z gojitvijo cvetja že od mladih nog. Jaz sem po poklicu mizar, vendar vsak dan najdem nekaj časa za vrt in za cvetje. Z ženo tudi redno sodelujeva na razstavi. Letos razstavljava četrtič in lahko se pohvaliva, da sva lani dobila prvo nagrado za dve razstavljeni bršlinki.« ZORA II Kl Ml.II.VA, upokojenka iz Dvorij: »čeprav je v zadnjih letih ta del kranjske občine prav po zaslugi turističnega dru'tva Cerklje, ki JANEZ POR, vrtnar iz Dvorij: »Po moje smo na področju urejenosti v tem delu kranjske občine v zadnjih letih dosegli velik napredek. Kar sprehodite se malo naokrog in se prepričajte. Jaz vsako leto aranžiram razstave cvetja v Šoli in prav letos se je vabilu odzvalo precej novih gospodinj. Pa . tudi mladi kažejo vedno večje zanimanje. Res je, da nas na področju urejenosti naselij čaka Še veliko dela in vzgoje, vendar sem prepričan, da bomo čez nekaj let lahko še bolj zadovoljni.« A. Žalai NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip bled • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE^ J Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel! 77-328, int. 9