L-' *r? v Številka 32. ^avlafnl franko v drlavl SHS« V Ljubljani, dne 12. avgusta 1920. H. leto. === Cijena u prodaji 1 K 50 fil === Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * «... K 72*— Polugodišnja.................... „ 36'— Četvrtgodišnja...................... 18'— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. 1 H;eHa y npo^aja 1 K 50 4>im. == Ham F.iac ira.iasH ce^mraHO CBaisor veiBpTBa. ro^mnaa rtperzMaia .•,..,K72 rio,iyro;uimifca . .•••••• „36 TIeTBpTro^innH.a i .13 3a HH03CUCTB0 ^o^aTH nomrapHHN’. Oraaca no TapH$H. Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta Stev. 20/Ii. Rokopisov ne vraća, ako se ne priloll znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno (rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatsko in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne. ■aB3B«a8eBaa88=aiiiraiiU"'.Titl'ii.jz'j^siiiii.r^.. i.nuti. ir ■—............................ Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Dr. T. — Koprivnica: Jedua statistika. U »Našem glasu« ie već bilo često iadi-kovanja o teškom našem položaju i o prijedlozima, kako da se popravi. Skupštine su tražile, da nam se povise plače na nekoliko %, jer je sve skuplje opet za toliko %. Kod toga su se dakako iznosili najviše postotci onih stvari, koje su najskuplje, i ako to ne može biti pravilnim mjerilom isto tako, kao i % onih stvari, koje su neznatno poskupile, premda je-tih znatno manje. Kad bi se sve računalo prema kojoj danas najskupljoj stvari, kao n. pr. prema papru, koji je poskupio za 10.000% t. j. od 240 K. po kilograma u srpnju 1914. na 24.000 kruna u jeseni 1918, (a danas?) ili sladoru. koji je već 120 kruna stajao prema okruglo jednoj kruni 1914., onda bi sve plaće takodjer imale porasti za toliko, što je dakako apsolutno nemoguće, a bilo bi i neopravdano. Do danas je država u pogledu povišenju plaća držala po mogućnosti obzir na poskupljenje onih stvari, koje su najmanje poskupile. U glavnom su danas plaće za neko 800—1000% povišene, dakle je 8—10 puta. Ali ne može biti mjerilom povišenju plaće ni najviši, ni najniži % poskupljenja. Za to treba naći povoljniju osnovu, na temelju koje će se tražiti povišica naših beriva. Poznato je, da danas samo čovjek s fiksnim dohodkom ne može da živi, dok svim drugim staležima ide ne samo dobro. već i dalekolbolje, nego prije rata. Pogledajmo velike industrijalce! Tvornice rade znatno manje, nego li u mirno doba. a industrijalce živi izvrsno. Roba mu na skladištu raste u cijeni od dana u | dan. Čemu još i raditi i mučiti se? Sto ma- i nje robe, to će više tražiti, cijena bit će .viša, i bez muke će se zaslužiti milijuni. Kako je s trgovcima? Dali se javljaju stečajevi? Ni govora! Još nikad nije trgovcima bolje išlo, nego danas. Svi. koji su prije rata nekoliko puta pali u stečaj radi nesolidnosti poduzeća i sl„ danas stoje najbolje. Dobro renomirane tvrtke možda žale za prošlim stanjem, dok svi drugi živu vanredno i zadovoljni su. tek što im je žao. da nijesu još i više sakupili para. 'Jednake stvari u raznih trgovaca stoie posve različito. Čudnovato! Danas nema tr- govca, kome bi zlo išlo! Nesolidnome pak hazarderu ide najbolje. Siromašni obrtnici?Mogao bi se raspisati natječaj, i držim, da se takvoga ne bi ni našlo. Kako su postolari, krojači itd.- podigli nerazmjerne cijene, svatko na svojoj koži najbolje osjeća. Seljaštvo stoji najslabije, ono je prezaduženo j do skrajnosti izrabljeno?Gdje? Ovdje na zemlji? Moguće na Marsu, ali u našoj državi sigurno ne! Seljaštvo je doista prije rata bilo u većini zaduženo i sada se oslobodilo gotovo posve dugova. To mora doista iskreno i bez zavisti svakoga veseliti. Ali je nešto drugo. Tko je nosio u vrećama novac žigosati? Dobro je poznato, da danas seliaštvo drži u rukama ili bolje za gredama, u krevetima, na tavanu itd. silan kapital, koji ide u stotine milijuna. I tomu se mora doskočiti, kao i svakom drugom zlu. Što je s malim kapitalom? Ti su jedini kroz desetke godina štedili za starost, i uživali od toga kamate, a rat im pojede i samu glavnicu. Kako ovome posljednjem, tako ide zlo i radniku duševnom i ručnom. Što koristi tražiti povišenja nadnica, koju se dobije, tek onda. kada je već i opet sve poskupilo. Onaj koji je za svoj rad fiksno plačen (uz neznatne iznimke), ne može da živi i osudjen je na oskudicu, kakovu prije rata nije osjećao, ni najjadnije plaćeni radnik. Tko će tu pomoći i kako? Pravu pomoć možemo dakako očekivati samo od sniženja cijena. A gdje, da to počme? Industrijalac, trgovac i obrtnik ne popuštaju u cijeni, dok god plaćaju skupo radnu silu. Radnik opet traži povišicu, dok mora skupo i preskupo plaćati hranu, koja je ipak najpotrebnija i čini kod radnika najveću rubriku. Dakle se olakšanie ciiena može očekivati samo od sniženja cijene hrane. Prigovori producenta životnih namirnica da oni moraju sve potrebne industrijalne produkte plaćati skupo i da njihova glavnica nosi neznatne kamate, i da zato oni nemogu sniziti cijenu, stoje na slabim temeljima. Ne stoji, da ratar svake godine kupuje nova kola, plug. motike itd.. već se može ograničiti na stariji materijal, dok jela treba svaki dan. Da njihov kanita! (zemlje i blago) ne nosi prema današnjoj vrijednosti kamate, upozorujem na kuće-vlasnike i male kapitaliste, koji ne dobivaju malo ne nikakovih kamata, a kapitali im se troše. Zato će zemliodaelci najlakše izdržati sniženje cijena. Budući, da mi — na žalost — medjui* tim još nijesmo tako daleko, da osjetimo! sniženje cijena, već obratno, to moramo! mi javni namještenici misliti nato, kako bismo našem umiranju predusreli. Mi moramo iznesti i zasvjedočiti minimum na-1 ših potreba i tada zahtjevati od vlade, da nam taj minimum pruži, ako neće, da trpi uslijed malaksanja i istrošenja pojedinih! dijelova stroja i cio stroj t. j. država sama1* Držim, da smo patriotizam bar toliko pokazali, koliko oni, koji ga od nas traže, tako da možemo sine ira et studio raspraviti cijelu stvar. Da to možemo ustanoviti, treba dal najprije znamo, kolika je potreba čovjekai namještenika. ^ U tu ću se svrhu poslužiti statističkim podatcima profesora Engliša o proučavanju učiteljskih obitelji u Moravskoj (»Obzor narodohospodarsky« g. 1915.) i primijeniti na naše prilike. U godini 1913. i 1914. trebala je učiteljska obitelj od S elanova hrane i to računajući uvjek za cjelu godinu u %.:. Ha glavo kg Ha obitelj ud 5 tako I Ciiena ra k” 1 ' ea & Muii (kobasin. sabo meso jtđ. 48 24 241-2 2-32 524 Slanina i mari 804 40-2 218 87 Mlijeko (l=k|) 195- 975-- 018 175 Maslac 5-5 25-25 2-37 60 Jaje (20 jaja—1 ka 10-6 50-30 1-20 60 Koran 130'- 650-— 0-047 30 Si 455 22-75 030 7 Slador 18- 90 •— 0-88 79 Pide l=*ltg lito (90 kg bralna = 52.27 261-35 0-70 182 120 kg lita. 11 kg kljeba = 8 kg bralna) 120- 600- 0-20 120 2956-05 1364 Ali nije hrana jedina potreba, već ima i drugih. Glede toga pokazuje statistika slijedeće: * Izdatak svih potreba (uključivši i hranu) iznosi računajući u postotcima: Obitelj S doholkom od K 3CC3 tez obzira na troj tlanova S vilo od 4 (lana obitelji, tez obzira na razred dobotka Prosjek sviju u cijelosti Hune 42.2 43-6 41-9 Odijelo i riblje 14-8 170 15-7 Slen 7-9 5-7 6-5 Rasvjete i ogrijti 5-1 4-4 47 Ostali izdati 300 29-3 31-2 100-0 1000 1000 Ako se uzme u obzir, da jedino stanovi (ali ne sobe s pokućtvom) poskupiše tek za kolih 20%, to se za god. 1918. ukazuje slijedeća statistika: •/» 1 Žito Miso Ostala brana Bdjeti i riblje Rasvjeta i ogrijev Ostati izdaci 18 ] 46 