263 številka. Ljubljana, v četrtek 16. novembra. XXVI. leto, 1893 Iihaja Tank dan ifder, itinoli nedelje in praznike, ter velja po pot ti p reje man za *vstro-ogsrske dežel« r.a vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3() kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt let«. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fe se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U j) r h v n i s t v o naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemšk naklep. Koalični prvaki de niti oe ved6, Će jim bo mogoče obraniti avoje stranke jtdtne in nerazcep-Ijene, novi ministri te fie niso ogreli na mehkih foteljih in niti ne slutijo, ali ostanejo čez Božič na ■vojib mestih ali oe, in ie se pripravljajo nemAki levičarji za korak, s katerim bi pomnožili število ■vojih mandatov, utrdili »vojo pozicijo, oškoddi ■voje konservativne, protisemitske in slovanske nasprotnik** ter si za dolgo let zagotovili absolutno prevlado v parlamentu in s tem v vsem političnem življenji v naAi državni polovici. Nemški levičarji vedo dobro, da se vzlic svoji Številnosti in vzlic obiln m denarnim sredstvom, katera imajo na razpolaganje, nahajajo v jako kritičnem položaju. Politični mrlič Tatffj zapustil je pred svojim odbodom v parlamentu pravo pravcato dina-mitno bombo, ki z* more v izvestuih okolnostih postati največje nevarnosti, ostavil je tam svojo volilno predlogo, ki utegne Se nekaj ministerstev razgnati in uničiti. Vse stranke slutijo, da vprašanja o volilni reformi ni več spraviti z dnevnega reda in zategadelj si belijo glave, kako bi se dala uveljaviti kolikor toliko splošna volilna pravica, ne da bi to oško-dilo posestno stanje sedanjih političn h strank, v prvi vrsti pa snveda nemških levičarjev. Ker ima vsaka prizadetih atrank drugačne pristaše in drugačne, naravnost nasprotujoče si interese, Želi seveda vsaka, da se volilna reforma tako reši, da bo njej ▼ korist in nasprotnikom, sedanjim zaveznikom v »kodo. Ta okolnost rodila je že precejšnje število rsznovrstnih predlogov o načelni in bistveni volilni reformi, a ivzvemši mladočeški predlog se mora o vseh reči, da so več ali manj nepravični in ne zaslužijo drugega, kakor da jih parlament zavrže. Nemški levičarji se mej vsemi parlamentarnimi strankami boje volilne reforme še najbolj in če pomislijo, da bi bila splošna, jednaka in nepoaredna volilna pravica, kakeršne ui predlagal grc.f Ta8fte>, kakeršno pa dobimo prej ali slej še prav gotovo, njib politična smrt, jih stresa groznica. Vedoč, da je razširjenje volilnega prava neizogibno potrebno, ker bi sicer za celo državo mogle nastati prekri- tične razmere, odloČili so se za to, da se ustreže tej želji doslej brezpravne mase prebivalstva, in le to jih skrbi, kako spraviti v sklad interese luvičarske stranke z razširjeno in baš tej stranki nevarno volilno pravico. Najbistrejše levičarske glave so premišljale o tem problemu, čuli so se razni nasveti, a vse je kazalo, da je taka rešitev nemogoča, ker bi bila nenaravna. Naposled pa je neka levičarsko-židovBka glavica le zasledila, kako bi se dal ta problem raz-vozalati in nemški levičarji bo dotični, na nekem precej Bkritem kotu svojega prvega glasila objavljeni nasvet popadli tako hlastno in s tako radostjo, s kakeršio se utopljenik oklene rešilje vrvi. Čujroo torej, kaj nasvetuje liki rešilnemu an-gelju pojavivši Be židovski novinar. Mož pravi: Volilna pravica naj se pri pozna vsem tistim, katerim sta jo TantF-« in Steinbacb v znanem svojem pred logu namenila, da bi pa ti novi elementi ne preplavali meščanstva in kmetskih posestnikov, naj Be zdru-ž jo v posebno kurijo, in sicer naj volijo vsi vkupe ne glede* na to, če prebiva kdo v mestu ali na deželi. Do sem ni dosti ugovarjati temu predlogu in koalicijske stranke bi Be najbrž ž njim sprijaznile, dasi nasprotuje načelu o jednaki volilni pravici. Nadalje predlaga rešilni genij levičarske stranke, naj Be pomnoži število poslancev ta 80 mož, katere bi volila ta nova kurija, hkoncu pa pravi, naj bi tudi petakarji volili v tej kuriji in ne več z drugimi mestnimi volilci, za katere naj se cenzus poviša Da 10 gld. V tem zadnjem odstavku ti.'i vsa nevarnost tega predloga. Zastopnikom kapitala bo petakarji skrajno nepriljubljeni, zakaj prav ti petakarji so njih največji nasprotniki. Ako bi se petakar|i izločili iz sedanje kurije, izgubili