Št. 99. Trst, v četrtek IO. aprila 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?MtBiiiM Bter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobaknrnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, i'ottojni, Sožani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-■ičUi, Dornbsrgu itd. Zafttarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 0«LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 *r*fr>ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. -ssirtmce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. dftdfclj na vrsta Iv 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave 9JSdiao8ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZijivo v Trstu. 'IlilV I ~ i—^^^ižB Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. „F edino rti je meč!" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. i ine-sece O K ; n. a»- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ortra. luoiaina u na<*ljik» liduj* „EDI503TI' itu«: o*lo l*to Kron 5-30, pol l*t» Zroa 3 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrackovana pisma »o n« »prejemajo In rokopisi t« ne vnfltjo. Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galittl 20 (Narodni d«a) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI.. La^taik konsorcij list. „Edinost", - Natisnila Tiskarna „Edino*!', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic. Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranllnRnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON H 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuj o sledeče U0L1LSKE SHODE. Zavolilce V. mestnega volilnega okraja (Stara mitnica): danes, dne 10. t. m., ob 8 zvečer v gostilni „Conte verde" med ulicama Piccardi in Rossetti. Za volilce na Belveder ju, Skorklji, Greti in Rojanu: v petek, dne 11. t. m., ob 8 zvečer v dvorani „Kon-sraanega društva" v Rojanu. Za volilce pri Sv. Jakobu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 10 dopoldne v dvorani ,.Delavskega konsumnega društva'4 pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Za volil ce'v Sv. Križu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3*30 pop. v gostilni gosp. Ivana Košuta št. 6 v Sv. Križu. Za volilce v Padričah in Gro-padi: v nedeljo, dne 13. t. m., po otvoritvi ljudske knjižnice akademičnega društva „Balkan" v gostilni „pri Martinu". BRZOJAVNE VESTI. Finančna odškodnina Črnigori. DUNAJ 9. (Izv.) V tukajšnjih diploms-tičnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da Je Crnagora z ozircm na eiergično stališče velesil pripravljena odpovedati se svojim zahtevam po Skadru in se zadovoljiti s lmančnimi kompenzacijami in drugimi teritorijalnim! odškodninami. Če bodo pogajanja vspešna, kar je pa vsled velikega odpora kralja Nikole precej dvomljivo, preneha takoj blokoda črnogorske obale. RIM 9. (Izv.) „Tribuna" poroča iz Londona, da so velesile sklenile ponuditi Črnigorl kot odškodnino za Skader 20 milijonov frankov in kos albanskega obrežja. Zastopnika Italije in Rusije se tozadevno že pogajata s črnogorsko vlado. Nov načrt rešitve skadrskega vprašanja. PETROGRAD 9. (Izv.) V ruskih vladnih krogih izjavljajo, da bi bilo mogoče združiti vprašanje vojne odškodnine, katero zahtevajo balkanske zavezniške države s skadrskim vprašanjem na ta način, da bi velesile privolile v vojno odškodnino, zato pa bi se balkanski zavezniki zavezal*, izposlovati pri Crnigori, da se odpove Skadru. Ruska intervencija na Cetinju. CETINJE 9. (Izv.) V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da Je ruski poslanik na Cetinju priporočil kralju Nikoli in črnogorski vladi, naj vpošievata sklep velevlasti giede Skadra. Intervencija je bila prijateljska in je poslanik povdarjal, naj se Crnagora ne prenagli. Z ozirom na to, se je vršila včeraj opoldne seja ministrskega sveta, kateri sta prisostvovala tudi princa Danilo in Peter. Na seji se je razpravljalo tudi o notah belgrajskega kabineta. Gospodarski položaj Crnegore Je tako obupen, da ni mogoče več dolgo vstrajati v vojnem stanju ii to tem manj, ker je Bolgarska sedaj ustavila Crnigori materijalno pomoč. Razširjenje blokade. LONDON 9. (Izv.) Privatne vesti zatrjujejo, da bodo velesile, ki se vdeležujejo brodovne demonstracije, proklamirale danes blokado vsega albanskega ofrežfp. Rusija je baje že privolila, da se velevlasti poslužilo vspešnih sredstev, da ohran'jo Skader Albaniji. DUNAJ 9. (Izv.) Iz dunajskih diploma-tičnih krogov izvemo, da poveljniki internacionalnega brodovja dosedaj Še niso formalno sklenili začetek blokade. Blokada se bo takoj, ko bo sklenjena, cflcijelno naznanila, nakar stopi takoj v veljavo. Čraagora definitivno odklonila odhod civilistov iz Skadra. DUNAJ 9. (Izv.) V avstrijskih diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da Je Črnogorska vlada včeraj zastopnikom velevlasti na zadnjo demaršo glede odhoda civilnega prebivalstva iz Skadra, definitivno odgovorila, da se more privoliti v to zahtevo. Zadnje vesti o položaju pred Skadrom. BELGRAD 9. (Izv.) Glavni naskok na Skader se Je moral zato odgoditi, ker Je Bojana preplavila bregove. Zato Srbi niso mogli topov spraviti na njihovo pozicijo. Črnogorska artiljerija Je brez vrednosti. Prvi se ni bati najhujšega, če bolnika ne napa-: naskok, uprizorjen od Črnogorcev pod vod- dejo še kake druge bolezni. ! stvom Plamenca na vrh Taraboša, se je rim 9. (Izv.) „Corriere d' Italia" piše, : ponesrečil. SIcer pa so vse utrdbe razun'da je zdravstveno stanje papeževo stalno. ! one na vrhu Taraboša zdaj v rokah oble- Ob 11 dopoldne Je bil bolnik silno slab. igovalcev. Govori se, da Je včerajšnji kron- Pozneje se Je sicer počutil boljše, a zdrav-; ski svet na Cetinju sklenil generalni naskok, njfc| so konstatirali nov napad mrzlice, ki ki naj se začne takoj. Iz Kotora se res po- pa Di bil tako hud ko včerajšnji. Danes Je roča, da se je zopet začel naskok na Ta- j preje| papežev tajnik na stotine depeš raznih i raboš in da besni artiljerijski bo| z vso vlad, višjih političnih dostojanstvenikov, silo. Turške baterije na Tarabošu slabo od-, korporacij' in zasebnikov, ki žele pojasnila govarjajo. — Izgube na turški strani so:0 papeževi bolezni, velike. j CARIORAD 9. (liv.) V meroda|nih tur-S Slovenski romarji v Rimu. ških krogih obsojajo postopanje evropskih, RIM 