116. številka.
Ljubljana, v soboto 21. maja.
XXV. leto, 1892
■■haja T tak dan ave6«r, isimli nedelje in prainike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., ea pol leta 8 glđ., ca Četrt leta 4 gld., za jeden neaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanj« na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za»o>nan|ila plačuje se od ĆetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in up ra vn i fit v o je v Oospodskih ulicah ftt. 1*2. Upravnifttvu Daj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
»Slovanska vzajemnost in husitizem".
Ko so palili 1. 1415. tedanji klerikalci Jana Huaa na njega rojstni dan pred Kostnico na goreči gromadi — tako pripoveduje stara legenda — prisopiha v hipu, ko Je objemal plamteči ogenj njegovo telo, stara ženica z butaro suhljadi ter jo vrže pred Husa na gromado, češ, da bode tudi ona imela delež zaslug na ugonobitvi tega krivoverca, in s pobožnim prepričanjem, da je storila Bogu služeče delo, ki jej bo gotovo pomagalo v sveta nebesa. Hus pa, opazivši početje sključene starke, dejal je smehljaje: „o saneta simplicitas!" Te pravljice smo se spominjali, ko smo s potrpežljivost o svojo prečitali članek „Slovenca" zadnjo soboto pod zgoranjim naslovom, in uverjeni smo bili, če bi stopil sedaj Kostniški mučenik na ta svet in čital omenjeni članek, da bi, kakor nekdaj bogaboječi ženici, z nasmehom zaklical tudi člankarju „Slo-venčevemu" : „saneta simplicitas!" — ali pa: „vox a. . . i non attingit atria coeli!" In to po pravici ; kajti smelo trdimo, da „Slovence vi" člankarji z vso svojo klerikalno pritiklino ne bi niti vredni bili, da bi Husu, čigar ime o vsaki priliki in nepriliki zlorabijo in oskrunjajo, jermena na obuvalu odveza vali. Če bi danes ustal Hus iz groba, z grozo in svetim srdom navdajal bi njegovo čisto srce pogled na dejanja in nehanja teh kranjskih klerikalcev, kakor ga je navdajala sveta jeza nekdaj, opazujo-čega početje svojih vrstnikov in tovarišev po poklicu.
Iz celega članka nSIov. vzajemnost in husitizem" videti je, da je njegov stvoritelj vnet učenec in vesten posnemovalec nemško-židovskih časnikarjev, kar se tiče zlobnega podtikanja in podle strasti, poniževati in grditi najslavnejše može češko-slovanske in češki narod sam. Kdor na tak način piše o slavnih prednikih češkega naroda (Husu, Ko-menskem itd.), katerih spomin časti vsak Čeh i v najbornejši gorski koči zemlje češke, kdor napada in grdi njegove zastopnike, katere si je izvolil malone jednoglasno svojimi voditelji, na tak način, kakor dela to dan za dnevom slovenski klerikalno-konservativni dnevnik, neprijatelj je slovanskim bratom ob Veltavi in Labi, in z vsem pravom smo se mu v obraz reči, da nima v sebi ni trohice slo-vanskobratskega čuta, nego da je njegovo srce zares v brezdomo v i nsko".
Potem pa še hočejo ti licemerci dajati nam Slovencem pouk o slovanski solidarnosti ! Zares, presmešno je, če govori BSlovenec" o slovanski vzajemnosti, zajedno pa grdi in se z vsemi sredstvi bojuje proti nezavisnim, t. j. mladočeškim poslancem, jedino po volji in prepričanji izvoljenim zastopnikom bratskega naroda češkega, ter dela s tem med Čehi in Slovenci razkol, o katerem ob jednem sam trdi, da je najhujše zlo na telesu slo-vanstva in da je največji sovražnik Slovanov, kdor ta razkol pospešuje. Zapomni naj si, kdor piše o Husu in husitizmu na tak način, kakor „Slovencev" člankar, si nikdar ne bode pridobil simpatij češkega naroda, izimši del fevdalnega plemstva in popolnoma neznatno in neuplivno število klerikalcev, kateri se ve nimajo smisla in čuta za narodnost češko. Videli smo častitljivega starčka, češkega seljaka, ki je s ponosom in naudušenostjo pokazal na Husovo sliko, visečo v njegovi hiši, rekši: „To je naš narodni mučenik Jan Hus, največji Slovan, ki prosi v raji blagoslova za svoj češki rod in svojo češko zemljo!"
Nikakor nečemo proslavljati Husa kot „kri-voverca", naj se sodi o njem kot cerkvenem reformatorji kakor že hoče, nego častimo ga in časte ga vsi verni Čehi osobito zarad; i "ngovih neven-Ijivih zaslug za češko literaturo, za probujenje češkega naroda v 15. stoletji, spoštujemo ga kot uzor slovanskega rodoljuba, kot bojevnika za svobodo in napredek, kot moža jeklenega značaja in neomah-Ijivega prepričanja. Zal, da poznamo pri nas le Husa-krivoverca, a ne Husa-čeha in ne kot jednega najslavnejših slovanskih prvoboriteljev in dobrotnikov.
To je sicer umljivo; kajti poznamo Husa le iz nemških virov, večinoma le iz nemških, glede vsega, kar je slovansko, jako nedostatnih in očitno pristranskih učnih knjig, kakor zajema tudi „Slo-venčev" člankar in žalibog večina Slovencev svoje znanje o čeških razmerah in o češki zgodovini le iz nemškega časopisja in nemških knjig. „Nechvalno nam v Nemcech iskat9 pravdu", bere se že v Ze-lenogorskem rokopisu. Svetovali bi torej pisatelju imenovanega članka, naj so pouči o Husu in busi-ti/mu na pr. v zgodovini prof. Tomka, ki je poleg Palackega prvi strokovnjak avstrijske in osobito zgodovine češkega  naroda in o katerem  niti naj-
bližnji „Slovenčevi" privrženci ne bodo trdili, da ga prešinja duh „husitizma", ker je, kakor znano, prof. Tomek veren pristaš Staročehom, zaveznikom naših klerikalnih konservativcev; svetovali bi dotičnomu člankarju, naj malo pogleda druge brez-brojne spise o Husu, njegovem delovanji, njegovi dobi in husitizmu, katerih je v Češkem jeziku cela literatura, potem bo morda prihodnjič, dasi je „a priori" zagrizen sovražnik imena Husovega in „novodobnih Husitov", venderle na podlogi zgodovinskih fakt z večjo resnostjo in bolj pametno skoval članek o slovanski vzajemnosti in husitizmu.
Na „Slovenčevega" člankarja premodri izrek, katerega je izumil s svojo zgodovinsko učenostjo, da bi namreč „še danes bi bil Berolin del češke države, da ni prišel nesrečni Hus in ž njim husitizem", odgovarjamo lahko po njegovi logiki: Se danes ne bilo bi Husa in husitizma, da niso vzbudili slabi socijalni odnošaji na Češkem in osobito neznosne razmere na telesu rimsko-nemške birar-hije (glede katere je bilo obče mnenje, da je je reibrmovati „in capite et membris") in da ga ni izzvala skrajna razuzdanost njenih pojedinih udov ; in še danes bi torej moral biti Berolin del češke države — po logiki »Slovenčevega" sotrudnika — seveda če ne bi bil brezznačajnež in slepi privrženec teiste rimsko-nemško hirarhije, kralj Sigismund, prodal Hohenzollerjem Brandenburškega, ki j" temelj poznejšnji pruski državi. „Po husitskih bojih je izgubila češka država polovico svoje posesti in ves odločilen vjdiv . . .", trdi dalje „Slovenčev" zgodovinar. Da to ni resnica, ve vsak gimnazijec, ki se je že učil zgodovine avstrijske države. Strokovnjaki ČVške povestnice uče, da je bila doba husitska poleg časov za Pfemvsla Otakarja II. in Karla IV. najslavnejša doba češke preteklosti, doba češkega junaštva, češko bojne slave, ko se je postavil kot jeden mož ves primeroma maloštevilen narod v nejednaki boj, a boj pravični za svoje narodne svetinje proti brezštevilnim „križarskim" vojskam, ki so napadale in oblegale od vseh stranij češke dežele in ki so imele na razpolaganje ogromne nemške in ogersko vojne čete in divje drnhali pustolovcev, kateri so se priklatili, da pobijejo češke krivoverce, iz vseh delov krščanskega svetil. Nepristranski zgodovinarji uče, da husitizem nikakor ni bil največje
LISTEK.
Moj prvi uvodni članek.
(Spomin iz mladih let. Spisal —r.)
Ležal je pred menoj v svoji krasoti moj prvorojenec — moj prvi uvodni članek. Koliko napora, koliko debelih znojnih kapelj si me stalo, ti moje prvo duševno dete, a tudi s kakim ponosom te zre sedaj moje oko. Take čute moreta imeti samo že mtada roditelja ob zibeli svojega željno pričakovanega prvenca ....
Bilo je to tam nekje na Blovenskem jugu in zadnje leto sem hlače trgal po klopeh latinskih šol, ko sem užival tisto čisto veselje. Zaradi tega pa je ob sebi umevno, da je moj članek imel naslov: »Slovan gre na dan", za konec pa naudušeni vzklik: »Naprej moj rod, naprej zastava Slave!" In po sredi so bili upleteni domorodni vzdihi Preširnovi, Jenkovi, Stritarjevi itd., prav tako, kakor so upletene v zeleni venec duhteče rože. Število teh citatov pa je bilo legijon. Oj, kako si bil lep, kako kraianl   lo veoder — tudi teb« je morila mrzla
slana človeškega nerazuma .... Ves moj žolč, ki se mi je bil nabral za mojega profesorja nemščine, ulil sem v ta članek. Tist mož namreč je pravo za pravo prouzroči mojo kratko žurnalističao slavo b tem, da mi je ocenil prosto domačo nalogo s trpko pripomujo: „Das Z.'ug gehiirt hochstens in ein panslavistisches VVinkelbliittchen, nicbt aber in eine ernste Schularbeit." Pripomnil je to, ker sem bil strogo na slovanski podlagi osvetlil prislovico: „historia vitae magistra".
Tedaj pa mi je šinila v glavo iskra spoznanja! Tri dni in tri noči prestvarjal sem v glavi šolsko nalogo v uvodni članek in sedaj ležal je pred menoj divni sad hudega truda, ležal je pred menoj črno na belem. In kakor mladi devi, ko odpošilja prva zaljubljena pisma, tako mi je bflo srce, ko sem zavijal v kuvert svoj članek ter ga odpravljal z anonimnim pismom uredništvu slovenskega tednika, izhajajočega v tistem kraji. Saj je to morebiti slovo za vselej, saj te morebiti ne bode več gledalo moje očetovsko oko! „Le pojdi torej, duša draga, če se ti tako mudi , . . ."
Tiste dni, do izida prihodnje številke lista,
pa nem se izogibal bližine uredništva in rajši sem napravil, bodeč v šolo, velik ovinek. Prav tako izogibal Hfin se kavarne, v katero je prihajal urednik in sodnik mojega prvorojenca. Bal sem se, da bi na obrazu ne čital očetovstva in da bi se mi potem očitno Kiiiijal. Tega bi jaz ne bil prenašal!
Tako napoči osodepolni dan in osodepolna ura. — Poleg moje sobice bilo je stanovanje slovenskega uradnika, ki je bil nu ročni k lista. To mi je bilo znano in že večkrat sem bil opazil tudi, kako je raznašalec kar na kljuko vrat obesil list, da mu ni bilo treba zvoniti in čakati. To je bil moj up tisti dan. Pri oknu slone nestrpno čakam, da se prikaže na ulici raznašalec z listom, ki naj bi zglasil svetu slavo novega politika, ali pa ... . In ko zaere moje oko raznašalca, ki potem izgine v našo hišo, tedaj planem bliskoma k vratom ter, z očesom pri klju-čaloici, Čakam. Raznašalec prisopiha po stopnicah, (Čudno, a s prav navadnim obrazom!) obesi list na kljuko in odide. Tedaj pa sem odprl na tiho vrata in se kakor tat po prstih plazil po hodniku. S tresočo roko zgrabim list in — o nepopisno veselje — na čelu lista Čital sem naslov mojemu  članku:
zlo za češki narod, nego naopak: Hus in husitizem bil je velekoristen za razvoj Češke narodnosti in za okrepljenje individuvalnosti češko-slovanskega naroda v 15. stoletji. Husitizem je bil, ki je vzbudil narodno samozavest v češkem narodu, — ta husitizem iztrebil je popolnoma iz takrat že močno po-nemčenih čeških mest ves nemški živelj !
In to je tudi najslavnejši uzrok, da so se češka mesta v dobi narodnega preporoda koncem minulega in v teku tega stoletja tako hitro iznebila nemškega vpliva, dočim so moravska mesta, ki so primeroma bolj oddaljena nemškemu vplivu, dandanes vzlic trem četrtinkam moravskih cehov proti jedni četrtinki Nemcev popolnoma v nemških rokah. Največjega pomena pa je Hus in husitizem za razvoj češke književnosti v 15. in IG. stoletji, ki je s Husom, kateri je bil sam znamenit, bistroumen in jako plodovit književnik, nastopila novo sijajno dobo, katera je zopet zatemnela po bitki na Beli gori. Kakšno veljavo je imela češčina v husitskem času in po husitskih bojih, namreč v 15. in 16. stoletji, videti je tudi iz tega, da je bil v češkem kraljestvu po vseh uradih uradni jezik jedino in izključno le češki in da je šele po nesrečni bitki Belogorski 1G20. 1. dal jednakopravnost in celo prednost nemščini v deželah krone češke — ne Hus in husitizem, nego v jezuvitskih šolah izgojeni Habsbnržan Ferdinand, ki je s svojimi pomagači s krvavo silo zatiral češki narod.