bi v političnem oziru vro v 11 hvo in ves upliv, in v mestih bi zopet kapital gospodoval, kakor v časih največje levičarske slave. Da bi bili na ta način petakarji prevarani in oropani svoje politične pravice, to je jasno, o tem ni treba posebe razpravljati, ali s tem bi se ne storila samo velika krivica, s tem bi se prouzročila tuli velikanska nevarnoBt. Nemška levita bi vsaj petdeset mandatov pridobila, prej več nego manj, zakaj baš petakarji so pomogli protisemitom in nacijonal- cem do zmage nad liberalci. Taka prenaredba bi nadalje uničila vse nadeje češkega naroda na ko-nečuo zniBgo v moravskih meatih in tudi nas Slovence zlanti na Štajerskem in na Primorskem izdatno odškodila. Radi verjamemo, da bi bila taka reforma nemškim liberalcem po volji, ker bi ugonobila njib nasprotnike in jej pomagala utrditi za dolgo let svoje goBpodBtvo, a prav zato ne sme ta roparski nasvet nikdar veljave zadobiti. Stvar be je sicer šele v nekem listu sprožila, a dvoma ni, da v pora? unljenji z levičarskimi prvaki in da jo bodo ti kmalu prinesli v parlament. Navedli smo to Btvar že sedaj, da Be vidi, 8 kakimi naklepi so stopili nemški liberalci v koalicijo, iz katere šn niso izstopili — slovenski poslanci. Politični razgled. HJotranJe dežele. V Ljubljani, 16. novembra. 1'arlamentarnc vesti. Za prvo se|o zopet aklicanega diž zbora določeni dnevni red se je že razpuBlal. Na dnevnem redu je oadalievanje debate o \Udni volilui predlogi in pa prvo č tanje inicijativnih predlogov glede volilne rt forme. V parlamentarnih krogih se govori, da bo ministentVO koj v prvi seji preklicalo Tai fleovo volilno predlogo, ostali nasveti pa se bodo dotičnomu odseku odkazali in tam pokopali. — Nekateri listi javljajo, da mislijo Mladočehi koj v prvi seji začeti boj zeper novo ministerstvo iu Bicer na ta način, da bodo celo ministerstvo interpelirali, kako stališče je zavzelo nuj ram drž. pravu, kar bo zlasti za grofa Scnoaboroa jako neugodno; grefa Wurm-branda hodo mterpelirah, če imeli še vedno tako o netnšktin državnem jeziku, kakor tedaj, ko je stavtl li.m. m svoj predlog. Avstrija in civilni zakon. O prisilnem civilnem zakonu, knkeršnega namerava ogernka vlada uvesti, pravi konservativni Dunajski tedmk „Politische Fragmente" mej drugim : Ume e se samo po sebi, da uvedenje prisilnega civilnega zakona ne oBtane brez upliva^na naše razmere ; stvar sama je taka, da mora imeti za u m h čutne nasledke. /■* takozvani aedmograški zakon prouzroči) je pri naH mnogo homatij. Kdor je hotel skleniti sedmngratki zakon, moral je pre-Stopiti k protestantski veri, vrh tega pa motal postati ogerski državljan. Avstrijska Bodišča so tak LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domaćega življenja. Spisal A. M. V. XVII. „N o 6". Z menoj igrala ho je strast, Dajala grehu mo je v oblast, Peloila mu jo od ISoga. A napolnila ni srca. Le vat i k. Italija! Višnjevo neb 6, zeleno morj6, slikovite gore, neizmerne planjave, a mesta, trgi, vasi in sela, palače, gradovi, razvaline in druge prekrasne stavbe v divnih okolicah . . . Lovor, pinije, koutanj, oljke, ciprese, trs, oleandri, vrtne in poljske cvetlice, vse v zelenji in cvetji! Iz čarnih Beffj in vrtov oglašajo se drobni ptički, družijo se jim tožni glaBi človeških grl, preveja pa sladke pesmi ljubav do Stvarnika in do ljudij. Srce trepeče neznanega čuvstva, želi Bi nečesa in ne ve česa, dušo prevzema čudna otožnoet, a hladna krv teče urneje po žilah, iz prsi j pa se izvijajo globoki vzdihi. — Oko ujame se z očesom, žarečmo, krasnim očesom lepe deve, potomke Sa-bink in zgubljeno je ponosno moško bitje. Zdaj umeje ptičkov petje, šumenje pinij in kostanjev, šepetanje v lahnem vetriču pripogibajoče se ciprese, pesmi gondolirjev, saj i njemu je božanstvo unelo žar ljubezni .... Palača Ortolanijev je dobro znana obiskovalcem Rima. Konte si je ohranil gostoljubnost starih rimskih palricijev. Redek tujec, kogar bi znanci, prijatelji ali priporočila ne privela v njega krasni rimski dom. Danes se je nebrojno število tuje in domače gosj o le odzvalo vabilu konteja na veliki ples. Prekrasne dvorane so bo napolnile najodličnejšega ljudstva. Diplomati in častniki, plemenitaši in učenjaki, umetniki in borzni matadorji dvorijo zboru prelepih dam. Z zlatom obšita oblačila dostojanstvenikov in prozorne fine ženBke tančice, z redovi nakičeni fraki in