9. (Kor.) Danes je dospelo semkaj velesil v vprašanju Skadra. Po poročilih tur- j 650 slovenskih romarjev iz Kranjske, Šta-šdh vladnih krogov Je popolnoma gotovo, Jerske, Koroške in Primorske pod vodstvom da Je bil Riza beg umorjen od Esad i ljubljanskega Škofa dr. Jegliča, nage Bivši poveljnik Skadra. Riza beg, Jej Generalni štrajk v Bruslju, postal tedaj žrtev svojega tekmeca, seda-; BRUSELJ 9. (Izv.) V ponedeljek se njega poveljnika Skadra. Skader ni več v | prične generalni štrajk v Bruslju za dosego Turčiji in T trčija nima nobenega po.oda in . splošne in enake volitne pravice. V mestu nobene dolžnosti več, da bi branila to trd-j vedno bolj narašča razburjenje. Garnjzija Je njavo. ; že pripravljena za vsak slučaj. Šole so Tudi mladoturški listi so mnenja, da se. zaprte " in v njih nameščena meščanska kri hrabrih turških vojakov ne sme več pre- daF Je vera v nevarnosti, čaka plodonosnega delovanja deželnega zastopstva! In tu treba reči „Novemu Času" to-le: Je zaman mislit), da pridejo kedaj vsi goriški Slovenci pod streho S. L. S, ki je tako zrastla v glavnem radi nedelavnosti na napredni strani v političnem pogledu! Stranke so bile in bodo — sa| sta celo v S. L. S. dve —, ali tu |e lahko vez med njimi v vseh skupcih narodno-gospodarskih, narodnih vprašanjih. Mladi „Novi Čas" se bo moral počasi Že prilagoditi razmeram, kadar bodo zahtevale kako zbliževanje, kake kompromise, ako bodo ti novostrujarji hoteli živeti politično življenje in kaj veljati. Doslej so v očeh voditelja S. L. S. na Goriškem še vedno „politični otročaji", ki jih je on že pošteno zlasal in se jim kaj takega še lahko pripeti ob prvi priliki. Za danes še to-le: Ne vemo, ali slonijo na resnici, ali ne, oni glasovi o zbližanju In kompromisih, vsi vemo pa in upoštevati moramo v največji meri to, da si moramo vstvariti čisto novečase v deželni hiši; gor ški Slovenci moramo imeti tam kar najboljše zastopstvo, ki bo delalo po vseh svojih močeh za skupne koristi slovenskega naroda v deželi. Ta želfa preveva naše l|udstvo In kdor misli pošteno ž njim, se Je| ne bo protlvil. — Preddelo v ta namen se mora vršiti sedaj pred volitvami, ki naj se ne vršijo s tako strankarsko zagrizenostjo, kakor so se navadno, marveč imeti moramo pred očmi izredno važnost novih volitev, ki odpošljejo poslance v deželni zbor, kjer ne bo več Pajeria in kjer more nastopiti za Slovence nova doba — ako bomo le prav umeli in izkoriščali sedanje čase. Kar dela „Novi Čas", to pa Je razdornc, škodljivo preddelo I f Erazmo Barčić. Reka, 8. aprila. izpregovoril kako besedo o volitvah. Pošten . naroden pristaš S. L. S. se ne sme družiti kanska vrsta drugih edličnjakov. Zastopano Je bilo veikansko število hrvatskih, dalma-S. S. z naprednjakom tinskih in istrskih obč'n. — Ogromno je bilo tudi število udeležnikov italijanske narodnosti. Nepregledni sprevod Je po velikanskem ovinku krenil proti stolni cerkvi, kjer truplo, odtam peratura znaša 39 8° C. Zjutraj sta obiskala ^ |e kak pristaš S bolnika sestra in nečakinja in ostala dolgo izr»re^ovnril kako hes pri nJem. RIM 9. (Izv.) Papeževa bolezen postajaj naprednjakom, mora biti proti vsakemu vedno bolj opasna. Vatikanskih krogov se kompromisu z „liberalcem" potem ga Je polastilo veliko vznemirjenje. Včeraj so čaka sreča na tem in onem svetu. S takimi je bilo blagoslovljeni mrtvo poklicali k bolniku spovednika, kateremu pa krivimi, škodljivimi nauki Je stopil na plan j pa Da pokopališče so zdravniki prepovedali vstop v bolniško j .Novi Čas" pred deželnezborskimi volitvami,, Ob odprti grobnici rodbine ZSngerlove, sobo, ker bi to preveč vznemirjevalno vpli-(ki naj bi prinesle Slovencem v deželno hišo! kamor so položili krsto, so izpregovoril! « !t !tako zast°Pst™» da bo m0ŽD0 tam uspešno; reški odvetnik dr. Anton Bonetič. potem dr. . * ) Danes dopoldne Je po- delo — ne za napredno stranko — ampak Bogoslav Mažuranfč, Svetozar Pribičevič in klical papež k sebi svojega tajnika-kardinala, za korist in blagor slovenskega dr. Vinko Mikuličič. Tekom pogovora se Je papež izrazil, da Je naroda na GoriškemJ Že sedaj noče j NJim In vsej oni ogromni množici, zdravstveno stanje boljše, a bolnik se nad nobeae skupnosti, odklanja vsako zbliževanje j ki Je stala ob odprtem grobu moža, ki Je boleznijo ni več tako šalil, kakor Je imel j in kaže tako, da tudi v deželnem; tako goreče ljubil svojo domovino in tako poprej navado. Nasprotno I Papež Je zelo zboru noče nikake s k u p no s t i; vneto delal zanjo, se pridružujemo tudi ir.i, na slovenski strani. Nam se pa ~ zdi, da bo vsak razsoden goriški S ovenec za to, da naj delujejo slovenski poslanci in Jajci. A še to hrano Jako težko pre-1 skupno; lahko bo možno kaj doseči. Glejte, bavlja, razven včasih, ko ga mrzlica in sla- j „Novi Cas* pa hoče razkolno delo pri vo-bost prisilita k temu. Jako slabo vpliva na iitvah in iz tega sledeče razkolno delo bolnika tudi slabo vreme. Telesni zdravnik! v deželni hiši, ker kriči: da |e proti vsakemu je izjavil neki odlični osebi, ki je v vednih zbižanju z .liberalci", proti vsakemu kom-stikih z Vatikanom, da fe papeževa infuenca, promisu. Kdor. seje take nauke med ljudstvo, posebno pa njena posledica mrzlica tako kakor „Novi čas", je nevaren sov-huda, da obstoja velika nevarnost. Vendar ražnik ljudstva, ki tako težko potrt in ga zelo skrbi, če bo mogel ozdraviti. Bolnik se hrani sedaj samo z mlekom pa j kličoč: Slava spominu Erazma Barčiča! V SOBOTO, DNE 12. APRILA KONCERT „GLASBENE MATICE" V TRSTU1 MED DRU-GIM SE IZVAJA: A. FOER-STER: „TURKI NA SLE VIC I". XI JaSDINOS'iM ai. 99 V Trstu, dne 10 aprila 1918. Za občinske volitve. Prvi volivki shod. Dižavni poslanec dr. Rybar je nadaljeval : Pri drugih volitvah nam je šlo za to, da pokažemo svoje Število, da pokažemo, da Trst ni tako laški, kakor pravijo Italijani, in naše ljudstvo je Šlo vsaklkrat z navdušenjem v boj za slovenske kandidate. To nalogo imamo tudi danes in ne samo te. Pri zadnjih volitvah smo namreč pokazali, da niso naši kandidati samo združili nase veliko število giasov, temveč tudi to, da smo stranka, s katero mora računati vsaka stranka. Pri zadnjih občinskih volitvah so prišli naši kandidati v treh okra|ih, pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah pa v dveh okrajih v ožjo volitev. Lahi so se nam pred 15 leti Še posmehoval!, češ, kaj bo ta „manipolo dei Slavi*, danes pa vld!