Narod češki, ki je v prvi vrsti kompetentan soditi o svojih prednikih, dobro ve, da „husitizera" ni škodoval in ne škoduje njegovim koristim, kakor trdi „Slovenčev" člankar; zato pa tudi spoštuje in proslavlja s hvaležnostjo stare Husite in časti z zaupanjem „novodobne llusite", izvolivši jih svojimi zastopniki v sedanjem boji proti nemškim navalom. Lep dokaz za to vidimo na tem, da je na žaljive besede mladega princa Schvvarzenberga glede Husa in Husitov o priliki znane debate pred tremi leti v češkem deželnem zboru ves narod odločno protestoval s tem, da je v nekolikih mesecih s pro stovoljnimi doneski od krajcarja do krajcarja nabral svoto nad 100.000 gld. za Husov spomenik, katera svota je sedaj gotovo že narasla nad 200.000 gld. ; in v kratkem stal bode v sredini prestolnice kraljestva češkega veličasten spomenik, dostojen slavi in zaslugam velikega Čeha, miljenca naroda češkega, Jana Husa. V drugi vrsti pa je počastil „Novo-husite" s tem, da si je iz njih vrst izbral zagovornike in zaščitnike svojih pravic. In prav zategadelj, ker ve češki narod prav ceniti svoje prednike po njih zaslugah in ker si zna izbirati svoje može po njih zmožnosti in pravem mišljenji, dospel je vzlic brezmernim sovražnim zaprekam na ono stopnjo, da se lahko prišteva med najizobraženejše in zavednejše narode evropske.
Husitizem ni bil samo verskega, nego zajedno soeijalnega in narodnostnega značaja. In v tem poslednjem smislu bile so težnje husitizma težnje za svobodo, napredek in narodnost češko. S tega stališča ga torej nikakor ne smemo obsojati Slovani, tudi ne katoliški Slovani, Husitizma v tem pravem smislu nam se nikakor ni treba sramovati, ampak moramo si želeti, da bi s svojo oživljajočo močjo prešinil vse ude slovanstva. Tudi narod naš slovenski bil bi srečen, če bi navdajal njega, osobito pa njegove voditelje oni duh h u -sitski, ki je preši n jal velikega Čeha,
„Slovan gre na dan!" To mi je bilo dovolj ! Nazaj v svojo sobico odskočim, vržem se na zofi, da pomirim svojega srca preburne, radostne udarce. Sprejeto, tiskano moje duševno dete, — o hvala ti brezkončna, blagi mož, tam na uredniškem stolu, tam ob sinji Adrijil
Stopil sem na ulico in kako ponosno sem korakal ! Srečam znanega italijanskega odvetnika, znanega najdubovitejšega člankarja prvega italijanskega dnevnika, a danes mi prav nič ne impouuje ta mož. Kaj pa, ali je bil več nego moj tovariš! Le čakaj, mislil sem si nekako pomilovaje, jutri ti bo hudo preglavico delal moj članek. Skoraj bi ga bil pozdravil, diplomatično smehljaje se, „Servus kolega". Stopim pa v znano kavarno ter sedem k mizi, pri kateri je neki gospod čital moj list, moj članek. Sedaj pa mi je zopet jelo utripati srce in od strani sem opaževal čitatelja. Prav nič se bi takrat ne bil čudil, ako bi bil moj sosed prečitavši članek vzkliknil: »Velikansko, senzacijonalno!" A čudno, nič takega ni izrekel mož, ampak mirno jo odložil list ter zahteval od natakarja drugih noviu. čudno. Ko menda ni politik.
JanaHusa, namreč duh čistega rodo-Ijubja, vzorne nravnosti, resnosti in delavnosti, trdne volje in vstra j-n o s t i , n e o m a h I j i v o s t i in neustrašno s t i tudi tedaj, če treba — umreti za  svoje prepričanje!
Zaterite narodu češkemu spomin na slavno njegovo preteklost, na mogočne kralje češke, iztrgajte mu iz srca Husa, Žižko, češko narodnega kralja Jurija Pod«'brada , pokrijte njegovo državno pravo s temo pozabljenosti — in vzeli ste mu najdražje svetinje, njegov ponos, njegovo samozavest, uničili ste mu vir one navdušenosti in požrtvovalnosti, ki ga diči in ki mu je neobhodno potrebna v neprestanem trdem boji proti mogočnim in brez-ozirnim sovražnikom I
Naj se torej nikari ne misli, da je impozanten odpor češkega naroda proti punktacijam, Nemcem in njim prijazni vladi posledica momentannih Gre-grovih agitacij, kakor se prav smešno trdi po nemških in tudi klerikalnih slovenskih listih ; nego ta opozicija izvira iz politične izobraženosti in razsodnosti, iz narodne samozavesti vseh slojev češkega naroda in iz zgoraj označenega blagonosnega „husitizma", ki je globoko vkoreninjen v srci vsakega Čeha, — kakor bi bilo tudi nespametno trditi, da je le vsled Husovih agitacij nastalo husitsko gibanje in husitski boji, kajti tudi Hus je bil le sin svojega časa in svojega roda, a on je pa prvi odločno dal duška občemu mnenju in nevolji svojega naroda. Rieger, najzaslužnejši prvoboritelj češki sedanje dobe, ki je osivel v narodnem boji za svoje in svojega naroda idejale, ni padel zategadelj, ker češki narod ne zna ceniti njegovih zaslug, ni padel vsled „strastnega ruvanja in ščuvanja" nezavisne svobodomiselne stranke, nego padel je, ker ni več zado-ščeval, kar sam v svoji skromnosti sedaj priznava, zahtevam svojega naroda in ker je jel pojemati v njem ogenj „husitizma" njegovih mladih let. Rie-grova usoda naj je poučna lekcija tudi slovenskim prvakom!
Konečno še vprašanje: odkod izvira mržnja slovenskih klerikalcev in klerikalnih, oziroma »konservativnih" naših poslancev do mladočeške delegacije in s tem posredno do češkega naroda? Mlado-češki program v glavnih točkah je znan: češko državno pravoT slovanska solidarnost in uvedenje svobodnili institucij (volilni red, svoboda tiska itd.). Je I i pa vresničenje tega programa nevarno cerkvi in veri, za kateri v prvi vrsti, kakor se vedno naglasa, stoje naši klerikalci? Najvestnejši rimski katolik mora, če je odkritosrčen, reči, da ne. Ali glavni vzrok tej mržnji tiči v tem, da morajo klerikalci s pobitim srcem gledati dovršeno dejstvo, da je v lepi bogati deželi češki klerikalcem že davno odklenkalo, da se vedno bolj širi v Čehih svobodomiselnost in naprednjaštvo, in da je blagodejni vetrič „husitizma" popihal tudi že skoraj zadnje ostanka pretiranega konservatizma, pod katerega krili se klerikalizem skriva in navadno prav dobro prospava. Zavedni češki narod klerikalizma ne mara, a prav zategadelj ne marajo klerikalci češkega naroda! To je ključ za rešitev zagonetke, zakaj bi tudi slovenski, zlasti kranjski klerikalci češke „Novohusite" in njih slovenske prijatelje najraje sežgali na gro-madi, kakor so sežgali njih nekdanji somišljeniki velikega Slovana, Jana Husa.
Tedaj pa se prikaže mej vratini dobro mi znana oseba urednikova. K moji mizi pristopi in sede. Jaz pa sem na videz malomaren, v resnici pa ves razburjen vzel v roko njegov list, misleč in čakajoč, da me bo urednik sedaj in sedaj opozoril na moj članek. In tedaj bi mu bil vse ravkril. A nič tega ni bilo in nekako čmerno se je držal moj urednik, katerega sem takrat imel za najblažjega moža na svetu. Zdaj ga pa ogovori moj sosed ter ga vpraša: Zakaj ste pa danes tako pusti ? Urednik pa je takoj spregovoril tako-le: „Kaj bi ne bil ! Niti za 24 ur človek ne sme od doma, že je vbo narobe. Predsinoči šel sem po poslih v M. in tedaj je moj pomagač izpustil v list to-le — lično in otročjo zmes brez nog in glave. Menda je Še prečita! ni. Skandal." In jezno je udaril po listo, po mojem članku!
Tedaj pa je meni bilo tako, kakor me bi bil z mrzlo roko prijel za srce. Tiho vstanem in odidem, šiloma zadržuje solze izgubljenega upa in uničene slave. — Potem pa dolgo časa nisem več pisaril uvodnih člankov.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 20. majnika. Mladočeški listi molčali so doslej trdovratno o vladnih predlogah zastran preosnovt valute. To ni delalo preglavice samo Staročehom, nego uploh vsem parlamentarnim strankam, zlasti pa vladi. Mladočeški klub izvolil je bil poseben odsek, kateremu je bilo naloga pretresati vladne predloge in o njih poročati klubu. To se je zgodilo včeraj. Za odsek poročal je posl. Kai zl, potem pa se je unela o tej reci daljša debata, katere so se udeležili poslanci Brzorad, Dvk, Eim, Kaftan, Kramar, Krumb-holz, Masarvk, Sokol in Telky. Razprava ni bila samo stvarna, govorniki uvaževali so tudi vse po-litiške okolščine „pro" in „contra" ter končno ukrenili, da je danes nadaljevati razpravo. Za vladno predloge se ni ne jeden glas dvignil, in gotovo je, da se bode klub iz gospodarskih in političnih razlogov izrekel zoper regulacijo, kakerfino namerava vlada. —
Razen mladočeftkega kluba bile so razprave o regulaciji valute tudi v klubu konservativcev, v klubu nemške levice in poljskem klubu. Na Bejo konservativnega kluba prišel je finančni minister dr. Steinbach s poljedelskim ministrom grofom F a 1 k e n h a y no m, da poda članom tega kluba nekatera pojasnila. Ministra pozdravil je grof Ho h en wa rt imenom klubovnib Članov in gostov, katere je bil klub na to sejo povabil, in mej katerimi so bili moravski poslanci češki Meznik, Začele, Hoch in Rozkošny in poslanci takozvane srednje stranke, kateri ne pripadajo nikakemu klubu. Na to je govoril dr. Steinbach celo uro, ker mu je bila predložena dolga vrsta vprašanj, tičočih se regulacije valute. Naglašal je posebno, da nam je potrebna zlata valuta, ker bi sicer Amerika mogla v kratkem uničiti vrednost, sedanjega našega srebernega denarja, in dokazoval, da je takoimeno-vani bimetalisen povse nemogoč v sedanjih razmerah. Sploh pa je finančni minister samo varijiral to, kar je bil že prej poročal v poljskem klubu. Nekateri poslanci, poimeuoma Dipauli, Leonhardi in Morsev vpraševali so ministra, kakšne posledice bi imela nova valuta na trgovino in obrtnost sploh, sosebno pa na kmetijstvo. Minister je na to odgovoril v popolno zadoščenje vprašajočih poslancev. O tej izjavi izdala s i bode danes zvečer uradno poročilo. Po končani debati vprašali so nekateri člani, ali misli minister ros zadržati zlato kot vojni zaklad za vsak slučaj. Na to je dr. Steinbach odgovoril, da bi svota, za katero gre, namreč 120 milijonov, kot vojni zaklad nikakor ne zadostovala, kvečjemu sa mobilizacijo. —
Poljski klub nadaljeval je razpravo o valutnih predlogah. Posl. Wielowiejaki se je izrekel, da so valutne predloge prazne obljube in samo denarna žrtev za katero pa je glasovati iz politiških razlogov. Govornik izrekel je po dolgem razlaganji željo, da se skliče mejnarodna konferencija zaradi dvojne vrednote. Posl. Rutovski pravi, da so nazori o samo zlati vrednosti različni, a on se poteza zanj. Kozlovvski upiral |se je nekaterim v prejšnji seji izrečenim pomislekom bivšega finančnega minisra Dunajevv-skega. Nadaljevanje razprave se je preložilo na danea.
Dne 18. t. m. priredila sta poljski in konservativni klub vkupen banket. Navzočnih je bilo 65 poslancev, od ministrov pa grof Taaffe, grofFalken-hajri, Pražak, Bacquehem in Gautsch ter še nekateri člani gospodske zbornice.
Važen ukrep hrvatske neodvisne narodne stranke.