24 J 16 6 32 100 32 (8 X) 72 (4 X) 180 (71/, X) 160 (10 X) 48 (8 X) 128 (4 X) 620 6-2 X) : iTo dakako bilo u godini 1918. i u Moravsko! dok ie kod nas druzoiačiie. Prema statistici u Našem Olasu od 8. travnja 1920. broj 14. bilo je u nas u Jugoslaviji slijedeće stanje: podmiriti. Ako pak želimo, da naknadimo i onaj gubitak na našem inventaru, c pravednost ne može nitko usporavati, to bi plaće trebale biti još i više. Dakako, da se uslijed eventualnoga padanja cijena — o čemu se danas pripovjeda. ali manje osjeća — imadu i plaće regulovati s obzirom na tržište. Obećavanja smo već imali više nego dosta, a sada treba, da svote zahtjeve stavimo i oni se moraju ispuniti. Ako moderna demokratska država imade novaca za vojsku, za devalvaciju vlastite valute, nepotrebne i štetne sekvestre itd. onda treba da imade i za javne namj.Stenlke. Mi nijesmo bili i nećemo biti ničiji robovi, pa ni vlastite države, jer to nije nikome na korist, osim lošim elementima države, koji mogu samo ekonomsko slabo javno namjcšteništvo izrabljivati u svoje svrhe, dok je materijalno neodvisno javno namjcšteništvo bar isto takav stup države, kao što je i koji drugi stalež. Poslijedice loše plaćenoga javnog namještenika osjetit će najjaće država (carine, porezi, javna sigurnost...) ali neka se onda ne krivi jednog javnog namještenika. Nije moderna država zato ovdje, da samo štiti jake (velike kapitaliste...) već Živila: Količina: Cena Mesečna potreba živil za 3 ljudi Je stalo Stane marca 1920 lesečno leta 1914: meseca marca 1920: leta 1914: meseca marca 1920: 1914 mesečno n kruh bel kg K—-16 K10*— 30 kg 30 kg K 4*80 K 300’— moka 00 ,-•48 „14-- 5 » 3 » » 2-40 » 42'— moka št. 1 ,-*40 » 12*— & » 3 » » 2'- » 36- — moka za kuho , -‘32 »io-- 5 » 4 » » VSO » 40’— krompir ,-•10 » 6*- 30 yp 30 , » 3’ 180 — fižol ,-•48 » 6- 3 » 3 » » 1-44 "S IS — sladkor „ --48 ,52'- 3 » 3 » , 1-44 156-— kava » 3’- ,104'— 1 » 7» » » 3’ 9 52’— riž , —'60 »38*- 2 „ V* , , 1-20 n 19-— meso goveje ; ! . 2-- »24‘- 10 » 8 , ,20*- 192’— , telečje v fi 2*- » 20’ 3 » 1 » , 6-- 20-— „ prašičje v „ 2-20 » 28‘- 2 » 1 . , 4-40 n 28 — mast , 2-20 » 54'— 4 » 2 , » 8*80 v 108-- mleko liter »-•20 » 4-- 30 Ut. 30 lit. » 0’— 9 120-— olje ,-•60 »100- 1 » 1 » » 1-60 9 100-— jesih , —-24 » 5-~ 3 » 3 » » --72 9 15-- jajca kos ,-•05 » 1'30 30 kos. 20 kos. , 1-50 9 26 — kurjava 100 L .kg » 3*- ,80*- 600 kg 400 kg * 18.— 9 320-- sočivje in zelenjava — — — . ?; » 100 — kuh. pridatki sol itd. — — _ — » i — 9 50’— perilo —— —— _ » S — 9 1U0'— Skupaj: K 98*90 K 2022-— Dakle je u nas poskupljenje okruglo tlvije tisuće % t. j. poprečno 20 puta skuplje, nego li godine 1914. A plaća? Niti 10 puta više! A odakle razliku namiriti? Kako iz svega toga jasno slijedi, imali bi plače javnih namještenika biti povišene najmanje za 2000% t. j. 20 puta, da uopće možemo svoje današnje i buduće potrebe da pruža pomoć slabima. Jaći će uvijek naći sredstava, da se održe sami. — Vide-ant consules! *) Ovaj je članak sastavljen u mjesecu aprilu o. e. prema studili Josefa Pa-zourka: »Indexy cenove« u »Češka Re-vue« broj 10.—11. iz god. 1919., naročito s obzirom na statistiku. Pokažimo jim zobe! x s.s V eni izmed zadniih številk »Našega Glasa«, nam ie depufaciia. ki ie šla moledovat v Beograd radi ureditve uradniškega vprašanja in uveljavljenja služb, pragmatike. nasula sladkih tolažilnih besed, ki bi nas nai bile nomirile liki morfii trpečega bolnika. — Ministri so bili takrat polni sladkih obečani za državnega sužnia. na katerega na so pozabili, komai ie ta deputacija zapustila Beograd. — Ničesar se več nc sliši, da bi vlada v istini nameravala rešiti uradniško vprašanje. V programu strank, ki se rineio k vladi in polnim koritom čitamo le vprašanja, ki bi utrje- vala pozicijo posameznih strank, nikier pa ne čitamo, da bi te stranke vzele v svoj delavni program tudi rešitev uradniškega vprašanja. Obljubili so nam s 1. avgustom nragmatiko. a kie smo še danes! Nimamo niti prave vlade ki bi se mogla baviti s tem vorašaniem! In vendar ie nujnost tega vprašanja taka. da se ie bati resnih ooslo-dic ki utegneio nastati za državo vsled skrajne razburjenosti državnih nameščencev zaradi zanikarnosti. ki io kažeio vlada in vsi okoli nje v vprašanju materiialne odpomoči državnih uradnikov. Vlada z zavlačevanjem rešitve tega vorašania ško-dnte ne samo državi, nego seveda v orvi vrsti uradništvu. ki ie vsled slabe plače že skrajno demolarizirano. Draginja ne popušča niti za las in vlada tudi ne stori ničesar za Dobiiamie iste. ker se hoče vsaka stranka dobrikati svojim bodočim volilcem. kmetom In trgovcem. s skrajno nopustHivostio. tako da tl lahko derelo konsumenta kakor hočejo. Uradnik ne more s plačo preživljati in oblačiti družine pod nobenim oogoiem več. in vendar ne sme poginiti sam in ne more pustiti, da mu pogine družina. Posledica teea ie. da ie uradništvo primorano zanemarjati svolo državno službo in iskati si postranskega zaslužka na škodo državne službe. In to stori uradnik s popolno pravico kaiti kdo more od niega zahtevati, da bi posvetil vse svole moči službi, ki mu ne daie gmotnih sredstev za živlieniel AU ne samo to vsak dan nastaia tudi nevarnost večia za nodknnovame »radništva, ki hoče, noče, mora živeti, ki če že ne more pošteno živeti, se vrže. v sili na nepošteno not. Kdo ie kriv temu. če ne država, kt vodi uradništvo korupcili nasproti! Seveda bode v volni degenerirani moralist, vzkliknil: »Koruntno živeti ie danes moderno: tako se živi v Beogradu pri centralah. čemu bi se v ostalih uradih ne?« Proti takemu zanelievantu moramo odločno nastopati. ker tu ne gre le za čast in ueled uradništva. nego tudi za ugled države. Sicer na ie vlada sama naiboli nridna na delu. da soravi uradništvo ob ves ugled. Z ogorčenostjo razpravlja javnost danes deistvo. da hoče vlada izvršiti cani-tis deminutio državnih uradnikov s tem. da iih oropa pasivne volilne pravice, ne da bi mogla za to navesti kake tehtne razloge. Morda so razlogi samo ti. da se razni go-snodie odvetniki in duhovniki rezerviram za sebe vse državne sinekure in izključijo zato vsako niim na političnem polhi ne* varno konkurenco. Zapostavljati moralno in materiialne nas na hočeio tudi v drugih ozirih. Vzeli se nam pravico do polovične vožnie na državnih železnicah, in danes, ko ie že uradništvo itak ves čas obstoia Jugoslavije skrajno zapostavljeno nasproti častnikom, delaio tudi na to. da se nas direktno osmeši pred častniki, katerim se obeta službena pragmatika z naivečiimi moralnimi in ma-terijalnimi ugodnostmi. Znano je, da s« posveča častnišk. stanu po večini ono di* ’aštvo. ki noče ali ne more naorei in sc te torei zateklo v refugium pecatorom. v kadetnico. Medtem ko doseže abituriient v civilni služb: no oroiektirani pragmatikiJe osmi razred, hi dosegel nregov tovariš z iednako izobrazbo v voiaški službi avtomatično IV. oziroma HI. razred. Tega razreda ne doseže niti 1% uradnikov z visokošolsko izobrazbo! črta postane lahko nic in pomanjkanje visokošolskega — Posledica tega na-prenapolnjenfe kadet- £čaja, od katerega, lahko rečemo, odvisi pivo kulturnega življenja in s tem bodoč-post države. Vprašamo: s kako oravico zahteva volni minister za svole častnike take oreoš tako razvijeno, da bi iz soDstvenoga znania. korisno sudjelovanje činovnika prosuditi mogli, a da se to knvo mnenje o činovniku u tim grupama i nadalie podržava imade u tu svrhu žali bože »narodnih učitelja«, koii narod o činovničkom sudielovaniu u toj državnoj zajednici