izborne maske stvarjajo podobo kakor v pravljicah znanih kot tisoč in jedna noč. In mej maskami je najkraBnejša: „Noču. Vitko, vzraslo truplo kraljice noči zakriva črna svila, le polni lakti, vrat in spodnji del obraza je nepokrit ter bel kot sneg. Najtineja črna tančica poBUta z dragocenimi biaeri vlfga sn po hrbtu in rokah. Prekrasni dolgi, raz|>'eteni lasje vlivajo hb po divnih Junonib ramenih lik vodopadu, a vrh glave bo v krouo zvezani, raz katere se blišči srebrn polumesec poln najdražjih žlahtnih kamenov. Ko 8e maska po parketu šeta, zdi se, da ue hodi, temveč da jo neka nadnatorna sila plavajoč premika. Čudno! da ni nihče mogel spoznati te čarobne „Noći", še celo stari konte ne. Iz črne polmaske zrli sta dve temni, črni oceni na vedno večji roj trabantov, a vsem vprašanjem bil je odgovor molk. Kako vrvi iu šumi in se smeje vse po dra-žeBtno nakičenih prostorih! Kaka razlika mej Italijani in DunajČani — mislil je prof. dr. Ivnn Liubic', kojemu je dalo ministerstvo dopust, da ob šče Laško in Grško in ki je po priporočilu visokega dostojanstvenika imel priBtop v Ortolanijevo palačo. Minilo je nekaj let, kar je dul nlo<<> prvi svoji ljubezui ter poBtal mež-samotar. Mirnim okom in s hladno dušo motri večinoma mu že znane lepe žene in devo, noče ali ne zna si tolmačiti iskrovitih pogledov, katere doletevajo „interesantuega doktorja", kakor ga racijo nežna ustica naz'vati. Ravnokar po-Šepnil mu je na uho mlad madjatsk grefič, da se je zaljubil v masko „Nuču, ko nenadno stoji ista pred njim. Tudi on je bil že na to divno masko zakon opetoVHOo razglasila za neveljaven. To bi nehalo biti tako, če se uvede prisilni civilni zakon. Na OgerBkem skleneni zakoni se bodo morali priznati tudi v nas, ker bo v-mk, kdor se ženi, prisiljen, poročiti se civilno. Da nastanejo iz teh okolnosti] de konflikti mej avstrijskimi in ogerBkimi uradi, o tem ni dvoma. Avstriiski državljani pridobili si bodo ogersko državilanstvo, da se zamorejo brez premembe konfesije civilno poročiti, ter ostati v Avstriji. KonBekvencije so jasne. Čim dobe Mad|ari civilni zakon, zahtevali bodo tudi avstrijski liberalci, naj so uvede tudi pri nas, da se ohrani pariteta Ne slepimo se sami: ako ostane katoliško-konser-vativno gibanje v sedanjem šlendnjanu, imela bo Avstrija civilni zakon nafkasneje v desetih letih. V nanje države. J\alnoky v Monzi. Včeraj je bil grof Kalnokv v Monzi pri italijanskem kralju. Pri avdijenciji h t u bila uavzočna tudi italijanski minister vnauiih del Brin in avstriiski poslanik grof Nigra Sodbe o namenu tega obiska so jako različne. Nekateri trde, da gre za nevesto italijanskemu prestolonasledniku, drugi, da za utrditev trojnu zveze, a tuie se tudi, da je avdijenca v zvezi z očitnim približevauiem Avstrije 111 Italije k Rusiji. V koliko so posamične teh kumbiuacij osnovane, tega ne ve nibče, saj pri nas je tako, da narodi nimaio na vnaujo politiko drugega upliva, kakor da smejo plačevati za vojsko. li usko-/ran roška zreta in Antjfija. Na Angleškem se ni noben seBtauek dveh ali treh vladariev, pa da so bili ti najmognčn-jši na svetu, naredil takega utiša, kakor rusko francoske slavnobti, zaka] s stanki vladarjev imajo vedno vladni in hladn »formalni značaj, dočiin se jih narodi le malo udeleže ali pa se izrekajo celo proti njim Rusko francoske slavooBti pa je zmatrati sestankom dveh narodov, ki hočeta žalost in veselie vkupno prenašati in stati drug za drugega |ia hudi pred celim svetom. Angličaui, ponosni na bvojo vsestransko neodvisnosti primerjal; so to jedmBtvo svoji popolni osame! osti, ki je toliko čutnejša, ker nima Angina v Evropi nobenega pnjatel|a in sjilob nikogar, kateremu bi se ni' ula približati in katerega bi mogla naae vezati Anglija je voljna, storiti kar mogoče za Italiio, dokler je to v njenem interesu, ali to ni uiti zveza, niti jiniateljstvo dveh ravuopravtnh iu jednako-uolivnih faktor ev. Niti v snu niso Angleži jinmer-jali jireoakromnih svečanostii v Taiantu in v S|iezi|i s velikanskimi slavnostimi v Parizu in v Toulonu. Eventnvalnl zvezi z Nemčijo se vse javno mnenje na Angleškem tako odločno zoperstavl a, da Be niti nekdanji nje zagovorniki ne upajo potezati se zanjo. An.;'i ži misliio sedaj samo na približanje s svojimi lastnimi kolonijami v Afriki, Ameriki in Avstraliji In kvečjemu na zvezo z združenimi državami »me riškimi, na