|o da je nastala iz tega „manipola" cela armada, pred katero se tresejo nasprotniki. Danes nam tore| ne gre za to, da manifestiramo svojo narodnost, temveč tudi za to, da prisilimo nasprotnike, da nas upoštevajo. Dosedaj so bili tozadevni naši uspehi negativni, kajti kakih pogajanj ni bilo na nobeno stran. Če pravijo torej Italijani, da smo sklenili kompromis s socijalnim! demokrati, ni to res, kajti sklepali nismo n i k a -kih kompromisov! Res pa | e, če bodo odslej hotele zmagati, da bodo nasprotne stranke morale sklepati kompromis z nami. Lepa stvar je namreč ideal, toda politika ni le manifestacija za ideale, temveč gre tudi za materijalnim! svrhami. Zato pa bomo tudi zahtevali, da oni, kihoče d o b i t i n a š e glasove, ne bo ravnali z nami, kakor s o d o sedaj ra vnaI i naši nasprotniki; socijalni demokrati ali laški liberalci. Zato ne bomo trpeli, da bi nas tisti, ki bi zmagali z našimi glasovi črnili in blatili in ne našli dobrega lasu na nas. Ne zahtevamo nobene plače, vendar pa zahtevamo, da nas spoštujejo, kakor tudi mi spoštujemo njet (Živahno odobravanje). Naj si le zapomnijo to zlasti slovenski socijalni demokrati, ki nas blatijo ob vsaki priliki ia mislijo, da s tem koristijo sebi, če sramote nas, s čemer edino le kažejo, da nima|o niti pojma o socijainem demokratiz-mu, ki zahteva spoštovanje vsake narodnosti. So pač to ljudje z glavo v vreči, ki trde da bi biio naenknat rešeno narodnostno in jezikovno vprašanje, če bi oni prišli do moči, ljudje, ki so hoteli celo osvoboditi balkanske Slovune ne morda z orožjem, temveč s socialističnimi agitacijskiml govori. So pač to ljudje, ki niti ne vedo, kaj je narodnostno vprašanje. Če {e rešitev narodnostnega vprašanja tako lahka, zakaj ne skušajo socijalni demokrati rešiti narodnostnega vprašanja na Dunaju aH na Češkem, kjer je njihova stranka res precej močna? Toda kako naj rešijo to vprašanje splošno, ko ga niso mogli rešiti niti v svoji lastni stranki, ko se jim dogaja isto, kar smo mi vedno pravili, da so socijalni demokrati, postavljeni, v praksi pred reševan|e narodnostnega vprašanja, še narodnejši, nego mi, ki nam očitajo narodnostni Šovinizem. Dokaz, kako rešujejo socialni demokrati narodnostno vprašanje, je spor med češkimi in nemškimi socijalnfmi demokrati, ki je šel tako daleč, da so si češki socijalisti ustanovili ne samo svojo lastno politično, temveč tudi strokovno organizacijo, ker jim nemški sodrugi niso hoteli priznati enako- PODLISTEK. pravnosti. In sedaj je med njimi večje sovraštvo, nego med liberalci in krščanskimi !socljaici, da, to sovraštvo gre celo tako da-1 leč, da n. pr. celo v parlamentu nočejo češki j separatistični sodrugi pri kosilu sedeti pri 'mizi z nemškimi sodrugi. In ti ljudje, ki ne • morejo niti v lastil stranki doseči kompro-jmlsa med narodnostim!, hočejo učiti nas, ! kako naj rešujemo narodnostno vprašanje ! Naj nas !e puste v miru, kajti mi prav nič ne potrebujemo n}lhovega pouka ter bomo j korakali po poti, ki smo Jo nastopili na-! prej; a potem, ko bomo na cilju, ko bo i zavarovana naša narodnost, da se jej ne bo j bati ničesar, potem pa lahko vsak postane socijalni demokrat, dokler ni to izda|stvo na I narodu, kar pa stori vsak, kdor dela tako, i kakor delajo naši socijalni demokrati, ki z 'blatenjem nas, ki nesebično delamo in žrt-jvujemo za narod, in z agitacijo proti nam jedino le koristijo Italijanom, ki se vesele ! škode, ki |o socijalni demokrati prizadevajo 'naši stvari. Rešitev narodnostnega vprašanja je mogoča samo na en način in mi smo imeli j to točko že zdavnaj v našem programu, ko | ni še bilo nobenega socijalnega demokrata j v Trstu, in socijalni demokrati so jo povzeli i šele po nas. Ta točka Je narodna avtonomija. Mi ne potrebujemo, da bi nam Lahi tplačeva'e naše narodne potrebščine. Naj ,nam le dajo možnost, da skrbimo sami za-nje, naj nam puste uporabo davkov, ki jih plačujemo, za naše potrebe, pa bo stvar rešena. Potem bi že videli Lahi, če bi morali gospodariti samo s svojim denarjem, da ne bi več zidali takih šolskih palač, kakor ||e ona v ulici Ruggero Mana, kar jim ]e lahko sedaj, ko plačujemo mi, a za to ne dobivamo ničesar, dočim bi pa mi s svojim lahko pokrivali svoje potrebe. Kakor rečeno, imajo tudi socijalni de-jmokrati to točko v svojem programu, toda -ko smo jih postavili pred to vprašanje v j odseku, to se je razpravljalo o Šolskem za-; konu, ki ga še danes nima Trst, in Je tedaj predlagal dr. Siavik ureditev šolskega vprašanja po principu narodne avtonomije, tedaj | so se pokazali socijalni demokrati prav taki, ; kakor so bili vedno. Italijani so se seveda i odločno uprli, vodja socijalnih demokratov ;dr. Puecher pa rrvi dan ni odgovoril nič, češ da je treba še posvetovanja v stranki, [v drugič se je ponašal tako, da mu Je bilo i videti, v kako veliki zadregi se nahaja in je govoril pač vse mogoče, le da bi se ne zameril ne Italijanom ne Slovencem ter bi ostal volk sit in koza — njegov mandat, ki ga je„ dobil iz slovenskih rok — cela. Če so torej socijalni demokrati res za [nacijonalno avtonomijo, naj tudi Jasno pokažejo io. St?ar pride zopet v naš deželni zbor in ted2j naj pokažejo svoje pravo lice. Mi zahtevamo izvedbo narodne avtonomije ia dolžnost naših poslancev v novem dežel-:nem zboru bo, da se zavzamejo z vso vne-! mo za to stvar. Če pa bi se n e u p o -]števale naše želje, potem pa Je dolžnost naših poslancev, da i s t o r e svoje, da deželnega zbora sploh nebo, da sploh ne pride do nJega. S kakimi j nasprotniki v laškoliberalnem taboru se imamo boriti, Je govornik nato pokazal s primerom — določbo o imenovanju zastopnika cerkve v deželni šolski svet. Ko Je vlada zahtevala to imenovanje, so laški liberalci bili za to, da vstopi v deželni šolski svet zastopnik katoliške cerkve, nakar je [najbrž mislila vlada, teda ker bi se moglo zgoditi, da bi bil ta zastopnik morda Slovenec, so določili, da odpošljejo tudi protestanti in židi svoja zastopnika v deželni šolski svet. Seveda pa zastopnika pravoslavne ceikve niso hoteli; zakaj ne, je lahko misliti. Tako so oni laški liberalci, ki se sicer pač nič ne brigajo za vero, sprejeli v deželni šolski svet tri zastopnike raznih verskih lz-povedanj, najmočnejšemu narodu v Trstu za njimi samimi, Slovencem, pa ne dajo ničesar, kajti Slovenci nimamo nobenega zastopnika !v dež. šolskem svetu. Potem se pa še čudijo, da se Slovenci borimo proti njim z : vsemi močmi. Kakšni so njihovi končni cilji pri tem boju proti nam, kaže najbolje dopis iz Trsta, ki Je bil pred kratkim priobčen v rimskem listu „Giornale d' Italia". V tem dopisu pravi dopisnik: Mi v Trstu ne p ozna m o nobene dru ge avtoritete nego naše poslance, župana, občinski svet in — laškega konzula. (C. kr. avstrijski uradi torej ne ekzistirajo zanje f) N a zunaj smo praktični inprevidni, vsrcu pa imamo samo en ideal, da postane iz Trsta to, kar je postalo iz drugih italijanskih mest (da pač pride pod laškega kralja.)