hotimice, protiv svog uvjerenja sasma krivo upućuju, prikazuiuć činovnika kao nametnika i neoriatelja naroda, a to samo zato da se kod naroda ulaskaiu i medlu niim bez ozbiljna rada na štetu njegovu živu. Krai ovakovih okolnosti, da nam te teška borba za našu obstojnost i uzdržavanje sasma ie naravno. U prošlim vremenima uvažavalo te rad činovnika i brinulo se za niega bar vodstvo države, pa ie činovnik prolazio razmjerno jednako sa svojima suradnicima. seljacima, obrtnicima i trgovcima, a danas zaboravlien i ste strane, natžalost-niie živi od svilu svoiih državnih sučla-nova. Doduše niie se u orošloi Austro-ugar-skoi eri vodstvo države brinulo za činov- nika. cieneć niegovo neophodno potrebito sudjelovanje u obćenitoi privredi. Jer na ovakove razloge tadanje državno vodstvo. kote ie moralo tudiinstvu služiti niie se niti osvrtalo. ali ie nastojalo, kao i kod' svih drugih državnih eruoa. da i kod činovnika uzdrži soram sebe političku sklon nost. Sadanie nako narodno vodstvo. Hi bolte političke skuoine kole se domognu čas iedna. čas druga, državnoga vodstva, ako prem imalo želiu unaorediti sadašnju našu državnu organizaciiu. pa ma da su osvjedočeni. da bez siidtelovania činovnika, o napredku i boliku u državi ne može biti ni govora, čini se da su ipak odlučile — sve te političke skupine — za časak odložiti sva nastojanja oko unaipredjenja obćenito-ga državnoga bollka. te se uhvatite mediusobno u koštac, samo da iedna drugu sa broiem svoiih političkih orivrženika nadn iača i time svoie političke želie nametne* Pa znajuć, da će na političkol poprištu odlučivati jedino velike i kompaktne narodne političke grupe, a da mi činovnici u političkom pogledu neimamo vlastite organizirane skupine, već da spadamo u tom pogledu raznim organiziranim politiškim skuninam. na da smo orema tomu sami po sebi sasma neodlučni za njihove medjusob-ne političke boieve — i neosvrću se na nas. evo odatle i nehai —• za strane takovoga oročelničtva — soram činovnika i nieeove egsistenciie. Što nam ie dakle činiti, da dodjemo u svakom oravcu do uvaženia? Snmtfi seliaka. obrtnika i trgovca mO-ramio biti u svakom slučaju susretljivi, te im ne samo u uredu nego i u privatnom životu u svakom njihovom poduzeću biti u pomoć svojim savjetom i činom, nastojati što češće doči s niima u doticai. pa onima izmediu niih. koiima ie to potrebno, protumačiti notrebu zajedničkog dielovania u državni. Time ćemo steći niihovo povjerenje i uvidiavnost. da državna organizacija bez valiana činovnika ne može obstojati. Obzirom pakio na nehai sa strane oon lifičkih skupina soram državnih namještenika trebalo bi. ako već niie moguće, da se svi organizuiemo u iednu političku granu — da se nadie sporazum sa bilo kojom političkom, patriotskom skupinom, kola bi zaiamčiia promicanje Interesa iavnHt službenika. •, za kolu bi onda prigodom Izbora glasovali svi službenici kraljevstva S. H. S. I na tai način držim, da bi pobudili interes i ste strane za javnoga namještenika. JOŽEF ZAZULA (Maribor): Panem et circenses! Star trik zvitih politikov starega Rima. odvrniti liudski pogled od iavnih poslov. je bil, metati med narod mastne za-ložaie za želodec iji boli skromno odmerjene koščke niih duševni hrani — panem et circenses —. Kakor u tolažiš priklenjeno zver s kosom surovega mesa in skledico vode. tako so dušili zver v človeškem telesu, ki ie prebavaloč nreouščala važne kulturne oosle niim samim. Tako ie končno prešla usoda države in prosvete v roke maloštevilnih družin, ki so izrabliale ugodno poziciio v prvi vrsti v lastno korist. Zato v zgodovini ne čitaš o liudski temveč caesarjevl volji; ta volja pa je predstavljala mišljenjei in hotenje znanih ' naj višjih desettisočev, ki so imeli tudi svoje spletke med seboj. Končno je nasprotje med naivišiimi tako narastlo. da so uporabila]) v politične namene vojaško silo. Toda tudi ta je naposled njim samim zra-stla preko glav. Vojaštvo je postalo jeziček polit, situacije, odločalo je povsodi; a ker ta jeziček ni bil vedno tako izbran, da bi imel za cilj glavno idejo naroda: ohraniti si gospodarsko in politično močno državo, temveč je stremil z nizkotnim egoizmom le za lastni vpliv, ie začel lezti državni voz s ceste pod jarek, dokler ni v njem obtičal. Slabo gospodarstvo, malariia in leno-oolitično živlieuie patriciiev. ie uničilp cela posestva, ta so uničila trgovino, ki ie bogatim posestnikom iz vseh krajev sveta domašala najrazličnejših potrebščin: s pe-šanjem trgovine so opešale prometne zveze. ž niim pa ie izgubilo obcestno prebivalstvo svoi zaslužek, z zaslužkom ie izginil ugled države in mreža, razpredena po vsei Evropi in Severni Afriki, se ie pričela trgati. Trgala pa jo je zver v človeku. prišedši do meči in veliave. daiaie si duška za preišnie. v strogih mejah tekoče robsko živlienie. Kakor bi zmanjkalo telesu krvi. ie zmanjkalo Rimljanom državnega impulza, in — SPOR je prenehal biti. Rimljan ie bil namreč vedno le trgovec-politik in politčk-treovec: par km izven prometnih zvez ie ljudstvo Keltov. Iberov jr Etruskov rimski imperij tako malo čutilo. kakor dandanašnji Kongo moč svoiega ockrovitelia. Splošna prosveta ie bila le po redkjh mestih. j Petnajststolet ie preteklo od tega zgo-idovinsko važnega časa in vendar: če premišljuješ in opazuješ javno živlienie dandanes. vidiš, da se razvila po istih načelih kot v starem Rimu; tudi dandanes veljajo panem et circenses — kdor jih ljudstvu 'da. ie niegov gosnndar in gospodar države: višiih id.ei masa liudstva. žaliboe. tudi dandanes nima. Vsa nepregledna množica živi samo v skromnem bovu za obstanek od danes do iutri. Stavke in tru-sti. tržne cene in dovažanje vsakdanjih potrebščin: boi za zaslužkom in bogastvom uravnavalo lavno mnenie in morč vsako stremljenje no skupnem delu in skupni reprezentanci kot narod in država. Kakor v polnih črevih tudi v tei masi vse giblle. a to gibanic se obrača večinoma le navzdol h posamezniku, ne oa navzgor, h skupnosti, ki nam daie moč in veljavo med sosedi na širni zemlji. Medtem pa. ko se ie rimska plebs zadovoljila za nanem s polento, sočivjem in domačim vinom, za circenses na z borbami v cirkusu, so dandanašnje množice boli izbirčne. in moralo torei tudi tisti, ki dele dandanašnii nanem et circenses. biti obzir-neiši in previdnejši. Dandanes so za obstoj vsake države postale imenovane tri bese' dice tako pomembne, da fth upoštevamo uidi mi in bomo o niih pomenu spregovorili nekoliko besed v naslednjih poglavjih. (Konec prih.) tfsstnik. Predlog Doveriemstva za socijalno bstvo. S t a n o v a n j s k a b e d a ! To-), kolikor ravno o tem predmetu, se /.e go ni razpravljalo o nobenem, vsa slo-iska žurnalistika in javnost je o tem rašanju tako dobro poučena, kakor hodno skrbstvo, drž. stan. urad in ljub- ljanski župan, pa vse je zaman. Reševalo se je pač na najrazličnejše načine.. Preteklo leto smo čitali: »V jeseni se sezidajo betonske hiše,« z navdušenjem sprejeto, a vest je hitro zamrla! »Nepristoinim se odpove stanovanje!