V Ljnbljaui 20. maja. Na povabilo kluba neodvisne narodne stranke, zbralo se je v četrtek v Zagrebu okoli 100 uajodlič-nejših pristašev in zaupnih mož iz vseh krajev Hrvatske in Slavonije z namenom, da se posvetujejo o političnem položaji v trojedini kraljevini sploh, sosebno pa o bodočih volitvah v deželni zbor. Shodu je predsedoval opat in kanonik dr. Fran Rački. Pojedini govorniki popisovali so z živimi boja mi sedanje razmere v deželi, navedli dolgo vrsto kričečih krivic in nasilstev, s katerimi si hoče vlada zagotoviti večino v deželnem zboru in nasve-tovali, naj se neodvisna narodna stranka dežel nozborskib volitev sploh ne udeleži. Ta predlog je obveljal in včerajšnji „Obzor*1 prinesel je na čelu lista od muogih, pri shodu
■V Dalje v prilogi. "VI
Priloga »»Slovenskemu Narodu"
St 116Tdn6 21. majaT 18927
navzočnih zaupnih mož neodvisne narodne stranke podpisan oklic na narod, v katerem utemeljuje stranku svoj ukrep. Ta oklic na narod je karakterističen za hrvatske razmere. Neodvisna narodna stranka nikakor ne misli odstupiti popolnoma s po-zorišča, umakne se le začasno, ker v sedanjih razmerah, ko je svoboda volitev postala povsem iluzorna, ni nade, da bi prišli v deželni zbor tisti možje, katerim res zaupa narod. Vrh tega je tudi parlamentarna praksa jako neparlamentarna, vladni politički sistem pa krivičen, s plaščem ustavnosti zaodet absolutizem, da nikakor ne gre udeležiti se volitev, pri katerih bi morda z veliko silo in še večjo nevarnostjo prišli v sabor nekateri poslanci, ki bi bili la stafaža in igrača vlade in njenih privržencev. Neodvisna narodna stranka naglasa koncem svojega oklica svoje tradicije in poudarjajoč, da drži in bode vedno visoko držala zastavo hrvatske misli in hrvatskega državnega prava, izreka upanje, da bode preživela tudi to doho, kakor je preživela že hujše držeč se reka hrvatskega škofa: „Vae za vero in za domovino". Stranka prava, vesela tega ukrepa pozivlje pristaše neodvisne narodne stranke, naj se pridružijo njej v vkupno delovanje.
V Izubijani, 21. maja.
Ko je g. Klun čital v „Slovenci" bvoj zagovor, v katerem odklanja z indignacijo — naj porabimo še enkrat to besedo, čeprav je postala zelo vulgarna, saj se indignira že g. Ilegali — očitanje, da si je pridobil kako zaBlugu zato, da je bil posl. Spinčič odpuščen iz državne službe, mislil si je gotovo: sapo zaprli! Isterskih narodnjakov pa ni prepričala niti ta slovesna izjava, kakor ni mogla prepričati nas, in še vedno sodijo, da se je g. Klun sicer opiral prav spretno, da se pa ni opral, in zato so v zadnji številki .Naše Sloge" z dne 19. t. m. priobčili nastopno .očitovanje":
„ Mnogočastnomu gospodinu K. K 1 u n u, državnom zastupniku iz Kranjske i voditelju kranjskih zastupnika izjavljuju ovim narodnjaci Istre, svećenici in svjetovnjaci, svoje zadovoljstvo, što je mno-gočastni svojom izjavom u .Slovencu* pokazao svoje prste u stvari našega g. Spinčića; a g. Spin-čiču izjavljujemo tim našu zahvalnost, što nije htio da bude on krivac djelovanja nesretnoga Hohen-vvartova kluba. Narodnjaci istarski."
Obžalujemo g. Kluna, da' ga je zadela bridka ta pusica, a sodeč po mnogih drugih podobnih slučajih smo prepričani, da mu tudi ta dokaz iskrenih simpatij in velikega zaupanja isterskih narodnjakov ne bode motil spanja in drugih užitkov. Radovedni pa smo, kakšen utis bode napravila ta izjava na kranjske poslance, zlasti zato, ker se v njej imenuje g. Klun .voditelj kranjskih zastupnika". Mislimo, da se bodo nekateri venderle malo — ženirali!
Politični razgled.
No i ran J e dmlo.
V Ljubljani, 21. maja. JPrott regulaciji valute. Dne 19. t. m. vršil se je na Dunaji velikanski ljudski shod, katerega so priredili Dunajski proti* semitje, da protestujejo proti regulaciji valute, kakor jo namerava vlada. Dotični poziv podpisali so, kakor smo že svoječasno javili tudi nekateri jugoslovanski poslanci in sicer dr. Gregorec, dr. Laginja, Spinčič, fiiankini, Peric in Dapar. Na shod došlo je na tisoče in tisoče volilcev, mej katerimi je bilo mnogo državnih in deželnih poslancev ter mestnih in občinskih odbornikov, a na tisoče obiskovalcev niti prostora ui dobilo v velikanski dvorani. O regulaci|i valute govoril je državni poslanec dr. Lueger. Govoril je popularno a jedro-"ito in prepričevalno, razdelivši težko materijo v čvetero vprašanj: Zakaj se nam hoče usiliti zlata vrednota ? Kdo jo hoče ? Kdo bode imel od nove vrednote dobiček in kdo izgubo? Zakaj? Premembo valute hoče Ogeraka, katera bi se od Avstrije rada še bolj ločila, kakor je že. Dobiček imeli bodo židje, izgubo pa delavci, kmetovalci in meščanje. Govornik je te svoje trditve prav dobro podkrepil in obširni svoj govor končal z izjavo: Mi Avstrijci nočemo bili niti podložni hlapci Ogerske, niti sužnji .zlatega teleta" — Za Luegerjem govoril je kuez Liechten-stein tudi prav dobro. Zborovalci vsprejeli so nato primerno resolucijo, s katero protestujejo proti nameravani regulaciji valute iz aocijaloo-politiških in narodnogospodarskih razlogov. Pritrjevalnih izjav od občinskih odborov in druzib korporacij je došlo več kakor 10000. —
Vitanje države«
Mammere na Srbskem, Regent Jovan Ristić je popolnoma osamljen. Zadnji pristali njegovi v narodni zbornici, kateri
so doslej iz svojega Žepa dajali glasilu stranke »Srpski Nezavisnosti" za obstanek potrebno podporo, odrekli so vsakeršne dajatve, list je ponehal izhajati, podporniki njegovi pa so prestopili v sicer liberalni toda Risticu skrajno nasprotni tabor Avakumovi-ćev. To je očitna posledica Risticevega ravnanja zoper kraljico Natalijo. Ristić išče pomoči pri takozvanih vladn.b radikalcih, katere vodi ministerski predsednik Pasu:, a dobil je bode le težko, na vsak način pa jo bode užival le toliko časa, dokler ostane še prvi regent, zakaj radikalci mkakor niso voljni biti njemu poslušui, ampak ga nočejo le izkoristiti, dokler ima kaj moči in veljave
Nemci j it in Italija.
Glasilo nemškega kancelarja, „Nordd. Allg. Zeitung" navduševalo se je te dni za italijansko vojsko, Češ, kolikor je večja, toliko bolj je zagotovljen mir. Italijanski listi niso tega člaka nič kaj veseli. Sodijo, da je hotela nemška vlada na ta način zaprečiti eventuelno znižanje italijanske vinske. Toliko bolj pa je pozornosti vzbudil članek v „Hamburger Nachrichten", kjer navadno Rismarck tolmači politične dogodbe. Sploh pa se v Italiji z začudenjem zapazi, da sili Nemčija svojo južno zaveznico v oboroževanja in sicer vedno zahtevajoč to z ozirom na trojno zvezo, katera si s tem ne pridobiva novih prijateljev.
Francoski tiskovni zakon.
Francoski anarhisti izkoristili so liberalne določbe tiskovnega zakona kaj dobro, kakor to ave-dočijo uspehi njih huJBkauja — dinamitni atentati. Mmisterski s\6t francoski je radi tega v zadnji seji na predlog pravosodnega ministra Uicharda ukrenil predložiti narodni zbornici načrt novega tiskovnega zakona, s katerim se bo določilo, da je hujskanje k tatvini po časopisih kaznovati tako, kakor hujskanje vojakov k uporu; nadalje se bode določilo, da je smeti take časopise, kateri hujskajo k tatvini, začasna kontiskovati, urednika pa deti v preiskovalni zapor.
Pruski deželni zbor. Predvčerajšnjim stavil je znani posl. Ricbter predlog, naj bo z ozirom na novo razdelitev davkov prenarede določbe o volilnem pravu in razdele volilni okraji. Minister notranjih rečij odklonil je vsakeršno prenaredho volilnega sistema in volilnih okrajev, češ, da je to proti določbam ustave, na kar je Richter svoj predlog umaknil. Ta predlog stavljen je bil itak le z namero, izve leti v tem oziru vladno mnenje ter je fruktificirati za agitacijo.
Dopisi.
Iz Spodnje ŠlAlte, 19. maja. [Izv. dop.] (V spomin Antonu Knezu) Preteklo nedeljo imela je »Šišenska Čitalnica" ob Iu10. uri na Šmarni gori za rajnega Antona Kneza zadušno sv. mašo. Ne le odbor, društveniki, sorodniki in prijatelji, nego tudi vaščanje in okoličanje prihiteli so ter napolnili proatorno cerkvico .na gori", Mariji posvečeno. Čitalnični mešani zbor pel je Godekar-jevo mašo; božjo službo pa je opravljal domači gospod župnik Štrukelj. Jedro propovedi njegove bilo je: .Pripravljeni bodimo, ker ne znamo zadnje stopinje do mejnika — življenja; ter marljivo zaie-majmo iz deroče reke „čas" blaginje in dobra dela". —
Na to premišljevanje mašnikovo operi je pozneje mej skupnim obedom pri .Koširji" pod Goro prvomestnik čitaluice g. Dre ni k bvoj govor, rekoč: da je Tone Kuez nevtrudljivo marljLu zajemal iz deroče reke „čas" dobrih del in jih razdelil. Ko pa je želel globokeje plavajočo srečo za se vloviti, prehitela ga je nesreča ter vtojiila v morji večnosti. Čitalnici zapustil je mnogo dobrih del; zato hoče ohrauiti častni spomin svojemu ustanovitelju in dobrotniku hvaležna Šišenska čitalnica. Gospa .Ančnikova" počastila je čitalnico popoludne pri .Malenšeku", ter se zahvalila za dokaze ljubavi in sočutja, ki tolažljivo vplivajo na njo.
Iz lladovl|lee, dno 20. maja. [Izv. dop.J (Maj ni ko v izlet.) O, ti dobri Kamnik! Že zadnji torek so te pohodili mnogobrojni razredi nižjega gimnazija in v sredo 18. t. m. dobil si zopet gostov — dijakov višjega gimnazija Ljubljanskega. Da, zelo si se povzdignil v zadnjem času mej drugimi mesti naše Gorenjske. Vse, vse hiti v tvoje naročje. Toda tudi k nam v tiho Radovljico prišli ko fe radovat cvetoče vesue Ljubljanski še-stošolci. Z velikim veseljem smo gledali nadobudno, slovenski govorečo mladino. Šli so dijaki — prišli so od Podnarta črez Kamnogorico — v znano gostilno g. Hirsmmana, da se počijejo in okrepčajo. Po končanem obedu napil je g. M. g. profesorju Lederhas-u zahvaljujoč se mu v imenu vseh učencev za prijaznost, kojo jim je ta dan izkazal, prev-zemši skrb vseh dijakov na-se. Živio-klici zadušili so žvenket kozarcev. Gosp. profesor se je v jako laskavem odgovoru zahvalil napi t niči, trdeč,
da mu je skrbeti za mladino vedno največje veselje iu da ga jako vzradosti, Če vidi, da ima mladina zaupanje do njega. Bil je res lep dan za našo mladino. Vrli, neutrudni pevci vrstili so se z ubranimi pesnimi, okolu četrte ure pa so šli v Lesce, odkoder so se pa kmalu vrnili, kajti trebalo je iti na kolodvor. Niti mesta našega — ne rečem s tem, da je jako znamenito, ali veliko — niso si mogli popolnoma ogledati. Na kolodvor prispelo je od vseh strani več drugih dijakov pod vodstvom g, profesorjev, ki so pa morali z listi v rokah čakati na cesti vlaka. No dolgo ravno niso čakali. Vlak je pripihal. Ali sedaj druga zapreka! Primanjkovalo je prostora. Dejalo se je: .V Lescah ali v Podnartu je na razpolaganje vozov!" Torej drugje je voz dovolj! Le na Radovljiški postaji mora se občinstvo zadovoljiti, da dobi vsaj toliko prostora, da more stati. Železnica naj bi skrbela, da je na vsaki postaji — torej tudi pri nas — za potrebo pripravljenih voz, posebno v takem času, ko se ve, da se bode veliko občinstva vozilo. Če so se dijaki peljali na Gorenjsko, gotovo se peljejo i nazaj v Ljubljano še isti dan. Da majnikov izlet le jeden dan trpi, vo vsakdo. — Sicer pa se je vršilo vse v najlepšem redu, vedenje dijakov bilo je tako uzorno, da jim gotovo v imenu vseh svojih someščanov lakko zakličem: Na veselo in srečno svidenje drugo leto! —
Občni zbor   Pisateljskega podpornega društva".
V Ljubljani dne 18. maja.
Proti osmi uri zvečer zbralo se je potrebno število članov in g. predsednik dr. Vošnjak otvori zborovanje s kratkim nagovorom. Za tem prečita tajnik prof. Rutar poročilo o društvenem delovanji v preteklem društvenem letu.