jianbritansko federacijo, katera pa ima sedaj še tako ubogo malo jiri vržencev, da o njej Se ti i vredno govoriti. A glej, ta angleški narod, ne imajoč svojih prijateljev n ti naroda, b katerim bi Be mogel zvezati, ta osameli in na bvo;o neodvisnost ponosni narod gledal je na rusko-francoske s'avnosti t 7animanjem m b simpatijami V angleških listih igrale so rusko-francoske slavno->ti e.t-hh štirinajst dnij jako v I ko ulogo; politiki in finančniki so vsako malenkost zasledovali z intenzivno pazljivostjo, a občinstvo, neimajoč (bivol) angleških listov in ilustracij, kupovalo je francoske, zlasti i I ostro vane liste za mzisiisane Cane, kakor na k■ k• dražbi. S,desno se sodi, Mtka. Anglež', kutin do zad niega bi|)* dokazovali, da |6 f ancn«ko ru-k* zveza absolutno nemogoča, in da hočejo Roki m Francozi upozorjen, Bosebuo ker je opaail, kako se »aiautn ki zaman trudijo, izvabiti iz nje ustic besedo. In z laj je stala pred njim, lepa kot boginja, a oč>js; n eni zrli sta ga nepremičuo, zd»'lo se mu je, da mu prodirali do dna srca. Globoko se jej prikloni in p nudi roko. Nemogoče se je /godilo, sprejela je liki kraljica ponudbo ter odvedla iutere-santnei. h doktorja mej presenečeno gosjo io v drugo dvorano. Da'j ni čudež se zgodi. Sanm njemu razumljivo, odprli sla se ustnici in jEVODek glas ga je vprašal, kako mu jo v Rimu všeč. Pogovor je bil le kratek, ,Noi:tt j^ kmalu zopet odšla. Dr Ljubic pa je sto|»il iz dvorane na teraso. Nek ako čudno teško je samotarju pri srcu. Stide se na umetno napravljeno blazino iz gozdnega mahu mej skupino oleandrov iu misli, kdo zini kaj. Morda ga voli dub v domovino, morda se spominja svoje prve Ijubesn', morda mu srce vendar ni popolno mirno, mrtvo v spominu profilih, lepih dnij, kakor je leta in leta mislil, morda bi njegovo srcu vender le zualo še ljubiti, ljubiti z ljubeznijo moža? — A SOD, krasim fcuti mora to biti, ki mu polni dušo, saj uatuice fiepečeju tiho, skrivnostno: Noč, da uoČ! samo prevariti drug drugega, zmatrajo sedaj ruako-fraocosko zvezo za dognano reč velikega, svetovnega pomena in skušajo, postaviti se napram njej na pravično stališče ter spoznati, v katerem oziru bi jim mogla koristiti. Londonska .Times" začela je angleškim kapitalistom priporočati ruske papirje, češ, da sta Angleška io Rusija jedini državi v Evropi, katerih bi vojna ne Bpravila v baukerot. Še jasneje se je izrazil korifeja Londonske borze, mož velikanskega upliva, John Douglas, rekš v jednem svojih borznih poročil, da samo brezvestni lažnjivci morejo Rusijo slikati kot finaocijelno podkopano državo, dočim ima Rusija v svojih bankah io bla-gajnicah spravljene ogromne moožine zlata, dosti več, nego avetovnoslavna angleška banka. K rehs-bilitovanju ruskega imena na Angleškem, katero bo pritepeni židovski sleparii toliko let blatili, doprinesli so mnogo tudi angleški trgovci in industrijalci, ki bo imeli opraviti na Ruskem. Oglašajo se v listih in knjigah zavračajoč neresnične trditve in povdar* jajoč sobdno8t in poštenie nukih trgovcev ter vestnost in spretnost toli obrokovanih ruskih uradnikov, a prvi škotski inžener v Gla*gowu je v nekem spisu slovesno izjavil, da tako poštenih in odkritosrčnih, religijozoih, plemenitih in nepokvarjenih ljudij, kakor na Ruskem, ni našel nikjer — Zapomnite si to vi obrekovalci Rusije okolu aR mskega Katolika" in „S'nvenca", ki zajemate piškavo avoje znanje o Rusiji iz nemško-židovskih listov. Francozi v Afriki. Poročila iz Afrike javljajo nov uspeh francoske vojske. Kralj B->hanzin. ki ie delal Francozom toliko preglavice, izročil je vodji francoske vojske generalu Doddsu 400 pušek in 4 topove ter mu naznanil, da se mu pnde osebno podvreči. Ako se ta vest obistini, bil bi to jako lep in časten uspeh. Iz € momlja. 