« — se je storilo, a vse je ostalo brez učinka. Stanovanjski reveži ostanejo tretje leto brez strehe, brez kuriva in živeža, njih otroci sušični in škrofolozni po bolnicah, sirotišnicah in enakih dobrodelnih zavodih. »Milijonarji« zgrade zdaj par hiš za svoje potrebe, a to je vse. Naša vlada zahteva vse od drugih, a sama ni storila tekom dveh let ničesar. Namesto da bi šlo poverjeništvo za socijalno skrb z dobrim vzgledom pred vsemi drugimi, izdaja le papirnate naredbe, ki brez postavne podlage izsiljuje iz drugih, naj store to, kar bi moralo poverjeništvo storiti predvsem samo. Država ima svoje državne gozde, ima kamenolome in ogromno demobilizačnega stavbnega materijala. a ničesar ne izkoristi za stanovanjske svrhe. Država bi dala lahko nasekati, sežagati in pripraviti lesa. kolikor ga je treba; njeni gozdovi bi nam brez škode lahko dali mnogo krasnih barak. Tu so kaznjenci, prisilni delavci, vojaki, ki so tesarji, mizarji, zidarji: vsi bi delali lahko brezplačno. Med oficirji in podčastniki so arhitekti in inženjerji. ki bi stavbe vodili. Troski bi bili malenkostni. Treba bi se bilo dela samo energično polotiti, in Ljubljana bi dobila udobne, svetle in zdrave barake iz državnega materijala in z državnimi delavci. Poglejte le n. pr. bivšo barako notarja Plantana pod Rožnikom! Od potresa do danes še vedno izvrstno služi za stanovanje! Izplačala se je že desetkrat! Naše poverjeništvo za socijalno skrbstvo vse preveč pisari, a Vse premalo v dejanju kaže, kako le ljudstvu pomagati. Država ima vsa sredstva in vse delavne sile na razpolago: treba je le, da jih končno začne izkoriščati. Na tisoče kaznjencev. prisiljencev in vojakov le lenari in Bogu čas krade. Naj bi žgali opeko, delali beton, mešali malto, sekali po gozdih, žagali bruna, jih dovažali in pod vodstvom arhitektov gradili barake! Ljudje bodo vsak prostorček radi in dobro plačali, država pa bo imela še dobiček! R. F. »Samopomoč« v Ljubljani prodaja sledeče blago po naslednjih cenah: čaj »Cevlon« kg r>o 130 K. kava »Santos« kg po 88 K, kava »Santos« Ha kg po 76 K, kava »Santos« lila kg po 60 K, kava »Ceylon« kg po 96 K, kava »Perl« kg po 96 K cvebe kg po 40 K. rožiči kg po 13-60 K, paprika kg po 100 K, poper kg po 86 K, piment kg po 70 K, žbice kg po 230 K, Kolinska cikorija kg pp 20 K, Frankova cikorija kg po 20 K, sol. morska kg po 3-50 K, sol. mineralna kg po 4-40 K, paradižniki v sodčkih kg po 12 K, naradžniki v dozah kg do 46 K. kis liter po 4-50 K, olje »Soja« liter po 76 K, olje »Soja« Ha liter po 64 K. Rogaška slatina steki, m lit. 4-60 K, mast kg po 44 K, iečmen za nraženie kg no 3-SO K. iešnreni kilogram po 6-80 K, kasa kilogram po 6-80 K. koruzni zdrob kg po 7 K, koruzna moka kg po 6 K. črna moka krušna kg PO 7 K, fižol kg po 4 K. slive suhe kg po 21 K. slivovka 37% liter no 54 K. milo ešvegersko kg po 36 K. nulo rumeno marseljsko kg po 38 K, milo sicilisko zeleno kg po 30 K. lug za pranje kg pa 6-SO K. pralni prašek kg po 6-80 K. soda la kg po 6‘80 K, plavilo a g po 100 K, Sidol v Steklenicah, steklenica 270 K. krema črna škatlja po If* krema »nif« škatlja po 4 K, »Triglav« kava zavitek po 12 K, pšenični zdrob kg po 14 K, veznice črne par 4-50 K, veznice rmene par, po 6-50 K, rozine kg po 64 K, mandeljni kg po 150 K, vžigalice 10 kosov 7-40 K« »Kontent« pralni prašek zavitek po 3-20 . kron, metle komad po 4*80 K, toaletno; milo kos 15 K, toaletno milo kos 16 K, toaletno milo kos 24 K, toale io milo kos 26 K, toaletno milo kos 28 K, sveče 8/500, 10/500, 16 na kg, kos po 3-50 K, sveče 10/500, 20 na kg, kos po 4.50 K. Štrajk namještenika bečke nraniare 1 plinare. Prema Dosllednmn vijestima beških novina izgleda, da će štrajkujoće os>blie prihvatiti ponudienu im povišicu sa strane gradske uprave. Zastupnici strukovnih organizaciia. koii su prisustvovali viiećaniima. takođier su bili za sporazum, ier su općinski zastupnici izjavili, da im ovakovo rapidno i besprekidno dizanie plaća onemogoćuje dalje vodstvo općinskih posala. Namještenici munjare su tražili 40 % na svoie plaće, koje iznosi 600 do 750 K tiedno. Pošto ih ima oko 4000. značilo bi to opterećenje budgeta za 40 milijuna kruna. Sa strane gradske uprave oo-nudiena ic povišica od 15 %, što bi činilo svotu od 16 đc 17 miliiuna kruna. Namještenici plinare traže manie novaca, ali zato zahtjevaju koksa: za neoženjene 10, za oženienoe s jednim điietom 20. a sa više diece 40 kilogr. na tjedan. Ovai ie zahtjev odobren. Zanimliivo. da ie štrajk usliieđ obustave tramvaia staiao općinu samo leden dan preko 2 tnil. kruna. Općinstvo osuđiuie štrajk radi poremećenia prometa. Središnjica za opskrbu Javnih namještenika u Zagrebu priopćuje nam povodom članka o dimnjačarskim pristojbama slijedeče: U Hrvatskoj i Slavoniji povišene su od 1. travnja 1920 dimnjačarske pristojbe za 700%. Tim povodom svaljeni su svi dimnjačarski troškovi na stanare. Kučevlastnik imade sada samo zadaću, da dimnjačarske troškove razdjeli na stanare prema broju soba. — Za jedan srednji, dakle činovnički stan — iznašali bi dimnjačarski troškovi mjesečno . 4—6 kruna. Središnjici stiglo ie bezbroj pritužba, da kućevlastnici od stanara (činovnika) traže, za srednji stan po 20 cio 30 kruna mjesečno: — pritužitelji pitaju što da učine. — Povodom tim uvrstila je »središnjica« u javna glasila noticu, < kolom se stanari u opće. dakle i svi iavni namještenici upućuju, neka dimnjačarske račune prije isplate po nadležnim oblastima obrediti dadu. U Zagrebu, dne 31. srpnja 1920. Spor izmed ju ministra financija f saobraćaja. Iz Beograda javljaju, da 'o izmedju ministra financija i ministra saobraćaja došlo do oštrog sukoba, ier je ministar financija uskratio dotacije za prošla dva mjeseca, tako da je sad nemoguće nabaviti ugljena, popraviti vagone i platiti osoblje. Uslijed toga opstoji opasnost, da bi moglo doći s jedne strane d i štraika radništva, a s druge strane da će se promet morati obustaviti radi nestašice ugljena. Suci cslobodjenl od vojne dužnosti. Ministarstvb vojno izdalo je naredbu, ^o-jom se cslobadjaju vojne službe do Pr" voga studena o. g. svi suci. a oni, koji se sada nalaze na vježbi, odmah da se puste kućama. Štrajk poštanskih namještenika u R«-munskoi. Zagrebački dnevnici od prosie sedmice domieli su viiest. da ie u Rumua" skoi stupilo svekoliko poštansko činovnu-- ivo i namiešteničtvo u Straik'. ter vlada nije udovoljila zahtjevima njihove organizacije u Ditaniu beriva. Kako vidimo, u svim državama oko nas iavliaui se štrajkovi Doiedinih kategorija javnih namještenika — a dapače i štrajkovi sveg javnog namiešteništva ciielog državnog aparata, jer čini se da su državnici posvuda jednakog kova i ne će da riješe najhitnije pi-tante t. 1 nesmetanu funkciiu državnog aparata—već namješteništvo mora energičnim svojim istupima, da iznudi svoje pravo. Kod nas u Jugoslaviji, držim, ne može doći do takovih energičnih istupa — jer ovdje štrajkuju ministri — pa štrajk javnog namješteništva ne bi imao efekta — iedno za to. što ga uslijed mlnistrskog štrajka ne bi nitko opazio — drugo, što ne bi imao tko. da udovolji .namiešteničkim zahtjevana. Ili možda gg. ministri čekaju na to. da ih iavno namješteništvo svojim energičnim istupom probudi iz mrtvila i riješi vječite njihove krize i iznudi rije-šenje svog pitanja, koje ministarski savjet odlaže od mjeseca na mjesec? Tužbe dalmatinski!] poreznih posluž-nika. Iz Dalmacne nam stižu opravdane tužbe tamošniih poreznih poslužnika. koii su orinuždeni vršiti i službu ovrhovoditelia i nodčinovnika. a da za to ne uživaju ni plaću ni naslov. Upotrebljava Ih se kod utierivania ooćinskih, pokrajinskih, te dugova vanjskih ureda, a ne isplaćuju im se ni kilometrina, ni prenočnina, ni putni trošak. Sav dohodak od tog posla sastoji se u ovršnoj pristojbi, koja je od dobe Austrijske uprave ovamo povišena od 20 na 80 para za svaku ličnu provedenu ovrhu na selu; (u varoši 70 para). Budući, da su uz ovaku mizernu naplatu jedva iedvice proživljen prošlu zimu. mole ovim putem vladu, da