Prvo pozornost obračalo je društvo nabiranju darov za Prešernov spomenik in v tem obziru doseglo je lep uspeh, ker je nabralo do današnjega dne že 730 gld. 39 kr., ki so naloženi v mestni hranilnici Ljubljanski. Dne 21. maja 1891. naznanilo je slavno delavsko pevsko društvo .Slavec", da priredi 14. junija p. I. svečanost na korist Preširnovemu spomeniku in BPis. podporno društvo" mu je zagotovilo in podalo vse možno sodelovanje. Veselica izvršila se je na Koslerjevem vrtu prav dostojno in je vrgla spominski zakladi 52 gld. 57 kr. Dalje je prejelo društvo vabilo slov. višjegimnazijcev na občedijaško veselico dne 23. avgnsta 1881. v Kamniku v korist spomeniku Frana Prešerna. Te veselice se ni utegnil udeležiti nijeden društven odbornik in tudi o njeni izvršitvi, eventuvelno o njenih denarnih uspehih društvo ni prijelo nikakega poročila. — V zvezi s Prešernovim spomenikom je tudi nova izdaja Prešernovih pesnij, kajti društvo je prejelo od vseh stranij naše domovine, posebno pa od darovateljev za spomenik mnogo pozivov, naj ono skrbi za novo, dostojno izdajo Prešernovih pesnij. Društveni odbor se je tudi o tem posvetoval in je izvedel, da je tukajšnji tiskar in založnik Bamberg kupil nekako pravico od pokojnega pesnika dedičev, da sme le on izdati Prešernove pesni (še nenatisnene menda). Poročevalec je prašal potem prof Levca, ki bode novo izdajo priredil, kaj je s to stvarjo, in zadnji seje izrazil, da izidejo Prešernove poezije do božiča letošnjega leta. Ker je torej nova izdaja v elegantni obliki in kratkem času zagotovljena, zato se odbor ui dalje pečal s tem prašanjem. — V drugi vrsti je društvo zanimalo vzidanje spominske plošče pokojnemu velezasluženemu .očetu slov. naroda" dr. Janezu Bleiweisu vitezu Trsteniškemu, na njegovi hiši .Pred škofijo" v Ljubljani, kjer je veliko let bival in tudi umrl. Pri lanskem občnem zboru dne 25. aprila so se namreč društveniki raz-govarjali, ali naj se vzida spominska plošča Urbanu Jarniku v Štebnu v Zilski dolini, ali Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih na Ščavnici, ali pa prerano umrlemu Franu Erjavcu na Poljanah v Ljubljani. Na predlog g. Ivana Hribarja, katerega je podpirala večina članov, sklenilo se je z ozirom na razstave v Pragi in Zagrebu, katerih se bodo morala narodna društva udeležiti, ter z ozirom, da je treba v tužnem Korotanu in zeleni Štajerski sijaj no nastopati; naj se za letos opusti misel na spominske plošče Jarniku in Trstenjaku, ter naj se jo vzida Erjavcu, ker bode to manj troškov prouzročilo. Odbor se je sešel potem zaporedoma v sejah dne 22 in 25. maja ter sprevidel, da se niti Erjavcu ue da plošča vzidati zaradi malo primerne
lege in zunanjosti dotične hiše, ki se bode gotovo v kratkem prezidala in olepšala. Na predlog dr. Vodnjaka sklenil je odbor vzidati ploščo dr. Janezu Bleivreisu, ki je mnogo starejši rodoljub in je tudi poprej umrl. Ob jednem se je razgovar-jalo o društvenih izletih, ne da bi se došlo do konkretnega sklepa. V odborovi seji dne 15. junija je odbor konečno sklenil vzidati spominsko ploščo dr. Bleiweisu in je predlagal natančen program drugim narodnim društvom v Ljubljani ter jih povabil, naj pošljejo svoje odposlance k skupnemu delovanju. Vsled tega sešel se je dne 24. junija pomnožen odbor, v katerem bo bila zastopana tudi društva .Čitalnica", .Sokol" in .Slavec". Določil se je dan slavnosti na 12. julija in konečno ustanovil ves program. Za slučaj slabega vremena dovolil je dne 23. junija slavni odbor Čitalnice svojo dvorano za slavnostni banket. Dne 30. junija sešel se je zadnjikrat pomnoženi odbor, konštatoval je, da so vse priprave dogotovljene in prepustil vso nadaljno skrb odboru RPis. podp. društva". Za slavnostnega govornika bil je naprošen prijatelj pokojnikov, g. deželni posl. in notar Luka S v e t e c, ki je tudi to nalogo drage volje sprejel in častno reši Ploščo izdelal je prav ukusno domač kamnosek Vinko Čamernik. SlavuoBt vršila so je v nedeljo dne 12. julija natanko po določenem programu iu kakor je bila opisana v .Slovenskem Narodu" pr. leto št. 156. Narodna društva Ljubljanska in iz bližnje okolice so napravila po mestu sprevode s zastavami (vseh vkup je bilo jedenajst, mej njimi bo je posebno odlikovala ona akad. društva .Triglava"). Pred slavljenčevo hišo, kjer se je bilo zbralo par tisoč občinstva, zapel je .Slavec" kan-tato, katero je v ta namen zložil dr. Benjamin Ipavic. Po slavnostnem govoru je isto društvo odpelo Jenkovo .Molitev" in sprevod se je vrnil čez Mesarski most in Šentpetersko predmestje v Čitalnico. Popoludne ob dveh je bil slavnostni banket za 70 oseb, pri katerem je svirala vojaška godba, zvečer pa ua čitalničnem vrtu jako dobro obiskan koncert z godbo in izbornim petjem, ki je dostojuo završeval Bleivveisovo slavnost. — Društvo je bilo povabljeno tudi k odkritju spomenika dr. Ljudevitu Gaju v Krapini dne 28. septembra pr. 1. Odbor je v svoji seji dne 2. septembra sklenil poslati svojega zastopnika v Krapino in dati mu primerno odškodnino. Kljubu temu ni mogel odbor niti mej Slovenci, niti mej Hrvati nikogar najti, ki bi bil v stanu tu nalog sprejeti in zato je moral na slavnosti dan odposlati le sledeči telegram: .Početniku zajedničkog pravopisa, stvoritelju jugoslovanske vzajemnosti, prvoboriocu združenja Slovenaca sa Hrvatima: častna uspomena i vjekovita slava!" Pis. podp. društvo se je udeležilo tudi slavnosti vzidanja s pomenske plošče slov. pesniku Blažu Potočniku, ki se je vršila dne 4. oktobra pr. 1. v Št. Vidu. Pri tej priložnosti bilo je društvo zastopano po g. predsedniku in dveh odbornikih. — V vsem drugim pa je vršil odbor svojo po pravilih predpisano dolžnost b tem, da je denarno podpiral dva slovenska pisatelja. — Konečno se spominja poročevalec tudi umrlih društvemkov, t. j. gg. Radivoja Pozni ka, dr. Frana G ros s a in Jakoba Luk man a ter dne 26. januvarja t. 1. umrlega Ivana Železni kar j a, ki aicer ni bil član društva, vender pa kot slovensk pisatelj zaslužuje, da se mu ohrani časten spomin.
Vsem pokojnikom zakliče zbor .Večnaja pamjat". (Konec prib.)
Domače stvari.
— (In zopet — Okorn!) Ni še postal nadučitelj v Radovljici, a kolikor bolj se bliža dolgotrajna ta afera svojemu koncu, kateri enkrat tudi mora priti, toliko bolj nemiren in — navdušen postaja Ljubljanski prost, g. dr. Leonard Klofutar, ki je po predlogu škofa dra. Missie član deželnega šolskega sveta. Tako na pr. je šel nekoč obdelovat najstarejega člana deželnega šolskega sveta, da mora na vsak način glasovati za učitelja Okorna, sicer bo ta madež celo v grob nesel. Častiti starosta, ki tako živo potrebuje pokoja, je, vznemirjen po tako drzni insinuvaciji, za nekaj dni) obolel. Rodbina, boječa se za svojega dragega očeta, je bila tako užaljena, da je jedna goepodičin hčera mislila osebno pritožiti se pri Škofu zoper duhovnika, ki postopa na tako ne duhovski način. To priobčujemo iz najbolj zanesljivega vira brez komentara.
— (Družbi a v. Cirila in Metoda) je došlo naslednje  oveselilno pismo:   „Pošiljam prilo-
ženih 28 gld. v gotovini in hranilno knjigo mestne hranilnice v Ljubljani za 72 gld., skupaj torej 100 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda s prošnjo, da se Litijske in Šinartinske Slovenke vpišejo kot pokroviteljice, katere bo zastopala g. Marija Zore, soproga Šmartinskega župana. Pri nabiri tega stotaka imajo največ zaslug gospe in gospice: Joaipina Bartel, Kristina in Minka Demšar, Franja Grilje, Ivana Knati č, Nežika Lenček, Ana in Roza Lušin, Egida Orožen, Joaipina Šot, Milivoja Vončina, Mdivoja Watzak in Marija Zore, ki vsak mesec vplačujejo za družbo sv. Cirila in Metoda in ho vrh tega tudi o prilike smrti g. L. Tura — brata obče spoštovane in priljubljene gospe Svetčeva —, namestu venca darovale družbi po 1 gld., skupaj 13 gld.; domorodna gospica je vsled srečnega izida neke prepirne reči darovala 5 gld.
— Z odličnim spoštovanjem! Ljudmila Rob le k". Ko radostno in hvaležno oznanjamo slovenskemu svetu ta veliki dar malega Litijsko-šmartinskega ozemlja, javljamo, da so ž njim postale ondotne č. Slovenke že v 3je pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda. Razven naše že tu zaznamovane 3je in najmlaje prokroviteljice - zastopnice pokroviteljuje namreč prva čast. gospa Tereza Svetčeva in druga gospica Ljudmila Roblekova. Slovenci in Sloveuke — če so mogle te zakaj bi ne mogli Vi in ne mogle Ve ? — Družbin podpredsednik, gosp. Svetec, je donesel iz Litije seboj k vodstveni seji 11. majnika strelca-nabiralca, ki ga je daroval naši družbi. Naš g. denarničar je z zahvalo prevzel to jako umestno darilo in je izroči Ljubljanski čitalnici. Strelcu-nabiralcu želimo v Ljubljani veliko denarnega prospeha, Litijskim domorodkinjam in domorodcem pa kličemo Slava!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani po kratki, mučni bolezni g. Zmagoslav Zebre, učiteljski pripravnik. Pokojnik, star šele 18 let, bil je v dijaških krogih sploh znana in priljubjena oseba, prijeten družabnik ter blag in miren značaj. Bil je tudi jako nadarjen, gorko srce, vneto za rod, bilo mu je za vse dobro in blago, zanimal se je vedno za literaturo vseh slovanskih narodov, ter imel poleg tega neusahljiv humor, radi katerega je bil dijakom jako drag. — Umrl je v Dobrli veai na Koroškem prost g. Franc Viconik v 72. letu svoje dobe. Bil je vedno zvest sin slovenske domovine, — V Štebnu na Koroškem pa je umrl pro-vizor g. Venceslav Vacovsk^ v 37. letu svoje dobe. Pokojnik bil je rojen v Klatovu na Češkem, navdušen in jako delaven slovanski rodoljub, vnet za blagor slovenskega ljudstva. — V Celovcu je umrla dne 17. t. m. Marija Einapieler, sestra pokojnega Andreja Einspielerja, kateremu je 48 let gospodinjila. Bila je dobroti j iva, kakor pokojni nje brat. Stara je bila 78 let. — B-jdi vsem lahka zemljica!
— (.Slavčeva"   veselica   na korist .Narodnemu domu".)   Veselica, katero priredi
— kakor smo že naznanili — najstareje naših sedanjih narodnih pevskih društev, vrli .Slavec, jutri, 22. t. m. na Koslerjevem vrtu, ima jako raznovrsten program in obeta veliko zabave. Gotovo bode naše slovensko občinstvo prav mnogobrojno zbralo se jutri okolo .Slavca". Pokazalo bode tako, da se rodoljubno pridruži trudu in zaslugam dru štva .Slavec" za Živo potrebni »Narodni dom". Želeti je jedino le, da bi vreme bilo ugodno.
— (Trgov s k a in obrtniška zbornica kranjska.) V včerajšnji seji trg. in obrt. zbornice se je sklenilo izreči se o načrtu zakona glede naprav, katere bi pospeševale porazumljenje delodajalcev in delavcev, da bi bilo Želeti, da se ustanove delavski odbori pa le fakultativno. V istem smislu odgovoriti je na vprašanja za enketo, katero je obrtni odsek poslanske zbornice sklical o načrtu omenjenega zakona. — Sklenilo se je poročati, da ni zanimanja za razstavo v Č i k a g u in če se v prihodnjih dneh ne oglasi še kaj raz-stavljalrev, bode Kranjska na tej razstavi le po jednem razstavljalcu zastopana. — Zbornica se izreče za pomnožitev semnjev v Šmartnem pri Litiji, zoper vsako zvišanje železniških t a r i f o v, in podeli ustanove naslednjim učencem c. kr. strokovne šole za lesno obrt: Frančišku Zavrlu, Frančišku Sartoriju, Jožefu Perkotu, Viktorju Černikotu, Hugonu in Izidorju Bajuku in učenki na šoli za umetno vezenje: Ant. Pire. — Zbornica potrdi račune za leto. 1891. mej temi tudi račun o penzijskem zakladu in o ustanovnem zakladu za
onemogle obrtnike. — Sklene priporočati v potrdilo z malimi premembami pravila bolniške blagajne pomočniškega zbora in razsodiškega odbora zadruge čevljarjev v Ljubljani. — Zbornica je sklenila priporočati prošnjo glede odprave krajevnih časov in njih nadomeščenje s srednjeevropskim časom za vse namene javnega in meščanskega življenja ; dalje priporočati pri ministerstvu prošnjo za uvedbo uradnega preiskavanja p o k 1 a d n i c, katere se prodajajo kot varne proti ognju. Sklenila je priporočati v državnem železniškem svetu neke premembe voznega reda na Gorenjski in Kamniški železnici in sklenila po nasvetu zborničnega člana Karola Pollaka posvetovati se o vpeljvavi popolnega posvećivanja nedelj in praznikov.