! To je bilo pisano v javnem listu in Italijani nam ne morejo očitati denuncijacije, če tudi mi povemo to javno, kakor tudi povemo Javno, da mi, četudi senam v Avstriji ne god i dobr o in da-siravnosmo največji nasprotniki sedanje notranje avstrijske politike, vendar ne želimo pod drugega kralja, zlasti pa ne pod italijanskega, četudi nas vabijo Italijani, govoreč nam o svoji pravičnosti, kajti to pravičnost preveč že čutimo na svoji lastni koži. Če pa oni hočejo napraviti iz Trsta laško mesto, pa hočemo ml vse svoje moči zastaviti v to, da postane Trst laško in slovensko mesto. H koncu Je govornik, kažoč na male balkanske narode, ki so pokazali, da nav-duženje in ljubezen do lastnega naroda do-seza več nego največje armade in najboljše orožje, poživljal zborovalce, naj si vzamejo za zgled balkanske brate in z navdušenjem in ljubeznijo do našega milega slovenskega naroda stopijo v volilni bo), ter zaključil z besedami: Taki, kakor naši balkanski bratje, bodimo tudi mil Če bomo res ljubili naš narod, kakor zasluži, nas Lahi ne premagajo, četudi uporabijo proti nam vsa sredstva. Pojdimo v boj s prepričanjem, da se bojujemo za sveto stvar, s prepričanjem, da tudi majhen narod veliko doseže, če nosi vsak n J e g o v s i n v s v o J e m srcu ljubezen do svojega naroda! Po dolgotrajnem burnem odobravanju, ki Je sledilo govornikovim izvajanjem, je iz-oregovoril nekaj navduševalnih besed še g. Ernest Volarič, nakar Je predsednik shoda, dež. poslanec dr. Wllfan še opozarjal zborovalce, naj skrbe za to, da se rekla-macijsko postopanje, ki traja Še do 28. t. m. izvede kolikor mogočno natančno in temeljito. Poživljal Je zborovaleč naj navdušenje za našo sveto st*ar izptemene v resno in smotreno delo ter nato z zahvalo na tako lepi udeležbi zaključil shod z besedami: Na svidenje pri delu! Volil *ki sestanki v mestu. Sestanek volllcev III. mestnega okraja se bo vršil danes dne 10. t. m. ob 8 in pol v prostorih »Podpornega društva* v ulici Torre bianca št. 41. Volilski sestanki v okolici. V „Gospodarskem društvu" na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek v soboto dne 12. t. m. ob 8*30. V R o c o I u v „Gospodarskem društvu" sestanek volilcev danes ob 8 zvečer za prvi volilski razred. Anton Foerster: „Turki na Slevici". M koncertu podružnice „ Glasbene Matice* v Trstu, v soboto, dne 12. t. m. V 15. in 16. stoletju so Turki kaj pogosto napadali slovenske pokrajine. Posebno veliko je trpela Kranjska in Spodnja Štajerska. Grmade po gorah so naznanjale njihov prihod in ljudstvo se je v groznem strahu zatekalo v utrjene cerkvice po gorah. Otroci, Žene in starčki so bili v božjem hramu in so ihte prosili Marijo pomoči, a možje pa so pričakovali za obzidjem ljutega sovražnika. Taka obzidana cerkvica Je tudi na gori S levica blizu Velikih Lašč na Dolenjskem. Turki so oblegali tabor na Slevski goii leta 1528. Ta dogodek nam kaj živo in pretre-sujoče sJika Josip Stritar v svoji baladi, katero Je uglasbil Anton Foerster. Z vso grozo nam slika skladatelj prihod in divjan|e turške druhali in v neizvečeni milini zaupanje pobožnega naroda v višjo po moč. Skadba ima nekako osem delov. 1. K 3kor zaporedoma vzplamte grmade po dolenjskih gričih, tako vsklikajo glasovi in naznanjajo prihod Turkov. Plamen švga proti nebu in vse obdaja groza. 2. Zaznajoč grozno novico, se združi narod v pobožni motitvf, proseč božje pomoči. 3. Kratka fuga slika prihod Turkov. V orkestru se prvokrat začuje motiv, ki nam znači boj mej nevernikl in kristjani. 4. Narod se pripravlja na beg. Tenor-solo mirno pove, da je snel starček križ s stene. Starček (bas-solo) pozove svojce, da gredo za njim k Mariji na goro. Pretresu -joče nam slika sopran-solo, kako zapušča družinica svoj mirni dom. Kar morejo, vse vzamejo s seboj. Ženski tercet ljubko slika belo cerkvico na gori, kamor se Je zatekla preplašena soseska. Z zvonika (v orkestu) pa se oglaša in jih vabi k sebi zvonček. V vznešenem spevu pozdravlja zbrano ljudstvo kraljico — kristjanov pomočnico. 5. Z vseh strani prihaja narod. Tako vstopa orkester in tudi posamezni glasovi zbora. Otroci, starčki in žene (sopran-alt) so v božjem hramu; liki trdne stene stoje možje (moški zbor) za obzidjem. Bas in sopran-solo slikata bojazen in trepet ljudstva ; Iz cerkvice pa se čujejo proseči vskliki 0 železniški nesreči na progi Reka-Zagreb. smo prejeli nastopno poročilo: Ta železniška nesreča Je bila strašna. Brzovlak, ki odhaja iz Zagreba ob 1 53 pop., je trčil ravno na sredini proge, med Tunjo in Generalskim stolom, ob mešanca, ki odhaja z Reke zvečer. Oi meianca je skočilo s tira 12 vozov, ki so bili popolnoma razbiti. Lokomotivi sta se zarili druga v drugo, se zvrnili in strti popolnoma. Pri brzovlaku je bil hitro za tenderjem pripojen spalni voz, ki pa je zbog svoje močne konstrukcije vzdržal trčenje. Le nekemu dečsu sta bili roki zlomljeni. Za to pa je nesreča zahtevala med uslužbeuci grozne žrtve. Štiri osebe so ostale mrtve na licu mesta, pet pa se Jih bori s smrtjo, ker so poškodbe silno hude. Pogled na katastrofo je bil grozen. Nogi ubitega strojevodje tovornega vlaka sta bili uprti ob strop, da mu Je glava doli visela. Strojevodji brzovlaka pa je stro| izbil levo oko, odtrgal levo roko in stisnil desno nogo v stegnu tako, da ga niso mogli rešiti iz lokomotive. Celih 6 ur je trpei v takem stanju. Gotovo podleže groznim ranam. Nesreča se (e zgodila na sličen način, kakor pred 3 leti pri Krivi Vrbi na Koroškem in pred kratkim na Pragersko-Ogrski meji. Namreč po nemarnosti železniškega uradnika. Za slučaj zamude vlakov dajajo namreč železniške instrukcije