njihov položaj uredi sorazmjerno prema drugim državnim uredima i da im dade potrebnu službenu odoru, odnosno svotu, kojom bi si mogli takovo nabaviti. Gladni i goli nemogu ni oni raditi. Pitanje željezničkih certifikata za činovnike. Predstojeće povišenje cijena na željeznicama opetovano razbudjuie pitanje činovničkih certifikata. Obrazloženje vlade, kojim je ona odbila taj opravdan zahtiev. pobudilo ie negodovanie u krugovima javnih namještenika, jer se pokazalo. da ga ona stavlja u isti red s ljudima slobodnih i unosnih zvanja samo ondje, gdje je to njemu na štetu. Reklo se, da pogodnost za vožnju na željeznicama nisu činovnici u Srbi ii ni dosada uživali i da bi se tome protivili privatni namještenici i ostala javnost. Ne znamo, zašto je vladi više ostalo do zlovolje onvatnih činovnika, nego do zadovoljstva njenih vlastitih, no mislimo, da je ta pretpostavka uopće bezraložna. Bankovnim i ostalim namještenicima ide tako dobro, da im zaista takovih obzira ne treba, a sve kad bi se i protivili — valjda državna vlast još ima toliko autoriteta, da se od takovih protesta ne će dati zaplašiti. A to, što činovništvo Srbije nije tu ola<-Šieu prie uživalo, ne dolazi uopće u obzir. Jedno zato. što ic ne samo na korist svilu has, ako se dobre uredbe, koje su prije narodnog ujedinjenja bile udomaćene u has ili u Srbiji, ili u Sloveniji, preuzmu u ostale dijelove sada proširene zajedničke otačbine; drugo zato, što bi i činovništvo Srbije uz današnju skupu željezničku vožnju s. veseljem prihvatilo olakšicu, koja Sa prije rata, u jeftinim vremenima, nije toliko tištila. Naročitu zlovolju pobudjuje okolnost, što je djačtvu ta olakšica podijeljena. dok je činovništvu uskraćena. Ne kažemo, 'da ju djaci ne trebaju, ali ju činovnici još i više trebaju. Krupna je omaška ministra saobraćaja bila i ta, što je za simpatične mu Orlove imao pogo-dovnu vožnju, a za pučke učitelje ju onomad nije imao. Time je samo dokazao istinost stare poslovice: gdje ima volje, tamo se nadje i put. Takav se put mora pronaći i za činovništvo, barem za četiri niža plaćevna stepena. Za ove 50/o, za više stepene eventualno 25% olakšice. Pitanje sudskih mampulacijonih činovnika. Primili smo više opsežnih sastava o prilikama sudskog manipulativnog osoblja, koji se medjusobno tako pobijaju, da nam se čini najbolje, samo glavne prigovore iznijeti i mjerodavnim osobama na srce staviti. Spomenuto osoblje se tuži na činjenicu, da u njih ima mnogo činovnika, koji su već navršili 40 godina službe, a svejednako dalje služe, što kod drugih struka navodno nije. Zatim se nekima krivo čini, što se namještaju u manipula-tivnu službu sudski podvornici i pisati, koji pred povjerenstvom polože izpit zrelosti, dok se je prije tražilo vojnički certifikat i 4 razreda -srednje škole. Ovo na-ravski nije nikakova nesreća, ako su oni, koji dobe namještenje, sposobne i radine sile; jedino lijenost i neznanje valja žigosati. Isto je tako neopravdan prigovor, da akademski naobražen činovnik ne može kao referent zastupati interese manipula-cionog činovništva u onoj mjeri, u kojoj bi to činio jedan bez više naobrazbe. Znanje nikada i nigdje ne škodi. Cim se veći zahtjevi stave na izobrazbu činovnika, tim će država bolje uznapredovati. Država, koja ne plaća svoje činovnike. Kada smo u prijašnja vremena nešto kritizirali, običavali smo se služiti izrekom. koja se rabi za stare, preživjele države, u kojima je narod pretekao zaostale uredbe; običavali smo govoriti: Ima nešto trula u državi Danskoj. Teško nam jc i nemoguće, da tu istu izreku primijenimo na prilike u našoj novoj i mladoj državi, a ipak smo neprekidno prisiljeni iznositi fakta, koja udaraju na trulež. Priznat ćemo rado, da u novo stvorenoj državi valja sve ono tek urediti, što se u staroj gotovo samo od sebe odvija, no zato je dvostruko potrebno da se uprava preda u ruke sposobnih i savjesnih ljudi. Povod ovim riječima daje nam pritužba, koja je stigla savezu iz nekih kotara, kao primjerice Petrinja - Bjelovar, Čazma itd., da tamošnjim aktivnim činovnicima nisu isplaćena beriva za čitav mjesec dana. Umirovljenici pako, te udovice i siročad ostavlieni su i dva mjeseca bez filira. Za ovaku bezsavjesnost i nepažnju nema riječi. U današnje vrijeme, kad se i dobro stojeći ljudi neprestano bore s nevoljom i brigama, ostavlja se činovništvo, koje nema ništa doli one svoje kukavne plaćice, na milost i nemilost lihvaru i kramaru! U plodnim krajevima, kakovi su spomenuti kotari, je činovniku i onako teško, jer ga i trgovac i seljak zbog njegovog siromaštva omalovažujii. Treba zamisliti njegov položaj onda, kad ga država ostavi bez prebijene pare u doba vrtoglavih i bezdušnih cijena. Istina, predsjednik saveza javnih namještenika se je smjesta za stvar zauzeo i kod vlade isposlovao nalog upućen državnoj blagajni u Beogradu, da se zaost beriva tih činovnika, odnosno umirovljenika i siročadi, hitnim putem ot-pošalje, ali nepodopština ostaje ipak nepodopština. Nećemo se upuštati u stavljanje retoričkih pitanja, kako se takve stvara uopće mogu dešavati, jer svatko je dužan da nadje odgovora na svoja pitanja. Dešava se evo zato, što se na svim mjestima daje prednost centralističkoj zaslepljenosti, a zapostavlja istinska sposobnost i državnička dalekovidnost. Mislimo, da kraj nešto dobre volje ne bi bilo absolutno nužno, da se svi prihodi naše države šalju u Beograd, prije no što se namire lokalne i regionalne potrebe. Ne samo da činov-ničtvo trpi od neurednog isplaćivanja plaće, već sc i vojnički krugovi tuže, da gdjekada prodje dosta teških dana, dok dobe svoja beriva. Znamo, da državne financije nisu sjajne i da nas tereti more duga tako,, te svako novorodjenče već do-la~i na svjjet opterećeno sa 4000 K, ali u isplati spomenutih beriva mora se bezuvjetno uvesti red. Naši su ljudi otprije navikli na urednost i točnost, pa ovakav nered budi vrlo loš sud o novom državnom kućanstvu i onima, koji ga vode. Nekoliko riječi ženskim javnim namještenicima. Kako kod općeg prava glasa prijeti opasnost, da bijedom mučeni izbornici poklanjaju svoje glasove onomu, koji im zato riajviše nudja ili obećava, ugrožen je kvalitativni sastav konstitu-ante, koja bi imala biti odraz volje na* roda, dakle volje prosvjetljenih krugova. Držimo, da bi stoga bila patriotska dužnost inteligentnih žena, da si izvojšte pravo glasa barem u onom opsegu, što su ga stekle za komunalne izbore. Zahtjev je ovog doba, da se žena izjednači s muškarcem u državno pravnom, materijalnom i socijalnom pogledu, no za to nema kraćeg puta, nego da se nju samu potakne na akciju za svoj boljak, da ju se prene iz mrtvila. Samo time će se pitanje političkih prava žene riješiti, a nikakvom reformom odozgo. Zato bi javne namještenice dobro učinile, da si osiguraju pravo, koje ih ide, jer će preko njega ne samo svoje vlastite interese unaprjediti, nego će ujedno koristiti i staleškoj i narodnoj zajednici. Nezaslišano pedraženie železnic. Radi ogromnih izdatkov izza voiske za osebie in železniški materiial ie železnški minister, povišal železniške tarife. Na seii ministrskega sveta se ie na zahtevo ministra dr. Korošca sklenilo, da se začenši z 20. avgustom povišajo železniški tarifi, in sicer za blagovni promet za 300 odstotkov, za osebni promet za 200 odstotkov. Shod javnih nameščencev v Ljubljani. Službena pragmatika, pasivna volilna pravica, podraženje premoga in železniških tarifov ter junijske draginjske doklade — vse to se je strnilo v en sam protest, ki so ga dvignili