— (.Iiudeči križ*.) Ker pri včerajšnjem občnem zboru deželnega pomočnega društva „Rude-čega križa" vsled nezadostne udeležitve ni bilo moči sklepati, prelolilo se je zborovanje na ponedeljek 23. t m. Ta dau sklepalo se bode ne glede na število udov.
— (Nova deželna bolnica kranjska) se začne graditi Še to poletje. Za novo stavbišče, ki obsega 12 oral, pogodil se je deželni odbor s knezoškofijakim konzistorijem. Nova bolnica se bode torej gradila za Št. Petersko cerkvijo in bode na vsak način novo stavbišče v marsikaterem oziru bolj primerno, nego bi bilo ono pri Bežeragradu. V prvi vrsti ne bode velikih troškov za napravo kanala in bode bližnja tekoča voda za napravo kopališča ugodna.
— (Čitalnica Ljubljanska.) V sredo dopoludne ob 10. uri bode razprodaja čitalniškega inventara — kolikor se ga ne bode rabilo v novih proatorih — v prejšnjem starem lokalu čitalničnem.
— (Več bicikliatov slovenskih iz Celja) pripelje se jutri dopoludne v Ljubljano, ako bode lepo vreme. Dobro došli!
— (Promenadni koncert.) V.Ljubljani svira jutri ob polu 12. uri dopoludne vojaška godba v .Zvezdi".
— (Glas iz občinstva.) Kaznjenci na Ljubljanskem Žabjaku pero še dandanes kakor v prejšnjih časih svoje perilo v Ljubljanici in sicer blizu svojega prebivališča pred Prulami Izprana nesnaga teče po Ljubljanici skozi vse mesto, in to gotovo ne pospešuje asanacije. Želeti bi torej bilo, da bi kaznjenci prali svoje perilo kje drugje, n. pr. v Gruberjevem kanalu. Ljubljančanje dajo svoje perilo na deželo prati sami pa morajo dubati nesnago iz Žabjaka; vrh tega poškodujejo kaznjenci tudi lepo urejeno obrežje na tem mestu. Prosimo torej slavno vodstvo kaznilnice, naj odpravi ta, zlasti prebivalcem Žabjaške okolice kaj neprijetni nedoatatek.
— (Šišenska Čitalnica) priredi pri Ko-slerji dne 3. julija običajno veselico.
— (Gadje leto.) Iz Borovnice se nam piše: Tudi v naši okolici opaziti je mnogo modrasov in je dne 19. t. m. jeden teh — nebodi jih treba — vsekal Stojkovič-a, železniškega čuvaja poleg Borovnice, snažečega železniško progo od trave, tako močno ▼ palec, da mu je roka sila zatekla in poatala črnikasta. Moral ae je revež s prvim te-ževlakom odpeljati v Ljubljano iskat si pomoč. Istega dne pičil je gad tudi neko 12letno deklico iz Preserske Župnije.
— (Občinske volitv e. ) V Trebnjem je voljen županom posestnik g. Fran Huč iz Gorenjih Ponikev, za občinske svetovalce pa gg.: J. Ratajec iz Lukov ka, A. Strainer iz Dolenjih Ponikev, A. Potoka r i iz Račjega Sela, A. Ratajec iz PrimŠtala, Fr. Zupančič iz Trebnjega in Ign. ceh iz Češojavka. — V Ambruau v Novomeškem okraji je voljen Županom g. Fran Š k u f c a iz Primče vaai, za odbornike pa gg. Peter Sadar iz Malega Globokega, Jož. Muhič iz Višnjega, Jern. Muhic iz Ambrusa in Fr. Gregorič iz Bregovega Dola.
— (.Triglav" v Radovljici,) slovensko pevsko društvo, bode sodelovalo pri izletni zabavi narodne Čitaluice Kranjake, ki se bode vršila jutri v Radovljici. Vsi člani pevskega društva „Triglava" in vsi prijatelji petja se uljudno vabijo, da se te zabave mnogobrojno udeleže.
— (Razpisane službe.) Na trorazredui ljudski šoli v Planini razpisano je mesto druzega učitelja z dohodki tretjega plačilnega razreda even-tuelno tudi mesto tretjega učitelja z dohodki četrtega plačilnega razreda. Na trorazredni ljudski šoli v Dolenjem Logatcu raspisano je mesto tretjega učitelja z dohodki četrtega plačilnega raz-
Priloga „Slovenskemu Narodu44 St. 116, dne 21. maja 1892.
reda eventualno z začasno letno plačo 360 gold. definitivno ali pa tudi začasno. Prošnje do 7. junija pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu v Logatcu.
— (Koufiakacija.) Zadnjo številko Celjske „Domovine" zaplenilo je državno pravdni-Sivo zaradi dopisa iz Vojnika. D.»šla nam je druga izdaja.
— (Nemška šola v Storeh) pri Celji, katero je osnovala tamošnja tovarna s pomočjo „schulvereina", pričela je Že svoje delovanje. Glavni oje namen je, ponemčevati slovensko mladino, katera bode večinoma zahajala v to šolo, ker Štore leže v sredini slovenskega ljudstva. Tovarna v Štoreh ima jako veliko trgovino v slovenskih in hrvatskih pokrajinah in vender postopa nje vodstvo tako sovražno proti Slovecem! Saj Slovan je potrpežljiva para!
— (Občinske volitve v Šmariji pri Jelšah) ovrglo je c. kr. namestništvo v Gradci, in sicer na ljubo dosedanjemu županu J. Lbsch-niggu. Treba bode torej novih volitev, ki pa menda ne bodo take, da bi bile po volji g. Loachniggu.
— (,Schulvereinuv Mariboru.) Moška podružnica Mariborska šteje letos za 34, ženska pa za 26 članov manj nego lani Opravičeno je torej tarnanje nemških agitatorjev, da peša zanimanje za to društvo v mnogih krajih. Nam je le prav!
— (Amerikanske trtnice) nameravajo napraviti v Armeškem (v Rajhenburškem okraji), v Koprivnici in v Bučah (v Kozjanskem okraji).
— (Ne samomor — nego nesreča.) Iz Trsta se poroča, da, kakor je preiskava dognala, vodja pomožnih uradov tamošnjega deželnega sodišča, Sirovič, ni skočil bp.tn s petega nadstropja, nego da je ponesrečil. Poklical ga je nekdo in bržkone ga je napadla omotica, da je padel v globino.
— (Koperski občinski svet.) Tržaško namestništvo razpustilo je Koperski občinski svet ter izročilo začasno upravo do novih volitev prejšnjemu občinskemu odboru.
— (Grozna nesreča) pripetila se je te dni v vasi Monte pri Kopru. Zala 141etna kmetska deklica pasla je mozga in je imela vrv, na kateri je bila privezana žival, ovito okolu svoje noge. Mezeg se je splašil in vlekel deklico za sabo j po strmi kamnati brezini. Ko je neki kmet ustavil splašenega mezga, bila je deklica že mrtva. Bila je grozno razmesarjena in skoro brez vse obleke. Kmetu ni preoBtajalo druzega, nego da je mrtvo deklico izročil obupnim roditeljem.
— (Krapinske to p l i ce.) Od 15. aprila do 15. maja bili sta v Krapinskih toplicah 102 osobi.
Književnost.
— Muzejsko društvo za Kranjsko razpošilja svoje publikacije in sicer v treh snopičih: dva zgodovinske vsebine in jeden prirodopisne. Slovenska „Izvestja" prinašajo: Škofjeloške oblastnike (dr. Kos), Drobtinice iz furlanskih arhivov (A. Koblar), Pasijonske igre na Kranjskem (isti), Sv. Križ vipavski (S. Rutar) in nekaj manjših drobcev. Natančnejše o drugi priložnosti.
— Pesmi, zložil J. T. Turkuš; Gradec, tiskala vaeučiliška tiskarna, založil pisatelj. Lična knjižica je II. zvezek pesniških del znanega pesnika in obseza na 48 straneh velike osmerke 23 različnih, krajših in daljših pesmij, ki uteguejo ugajati prijateljem slovenskega pesništva, katero nam itak le redko kdaj podaje novih proizvodov. Več o njih v kratkem.
— „Narodne biblioteke", katero izdaja tiskar J. Krajec v Novem mestu, izšli so ravnokar trije snopiči: 39. »Solnce in senca", izvirna povest, spisal J. Bed ene k (147 str.). 40. -Sv i toni a v*, povest, spisal V. Križan (82 str.) Obe povesti namenjeni sta slovenskemu prostemu ljudstvu. Cena snopiču je jako nizka, samo 15 kr. Snopič 41. in 42. obseza začetek Sienkievriczevega zgodovinskega romana „Z ognjem in mečem", ki ga je poslovenil Podravski. Ves roman ob-sezal bode 8 snopičev. Ona prvima dvema (146 str ) je 3o kr. Dobivajo ae vsi snopiči pri založniku v Novem mestu in po knjigarnah. Več o prvih dveh delcih posebe.
— „Svetega pisma prva knjiga Mojzesova" in „Izaija" je naslov dvema drobnima knjižicama, katere je idala in založila britanska in inozemska svetopisemska družba, natisnil pa II »lz-hausen na Dunaji. Dobivati se v knjigotržnici Ig. pl. Kleinrnaverja in Bainberga v Ljubljani po 10 kr.
— „Vienac" ima v 20. štev. nastopno vse bino: Tudjinke (pesni). — Moj ded (Jos. Kozarae). — San (Em. Zola). — Obrazovanje djevojaka (Dr. Gj. Turič). — Romant'ka v prirodi. — Jan Amos Kotnenskv (P. Inhof). — Listak. — Svaštice. Poleg tega ima veliko podobo po A. Kozakicvvicza sliki ,U proljeću" (v spomladi).
- HAUIKTO ribPBO U3JI05KEHHE, organ za bodočo razstavo v Plovdivu, ki izhaja Tlako soboto v Plovdivu, priuaša nadalje načrte in podrobnosti o bodoči deželni razstavi bolgarski, ki bode gotovo jako zanimiva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec 21. maja. Ravnokar nastala je v našem mesti in okolici grozna nevihta z bliskom in gromenjem ter gosto in debelo točo. Sadje in vsi poljski pridelki daleč okrog Ce-loca uničeni.
BudejOVice 20. maja. Staročeški posl. Leopold Pollak poročal danes v trgovinski zbornici o svojem delovanji v državnem zboru. Razprava je bila rezka in jako burna. Zbornica vsprejela je končno predlog, da je izreči poslancu zaradi njegovega glasovanja pri obtožnem predlogu grajo, nezaupnico pa samo zato ne, ker si je stekel gospodarskih zaslug.
Budimpešta 20. maja. Danes bil pogreb Klapke. Sprevod velikansk, navzočni nekateri ministri in mnogi poslanci vseh strank. Mej sprevodom nastal velik škandal. Vseuči-liščniki prodrli policijski kordon, vsled česar nastal pravi boj. Vseučiliščniki so s palicami nabijali redarje. Ves pot, kjer se je pomikal sprevod, peli vseučiliščniki pesmi v slavo Kussutha.
Dunaj 21. maja. Slovenski poslanci prirejajo interpelacijo zastran slovenščine kot pol-kovnega jezika v koroškem pcšpolku.
Kazue vesti.
* (Koliko j« srebrnega denarja v prometu.) Dunajski uradni list prijavlja, koliko je srebrnih novcev avstriiske veljave po 2 gld., 1 gld. in V* gld. po izvedbah finančnega ministerstva bilo pri blagajniškem zaključku dne 28 aprila. Naštelo se je za 280.538 gld. tolarjev po 2 gld., za 10,816.588 gld. tolarčkev po 1 gld. in za 2,818.848 komadov po »/* gld. skupaj 13,888,469 gld. Ako se prišteje kovinski zaklad avstro-ogerske banke z 153,100.000 v tolarčkih po 1 gld in 10,950.000 v komadih po V* gld. skupaj 164,050.000 gld. je skupna vsota srebrnega denarja 177,388 469 gld, to je 104 269 komadov po 2 gld. 163,916.588 po 1 gld. in 53,053.372 po goldinarja.
* (Nemš k a šola v Rimu.) V oktobru odprla se bode v Kimu zasobna utmška šola. Vodja novi šoli bode realni profesor dr. Iiarkuer.
* (Kolera v Ilararu) Brzojavne vesli iz Maseve javljajo, da se v Hararu širi kolera na grozovit način Vsak dan umrje nad 100 osob. Bolezen razširja se po notranjem dežele. V Masa V i odredilo se je vse potrebno, da se bolezen ue zanese v italijanske naselbine.