precizno navodilo, kako Je ravnati. Bodi pa iz brezbrižnosti ali lenobe, bodi, da se boje zamude vlakov, bodi, da so ubiti in izmučeni po težki službi: pozabljajo nekateri uradn ki v kritičnih momentih na vse oredpise. Tudi v tem slučaju je bila gotovo fatalna zamuda brzovlaka vzrok nesreči. Uradnik v Tunji bi bil moral odrediti, da tovorni vlak počaka na brzovlak z Reke. Mesto tega je uradnik odpravil tovorni vlak ob pravilnem času proti Generalskemu stolu. Brzovlak vozi na tej progi s hitrost|o 80 km in edino le prisotnosti duha vlako-vod|e brzovlaka — ki pa bu (vlakovodja) j moral svojo vestnost poplačati z živi|enjem, 'kakor vlakovodja KaŠ nedavno pri Zagor|u 1— je zahvaliti, da ni bila nesreča še stra-ho7itejša. Strojevodja na brzovlaku je namreč skoraj popolnoma ustavil vlak, dočim se tovorni vlak ni mogel ustaviti, ker zaviračl menda niso pravočasno zapazili znamenja stroja — pa tudi res ni možno tako hitro zavoritl. Da je tudi brzovlak vozil z navadno hitrostjo, bi bil šel tudi ta na kose ia vsi potniki b! bUJ ostali le kup mesa ia krvi. Prisotnosti duha in energije vlakovodje 1 se imajo torej potniki zahvaliti, da so izšli iz katastrofe le s strahom, ki so ga j prestali. Vest o katastrofi je prvi prinesel do | prve čuvajnice neki železničar z razbito ' čelno kostjo, da so mu možgani ven gledali. Od tu so avlzirali v Zagreb in na Reko, da je prišla prva pomoč. tenor-sola, katere ponavlja milo proseče zbrano ljudstvo. 6. Turki so pridrveli na vrh gore. Pred cerkvico se vname strašen boj. V pretrganih stavkih nam to slika zbor vmes pa se v orkestru skoro ču)ejo udarci sekir s sabljami. Paša prirohni čez prag in grozno zadoni v zboru : „Zdaj bije ura vaša* ! 7. Tenor-solo naznanja čudovito vest, da se konj paše ne premakne naprej. Iz množice v cerkvi pa vskiikne dvakrat (sopran-solo) prisrčno in udano: Marija! — Marija lih vsliši! Dvigne roko, iz oči li šviga ognjen plamen in preplašen se spusti paša in za njim neverniki v divji beg. Mirno in udano se zahvali zbrana soseska svoji braniteljici. 8. O veko večen Je ta dogodek. Še dandanes vidimo v cerkvi i odtisek konjskega kopita. (Tenor-solo). Orkester začnej z zmagoslavnimi fanfarami in veličasten siavospev doni v čveterospevu zmagovalki. K sklepu prevzame ulogo zbor, vmes fanfare orkestra in z mogočnimi akordi konča to lepo delo. Turke na Slevici prištevamo k najboljšim velikim delom naše glasbene literature, Na orkester, soliste, posebno pa na zbor stavi zelo velike zahteve. Prva ga Je izvajala ljubljanska Glasbena Matica I. 1907., v drugo se izvaja sedaj. Domače vešti. Volilno kompanjo Je začela gospodovalna italijanska stranka zopet v znamenja i sovraštva proti Slovencem. Ker poznamo te fanatične signore, nas to ne preseneča in (nismo pričakovali druzega. Vendar se mora človek čuditi, da jih vsa grenka izkustva ae morejo izmedriti. Intonacijo je dal pred nekoliko dnevi „Indipendente" z daljšim člankom, v katerem štele sicer tudi socijalne demokrate za sovražnike iialijanstva, ali glavni sovražnik da smo vendar-Ie mi Slovenci. V pod-kiepljenje lažojive trditve je seveda treba — [laži. In laž, ki jo je „Indipendente" vrgel v !svoje vrste v svrho hujskanja, je ta, da ho-i četno mi iztrebiti vsako sled tržaškega italijanska In naskočiti občino. Zato poživlja jradikalno glasilo Italijane, da njihov boj ve-ijaj v prvi vrsti Slovencem. Pa še drug 'razlog ima „Indipendente" za svo|e bojne klice proti nam: discipliniranost • našega volilstva! Še več: naravnost m i l i t a r i z i r a n o da je, tako, da ne bo manjkalo niti enega Slovenca, ne kakor volilca, ne kakor agitatorja I Ta alarmni signal italijanskega glasila bodi vsem našim voliicem v opornic, naj se izkažejo na predstojećih volitvah res tako, k? kor Jih slika „Indi-p e n d e n t e". Če gredo Italijani v boj v znamenju sovraštva, pa bodi naša zastava: zvestoba in navdušenje za pravi č . i o slovensko stvari! Čujemo, da se mudi te dni neki referent iz naućnega ministrstva v Trstu. Znano nam je, žal iz skušnje, da se taki gospodje navadno brigajo ie za nemške šole; zato prosimo gospodo na namestništvu, naj omenjenega gospoda referenta peljejo tudi v slovenske šole, recimo v prenapolnjene razrede na Acquedottu In v novo šolo k S/. Jakobu, da se gosp. referent na iastne oči prepriča o tem, česa še nujno potrebujemo. Pri sobotnem koncert j Matice bo sodelovala gospa Mira Costaperaria-Devova. Iz posebne naklonjenosti do društva je prevzela sopranskl solo v „Zlati kangllci*1 in pa veliko sopransko partijo v .Turkih na Sievfcl*. Poleg nje pojo solistovske dele v V Trstu, dne 10 aprila 1913. „EDINOST" St. 99. Strt n LIT „Turkih" gospica Erma Rozmanova (alt), g. France Rus (tenor) in g. Avgust Waschte (bat). Vojaški orkerster bosenskega peŠ-poika bo igral tri dela iz svetovne glasbene literature. Vstopnice so v predprodaji pri vratarici „Narodnega doma*. Zunanje občinstvo opozarjamo, da konča koncert tako, da Ima lahko zvezo s tramvajem ali pa z vlakom. Zadnji teden! Samo nekaj dni Je še do žrebanja umetniške loterije, ki Jo Je priredilo „Splošno slovensko žensko društro" v korist slovenskim upodabljajočim umetnikom. Loterijski odbor je dobil z dežele in iz drugih krajev sploh razmeroma še jako malo denarja. Zato najuljudneje prosimo vse cenj. poverjenike, da se blagovolijo v znani svoji rodoljubnosti in požrtvovalnosti potruditi še te zadnje dni, da razprodajo vse srečke. Denar Je vposlati do torka, 15. t. m. opoldne. Sedanji uspeli daleko ne odgovarja skromnim nadam, ki jih je gojil loterijski odbor, dasi Je storil vse, kar je mogel, da bi se dosegel čira boljši čisti dobiček. Tudi slovenski umetniki so docela storili svoje, saj so podarili več nego 200 slik, kipov in risb za umetniško loterijo. Odbor je naprosil najrazličnejše gospode in dame, o katerih je menil, da se le količkaj zanimajo za težki položaj naših umein'.kov, za katere se ne meni živ krst. Prirejevalci so storili svojo dolžnost v polni meri, na| Jo stori tudi občinstvo, da nas končno ne bo moralo biti sram! Žalostna zaslepljenost. Slovensko javno življenje nudi dovolj izgledov, kake sadove rodi strankarska prenapetost in z njo združeno sovraštvo proti dobrotnici CM družbi, ki pač ni strankarica in so v resnici le pravi rodoljubi, ki lo podpirajo na nje vzvišenem