javni nameščenci v torek, dne 10. t. m., v napolnjeni veliki dvorani hotela „Union“ proti pokrajinski in osrednji vladi. Ta shod naj bi bil eden zadnjih. Javni nameščenci so povedali vladi zadnjo odločno besedo in prično s pripravami . . . Shod naj bi bil vladi resen memento. da tako ne more in ne sme več dalje, in da je javni nameščenec izpraznil gorjupo kupo do dna. Ce so kaj zgodi, naj prevzame odgovornost vlada; organizacije so s svojim delovanjem v pomirjevalnem smislu pri kraju in odklanjajo vsako odgovornost. — Shod je sklicala na podlagi najnovejših poročil iz Beograda in pod vtisom nezaslišanega podraženja premoga ter po« [višanja železniških tarifov Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokcjencev za Slovenija. Shod je otvoril ob pol 21. uri predsednik Osrednje zveze Maks L i 11 e g. Pozdravivši predsednika Z. J. Z. g. Jv. D e r ž i č a in predstavivši vladnega zastopnika g. Del Linza, izvaja v pozdravnem nagovoru in nadaljneni eks-poze|u približno sledeče: Širši odbor Osrednje Zveze javnih nameščencev in vpokojencev je smatral za potrebno, da skliče javni shod. Treba je povedati urbi et orbi. da od sedanjih merodajnih faktorjev nimamo drugega pričakovati kakor še večjo draginjo. — Resolucije iz meseca aprila in junija se do danes niso upoštevale. — Večno zavlačevanje in izgovori na vladno krizo. •— Ali smo mi krivi teh razmer, ki vladajo v Beogradu? — O 25 % povišanju vseh draginjskih doklad za nas ni govora. Pravijo, da je sklep ministrstva pravilno interpretiran, — četudi se uslužbencem v Srbiji in Črnigori povišajo vse 'draginiske doklade za 25 %. Nam Pre-nom pa se zvišajo samo draginjske doklade, dovoljene z decembrsko naredbo. Edino železničarji dobe isti povišek kot jSrbi in Črnogorci, ker se jih vlada boju Materijalni del službene pragmatike naj bi se po zatrdilu vlade uveljavil s i. julijem, odnosno s 1. avgustom t. 1. Ostalo pa je samo pri obetih. Oropati nas hočejo pasivne volilne pravice in nas tako postaviti v vrsto zločincev, potepuhov in Jdijotov. Gorostasno podraženje premoga in Železniških tarifov je na vidiku. — Naravna posledica temu ukrepu bo. da bodo čez noč tudi cene vsem življenskim potrebščinam sorazmerno poskočile. Naši prejemki pa, ki ž njimi že danes več ne izhajamo, naj ostanejo isti! Ali moremo imeti vzpričo vseh teh okolnosti še zaupanje do vlade in parlamenta? — Na V«a usta vpijemo, pa nas nikdo ne čuje! Danes naj čuje vlada in vsi oni, ki se jih tiče, da je konec našega potrpljenja. Kakor vsi drugi sloji, zahtevamo tudi mi, javni nameščenci, takšno vlado, ki bo sestavljena ne iz samozvancev, marveč iz zastopnikov, voljenih z ljudsko voljo. Zato. ven z volitvami! Dvorano je pretreslo viharno, toda disciplinirano odobravanje. Za predsednikom Lillegom je poročal tajnik Osrednje Zveze Joža B e k š : Dne 16. aprila t. 1. smo se zbrali javni nameščenci v tej dvorani in zahtevali pragmatike, ki nam io je vlada že tolikrat obetala, a nas do danes še vseeno ni ž ■gjo osrečila. Meseca junija je postalo vprašanje službene pragmatike zopet pereče. Zopet je vlada po svojih zastopnikih napovedovala, da se „nešto radi“ in da imamo s 1. avgustom, oziroma — če navzlic pričakovanju ue pojde — sl. septembrom 1.1. pričakovati uveljavljenje materijalnega dela službene pragmatike. In res se je sestala komisija za revizijo projekta zakona o javnih nameščencih. Podala je ministrskemu svetu načrt, ki glede niegn vsaj splošno ne moremo trditi, da bi za vse državne nameščence v obliki prehodne naredbe ne bil sprejemljiv. Iz naiverodostoineišega vira na smo 'doznali, da ie član glavne kontrole Milutin Popovič brez vednosti komisiie za revizijo nroiekta zakona o javnih nameščencih, katere predsednik ie bil — izdelal lastni načrt službene pragmatike ter ga predložil ministrstvu za konstituanto. Ministrsvo ie sicer ta načrt odstopilo v mišlienie imenovani komisih, ki ga ie kot nespreiemliivega odklonila in priporočila ponovno svoj proiekt. vendar na s tem no vsel priliki še ni odstranjena nevarnost, da bi Popovičev predlog utegnil v ministrskem svetu vseeno prodreti, čim bi se ne mogel stvoriti koncentracijski kabinet. Načrt službene pragmatike Milutina Popoviča ie zgrajen v glavnem na onih temeljih kakor srbski zakon o plačah. Za podlago mu ie služila službena pragmatika gradianskega reda. Nie »vrline« bodo znane večini zborovalcev iz »Našega Glasa«. V materialnem delu ie sicer ta projekt boljši od Petrovičevega načrta, ki ga ie osvojila večina komisiie. vendar oa bi v splošnem ustvari! razmere, ki bi Dri nas absolutno ne bile vzdržliive in za katere se že s stališča objektivnosti ne moremo in ne smemo ogrevati. Odpadli bi namreč činovni razredi, odpadlo pa bi tudi sedanje avtomatično napredovanje, ki nam ie bilo ob ugodni kvalifikaciji doslei zajamčeno s službeno oraematiko iz leta 1914. Plače bi se povečale pereentualno. Naivečiih Poviškov bi bili deležni državni svetniki, ka-saciiski sodniki, člani glavne kontrole to načelniki ministrstev. Pri teh bi znašal oo-v>šek dosedanjih temeljnih plač 140—150 odstotkov. V ostalem pa bi dobili ministrstvom pridelieni uradniki večie poviške, kot drugi izvenministeriialni uradniki. Siedmi bi prejemali samo 60—120% povišek. Dvomimo, da bi bil ta sistem dober. Sloni namreč na slabi osnovi. Srbska za-konodaia v plačah državnih nameščencev ie zelo raznolika, da ne rečemo nepravična. ker ie sestavliena iz vseli mogočih zakonov raznovrstneiših dob in določa za različne funkchonarie z isto odgovornostjo in kvalifikacijo različne preiemke. Novejši zakoni določaio boliše plače (n. pr. sodnikom. profesoriem. blagajniškim uradnikom). dočim predpisuieio zakoni starejše dobe povsem nezadostne službene preiemke. Vsled takšnih anomalii se dogaia. da imak) celo isti ooložaii v enem in istem ministrstvu različne preiemke. (Sekretari carinske direkciie. ministrstva financ itnaio n. or. manjše plače od sekretarov direkcije državnega računovodstva istega ministrstva). Umevno le tedai. da takšna zakonodaja ne more biti osnova za enotno službeno oraematiko. ki nai bi io bili deležni vsi državni nameščenci tako oni v Srbiii kot izven nie. Ako bi se na tako neenako in krivično podlago naslanjali še percentu-alnl poviški, kakor to nameria Popovičev osnutek, tedai bi se ta neenakost samo še potencirala. Popovič v principu ne odklanja avtomatike, ker jo v obliki periodičnih poviškov vsai stvarno vzdržuje. Občutno razliko na bi prikazovala forma, ker obstoje periodični poviški samo v okvirni enega m istega ooložaia recimo eneea in istega činovnega razreda, ne pa med enim in drugim razredom, kakor predlaga načrt večine. Ker ie večinski načrt zgraien na te-ineliu naših dosedanjih činovnih razredov ter na podlagi avtomatičnega nanredova-nia iz enega v drugi činovni razred, »e v Srbiii tako nri višiih. kot ori nižiih državnih nameščencih razširjeno neutemeljeno mnenie. da znači od komisiie osvojeni načrt prosto kopiranje avstro-ogrskeea sistema. Zato se čuieio vsepovsod onazke: čemu prevzema naša vlada, demokratska | država zakone birokratske in oropale Av- strije? Predvsem nai tem gospodom povemo v pomirjen ie. da obstoji sistem činovnih razredov tudi še danes v Nemčiji in v vseh modernih državah in da ga ie mala Črna Opra smatrala za naiboli praktičnega in kot takega uvedla leta 1914. za svoie nameščence. Na drugi strani pa ie obsežena v maioritetnem načrtu pragmatike popolnoma drugačna avtomatika, kakor ie obstoiala v avstro-ogrski državi. Vi Avstro-Ogrski