Narodno-gospodarske stvari.
Mestne hranilnice Ljubljanske računski zaključek za leto 1891.
(Poročal obč. svet. A. Svetck v ime finančnega odseka v seji obč. sveta Ljubljanskega dno 17. maja 1893.)
Računski zaključek, ki ga je položila mestna hranilnica Ljubljanska za drugo upravno dobo od dne 1. januvarija do dne 31. decembra 1891. sestavljen je v zakoniti obliki, ter izkazuje denarni promet v prejemkih in izdatkih, bilancijo aktivov in pasivov in pa račun izgube in dobička. Pride-jano mu je uradno poročilo, s kojim je uprav ustreženo določilom § 39. linmilničnih pravil. Poleg tega ima računski zaključek izkaz, koliko je vsaka posamična uložna knjižica bila vredna koncem leta 1891. z obrestmi vred. Po taki obliki in vsebini zadostuje računski zaključek vsestransko.
Finančni odsek pregledal ga je natanko ter se preveril, da so vsi v njem nahajajoči se podatki resnični, števila prava, sklepne vsote veljavno zra-čunjene, da se vsi sestavki v bilanciji med seboj pravilno ujemajo in da so izkazana števila v popolnem soglasji s števili v dotičnih knjigah. —
Škontrujoči odsek hranilničnoga upravnega odbora je v letu 1891 večkrat škontroval blagajnice v mestni hranilnici in vse gotovine, efekte in vrednostne predmete našel vedno v uzornom redu. Istotako je ta odsek večkrat v letu pregledoval hra-nilnične uradne knjige in račune ter po mnogobrojnih preskušnjah se prepričal, da je vknjižba pravilna in da so računi natančni.
Glede na to, da je mestna hranilnica Ljubljanska lani še le drugo poslovno dobo prebila, reči
se mora, da je bilo v minolem letu denarno gibanje že ogromno, kajti denarni promet dosegel je skoraj sedem milijonov goldinarjev. To nam pa tudi jasno pove, da je vse pri mestni hranilnici Ljubljanski nastanjeno osobje storilo svojo dolžnost v polni meri in da sta upravni odbor in pa hranil-nično ravnateljstvo za korist imenovanega zavoda se trudila zares požrtvovalno.
Ako odštejemo od izkazanih prejemkov 3,469.923 gold, 80 kr. izkazane izdatke 3,429.932 gld. 10 kr. preostalo je koncem leta 1891. v blngajnicah mestne hranilnice v gotovini 89.996 gld. 70 kr. Ta znesek je precej visok in presega za denarno razpolaganjo odmerjeni navadni maksimum skoraj za 15.000 gld. Temu nukopičenju v gotovini vzrok pa je jedino le slučaj, da je hranilnica zadnje dni meseca decembra 1891. morala poskrbeti večjo denarno vsoto za hi-potečno posojilo, katero so je izplačalo začetkom januvarja 1892.
Ako si natančneje pogledamo pojedine točke v denarnem prometu, zanimata nas zlasti računa zalog in pa menic. Račun zalog ima v prejemkih 6.913 gld., v izdatkih 11.043 gld., račun menic pa v prejemkih 38.880 gld. 12 kr., v izdatkih 64.835 gld.
Ta števila kažejo, da je zanimanje občinstva pri založnih posojilih iti pri vporabi kredita premajhno in da bi tukaj pač bilo želeti boljših; vspehov.
Upravni odbor trudil se je tudi zlasti glede boljše in izdatnejše uporabe kredita, da bi oživil zanimanje občinstva, ter povabil je v ta namen po posebnih povabilih interesente iz trgdvskih in obrtniških krogov k posvetovanju o potrebnih korakih. Toda udeležba tega posvetovanja je bila tako slaba, odzvalo se je povabilu tako skromno število zastopnikov iz navedenih krogov, da so je v upravnem odboru rodila misel, da na živahnejše gibanje v menicah nikakor ni računati, če se ne osnuje posebna kreditna družba ali kreditni oddelek pri hranilnici.
V bilanciji izkazana je na računu efektov ali vrednostnih papirjev po ktirzu z din'' 31, decembra 1891. svota z 308.443 gld. 10 kr., na prehodnem računu pa diferenca med tem in pa med onim kurzom, po katerem so se nakupovali papirji z 2.577 gld. —■ kr.
Ce to seštejemo, reprezentuje nam vsota 306.020 gld. 10 kr. oni znesek, kateri je mestna hranilnica pri nakupu efektov izplačala.
Morebitna opazka, zakaj da so se v izkazu izgubo in dobička pravo za pravo papirji po nakupnem kurzu in ne po kurzu z dne '.>[. dec. 1891. vstavili, bi bila neopravičena, kajti razlika v kurzu nikakor ne vpliva na splošni finančni efekt, dokler namreč ne pritisne .sila, da se vrednostni papirji prodajo, česar pa pri naši hranilnici po človeški previdnosti ni pričakovati.
Nadalje izkazana je v bilanciji na tekočem računu pri aktivih vsota 291.156 gld. 11 kr., to je oni denar, ki je bil večinoma naložen v raznih tu-zemskih kreditnih zavodih in bankah po nižjem odstotku, uego spada pri hipotečnih posojilih, pri Jom-bardu, menicah i. t. d. Ta faktum nas uči, da pri mestni hranilnici občinstvo ne išče posojil v toliki meri, kakor jej prinaša denarja in da jo prav zaradi tega, ker preostaja hranilnici toliko denarja, zaupanju občinstva v ta zavod dobro.
Na računu inventarja napisana jo vrednost inventarja brez odbitka za njegovo obrabo, to pa zaradi tega, ker te obrabe dejansko do sedaj še ni konstatovali.
Najbolj zanimiva točka v bilanciji je račun izgube in dobička v upravnem letu 1891. Le-ta nam pravi, daje zaključila mestna hranilnica ljubljanska leto 1891. s čistim dobičkom 895 gld. 65 kr. V resnici pa je dobiček v istem letu mnogo večji, kajti v izkaz izgube in dobička leta 1891 prenesen je kot prva točka na strani debeta v predlanski ko nečni saldo 1.654 gld. 32*/a kr., to je izguba iz leta
1890. Na ta način pokrila so je iz dohodkov lanskega leta izguba predlanskega leta. Ko bi te ne bilo, morala bi nam bilancija pokazati čisti dobiček končam leta 1891, v znesku, ki bi bil za isto svoto višji.
V upravnem letu 1891. pridobil) se jo torej v resnici čisto a) teh 1654 gld. 32','a kr. in l>) ko-nečni prebitek 8!»5 gld. 65 kr. torej skupaj 2549 gld. 97Va ter.
Će primerjamo to svoto čistega dobička z zneskom čisto izgube iz I. 1890. 1654 gld. 32'/a kr. v pozitivni in negativni številni vrsti, izrazi se nam napredek mestne hranilnice Ljubljansko v letu
1891. z 4204 gld. 30 kr. in to kljub mnogim v kreditnih zavodih in bankah naloženim, nižje obiv-stovanim ulogam in kljub dnevnemu obrestovanju denarja, ki ga je vplačavulo v hranilnico občinstvo.
Ker so se hranil nična pravila začetkom tega leta premenila in se je upeljalo polu mesečno obre-stovanje od strank vplačanih vlog, nadejati se je tudi z ozirom na vedno veoji razvitek v poslovanju s posojili za prihodnjo dobo po vsej pravio] še mnogo boljšega vspeha.
(Poročilo konečno priporoča zboljšati razmere hrauilničnim uradnikom, kohstatuje še, da sta računski zaključek in bilancija sestavljena na popolnem pravi zakoniti podlogi, ter predlaga odobriti oboje, podeliti upravnemu odboru ubsolutorij in izreči mu zahvalo. Te predloge je, kakor smo že poročali, občinski svet jednoglasno odobril.)
Listnica uredništva.
Oosp. J. K. na K.: „Zmesu se nam vitli prezastarcla, da U jo sedaj priohčcvali. Priporočamo se za kaj drugega. — Gg. d op i s n i k i, ki nam pošiljajo obsežne dopise, naj blagovole potrpeti, saj vidijo, da imamo jako tesen prostor. Pri tej priliki tudi izjavljamo, da nismo posebni prijatelji dopisom, če se v njih na dolgo in široko kritikujejo lokalne, na pr. občinske-upravne razmere. Taki dopisi samo jcmljo prostor nhčevažnemu gradivu, ne koristijo pa navadno niti dotičnemu malemu okraju, nego izzivajo le tiste odurne rpopravke", katerim sicer nihče nič ne verjame, kateri pa nam po nepotrebnem jemljejo prostor, ker se jih večkrat ne moremo ubraniti. Dopise te vrBte bodemo torej vsproje-mali le v posebnih slučajih. Toliko v obče znanje.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po praševanja po ,,Moll-ovem francoskem žganja in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot boIeBti utešujoče, dobro znano antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 510 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNA.JI, Tuchlauhen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLI, nv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja.      4 (42—7)
Za rekonvalescente ln malokrvne ljudi priporočamo kot krepilno, probavljanje, tek in hranitev pospeševalno sredstvo Kwizdin železniški konjak od P, Joh. K\vizde, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji.
Zastopnik firme
Mćgroz & Portier
„Alla Citta di Trieste"
iz Trsta
usoja se p. n. damam in naročnikom Ljubljanskim naznaniti, da se bode 5 do b dnij mudil
■v Hoteli* „X=ri Slonu" šte^r. <il
ter imel na o^led od Q. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne svojo (689—2)
veliko kolekcijo uzorcev
najmodernejšega Pariškega blaga.
*****
**********
„LJUBLJANSKI Z70N"
stoji
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v IJiiIHJujiI :
!'■'. maja: Emilija Rebič, notarjeva vdova, G7 let, CiOBpodske ulice it. lli, jetika. — Alojz llitti, krojačov sin, 4 dni, Karlovaka cesta št. 11, pljučna atelektasa.
20. inaja: Viktor Zebre, učiteljski pripravnik, 18 let, Krizevniske ulico št. 2, jetika.
V d e ž e 1 u i l) o 1 u i c i:
18. maja:   Franca Vagheka, delavčeva žena, 45 let,
jetika.
19. maja: Tine Kozina, delavka, 88 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Čas opa-Bovanja
7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer
Stanje barometra v mm.
737-4 mm. 780*8 mm.
7340 mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
13 2° C 80 8° C 15 0UC
brezv.1 jasno
si. v zli si. jzb.
d. jas. obl.
7-50mm. dežja.
Srednja teiupurstura 1B*3°, za 1-4" pod normalom.
ID-ulz^slJsIesi boiza
dno 21. maja t. 1.
včeraj •   •   • El«l
Papirna renta . . . Srebrna renta . . . /.lat a rentu.... r>" marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije   . .
London .....
Srebro.....
Napol......
C. kr. cekiui . . . Nemške marke    . .
96' yr>
112 100
y»o
319 119-
9 6 58
95 40 M 70
75 65
60«/, 65
60
danes gld. 86*96 „     95 50
„ 112 Hf) „ 100-75 * 9b0-9 320'— 119G0
. 6*66 m 5857'/,
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja.   V ta uameu. opozarjamo na
O LAV NO SKLADIŠTE
kakor za satnostojuo zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplico: Karlove vari, Marijine topliee, iraiueuNlia«!
in druge od zdravniške strani priporočane.
VL
Tugepndnirn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je iskreno ljubljeni sin in brat
Viktor Zebre
učiteljski pripravnik
prejem a i bv. zakramente za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 1H. letu dobe svoje, umrl ob 10. uri dopoludne.
Pogreb bode v nedeljo, dne 22. marca t. 1. ob 5. uri popoludne iz Križcvniških ulic št. 2 na pokopališči pri sv. Krištofu. (567)
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljn bij an i dne 20. marca 1892,
Jernej in Marija Zebre, stariši. — Jernej Zebre, c. in kr. nadporočnik v 05. pcšpolku in Alojzij Zebre % c kr. avskultant, brata. — Franja Zebre, učiteljica, sestra.
P. n.
Svoje bogato ilustrovane novine o damskih modah in klobukih za spomlad in poletje pošiljam na zalile vanje zastonj in frankovano.
Opozarjam zlasti na svoj oddelek cenenih damskih in dekliških slamnikov, krasno okineanih |»<» cenah iihl. ■ • Ml, 9*?0, X'MK 4-511, .V50, Zailoga «»Hi» iiiulnih ■*ariskili In 11 ii 11 ii. j sli i li modelov |io rii/.iiili
cenah«
Naročila na nove klobuke in moderni-zovanje starih klobukov obskrhujem hitro, točno solidno in ceneno. (459—5)
Salon UoInkoT in modnoga blaga ta im
Henrik Kencla v Ljubljani.
Tujcem in potovalcem
priporočajo se sledeče (439—6)
restavracije in kavarne v Ljubljani.
Pivovarna J. Auer-Ja, SffgSaSTLfi^ Velik zračen vrt a steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. J. Auer, pivovar.
Restavracija „Pri Zvezdi", S^JKiS* zračnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Pri-znauu izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. Fer lino, restavrater.
#Mtftnf al    Pri   ^Irtnn"    i- vrste; v sredi mesta in
TTOiei „rri frionu , v b!jJinj c kr p(lltnOKa in
mm brzojavnega urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hi si; železna in parna kupelj, urejena po Francovih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. CJnestla, hfitelir.