kulturnem delu. Tako je stal zopet kot toženec pred okrajnim sodiščem ljubljanskim neki čevljar iz Most, kateremu je nasprotni odvetnik ponudil poravnavo, če plača za CMD 10 K. Mož pa tega nI hotel storiti, ampak Je rekel, da raje plača za društvo za varstvo otrok. Za ta slučaj je pa stranka zahtevala 20 K in čevljar je res pristal na to. LjudomUemu društvu za varstvo otrok moramo le privoščiti kak prispevek ali obžalovati moramo zaslepljenost človeka, ki iz sovraštva proti taki eminentni narodni instituciji raji trpi večje troške. Nova ribja tržnica. V torek popoldne so si ogledali člani društva inženirjev in arhitekt d v novo ribjo tržnico ob pomolu Oiuseppina, ki Je že skoro dograjena in godna za promet. Na čelu obiskovalcev je bil društveni predsednik ing. Izidor Piani, uvedel pa je društvenike višji inženir-projektant Jurij Polli in predstavitelj podjetla ing. Eula rabio. Pcslopje se deli na tri oddelke, v katerih bodo nameščeni najmoderneji stroji in vsi tržnici potrebni predmeti. Zgradba Je izvršena v slogu preporoda (renesansa) in 3'naa stolp, kjer bodo nameščene tri ure na elektriko. Prostor za prodajo iib — prava tižaica — (e 60 m dolg, 35 širok in 17 visok. Odlikuje se z zračnostjo in svetlostjo. Tržnica, pri kateri Še dela dan za dnevom 150 delavcev, bo v vseh ozlrlh kaj moderno opremljena in bo kras pristanišča 3n mesta. Otvore jo zadnje dni Junija. Pisemske brzojavke se morejo odslej oddajati tudi pri onih brzojavnih uradih, ki so odprti do 9 zvečer za splošni brzojavni pro • met. Splošno pa se morejo te vrste brzojavke oddajati cd 6 do poli 11 zvečer. Trgovsko izobraževalno društvo priredi v nedeho, dne 27. t. m., svoj prvi izlet v Rodik in Skocijan, kjer si udeležniki ogledajo čarobni padec Reke in znamenito Sso-cijansko Jamo. Ako bo ta dan slabo vreme, se prenese izlet na prihodnjo nedeljo, to Je dne 4. majnika. Ker se namerava prirediti skupni obed, se prosijo oni, ki se prigiase, da polože 1 K kavcije za kosilo. Denar sprejema g. Stanko Detela v „Trgovski obrtni zadrugi", ulica Sv. Frančiška št. 2. L, ob uradnih urah. mogli odstopiti, bi Matica dala kako drugo knjigo v zameno. Umetno čeljust |e našel neki delavec. Dobi se pri „Edinosti*. Tržaška mala kronika. Trst, 9. aprila. Dva se stepeta in nabijeta tretjega. Včeraj Jutro sta se na ulici Monte stepia drogist Umberto Cocevar in brivec Leandro Pasqualini. Neki Odorico Ruzzier tega ni mogel gledati, pa je šel delat red; a sta oba planila nadenj in sta ga s krepeli hudo pretepla. Njiju so spravili pod ključ, nesrečnega posredovalca pa v bolnišnico. Razne drobne tatvine. Ludovika Ric-castro, ki ima v ulici Risorta svojo trgovino z vinom, Je naznanila policiji, da Jej Je nekdo ukradel 14 kron. Sumi pa neko žensko, ki Je bila prišla kupit vina. — Urša Metlika Je 18 let stara služkinja brez posla, ki stanuje v ulici Casimiro Do-nadoni. Brez dela se pa seveda ne da živeti >n zato Je zelo umljivo, da jo Je naznanila Helena Furlanova, češ, da Jej je ukradla 12 kron. — V ulici Arcata so prijeli 42ietnega brezposelnega čevljarja Augusta Piutija iz Čedada (Cividale) v Italiji, ker Je prodajal pasantom mošnjo, ki Je najbrže ukradena. Loterijske številke, izžrebane dne 9. aprila: Trst 39 27 89 34 77 - ZDRAVNIK-- D. TIR /IMUN ■petij ali b* u notranje bolezni in sa bolezni na dihalih (grlo in not) ordlnuje na svojem stanovanju v Trata, Corso št 12 od 11 Vi do IV« in od 4V» do 6Vh popoldne. TELEFOH 177/TV. Veliko zaloga o trstu Društvena ve&ti* Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes zvečer točno ob 7 glavna skupna vaja za koncert. Prosim vsi in točno. Pevo vodja. Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi na Javen shod, ki se bo vršil v petek, dne 11. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška 2, I. Dnevni red: 1. Zveza jugoslovanskih železničarjev in jugoslovansko železničarstvo. 2. Kratenje pravic posameznim kategorijam po upravi c. kr. državnih železnic. 3. Slučajnosti. Pevsko društvo „Ilirija44 pri Sv. Jakobu ima danes zvečer ob 9. v društvenih prostorih zelo važno sejo. Odborniki, namestniki in pregledovale! računov, naj se seje gotovo točno udeleže. Slovensko gledališče. V nedeljo zvečer bo premijera Smetanove opere „PRODANA NEVESTA*. Veliko zanimanje, ki vlada za premijero tega nesmrtnega umotvora, bisera in ponosa slovanske kulture, je naravnost velikansko. Tudi več italijanskih ljubiteljev Eepe umetnosti je z zanimanjem povprašalo, Je-li res, da slovensko gledališče v prizori „Pi odano nevesto". Naše gledališče Je res lahko ponosno, da Je v stanu, prvič pokazati Trža-Čancm to ženijalno komično opero čisto slovanskega značaja. Kakor znano, gostujejo v tej operi trije izborni umetniki: primadona g.ca Richtar-Jeva, tenor g. Haifaer-Karaš in basist Križaj, ki so bili člani letošnje lako dobre ljubljanske opere. O operi sami spregovorimo še natančnejše. Opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice pri dnevni blagajni. _ Gospodarstvo. Tržaški tehnični zavod. Na rednem občnem zboru delničarjev Tržaškega tehničnega zavoda, ki se je vršil dne 7. aprila t. 1. pod predsedstvom odvetnika posl. dr. Hektorja Ricchettija, Je bila soglasno odobrena bilanca za 1. 1912., ki izkazuje čistega dobička K 2,127.605 36 in se Je sklenilo izplačati — po dotaciji rezervnega fonda od tega dobička do zadnje meje, kt Jo določajo pravila — dividendo po 5% in naddlvi- Najcenejše ograje iz iične mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BEMN GRADEC Podružnica Trst vi. Nuova št. 27. TeL 19-79. Cenik St 1 zastonj. „Tržaško podporno in bralno društvo" v Trstu •ntkoveljavno tkrsjnia bolniSkla blagajaaa vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila 1913 ob 10. predpoli v društvenih prostorih ul. Torre bianca 41, L DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izjava pregledovalnega odbora. 5. Volitev vodstva in odbora, 6. Slučajnosti.*) *) Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni drnStvenema vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. ANTON 8KERL - TR8T mehanik, zaprisežen izvedenec. Tri Carle GeMc.l 10—11, Tal. 1734 Zastopnik ratnih tovarn avtomobilov, motokole« itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford\ Zaloga avtomobilov, raotokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica sa popravljanje iivalnih strojev, koles, motokole* itd. — Velika zaloga pripadkov. fsttfta |araf«. ■»«• BaaU IS, v«|4 etoa ImUii TEUFM »47. - STOCK FFBUM GOODSIGH (amaHkuakt). ATTOmilLI IA POSODO PO Dr. IVčnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, vb S. Cateriu Štev. 1. Zdravnik wm notranje (splošne) bolezni 8—9 fn 2—3 in špedjnlist n kožne is (spolne) bolezni s ll1/.