11 novembra. [Izv. dop ] (Nadaljevauie dolenjske železnice.) Sodni okrai Čruomulj izvolil je dne 18. septembra t. I. za nadaljevanje dolenjske železnice od Straže čez Delokrajmo do deželne meje, oziroma do Karlovci odsek, obstoječ iz 47 članov raznih stauov. Ta odsek imel je 9 novembra t. I. ob 1. uri po-poludue v grajski gostilni v Črnomlji redno sejo pod predsedstvom g. dekana Antona A'Jša iz Samica. Pod(>red8edaelje čez Laze, Gaber, Tuševidol, Dobliče, potem mimo premogok >pa čez Črnomelj do Krasnice in nadalje ob Kolpi mimo Metlike v Karlovce. Zemljevid naroČil se je v g-mgrafi nem institutu na Dunaju, proge načrta|o pa zdaj v Novem Mestu bivajoči ž-dezoiški inženirji. Glede premoga pri Črnomlji sklenilo Be je, poslati nekoliko kosov geologičnemu državnemu Bum svile vzdrami ga iz sauj, a že se čuti od m hkih mk obietega in gorak, strasten poljub goli mu na ustnicah. Oči je zaprl, zdi se mu vse še tei, a hipno popustili sta ga roki in pobegnila je prikazen, liila je ona, ona, kralji, a noči, s katero so se malo prej pečale njega misli! Grofij pritekel je na teraso, jiovjirašal doktorja, ki je stopil iz Bkujiine oleandrov, če ui videl „NoČiu, ker je pred malo trenotij iz dvorane na teraso iz* gmila, a vjirašanec je molčal in odšel. „NoČiu ni bilo ni v dvoranah, ni v palači več, odšla je brez sloveBa, le hišnik 8e je lisičje smejal ter vprašujočim odgovarjal, da se je iskana maska odjieljala v čaka]oči jo kočiji, on pa niti nje, niti voza, ne voznika ne pozna. Gradiva hudomušnim damam dovolj nagajati trabantom krasne -No,". Poljub ni dal več. miru doktorju, mislil je nanjo v noči in po dnevi ter sanjal zlate Banje. Ali ljubi uezuankoV Čuvstva svojega si ui zual tolmačiti. MiBel na njo razvnela mu je kri, srce bilo je hitreje, a domišljija stvarjala mu je iz nezuane maske — krasno, božansko bitje. Je-li tu ljubezen?! (Dal'e prili.) zavodu na Dunaju, da Be kvaliteta konstatira, zajedno pa naj se dobi izjave tudi od »Alpinskega društva", oziroma ve3čaka g. Seelanda o tem-premogu. Da se ustanovi jednak odsek, ki bi prosil za predkoncesijo na hrvatski strani, obrniti se je do teh le veljakov: gg. pl. Gall, dr. Nemec ć, Peter Sliepčević, Kosta Btrako, baron Appel, Gustav Pon-graz io do oskrbništvs kneza Tburn-Taksis. Ako se odsek na Hrvatskem sestavi, naj bi se oba odseka kmalu v Ztgrebu ali Karlovcu sešla v razgovor glede" daljnjega postopanja. Končno se je sklenilo, da se v pokritje prvotnih stroškov zloži predujem 900 gld , h kateremu naj prispevata Črnomeljski in Metliški okraj po 300 gld. in dotični veleposestniki 300 gld. Sporočilo vzelo bo je z zadovoljstvom na znanje in se je sklenilo, p rosi ti posojilnico v črnomlji, da založi teh 300 gld. z dostavkom, da jih bodo občine vrnile, ako bi se ta denar ne dobil o svojem času iz železniškega zaklada nazaj. Naš okraj šteje 21 občin in ker ste bo nam pridružili tudi občini Semič in Gradac, pride na 23 občin razdeljeno le po 13 gld. na občino. 13 h bo navzoči večinoma vsi občinski predstojuiki iu so ta sklep podpisali. V razgovor prišla je tudi proga, o kateri Be semtertje čuje, da želi nekdo železnico od Novega Mesta s predorom skozi Gorjance in čez Maline ua M tliko itd Izreklo se je sjilošuo mnenje, da ta proga nikakor ne bi osrečila It o I o k r a i i n c , kaiti šla bi čez Gorjance v bližini suhe hrvatske meje čez Metliko v Karlovce. Ves sodni okraj Crnome j z bogatim iu izvrstnim premogom in velik del celo sodnega okraja Metliškega, namreč Semič iu Gradac, bi od železnice nič ne imeli. Vinščaki imeli bi potem bliže do hrvatske železnice, a Polj^nci do Kočevske m tako bi se razcepil ves promet. It doki aojaki narod, ki želi zveze b središčem, z belo Ljubljano, iu ki že od nekdaj težko vozi trgovsko blago iz Ljubljaue, naj se tako ne odbija v stran. Proga s predorom bila bi morebiti nekaj krajša ali bila bi zelo draga, ker sam predor bi moral biti čez 2 km dolg in bi stal nad 2 mili-jona gld. Proga čez Gaber ua Črnomelj in Metliko bila bi res nekoliko daljša, a vender mnogo cenejša, ker se da izvršiti brez predora iu bi služila obema okrajema, Črnomlju in Metliki, jednako io ker bi šla mimo premoga, bi tudi uajveč dohodkov dona-šala, tudi ne bi nobene postrauske proge potrebno bilo. Ta (troga bila ji že pred 23 leti trasirana in za najboljšo spoznana. Saj sta se vender oba okraja v svojih peticijah izrekla, da naj se pri izpeljavi glavne železnične proge na oba okraja iu obe meati Črnomelj in Metlika jednako ozira, čemu se tedaj sanjari o predragi iu nepotrebni progi, s katero bi se lepi složuost in prijateljstvo roei sosedi Metli-čani iu Čniomaljci kaliti zamoglo? S cer pa upamo na pravičnost merodajuih f tktorjev, ki bodo gotovo tako ukrenili, da hode za oba sodna okraja prav. Nadejamo se tudi, da sploh ne bode ovire zoper uadaljevanje doleujske železnice čez Itdokrajino, ker sedaj ima že vsak političen okrai ua Kranjskem železnico, le Črnomelj ne. Posledica te okolnosti je