se ie izvajalo pred letom 1914. samo avtomatično napredovanje iz ene plačilne stopnic v drugo, toda v istem plačilnem razredu, ne na iz enega v drugi plačilni razred, dočim se ie časovno napredovao ie iz razreda v razred uvedlo šele s službeno pragmatiko leta 1914. Tudi tedai oa samo z omeiitviio. ki fo oredoisu-ieto osnovna določila o kvalifikaciji. Da more uradnik sredniih sposobnosti avanzi-rati do Dostavno normiranega činovnega razreda in si na ta način zagotoviti svol obstanek, ne da bi se mu bik) treba izpostavljati birokratski ali politični samo-volii nadrejenih organov, vse to ie bil Diod dolgoletne borbe baš organizacij lavnih nameščencev, ki so ustvarile moderno pragmatike, kakršno si 1p želel — da ne omenjamo materialnega dela. ki se ie samo ob sebi umevno že takoi s pričetkom vojne prežive! — ter drugih detailov — v splošnem vsak izmed nas. — V Beogradu se ie vršil pričetkom meseca iuliia shod lavnih nameščencev. Izrekel se le za manišinski. t. i. za Popovičev osnutek. Ni nam znano, da li se le ta shod pravilno zakliučil in če so bili zborovalci vsai nekoliko informirani o dobrih in slabih straneh tako enega kot drugega projekta. V oboiem primeru oa sta imela minister Protič in vlada pred seboi ne le oba načrta. marveč tudi niihove motive ter ves drug za razsoio sprejemljivosti potrebni materijal. Zato smo mnenja, da bi bila niiK dolžnost, rešiti to vprašanje na tak način, ki ne bo ščitil samo interese posameznikov ali posameznih kategorij, kar bi značilo Mstvariati nrivileeiie. temveč vseh državnih nameščencev sbtmne kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Osrednia Zveza ie. kolikor ii ie bilo moeoče. oba načrta proučila ter prišla do zakliučka. da mora enodušno z drugimi pokrajinskimi zvezami manišinski Popovičev načrt odkloniti. Ta razlog utemeliuiemo z dejstvom. ker ne nudi Popovičev načrt v nobenem oziru zadostnega Jamstva, ki bi zaustavilo sedanj! orotekcionami in reakcionarni režim, nasprotno bi se ž niim sedal vladaioče nezdrave razmere orj zasedbi državnih služb le še boli razoasie. Vsega tega večinski predlog službene pragmatike ne pozna Bil bi tako za Srbe, kot za Pre-čane — vsai za prehodno in začasno dobo SDreiemliiv Za primer oa. da bi iz 'Kakršnihkoli razlogov ministrski svet ne sorelel niti orvega niti drugega načrta bi morali zahtevati. da se vzdrži še nadalie naša do-setfenia službena oragmhtlka. ki le zera-iena na popolnotna zdravi in še vedno moderni podlagi. Naloga vseli organizacij bi seveda potem le še bila, da nien materialni del današnjim razmeram primerno prilagode. Na vsak način na smatramo tudi načrt večine samo za provizoričen. Naredba. ki bi izšla iz tesa oroiekta. ne sm® imeti traine vellave in se mora nadomestiti z vsestransko modernim, po rednem parlamentu sprejetem zakonu. Radni oar- fameni oa more ustvariti samo Ifađska vo- I iia. narod sam. Tudi iavni nameščenci smo del naroda in imamo kot taki svoie ora-vlce. Tem oravicam se orostovolino ne moremo nikdar odreči, oa nai nas iih skuša oropati tudi paragraf 15. V naših srcih žM zavest, da pride čas. ko paragraf brez volie naroda ne bo imel več žlvlienia. marveč bo zna-čil samo še vijugasto skrivlieno znamenje na koščku oaoirfa. Za tainikom BekSom ie povzet bese^ tovariš Drago Vojska: Zdi se mi, da smo javni nameščenci vzeil nulonsko dvorano v zakup, kakor da so shod! za izbruh nezadovoljnosti edino naše sredstvo. Ajdi na shod, da damo duška svoti nevolji, da stavimo viadi bolj ali manj ostre resolucije, da malo pozabavljamo, da damo k večjemu še kakšen termin, ako do tesa in tega časa ne uzodt našim zahtevam, ker odklanjamo sicer vsako odgovornost, pa smo zopet mirni in zadovoljni. Jaz pa sem za svojo osebo uverjen, da smo bili ob vsaki priliki, ko smo poslali vladi resolucijo al! deputacijo, še predno je bil shod končan, v srcu trdno prepričani, da smo govorili zastonj. In zakaj? Zato, ker se samih sebe bojimo! Ob vsaki priliki smo povdarjali, da ne gremo na cesto. Če pa sl koga vprašal, na kak način naj vse to dosežemo, je zmigal enostavno z rameni češ, potrpimo. Toda odslej uberimo druge poti! Po tem potu ne smemo več naprej, sicer bomo trpeli, da bomo dotrpelit Ravno ta naša bojazen, ali pa — če hočete -— zavest, da ne gremo na cesto, daje vladi povod, da nas obrca kadar in kolikor hoče. O tem, kaj nam niso dali ne bom govori!, ker sta to povedala oba predgovornika. Moja naloga je samo, da vam povem, kaj so nam dali in kaj so nam vzeli! Tovariši, tovarišice! Med tem, ko smo mi čakali, kdaj nam izplača vlada 25 odstotkov, o katerih sta nam delegacija in »Naš Glas« poročala, so gospodje v Beogradu sklenili, da so vsi javni nameščenci v Jugoslaviji — oprostite izraz — norci. Sklepali so to najbrž iz tega, ker nismo reagirali na brco, ki smo Jo dobili z 10 % poviškom vseh drag. doklad. In glej, sklenili so, da se nam mora vsled tega vzeti pasivna volilna pravica! Ponosni smo lahko! Radi nas, tako velikih ničel, so se — kakor pravijo — pametni in veliki gospodje ministri sprli in vlada Je demisijonirala. Kdor to verjame, ta naj živi v dobri veri še dalje, Jaz pa sem drugačnih misli. O razlogih demisije ne govorim, ker to ne spada na ta shod: pokazali pa so sam! gospodje ministri, kaj je bil pravi vzrok kabinetne krize. Vprašanje volilne pravice javnih nameščencev je bilo kai kmalu rešeno, sledilo pa mu je vprašanje, ki nese, vprašanje izvoza koruze in1 živine. Gospodom se mora priznati, da so brihtne giavce. Oni vedo, da javni nameščenci pri prihodnjih volitvah ne bodo volili ž njhni, zato so nas kratkomalo prodali! In tako je prišlo, da danes v blrokratičirt, ali če hočete demokratični Jugoslaviji nimajo pasivne volilne pravice: norci, Javni nameščena in zločtncil! Da gremo tako naglo nazaj in da se postopa z nami na ta način, tega smo krivi sami. — Vedno povdarjamo, da ne smemo in ne moremo na cesto, ker to ne dopuščajo višji državni interesi! Le poglejmo, kaj je višji državni interes onim, 'c! is vedno opozarjajo nanj. Medtem, ko smo na eni strani čitali, kako se godi našim bratom v Primorju, ko so na Koroškem spletkarili Italijani z Nemci, so gospodje v Beogradu Izdajali komunikeje o zavezniški zvestobi, sprejemali redove nam tako naklonjene antante in Pskušall ustreči našim vrlim zavczntkm s tem da nastopimo proti Rusiji. In vse to iz višjih državnih interesov! Podražili so premog, zdaj železnice, ljudstvo mora stanovati po vagonih kamor bomo prišlr skoro tudi mi, ker so ljubljanski »reveži« za katere pretakajo kapitalistični listi krokodilove solze, začeli uradništvu odpovedovati stanovanja. O vsem tem pa kapitalistični narodni predstavniki in njih glasila molče kakor grob. Molče tudi njih glasila — iz višjih državnih ozirov. Danes se molči v Jugoslaviji o vsem, kar bi bilo v korist ljudstvu in v resničnem interesu države. Tovariši in tovarišice! Skrajni čas je, da se primemo odločnosti! Ne smemo sc bati ceste, nasprotno, pripravljeni moramo biti, da bomo šli na cesto, in sicer skupaj z vsemi, ki zahtevajo pravico! Mi zahtevamo volitve m če nam jih ne dado zlepa, jih bomo zahtevali na cesti. Mi zahtevamo možnost poštenega življenja. Če nam je ne dado zlepa, jo bomo zahtevali na cesti. Dovolj dolgo smo trpeli in se zadovoljevali s shodi. Pokažimo končno zobe! Kadar pride čas, tedaj stojmo vsi kakor en mož! A ne samo državni nameščenci; za nami mora vse, kar zahteva ureditev razme in ljubi domovino! Naša dolžnost je, da rešimo državo tudi tedaj pijavk, ako se te pijavke imenujejo