—! in 7—7V, UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST ~ jlloa della Caaerma št. 13, II. nadst. mm N.D.O. ▼ Trsta, ulica Carradori it. 18 jo nedai vodi g. HLNKG u'OSl0, te dobi redno 8veŽC pivo, prve Trste riso-teran, ŠOrkn in mrzla jedila oo Tiakem Sara« 8a razpolago več sob za prenočišče po rirkffc. cenih. - Priporoča »e t» obilen obisk. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija MiheliČ v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Novi 2obo2dravnišKi ambulatorij ul. Rosslni St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiho. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe n materijalom najboljSe kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od S dopol. do i pop. in od 3 do 7 »večer* Ob nedeljah in praznikih od g do u. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zra^-aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene« Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popoL (U 1 1 -------------------I praVHel - UIVIUCUUU PO J /0 IU uauum Uredništvo „Vede" prosi: Gg. pisa- dendo po protl oddaji kupona od 1. telji in sotrudoik?, dosedanji kakor tudi na iuijia 1913., tako onega prelerenčnih kakor novo vabljeni, naj blagovolijo vposlati svojeJ ustanoVnih delnic, v znesku K 115'— ozi-prispevke, oz. odgovoriti uredništvu v krat- roma k 230 —. kem, nadalje do 20, 1. m., da se uredništvo j Izplačevanje kuponov se vrSl od 8. t. izogne tehničnim neprilikam ter pravočasno j m daj|e pri g|avni družbeni blagajni in c. disponira z gradivom. priv a7Strijskem kreditnem zavodu za Izlet nn Katinaro so priredili trije raz-; trgovino fa obrt na Dunaju in njeni podruž-redi Šentjakobske CMD šole dne 1. aprila.; nici v Trstu. Otroci so si z vrha ogledali žaveljsko do- Sprejel Jse je tudi predlog upravnega lino in bližajo okolico, katero je razkazoval SVeta, da se^ostanek čistega dobička porabi iz prijaznosti voditelj katinarske šole g. Ciril za ustanovitev »izrednega rezervnega za-Valentič, za kar mu je učlteljstvo izreklo v klada" s prvo dotacijo K 225 000, brez do-imenu otrok zahvalo. Z ozlrom na krasni ločenega namena ter nakaže „Oskrbovalnemu prostor za igre, a še krasnejši razgled, je;zakladu za uradnike- K 100.000 in „Pod-priporočati tržaškemu učlteljstvu, da si ogleda ■ pornemu zakladu za delavstvo* tudi 100 000 z otroci ta lepi del naše bližnje okolice. ;K; na novi račun se prenese K 23.849 77. Sedaj, spomladi, ko se naš dlvni „Breg" Nadalje se je izredno dotiral „Rezervni za-odeva v svojo mlado-pisano obleko, sedaj klad za tekoče garancije* z zneskom K je najprimernejši čas, da seznanimo svojo 500.000, kar se je smatralo nujno potrebno bodočnost — svoje malčke — vsaj z naj-; kot previdnostna odredba z ozirom na bližjo okolico. V naravo 1 rastočo strogost dobavnih pogojev in ga- Matica Slovenska" bi potrebovala rancijskih klavzul sploh in vrhu tega za vo-nekaj" izvodov I. in II zvezka svoje Hrvatske jaške konstrukcije. knjižnice (1906, 1907). Tistim, ki bi jih Izvoljeni oz. ponovno izvoljeni so bili 1 Uelikanska zaloga pohištva io tapecarij :: Paolo Gastwirth :: T1ST, bL Stadion Jt S * ?Mn 22-85 m gisđallMn mm Najbolj ugoden vir sa nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. KaSostiil tebtr. Telefon Stev. 1974. Via Economo št 10. R. Gasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" M PRI Tovarn* cementa PRODAJA NA DROBNO Portlnndu Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. BQHEaiiHE9 Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan I.a po K 2-30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdam JI ffiikasa UlICO GlOftlO . J. SUDflll, Iti I, Ouarl St 10. Stran IV. „EDINOST" St. 99. seml glasovi za upravne svetnike gg. senatcr Alfred Escher ia Hektor dr. Rlcchetti, izstopajoča, g. Rihard Pollak nanovo in končno revizorja dr. Josip Luzzatto in Peter bar. Morpurgo in namestni revizor Karel Loewy Zbor |e končno izrekel priznanje m zahvalo upravnemu svetu za njegovo uspešno delovanje. Iz prečitanega poročila izhaja, da je večja dividenda posledica intenzivne delavnosti v lastnih delavnicah, kakor tudi v raznih podjetjih, pri katerih je zavod Interesirali. Podružnica v Uncu cb Donavi, katere delo se je moglo znatno razširiti vsied priključitve novih produkcijskih panog, ima trajno in dcbičkanosno delo. Oddelek za motorje se razvija zadovoljivo. Ladjedelnica pri Sv. Roku d. d., ki Je delala z dobrim uspehom, Je še za dolgo Časa preskrbljena z obilnim delom. Ladjedelnica O. Fernic v Galacu, pri kateri je družba tudi interesirana, Je dosegla najbolje rezultate, posebno v panogi ladij sklh popravil. Poleg raznih manjših zgradb so bile končane in izročene iz Trsta: vojna ladja „Viribus unitis- c. in kr. vojni mornarici; iz Linca ob Donavi motorni rlmorker na dva vijaka „Macin" s 500 konj. silami kr. romunski mornarici, avtoladja „Stella mariš* s 120 tonami In 180 konj. močmi, in 18 velikih tovornih čolnov s skupaj 10.880 to-nelatami nosnosti. V delu Je ostaio, v Trstu: oklopnfci „Tegetthoff" in „Princ Evgen", od katerih Je prva odšla pred kratkim v Pulo popolnoma opremljena, osem vlsokomorskih tor-pedovk po 250 t vsaka, en tovorni parobrod z 9000 t, trije ladijski stroji s pripadajočimi kotli s skupaj 20 900 indiciranimi konj. silami, plavajoč žrjav, noseč 150 t, za lastno uporabo ; v Lincu o. D.: sedem av-toladij za c. in kr. armado, motorni remor-ker s 350 efekt. konj. silami, en rlmorker na kolesa s 485 t prostora in 800 konj. siiami, dva salonska parobroda s 380 t in 750 konj. silami vsak in končno Šest tovornih čolnov s 4320 t nosnosti. V zadnjem času Je podjetje dobilo od c. in kr. vojne mornarice naročbo za dva parnika, vsak s 7000 t nosnosti in 14 miljami hitrosti za transport premoga. Končno Je vredno posebej omeniti dejstvo, da se Je bila oklopnica „Princ Evgen* z 20.000 t vsebine začela graditi 16. ja nuarja m. I. ia je bila zgrajena tako hitro, da