Costilna „Pri Viraiitu", ZSnZ lepi prostori, čedno sohe od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Menpiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. H. BaJ«» gostilničarka.
Sostilna ,,Pri Avstrijskem cesarju; Sv. Petra custa At. 5. Lepe in ceno sobe od 40 kr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo, vsako sredo in potek svežo morsko libe, pohvalna kuhinja. Senčnuti vrt in krito kegljišče- Naročila na obed vaprejemajo Be vsak dan.        l»»n TokCI, gostilničar.
Restavracija Weber, ■JSfl** stvu   za  mnogobrojno obiskovanje.  Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra  kuhinja.   Primerno nizka cena za opoludaii8ki obed. J. W«'l»er, restavrater.
Sneti I na    Pri I ini"   Židovska ulica, priporoča ubiniid „rn Lipi , B0 0H8titeinil p „. 0|,či„-8i v u   zu   mnog« >ln ojni   obisk.   Za  pristno   pijačo in ukusno jed se jamci.        Marija <'lrer, gostilničarka.
javama „National" {•;"£^S*"
igrami
TV ——^—————^ 11K "icv. tu, |j<%-<.ijiva po mm strožim »n izvrstna pijača.   N« razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi.      Fr. Krape*, kavarnar.
I. vrsto; Dunajska cesta, v bližini državnega in juž.
Kavarna „Evropa", železnice kolodvora. Tnjo biljardi, lopa voranila In razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točnu iu cena postrežba.
A. iirapM, kavarnar.
Kavarna „Valvazor", IJardi iu ftO ruiuih časopisov.   1'tisltežba točna in cen*. A. attupiiBi, kavarnar.
čffi:	Mala oznanila 1	i
	1 ji	■m
Domači
obrtniki in trgovci s
Bilina F. & Kasch
Židovske ulice št. I, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst roko vic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki-rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, 7. raznimi kirurgičniini pripravami. Velika izbora kravat, I lačni kov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenab. ___(666-1)
Binder Karol
stavbeno in pohisno mizarstvo s parom, Parno ulico, priporoma se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt »padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovno preudarke pošilja brezplačno. (56(5-1)
Blumauer;;L,
jermenar in sedlar, Šelon-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, Bodlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje. ___(567-1)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu tirnožov, slikarija vsako vrstnih napisov, pleskarsko podjetju za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. 6. Vilharja. Velika zaloga no-rimhcrških copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi v Beli drugih v to stroko spadaj očih predmetov. Nizke cene, točna iu dobra izvršitev. ____(568 1)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliku zalogo raznega pohištva; vsprejema VBa v n|egovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in cono. (5B9-1)
Hoffrnann N.
Mestni trg 3t. 12; izdelova-telj kiruigičnih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (570-1;
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki coni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopiče v, spodnjih hlač ter kravat itd. ___(&_71*1)
Klauer J.
trgovec na (i lav nem trgu („pri voglu44), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsaki: vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni si i -vovec, tropiuovec in brinje-vec.__(572-1)
Miiller j.
I'o 11 ig l u li e in i - a r f i m I i r n I zavod
v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogratično stroko spadajoča dela, kakor: p irtrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe,
ptsnve, načrto itd. Momentne fotografije za otroke, povek-sanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotogratično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. ___(573-1)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstua pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišno oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskib sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevanju brezplačno.
,574-1)
Pilko Fr.
ključavničar, Marijo Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu na deželi; napravlja štedilna ognjišča, križe, stavbene okove, kakor tudi vsa dela za stavbo itd. po zelo nizki ceni. (575-1)
Ravnikar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe iu otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno i« vestno. (57G-1)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregriujala vsprejiuo se za pranje in crem v poli a rva nje. V barvanji vsprejema Be svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (677-1)
Sevčik FfT
puškar, PreSirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovr.it. dobrih pušk, dvo-oevk za saloue iu lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelok in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno.
_(578-1)
Soklič J.
Pod Traučo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov iu čepic, od najnavadnejsih do najfinejših. Lastno delo in po nizki ceui. (579 1)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel.ko zalogo vsakovrstnih počij iu glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (580 1)
ŽitniklT
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga najfinejših obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanju; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. (581-1)
Išče se stanovanje
obstoječe iz jedno ali dveh sob. — Naročila prosi so vpo-slnti pod F. B. poste restunte Ljubljana. (5(59)
Mlad komi
spreten in dober prodajalec, z dobrimi priporočili, v*pre|ine Ne v |>i-o<lit}itliii«>o x merilnim hlnjcoiai. — Ponudbe naj se pošiljajo pod znamko: 1*. li. 121 na upravništvo ,Slovenskega Naroda". (555—2)
Izvežbana prodajalka
oziroma
blagajničarica
(53G -3)
katera je ta posel £e (i let opravljalo, lAee sliiabe . mestu ali na deaell* — Ponudbe vsprejetim iz prijaš« noiti upravniitvo »Slovenskega Naroda" pod O. D.
! Brzojavka!
Cenjenim p. n. naročnikom svojim naznanjam, da sem svoj
- salon konfekcijskega blaga za dame
zaradi večje priročnosti uredil v I. nadstropji, ter omislil največjo izbiro
čipkastih in sukančevih capes, manteaux, jaquets, paletots, prašnih in dežnih plašče v, Lavin-Tenis in satinovih j opice v
najnovejšega kroja ter je prodajam po znanih nizkih cenah, glede česar uljudno prosim, da se blagovoli vsakdo sam prepričati. Ako blago v zahtevani velikosti ali i z vestnem kroji ni v zalogi, izdela se iz lastnega v moji zalogi nahajajočega se dobrega blaga vsaka reč v 8 dneh na Dunaji in sicer natanko po meri. (565—1) Naj topleje se priporoča
Anton Schuster
Mpri Tončku" trgovina s suknom, platnom, modnim konfekcijskim blagom
v Ljubljani, Špitalske ulice 7.
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 8
priporočata (510—3)
p. n. častiteinu občinstvu svojo veliko sttlogo vs stlco-vr s tiills.
pečij in glinastih snovij
kakor tudi «t«»<liliiilc«»"v in vseh v to stroko »padajočih del po nizkih cenah.
KTcg ^ *7<$ ^ ^ c?^r^re^I^Tc-? cTcfl egcf^cfl t?cy ofcfl c?cfls?ćt§j
Po visoki c. it
Tečaji
za pouk o pr i-krojevanji
pričenjajo: za.   cl w*. zxx e
1. dan, za moške krojače
15. dan vsacega meseca.
deželHi vladi ioiicesionovaiio
■^'Udeleženci
dobo
veljavna spričevala.
Natančne ja pojasnila daje : Vodja iKi:i..'.t
H. KVMC
krojaško-obrtno učilišče
(4)    v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. (617)
Kavarna Orient
na Reki
proda se ali se da v zakup.
Lepa lega na trgu Urmeny; visoki prostorni lokali. — Ponudbe vsprejema lastnik gosp, JomI|» 11» I C n a lteki. (554 — 2)
Senzacijonelna ponudba.
Prodajam za cele obleke ali na metre: Svilnati Foulard po gld. ——.§(1,
- svilnati  Pongis po
čisto svilnati
SUrah po gld. l.lO; — čisto svilnati črni SUrah, težko blago za jopiče (Blousen), po ftldL l.gO; — svilnati Merveilleux po yl<l. —čisto svilnate žepne
robce po kr.; — črno svilnato
močno podklado po gg kr. 458-5)
Zaloga modnega blaga Henrik Kenda v Ljubljani.
Pri generalnem zastopu m
(556-1)
v Ljubljani
dobi shiMi.i
troje inteligentnih mož
ki bi imeli zmožnost za notranje iu  imanje službovanje.
W Nepremočne "W
vozne plahte
različne  velikosti in kakovosti  ima  vedno v zalogi iu jih daje po ceni (860—35)
špediter c. kr. pri v. Jniiie železnice, v l.f ii1»1|hii1, na l»uiia|Mki centi nt. 15.
22 si   To i i nci a n c e!
IVAN SOMHITZ
prej FR. PKTTAUKK.
urar
c. in kr. priv. južne železnice (623—2)
Priporoča svojo veliko zalogo ur. Popravo urno ln dobro. Ljubljana, Sv. Petra cesta a te v 18.
Z at   To 1 i no. a n c e !
«' FRAN CHEISTOPH-07
STetli lak za tla
je brez duha, se hitro suii in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnosti) in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće aam lakirati tla. — Sobe se v dveh arah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo •amo svit). — Uiorol lakiranja In navod rabi dobo so v vsoh zalogah, g
Dobiva se v LJubljani pri PRAN OHRISTOPH, *
riTivrn t TTniru a \t\t tt izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega IVAM U    LiUCKMAJN JN - U.    svetlega laka za tla, PRAHA 4 BEROLIN.
W san
h
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
33-
Vabilo
k
drugemu glavnemu zboru
bolniške blagajne polit, okraja Logaškega
kateri bode
dne 29. maja 1892
ob 3. uri popoludne v hiši št. 3 v dolenjem Logatcu
1891.
s tem-le vsporedom:
1. Poročilo o delovanji v pretočenem letu in predložitev računov z 1. v odobrenje.
S. Volitev nekaterih članov predstojnistva. 8. Volitev nadzorovalnega odbora.
4. Volitev razsodišča.
5. Nasveti.
Ker se glavnega zbora dne 1. maja t. 1. ni udeležilo zadoBtno Število blagajničnih članov, zato bode zadostovalo dne 29. maja t. I. vsako Število navzočih udov za sklepčnost.
Predstojništvo okrajne bolniške
v Logatcu
dne 18. maja 1892.
(668)
Stari trg št. 4  Lajn bij
I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (120—16)
J.4.JLa.a.a.4.4.i.i.4.4.4.^.^.XJ.4.^.4.4.4.4.4.,•1i(,
Gostilnica „pri vrtnarji" f Gradišci.
Uljudno podpisani usoja se naznaniti p. n. občinstvu najudaneje, da je prevzel
gostilnico -,pri vrtnarji"
0-X£td.išči
tik nunskega samostnna, katero bode vodil na svoj Ustni račun. Potrudil se bode kar je le najbolj mogoče, pjstreči cenjenim gostom X najboljšim pristnim dolenjskim vinom, Šteinfeldakini marni im pivom in dobrimi, okusnimi -orkiini in mrzlimi jedili. Prenovil je tudi Jtegljifcoe
na vrtu, katero je jako pripravno. — Za mnogobrojni obisk se priporoča Z odličnim spoštovanjem
Itran Tome
(503—1)
gostilničar.
3P©trĆLilo: Podpisani potrjujem, da ai je gospod Ivan Toaic, v tukajšnji Trški gori ■>a.jholj&efgtt prlatiiega vina nakupil.
Na Grmu dne 18. maja 1892.
K. 1>oU ii<
vodja deželne kmetijske Sole.
„.,......„....____,... ,„$88rgms&s*3$
T T T T T T T T T T T T T T T T I T T T T T I T
1
i
F
Kakor zmeraj, dobe se tudi
najlepši m najceneji
otročji
»amo pri
(397—7)
Hiša t Za vrstnik u
blizu l.iilje in Šniiirl inu. ležeča oh Ctesti na samem, pripravna /a trgovino ali za gostilno, z lepim vrtom in njivMiii, mc odda tultoj \ najeai ali p.-i hc |»o eeiil pro«la.
ponudbe vsprejepa Fr. Miiller-jeva anončna pisarnica v Ljubljani. (552—2)
CHWE1G
StHtlUJO
(5-1 i*)
„pri Maliču'', II. nadstropje, št. 25 26.
Onlinujo vsiik dan od 9.—12. ure dopolnilne in
o«! 2—5, ure popoludne. Ob nedeljah iu praznikih od S).—1. uru popoludne.
>i»|ii«»*«'|Mf Iu iinJboIjMe vrNio unitiiiili sobovi) In Kili. — Nii|ltol j»o Iu trpezu« plombe v zlntu Iu plitliiiu za Mpr«><lii|*> sobe.  powt«-kleiij«*i«v   |»lombe povitem iu
nernzloeuo tuke* kuker no zobje. Z«,  vmm deln tu o|»e>ra«?l|«» »e u;ur»»nlir».
Pri podpi*anki dobe
t499—ti)
čLa-rra.e
za nizke ceno pomoč In »vet, kakor tudi za gotovi čas penzijo   popiniia oskrbovaujt*).
Udova Emilija Masko
■dravuikova   liri,  preitkudenn  buvblen« Oospoduke ulice nI. :t, 1. uii«lwtropje.
Ubod iu svonee sta tudi v Židovskib ulicab ftt. 4.
Mrvi mer*ii»
darila
mm
birmance
priporoča ćastitemn p. n. občinstvu
v (538-1)
J. Gerne
urar
sv. Petra cesta št. 2.
Antonu Obrezi,
tapecirarji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, flno In močno blago.
biljno se iščejo:
Dve lililnl na izborna mesta.
Priprosta   uatakarlcn,   blaga jnlrurfra
in prodajalka za tu. Dve gontJIitlikl  k a karici,  10 do 20 gld. Koeijaš v fino meščansko hišo. I»ve kuharici. (566)
Priporočani čedno natakarico, HamO na deželo.