splošno izseljevanje, ker se ne moreta v teh okrajih povzdignti obrt iu promet Glede inuužiue premoga povemo samo to, da ima „Alpiusko društvo" bogate premogokope blizu Črnomlja iu zadu|i čas sta gg. Žašterfiič in &2tina odkrila premog na I te. Ič vrhu, Lahiuji in Goleku. Domače stvari. — (Povodom godu Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete,) ki pade letos ua nedeljo, ukrenil je c. kr. mestni šolski Bvet, da ga praznuje mladina mestnih javnih kakor zasebnih ljudskih- šol dan popreje, to je v soboto, dne" 18 t. m. zjutraj 8 sv. maso in pouka prostim dnevom. — (Osebne vesti.) Premeščeni so okrajni komisarji g. V. Parma iz L'tije v Postojino, g. Št. Lapa j ne v Črnomelj, g J. Ur$ulek pa v Novo Mesto, ker je dobil g. J. Klein dopust. Novo imenovani okr. šolski nadzornik g. J. Bij« heim, naduMtelj v Kozjem, se je odpovedal, ker menda neče pospeševati nemško-uacijunalnih teženj, kakor bi radi videli posebno v Brežicah. — („M a d a in e Mongodin") se zove lepa in pikantna francoska veseloigra, ki se bode predstavljala prvikrat na slovenskem odru v soboto dne 18. t. m. Igra je polna prizorov, ki vsled svoje izborne komike zabavajo gledalca in je prištevati mej najboljše proizvode moderna francoske drama- lične literature. Opozarjamo torej nase rodoljubno občinstvo na to novileto, da ne zamudi ugodne prilike, ogledati tu to zanimivo delo. Nadejamo se, da se ne bode zopet pripetilo to, kakor pri izborno uspeli igri .Miška", ki pa ni imela toliko gledalcev, kakor bi zaslužila. Potem pa je marsikdo obžaloval, da ga ni bilo v gledališči. Preverjeni smo, da Be bode slovensko občinstvo bolj živo zanimalo todi za to stroko veseloiger, ki so ob jednem zabavne in poučne. — (Koncert .češkega kvarteta.") Opozarjamo zlasti na prvo točko tega koncerta, čegar vzpored flmo objavili včeraj. O srce pretreBujoči poetižki vsebini kvarteta E-mol, „Iz mojega življenja" nam pripoveduje namreč skladatelj Smetana sam v nekem pismu z dne 12. aprila leta 1878 (torej v času, ko je bil že oglušil), da je v tej skladbi nam hotel glasbeno izraziti tok svojega življenia. Izraža nam torej 1. stavek: ljubezen do umetnosti v mladosti, neutešno hrepenenje po nečem, kar se ne da izraziti, dalje slutnio bližajočega so zla; 2 stavek ,quusi polka" spominja na veselo mladost, ko je Smetana rad jiotoval in se veselil plesa; 3. b ta vek „Largo sosteuuto" nam kaže blage občutke prve liubezni do deklice, poznejše soproge skladateljeve; 4. stavek obseza spoznanje narodne glasbe, veselje nad doseženimi uspebi ; hkratoi dolgi štirikratni črtani E znači pa že prve pojave bolezni, ki je skladatelju po te in provzročila popolno oglušenje; pridruži bo bolesten sjiomiu ua blago mladost in še jedeiikratuo vz|damtenje male nadeje, konečno pa pride udanost v neizogibno usodo. — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja repriza Blodkove opere ,V vodnjaku" je nekoliko zaostajala za prvo nje letošnjo predstavo, ne da bi se moglo točno povedati, kuj je b Io temu i»rav za prav uzrok. Videlo se nam je vse nekako malo bolj „po domače*. Vender se mora kljubu temu priznati, da je opera Še vedno imela povolieu uspeh. Glede na jezik smemo vsekako ponavdati željo, da bi tudi gg. Beneš in Vašiček posnemala marljivost gdč. fiiho ve in slovenski pela take male uloge, v kakeršnjih sta nastopila včeraj. G >a>>. Vašiček je proti uouru opere pač malo pretirano s črnim mazilom muzal jievsko osebje krog sebe. Taka ži ?ab0081 bi bila na svojem mestu v „Starem ženinu!" Bengališka razsvetljava naj bi ne rajši pojinlnoina opustila, dokler nam slavni deželni odbor ne pre n k: tii dotičnih priprav, ker taki ponesrečim poskusi, kakeršui so bili večinoma vri dosedanji, le motijo igralce in občinstvo. — Pred opero ae je predstavljala prijetna Vti$aloigrs „l)ve tašči", v kateri je g. Borštnik z velikim humorjem igral v naslove iu redove zaljubljenega „di\ Živch". Popoten uspeh igre pa sU skazila g Lovšin, ker ui jirav nič znal svoje uloge, i>|f gospa Borštnikova, ker se pred komiko svojega Bpprpga ui moula vzdrževati smeha. Gob|>. Danilo in gosjiici Slavce v a iu Nigriuova ho ugajali. Gledali Are je bilo Se precej polno. — (Prvi strelski večer „Sokola".) Pri Včerajšnjem prvem streljanji Sokolskega strelskega kluba bilo je prav živahno m kakor kaže, bodo v bodoče več zanimanja za to lepo in koristno zabavo, kakor do sedaj. Klub šteje 21 strelcev. V odbor voljeni s<> bili: Načelnikom g. Srečko Nolli, blagaj-nikom g. Julij Dev, odbornikom Druškov ć Nace, Jenič Vekoslav in Turk Hugo. — (Športni cirkus Corradini) in njega Vrlo dobro izvajaue predstave j»ovabl|ajo vkljub neugodnemu vremenu dokaj občinstva k sebi. Danes ob 1!i8 uri zvečer je uavadua predstava z raznovrstnim zanimivim programom, čigar zadnja točka je čudovito izšolaui kouj „Ijloudin" z zrakojdavom. — V nedeljo ste dve predstavi (pri večerni beuefica goap. direktorja C irradinija), v ponedeljek dne 20. t. m. zvečer jih je zadnja slovesna predstava, ker odide v torek družbi v Zagreb. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem atanji mestne občine Ljubljanske) od 5. do 11. novembra. Novorojencev je bilo 12 (= 19-76 %o). mrtvorojene!3, umrlih 18(=29 64 •/••), mej njimi so umrli za jetiku 3. za vnetjem sopiluih organov 2, vsled starostne oBlabeloBti 5, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 6 <=33 3°/»), »z zavodov 6 (== 33'3 •/„). Za iufek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 2, za tifusom 1, za vrutico 1. — (Narodna čitalnica v Kranj i) priredi v nedeljo, dne 19. novembra 1893, v svojih prostorih društveno veselico Vzpored: 1. „Dva zeta", veseloigra v jednem dejanji. 2. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Pristop imajo člani in po njih upeljsni gostje. — (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Laški trg io okolico) vršil se je minulo nedeljo. Udeležba bila je prav mnogo brojna in je bilo več navduševalnib govorov. Izvolil se je stari odbor, za blagajuika pa se je volil na novo g. vikar Bogataj. Mej drugimi željami, ki so se izrekle, je omeniti posebno ta, naj bi velika skupščina prihodnjič bila kje na anodojem Staierskem. Dalje se je poudarjalo, da bi bil koristen poseben lokalni podpiralni odbor. Kot zastopnika za glavni zbor sta se izvolila gj. Bogataj in Drobnič. — 11' 111 o r /. a r a d i ljubosumnosti.) Vče raj pričela se je v Trstu glavna obravnava proti trgovskemu agentu KritikoBU, kateri je sjiomladi zaradi iiubosumaosti ustrelil nadjioročnika L-*dinegga, sina okrainega sodnika Konjiškega. Obravnava trajala bode tri dni. — (Nasledki zdehanja) Iz .Triester-Zeitung" povzamemo nastojim čudni slučaj: Ko se je kuharici Aui Sitnicb včeraj prav hudo zdehalo, izpahnila si je čeljust, da ni mogla več ust zapreti. G6sp. dr. Fonda od rešilne postaje spravil je čeljust v red, pri tem pa je padel ži omajani zob kuharici iz ust. Začela je kričati, a je kmalu pre-nebala, ker si je zopet izpahnila čeljust io ni mogla zajireti ust. Ko je tudi v drugič doktor Bpravil če-11 ust v red, ui preostalo kuharici družeča, uego l*»po tiho ostati in usta zaprta držati, da si v tretjič ne izjmhue čeliusti. — (Mestni zastopnik v dob I .Heder-v & r y M o 6 i n b k y ) Zagrebški ,0bzoru pri poveri u j e o nekem J ona s u A I e k h a n d r u , ki je bil v novi eri izvoljen kot kandidat magjaronake vladne strauUe v mestni zastoji Z^greb:ki in se je ravno zanj agtiralo prav živo, ker se je volitev trikrat m irala vršit'. Mož je bil nedavno pozvan kot priča jired Sodišče in je iziavil nemški, da j-i rojen v K i b i n -genu na Bavarskem in da oiva že nad 30 let v Zigrebu Na tO omenil je predsednik sodišča: „No, |»o 30 letih morah bi vender nekobko h v^tski znati" ! Tako se je torej ua koni|ietJritiieiii ine^tu ttognalo, da Jouas Aleksander, zust-'p»nk g'avuega mesta Hrvatske in pristaš magiarouske stranke sedi v mastnem za-t--, u iu ne razume |ezka, ki je uradni j zik mestnega poglavai stva in zastopat v s, da toraj ne ve, o čem se govori in razpravlja, Ticega sestop« nika je spra.ila v mestni zasfop blažena era „Heler-v a y M šinpky — (C orr i gen d u m.) V včerajšnji notici „Velika občina Postojinaka- naj se čua v 9. vrsti iiam-itu Josipa Kraigherja pravilna Jurija K. v 11. volilnem razredu; v 10. vrsti j>a Fr. Pn-teruost namestil Patermster. _j__i_ Y---- ^ I Dne 19. t. m. češki kvartet. _^__4 i_________ Bazne vesti. * (('oš k h opera v Lvovu,) Kakor naznanja „ rn.uriauiiHi.