ministri in narodni predstavniki. — Dovolj naj bo našega idealizma, dovolj naših protestov, pripravimo se na čas, ko bomo pokazali svojo silo, svojo moč! Tedaj pa roko v roki z vsemi, Id trpe in katere danes izmozgava kapitalistični sistem par nasilnikov, ki so se postavili za ministre. — Naj nam ne bo misel na cesto grenka! Pripraviti se moramo nanjo in v njenem znamenju organizirati. / Stojimo namreč pred odločitvijo: cesta ali pogin! Ne povsem stvarnemu in shodu primernemu izvajanju tovariša Vojske je sledilo dolgotrajno hi burno pritrjevanje. Predsednik Z. J. Ž. Iv. Deržič pozdravi shod v imenu svoje organizacije ter izjavi popolno solidarnost z javnimi nameščenci. Omeni kapitalistično velepodjetje trboveljsko premogokop-no družbo, ki je sporazumno z deželno vlado na nezaslišan način zvišala ceno premogu. V marcu 1920 je stalo 1000 kg. trboveljskega premoga na dom postavljenega 275 K. Po uradnih informacijah bo vsled zvišanih cen od 20. avgusta 1920 dalje stala ista količina premoga 425 K, prevoz po železnici 210 K, prevozni stroški v Ljubljani 70 K, skupaj 705 K. Torej za 430 K več kakor pred 6 meseci in to samo pri množini od 1000 kilogramov. Z Dunaja so prišli strokovnjaki do zaključka, da Je premog poceni. Ko smo prešali našo vlado, zakaj je to pripustila, je izjavila, da je trgovina prosta. Ministrstvo saobraćaja pa je odgovorilo na zadevno vprašanje, da določa cene deželna vlada. Minister dr. Korošec je izjavil, da je tud! cm, oziroma njegova stranka protestirala proti podražitvi, pa ni dosti zaleglo. (Ogorčeni medklici.) Anketa pri deželni vladi je potekla brezuspešno. Zastopnik trboveljske družbe je pri anketi predlagal, da referat ne sme v javnost, ker bi se na ta način lahko izdala »GescMftsgeheimnis«, poverjenik za javna dela inž. Semec pa je predlogu pritrdil. Vse ščiti danes velekapitalizem! (Razburjenost in medklici.) Skrčili so se tudi kontingenti premoga, ki jih je dala družba lansko leto apro-vizacijam javnih nameščencev na razpolago. MI pa se bomo poslužili vseh sredstev, da pridemo do premoga po cenah, ki jih moremo utrpeti. Nadalje preide govornik na poslovanje v železniškem ministrstvu in na šefa dr. Korošca samega. Vprašanje služb, pragmatike se vleče tudi pt! železničarjih kot morska kača. Sami obeti od Draškovića do dr. Korošca, udejstvitve pa od nikoder. Pomočnik ministra in pomočniki tega pomočnika vsi so enaki, vsi lajiki, ki oškodujejo državo za milijone in jim ie pred očmi samo politična misija, ki Jo morajo momentano opravljat!. »Neka se bune, samo da rade!« to je odgovor na vse zahteve in prošnje. ZJŽ, bo šla v boj skupno z javnimi nameščenci, zahteva pa tudt od njih popolne solidarnosti. Železničarji so pripravljeni, tudi javni nameščenci naj se pripravijo, da bo že prvi udarec zalegel in imel uspeh. Kadar pride čas, naj med nami ne bo omahljivcev! — Deržičevemu referatu je sledilo burno pritrjevanje. Pred zaključkom shoda prečita tajnik Bekš nastopno resolucijo, ki slove: Na javnem shodu dne 10. avgusta 1.1. v Ljubljani zbrani slovenski javni nameščenci in upokojenci obojega spola in vseh strok so sklenili sledečo resolucijo. 1. Osrednja vlada se Doživite, dai sprejme od večine komisije za revizijo projekta zakona o javnih nameščencih osvojeni iti ministrskemu svetu predloženi osnutek službene pragmatike, četudi začasno fn naredbenim potom ter ga čim-prej uveljavi. Po članu glavne kontrole Milutinu Popoviču osnovani manjšinski načrt službene pragmatike naj vlada odkloni. ker ne odgovarja niti duhu moder-' nega časa, še manj pa demokratičnim načelom in bi se ž njim že itak razdrapane: razmere v državni upravi še bolj ustalile* 2. Slovenski javni nameščenci vidijo načeloma v pasivni volilni pravici edino! pot, ki jih privede do njihovih pravic in jim zagotovi primerno socijalno stališče. Ugotavljajo, da jim je ta pravica ne-kvarno njihovemu gmotnemu položaju postavno zajamčena ter odločno protesti-! rajo proti vsaki določbi, ki bi jih oropala kakršnihkoli državljanskih pravic. 3. Zahtevajo, da se jim z naredbo D. R. br. 66.398 dovoljeni 25 % povišek počenši od 1. junija dalje nemudoma izplača od vseh, 1. decembra 1919 prejetih draginjskih doklad, ker z ozirom na vedno rastočo draginjo ne uvidevajo, zakaj bi se jim godilo bolje kot njih tovarišem v Srbiji in Črni gori. 4. Protestirajo z vso ogorčenostjo! proti podraženju premoga in železnic ten obsojajo tudi vnaprej vsako vlado, ki bi s pomočjo velekapitalističnih podjetij naj katerikoli način kvarno vplivala na njih življenjski boj. 5. Izjavljajo odkrito, da sta tako vlada1 kot narodno predstavništvo reševala njih pravice doslej samo z obeti, ki sel niso nikdar ali Pa samo deloma udejstvili* Zato proti obema činiteljema nimajo več zaupanja in — zahtevajo, da se sedanji parlament razpusti m da vladi v nap krajšem roku razpiše volitve v konstitui anto. y 6. Odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako vlada ne ugodi pod točkami 1—4 te resolucije! stavljenim zahtevam. Resolucija je bila sprejeta skoraj so-* glasno. Proti njej je glasovalo samo ne-< kaj zborovalcev, ki so hoteli, da stopijo! javni nameščenci na plan — brez nje. Sklepno te govoril v imenu manuelnega proletarijata še g. Korošec, nakar je predsednik Lilleg vrlo dobro uspeli shod zaključil. — Culi so se glasovi, da je imel1 shod značaj ultimata. Sodeč po resnosti in odločnosti, s katero so nastopili vsi govorniki, bi imelo! biti tako. Mi pa kličemo vladi is to ta ko zadnjikrat: Zgani se, da ne bo prepozno!! Kadar se oglasimo prihodnjič, tedaj padejo vsi oziri. Smatramo namreč za pon trebno. da sl ohranimo svojo državo, ki io tirajo nje voditelji — v prepad. —k—* Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog —. materijalnog položaja. — f Listnica upravnistva. [ Vsem novim naročnikom naznanjamo, da jim nc moremo poslati julijskih Številk, ker so nam povsem pošle. Prosimo vnovič, da se pri na-ročitvah pišejo naslovi točno in razločno. Naveda naj se odslej tudi pošta, ker poštni pečat mno-jjokrat ni čitljiv. 'M: 'M: • • « * • % uanaiiacaacoiBBaaaaaKaaBnainBBnaaaaa KROJAŠTVO FRAN IGLIC Ljubljana, Kolodvorska ul. 28, preje v Trstu. « " Izdelovanje oblek za gospode, S otroke in uniformo. Za dame po najnovejšem modernem kroju. v M « W l S ■BnaaaaacinsaiaaBOBsacnavavRaBaBaaaBa« Lastna zaloga modnega blaga. Uradnikom znaten popust! *£• • jp* 19-3 se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan MihoHc, kavarnar. Ljubljana - - Sv. Petra nasip. Modni salon LJUBLJANA, Židovska eifl.3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbu*o najnovejših svilenih klobukov, SepBc In slamnikov za dame in deklice. Popravila totno in Žalni klobuki ved- ceno. "o v zalogi. Valno za uradnike II ^ Vilno poopoio ooosra v uoouini o. i. i o. j. St. 19. te opozarjamo zlasti Kongresni trg dovoljuje ranžijska posojila; na one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago! i i Naročajte in širite „Naš Glas“! Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. £ C OS D (V cu ZL Sl o u flljbli iMHia 3' M* XV O ¥ LlublJ^nii Duajska cesta 17, T3 O 25 ® Q< je ustanovila oddelek za n. o as h »o O s aS iivMi mn 2- •m* 3 93 Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje O a* as in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna s o O P« in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. » .5 V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in ne- (V premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in ‘S* c