Pisarnica O. Fluv na Krejgu Hi. il.
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpasnostij je izborno delo
~ Dra Retau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. n. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoč« bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ver 1 ags-Mag nzi n R. F. Blerev v L ipak em (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—22)
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1685. leta.
Primanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izdelovalni žičastih žimnic In žičastomrežnih postelj
Ljubljana (Šislta). polejg 14<»Mler-|evc pivaru«*
priporočit
slcnnte Umnice n«|bol|M« vrtite mm otroake poatelft* po a uld. in več, M it 19 99 vellktj .9 ,   m    »t     j, „
mw tii.li iiu obroke. *W 211—1 \)
Zalagatelj za bolnice, botelo, zavode, kopeli, ville, /.usetmikc itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila se tućuo uvrSe. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene.
Lepa. suha koruza {
«lrol»no in «lelM*l«»/,rii«la. |e zopet zadobiti na «tekelo in drobim P
y Treo-tovem magacinu za žito |
tt XjJ-u"blJa.n.I, Gradišče, Blmska cesta, št. © a
*mJTX k
kateri priporoča tudi svojo (232—10) m
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. )
Zahvala in priporočilo.
Usojamo se naznanjati čestitim našim naročnikom najuljudneje, da smo po prijateljskem dogovoru razdružili konsorcij za instalacijo vodovodnih naprav. Zahvaljujoč se srčno za tako obile dokaze zaupanja, naznanjamo, da bode vsak izmej nas tudi na dalje izvrševal vodovodna instalacijska dela samostojno, ter prosimo, da se nas tudi za naprej počasti z dobrovoljno naklonjenostjo.
Z odličnim spoštovanjem ^
Srečko Nolli.  Albin C. Achtschin.  Jos. Stadler.
pri
i
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva ae tudi vsakovrstno blnuo In kuhinjsko orod|e po nujufsji eenl. — 8 tem ponuja se vsem p. n. KOMpodnrJeui, KOMtlluienrJeua, predH«o|ulMt« um bolni« Itd. iiMJItoljNit priliku, ttvojt« lil »n«» In kuhiuJNlo) orodje po veul dopolnili ali pa »i noto oinlwllt.i.
NfiVfiStaiTI  PriPoro<n,lni  svojo uHlaAč m no»poiaiii novo KOMpodnralto 8r.st»\-Ijt-no   IiIniio   potrebftelno !■ Zflecn, u«l gld. is*—- do gld. sioo«—.
intin.jiM nami'ila me takoj in n-fwtim
#>i»mV. (M —37)
P. n.
Usojam si naznaniti, da sem po 19 letnem službovanji kot tehniški vodja in stavbinski mojster čestite kranjske stavbinske družbe odstopil od te službe in ustanovil lastni svoj
stavbinski obrt
•     v svoji hiši
na Marije Terezije cesti št. 10
in tu otvoril svojo pisarno.
Oprt na mnogostranske izkušnje in svojo lastno delavno moč pri skromnih zahtevah glede zaslužka, moči mi je tekmovati najuspešneje z vsako konkurenco ter se priporočam v prevzetje novih gradenj, v pre- in prizido vanje, dalje za vsakovrstna popravljanja, prenovljenja in skladnja dela, iatotako za vsakerSna tesarska in krovska dela ter v izvrševanje načrtov, proračunov in v dobavo gradiva za zidanje, zagotavljajoč najsolidnejšo in najvestnejso izvršitev.
Najodličnejsim spoštovanjem
Viljem Treo
(493—6) stavbinski mojster in arhitekt.
priporoČHUio a\ojo
veliko zalogo slovenskih in nemških
molitvenikov.
Lepo berilo, čedna in fina vezba v platno, usnje, chagrin, kakor imitacijske vezbe pa jako nizke cene, so glavna svojstva moje trgovine.
Zunanja naročila se točno izvrše.
J. Giontini
v Ljubljani.
(599—9)
Z,;iHaMHjvo začimbo" --,. ■ ■ ■ ■ ■ |ha    v stek\T^?°Mkr* $ v LJub|Jani
DOBliJUHAH 140 S' 1
Izborno sredstvo. KQRS COSCDORS na izložbi v PARIZU 1889 — (član razsodišču)   Na pntoj pri vsdi trgovcih s speoenjskimiu ddilatesmmlibtML IV»LUCkfl13niHl.
Služba
občinskega tajnika
na Blokah
z meacf.no plačo 34 gld. Je izpraznjena. — Prošnjiki ulože naj  prošnje do 1« julija t. I.
pri podpisanem županstvu.
Županstvo na Blokah
(545—2)
dne 14. maja 1892.
Ivan JI o «1 le,
župan.
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(7—20) pri
iilzozeiuMko-anierlakl pa* lohrodni «1 ni a bi.
DUNAJ.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7"
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje.
L. M. Ecker
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta /
priporoča se zn naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cev; iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vso popravo ter je izvršujem najskrbneje. (482—6)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in Btrešncga papirja najboljše vrHte po najnižji b cenah.
Proračuni troSknv, kdor je zahteva, zastonj in frankovnno.
Na najuovejii in najboljši način * ametne (228—22) t
zobe in zobovja • K v Poljskih ulicah h. št. 4.
f ♦
x : : ;
♦ ♦ ♦
ustavlja brez Vlakih bolečin ter opravlja plombo- J
vhiijm in   vh«> zobne  «|mth<>(j('. — oddtranuje *
sobne boleelne z usmrteujem živca *
zobozdravnik A. Paichel, t
polog čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, 1. nadstr. T
Teca]
za cepljenje ameriških trt
na Grmu
ne bode pričel dne 2. junija t. I., ker so trte Se premalo odraslo, ampak ge le pozneje. Kedaj, naznanilo se bode po časnikih o pravem času.
Todstvo
deželne kranjske vinarske, sadjarske in polje-deljske šole na Grmu pri Rudolfovem
dne 19. maja 1892. (658—2)
D" E. ŠLAJMER
stanuje «>d lO. t. m.
(509-4)
Ordinuje za kirurgične bolezni od 2—4. ure popoludne
(izvzenjši nedelj« in praznike).
N>» mk» 'k' •Jr» rk* rk' -A-> »v* »Jf» -w»      rk* *k* 'k* if 'k* *k*      *k* *k* Hf» Hc Hf *k* *h *if* thf
Zavetišče turistov v Jesenicah.
Podpisanec usojara  se naznaniti, da sem z današnjim dnem zopet otvoril (564) K*
ii restavracijo v zavetišči turistov v Jesenicah |
in prosim obilnega obiska, zagotovljaje izborna jedila, dobre in v.\ pristne pijače ter točno postrežbo in nizke cene.
V Jesenicah dne 19. maja 1892.
TaljLi'ol Lorenz.
Previdnost pri nakupovanji!
Kupovalka: p. . . . Jaz nečem prnftka v zavojih, zahtevala sem Zacher-
lina!.....Ta specijaliteta slovi po
pravici kot najboljše sredstvo proti v sa k e r š n i m mrčesom in zato kupim samo: (372—5) zapečateno steklenico z imenom „ Zacherl".
LJubljana: Mihael Kastner. Anton Krisper. H. L. Wencel. Peter Laasnik. Jan. Luckmann. Ivan iVrdan. Jeglič A. Leakovic. J. Klauer.r Josip Kordin. Ivan Fabian. Karol Karinger. Ed. Mahr, Ferdinand Plautz. A. Šarabon. Viktor Schiffor.  SchuBsnig & \V«bor.  Josip Terdina.  Alojzij Lonček.   M. E. Supan.
J. Traun.
Poatojlna: Akofja Loka Borovnloa : Kočevje:
Vel. Laiiče: Kriko:
Idrija: Kranj:
Los:
Koatanjevloa
Anton Dietrioh. Hudvik Fabiani. Fran VerbiČ. Fran Krenn. Fran Loy. Ivan Justin. Kupert Engelsberger. Anton Jugovic Fran Kos. Fran Dolenc. Karol Savnik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kovač, i Alojzij Gatach.
Litija: Hokrosog:
Vrbnika i Gor. Loratso Radovljioa: Radeč«
ti
Novo mesto: Kamnik: Zagorje:
Črnomelj:
Lebinger&Bergmann. Anton Majcen. Sliil & Petrovič. M. Brilev. Peter Hladnik. A. Roblek, lekar. Davorin Podlesnik. Fran Trevčnik. Adolf Pauser. Edui. Zangger. Bratovska skladnica „konsumu. društva". Ivan MUller sen. And. Laekner. Lud. Pers.
Primerna darila za Binkošti
priporoča uljudno
Fran Čuden,
•u.rsix,
i »reje JO©, QKi lA.,
v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11,
ter vabi uljudno slav. občinstvo na ogled svoje velike Izborne zaloge najraznovrvtnejfiih žepnih ur, zlatih, srebrnih in mkeluatih, atenskih ur z nlhalom, ur s stojalom in ur budllnlo (Weckeruhren>, ur Z godbo in godbenih  valčkov v  ličnih politiramli omaricah, raznovrstni b verižic  prstanov in uhanov.
Cene žepnim \iram co nnsloclaaje :
Najfinejše nikclnate ure .... „       srebrne ure s ključem „       srebrno remontoir -UN . iste z dvojnim oklepom zlate ure za dame ,,       zlate ure za gospode Garantiram povsem za, poštenost pri meni kupljenega  blaga;  za zanesljivost mebanizmn pa 1 leto jamčim, pri garancijah  za  1  leto je  vsaka ura 1 gld. dražja.    - Cenjeni naročniki M mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z Dunajskim tovarniškim blngom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za rez nizko oeno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro irvrfibo. — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno posto. (">1*J—2)
od j.'Id.   .•{■80 do gld.
„    „     7 50 „ „
u    u     750 „ „
n    i.     9- „ ,;
n    »i    lt»'— „ „
24- .,
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu!
Vsak dan ne proda:   (902 19)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh apaoerljaklh, dallk&taa-prodajalnlcah in kondltorUah.
Primerna darila za Binkošti.
Friderik Hoffmann
= urar =
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16
priporoča svojo zalogo zlatih, srebrnih, tnlskib, jeklenih in nikljevih ur za gospode in gospe,  kakor tudi vse vrste stenskih ur in ar z budilom po najnižjih cenah. (631—2i
Novosti v renaisance- in barok-urah, ki se slogu primerno izvrše.
Poprave naglo in dobro.
Izvrstno blago.
Najboljše vrste piva
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva a95,3)
)     prve Graške delniške pivovarne
'^JF v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
im*W~ Na plamene poizvedbe odgovarja ae nemudoma In frankovano.
Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveže, '/t litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospć Ivani Kob v Kolodvorskih ulicah št. 24.
dŽrUHŽŽH       a^fetV 4$£* 4Jmt* 4^£.»a^¥uH^£k
<gg> 4^ <Vy     4gg> <gy>     IV} 4$gHgy»
Prevzetje obrta.
Podpisanec usojuiu se naznaniti p. n. občinstvu najudaneje. da sem prevzel
hotel „Stemerhof v Skofji Loki
in bodem vodil na lastni račun. Potrudil se noni kar najbolj mogoče, postreči cenjenim gostom /. dobrimi in ukiianimi gorkim! In tnrcliini Jedili, z dobrim vinom in i/.vratnim Ntelnfirktlukl m mnrenim pivom.
Lepo ob periferiji mesta ležeći hote! ima čedne sobe za potnike, prijazen gostilniški vrt in kegljišče. Vsak dan grč k vsakemu poštnemu vlaku poseben omiiibiis,
V mnogobrojno obiskovanje se priporoča
(504 — 3)
z odličnim spoštovanjem
Oton Planinec.
Za veliko podjetje in prevažanje na Reki
išče se konjar
zmožen hrvatskega in nemškega jezika. Prednost ima isti, kateri je vešč tudi laškega jezika ter že v tem poslu služboval. Ponudbe in spričevala vsprejema Leopold Lang v Budimpešti, Konigsgasse 10 sub R. W 250. (541-2)
« ^-^JSw                                    zdLra-vilo.                       (243-5) t		
	fJL^viseclilllt. proiinova tekočina! Cena */i steklenici 1 gld.,      steklenici 60 kr. a. v.	ca ^^f^fc > n -T^V^ 'lr> 2.'
	FRAN I. KWIZDA c. Ur. avstrijski in kr. rumunekl dvorni založnik okrutni 1*kir v Korn«uburgu pri Dunaju.	
Alojzij Korsika v Ljubljani.
oŠ
m M
0
A
CS l
»m
0
Ml
m
o
o o
ni
p*
0
o A
e*
r? 0
0
m
\"«»lil*:«, zaloga Nomeii.
(67—20)
©©©©@©©©@©©©Q©QQ©©
Banka
J. C MAVER
ima čast naznaniti, da je Ottiiovilltl
iro-oddel
in prosi, naj se to blagohotno na znanje vzame. Illiovilin v $rJro«i*ACUilll se do druge odločbe obrestuje
po 3°|o na leto.
V Ljubljani, dne 18. majnika 1892.
(Dolot-be, vcljnviiit x» I4ir<» oddelek. <lol»o ae v bamni men Jnlulcl brezplačno.)
©@®@@©®©@©
izdajatelj In odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Laitnina in tigk .Narodne Tiskarne-.