*, pridejo tekom ti^jn nafti ca v Lvov umetniki ivšnega narodnega gledalaca iz Praga m bodo nastopili v osmih izviru h čeAkdi operah. Na programu je mej ostalimi tudi znamenita Smetanova „Prodana neve-itn". k it ero posebno ^eU slišati Lvovsko občinstvo. Č'ški ubreto jirevel le dr. Fran Krček v poljščino. * (Prva ruRka m t h a m e d a n s k a d o k t o -rica) imenom Bibi Uidy,a Kutluzuruva zvršila jo te dni ua Peterbursketn VSSUĆiltfioi svoje ispite z odličnim uspehom, Odpotovala io ua svoje mesto v Vasimuv. Mohamedanstia mladež, učeča v Peter burgu, priredila je svoji tovaršici pri odhodu sičrio ovacijo * (Grozna katastrofo) V rusko poljskem mestu Brzesc L.t uski pripetila se i»i grozna nesreoa. Vnled nepnzuosti necega jiomoonika eksplodiral je v lekarni g. Soloviečika eter s tako silo, da j1' razrušena vsa hiša in so [»oškodovane tudi sosednje hiše. Dvajset ljudij našlo jo smrt, mnogo pa je težko poškodovanih. * (Javna varnost v Italiji) celo v obližji glavnega mesta ni posebno velika. Tako se poroča, da bo bivšega ministra KudioljB napadli blizu njegovega letnega posestva v B mski okolici štirje bri-ganti. Ko je kočijaž pognal konje, stresali so lopovi za njim in gu težko ranili. Stvar bi zdaj nekateri radi zasukali tako, da je kočijaža ranil uespreteu lovec, kar pa ljudje ne veruiejo posebno radi, ker je znano, kakšna je v okolici H ma javna varnost. * (O Barcelonskem gledališkem atesta tu) prinašajo listi še vedno podrobnosti. PreJstave v gledališči bo ustavljene, dokler se ne bodo preiskali vsi prostori in se ne nadomestijo razrušeni sedeži in dekoracije. Pod razvalinami našli sta se še dve bombi. Skupaj je bilo toraj vrženih pet bomb, izmej katerih se je razpočila jedna aama. Ako bi se bile razletele vse, pokončano bi bilo vse gledališče in število žrtev bi bilo grozno naraslo. Mej eksplozijo oropali bo neznani zloč nci necega juvelirja pro-dajalnico in odnesli za 30 000 frankov dragocenosti). Telegrami „Slovenskomu Narodu1*: Gradec 16. novembra. Grof Hartenau (bivši bolgarski knez) je nevarno obolel. Dunaj Iti. novembra. Cesar se je danes zjutraj povrnil iz Monakova. Dunaj 16. novembra. Ministra P l e n e r in "NVurmbrand ostaneta še nadalje člana levičarskega kluba, a obiskovala ga bodeta le o važnih prilikah. Dunaj 16. novembra. Predno se snide državni zbor, /bero se klerikalni člani konservativnega kluba na posvetovanje, da določijo, ali kaže ostati v klubu ali pa stopiti v opozicijo. Milan 16. novembra. Kalnokvjeva av-dijriica pri kralju Umbertu trajala je 1 "a ure. Zvečer je bil diner. Milan 16. novembra. Kaluokv, posloviva se od kralja, odpeljal se je ob polu 10. uri v spremstvu ministra litina in poslali ka Nfgfe iz Monze. Na kolodvor ga je spremil generalni adjutant Ponzio Vaglia. Berolin 16. novembra. Državni zbor bil je danes slovesno otvorjeu. V prestolnem govoru se izreka poslancem zahvala za \zpre-jem vojaškega zakona in za i zrase simpatij do Cesarja, izkazane na raznih krajih. To svedoči, da smatra narod vojaški zakon potrebnim v varstvo domovine in miru. Potem se navajajo drž. zboru došle predloge o davku na vina in 0 kolkoVihi ter se izreka nadeja, da bodo vsled pog ijanj z Rusijo kmalu razveljavljene carinske izjemne naredbe. (ilede unanjega položaja se povdarja, da se razmerje mej Nemčijo in drugimi državami ni premenilo, da so vse /veze neproinenji-ne in da je razmerje z zavezniki dobro in prijateljsko. Cesar upa trdno, da bo z božjo pomočjo mogoče, ohraniti mir tudi za prihodnjost. Marzilja 16. novembra. Včeraj ponoči nastala pred vojašnico 1">. voja strahovita eksplozija. Nekdo je vrgel dinatnitno bombo. Nekateri zidovi so podrti, kamni so letali v stražnico, šipe vse pobite, sosedne hiše zelo poškodovane, Prebivalstvo je silno razburjeno. Policija zasledovala storilce vso noč a bivz uspeha, čuje Se, da so anarhisti nameravali razstreliti celo vojašnico. Poslan^.*) Slavnemu deželnemu odboru v Ljubljani. Dao 10. t. m., stv. 13G87 razpisalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Kamtnku ogled, da se konstatira stanje sedaj občinskega, poprej B.'čova privatne in celo nemške stranke proti slovenskim občinam iu Bicer na tak način, kakor je to storil gospod Hrasky, u čemur bo bo svojefa-mo slavni deželni odbor even-tuvalno tudi visoki deželni zbor lahko prepričal iz s j. i s.; v, kateri se bodo predložili; 3. Kaj hoče slavni deželni odbor ukreniti, da se v bodoče rešijo slovenske občine tacih in jedna-ch neprihk? Mestno ž u p u n s t v o v Kamniku dud 15. novembra 1893. ./o.s. Močnih', župan. *) Za vsebino tn^a sestavka jo uredništvo lo v toliko odgovorno, v kolikor zukon vdova.