Je dne 30. novembra m. 1., torej po samo 258 delovnih dneh, mogla biti splavljena, kar pomenja svetovni rekord hitrosti. Občni zbor Trgovske obrtne zadruge v Trstu se je vršil, kakor je bilo objavljeno, dne 6. t. m. Predsednik g. Josip Ulčakar Je v daljšem govoru poročal o zadružnih stvareh, ter Je omenjal tudi že dalje časa trajajoče denarne krize v naši državi. V imenu nadzorništva je Vinko Engelman podal obširno poročilo, iz katerega je posneti, da so računi in vse zadružno poslovanje v popolnem redu. Občni zbor Je pritrdil vsem pred -logom načelništva in nadzorništva in to enoglasno. Pri dopolnilni volitvi v načelniStvo Je bil z vzklikom izvoljen za člana načelništva Ivan Wiegele, posestnik in trgovee. Na mesto, ki Je vsied te izvolitve ostalo izpraznjeno v nadzorništvu, Je bil z vzklikom iz voljen Josip Zwitter, zasebni uradnik. Poročilo o reviziji, ki Jo Je izvršila .Celjska zadružna zveza* katere član je TOZ, se Je vzelo na znanje. Pri zadnji! točki „slučajnosti* sta se oglasila k besedi gg. Ivan Prelog In 1. Stanko-Godina, katerima je predsednik dovolil besedo, dasi nista prijavila svojih želja 5 dni pred občaim zborom, kakor to zahtevajo pravila. Na izražene želje je odgovarjal predsednik obširno in temeljito, ter na to zaključil občni zbor. Ako pomislimo na denarno krizo, ki vlada več ali manj, že skoraj 6 let In Je od oktcbra meseca minulega leta sem zelo občutna, smemo biti popolnoma zadovoljni z uspehom, ki so ga dosegli v minolem letu, toliko „Trgovska obrtna zadruga*, kolikor tudi drugI naši denarni zavodi v Trstu. •^ar. del« organtzaoija* 1. majnik. Danes, v četrtek, ob 7 30 zvečer se bo vršil v prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2 sestanek z dnevnim redom : „1. majnik". Č'ani organizacije, posebno pa odborniki raznih skupin, so vabljeni, da se tega važnega sestanka gotovo udeleže. Zidarji I Vabljeni ste na sestanek, ki bo danes, v Četrtek, ob 6 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2. Mizarska skupina NDO sklicuje za danes v četrtek ob 7 30 zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Kongres NDO se vsied delavnih gibanj, ki so se vršila v zadnjem času, do včera| ni mogel vršiti. Vršil pa se bo po sklepu deželnega odbora NDO v najkrajšem času, in sicer še pred 1. ma|nikom. Natančen čas ia dnevni red kongresa naznanimo pravočasno v „Edinosti"._ Odbor skupine lesnih težakov bo imel danes, v četrtek, ob 7 zvečer od-borovo sejo v društvenin prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Odbor zidarske skupine. Danes, v četrtek, ob 8 zvečer odborova seja. Gosp. Rustja daruje v podporni zaklad NDO K 2. Strajk proti članom NDO? Jutri, v četrtek, nameravajo prirediti soc.-demokratJe, ki delajo pri kamnoseški obrti v Nabrežinl, hujskajoče shode proti članom NDO, in sicer zaradi tega, ker so odstopili od socl-jalno-demokratične organizacije in se vpisali v NDO. Z Dunaja pride predsednik soc.-demokratične kamnoseške organizacije, ki bi odločil, ali naj se stopi proti čianom NDO v štrajk, ali ne. NDO Je tozadevno že napravila potrebne korake na oblastnljah. Slovenski delavci! Ti ljudje, socijalni demokratje namreč, ki so tako zlobni, da prirejajo proti slovenskim delavcem Štra{ke zato, da bi bili slovenski delavci vrženi na cesto, imajo še pogum, vabiti vas v svojo organizacijo! Po vsej sili vas hočejo izpodriniti z domačih tal in vas nadomestiti z — renjikoli. Pokažite Jim hrbet! Proč od take škod:Ji7e organizacije I Socijalni demokratje naj pa vzamejo na znanje, da se jim bo, Če prirede proti članom NDO v Nabrežinl štrajk, tudi pri kamnoseški obrti tako godilo, kakor pri zidarski. Če ne bo v kratkem miru, vam res ne bomo več prizanašali marveč bo naš boj naperjen pred vsem proti soc.-demokraciji. Ia ta socialistična stranka, ki uprizarja štrajke proti slovenskim delavcem, ima korajzo se še imenovati— jugoslovanska. Ne jugoslovanska, ne, maiveč italijansko in nemško-nacijonalna. Vesti iz Goriške. Deželnozborske volitve za Goriško bodo razpisane te dni in se bodo vršile sledeči dni: v nedeljo, dne 13. Julila, volitve v splošni kuriji, eventualne ožje volitve v nedeljo, dne 20. julija ; v četrtek, dne 24. julija, volitve v kmetskih občinah; v petek, dne 1. avgusta, volitve v kuriji mest In trgov; v nedeljo, dne 10. avgusta, volitve v veleposestniški kuriji. Odlikovanje dr. Faiduttlja. Cesar Je podelil proštu gosp. dr. Al. Falduttiju v Gorici komturni kriz Leopoldovega reda z zvezdo. Fanatizem. Iz T o m a j a: Dne 2. t m. so prinesli v tomajsko cerkev otroka h krstu. Ker pa je ime! boter sokolski znak v gumbnfci, se Je g. kapelan tako razburil, da nt hotel krstiti, ako boter ne odstrani znaka. Rekel Je, da je to „svobodomiselno" in radi tega da ne more krstiti. Boter se Je branil, a se |e petem udal iz lahko umljlvih obzi rov. Potem Je bil otrok krščen na Ime sv Cirila, zaščitnika naše družbe. Če si gospodje res domišljajo, da kaj koristijo svoji stvari s takim fanatizmom, se motijo zelo. Boter je sicer odstranil za hip sokolski znak, ni pa s tem odložil svojega mnenja o veličini sokolske ideje. Narobe: Še bolj utrjen je v svojem sokolskem mišijenju. Tudi strankarska gorečnost, če preseza meje, le škoduje. Gospoda se že uverljo še o tem. 35-letnica smrti Josipa Kocijančiča V spomin 35-letnice smrti skladatelja Josipa Kocjančiča se bode brala danes dne 10 t. m. ob 8 zjutraj sv. maša zadušnica na pokopališču S/. Ane pri Kanalu, kjer pokojnik počiva. Korporativno se vdeleži Nar. Čitalnica v Kanalu z zastavo In oh grobu zapoje pevski zbor nagrobnico. Želeti bi bilo, da se v kolikor možno obilnem številu vdeležimo ter počastimo s tem njegov spomin. _ Vesti iz Istre. V Borštu Je umrla v torek popoldne preblaga gospa Marija Jančarjeva vdova bivšega učitelja-voditelja katinarske šole. S smrtjo pokojnice bo Boršt občutil bridko izgubo, kajti bila Je prava mati ubogim, skrbna voditeljica in učiteljica nežne mladine, katero Je vedno zbirala okrog sebe, deleč Jej lepe In koristne nauke. Radi njene prave, odkritosrčne pobožnosti, usmiljenega In plemenitega srca Je uživala preblaga gospa obče spoštovanje blizu in daleč. Pogreb bo danes v četrtek ob 3. pop. Blag jej spomin ! DH.RO VI. — Gg. Tomaž Dežman in Josip Šuman, trgovec sta darovala šk. podr. vsak po dve kroni; gospa Trebižan je darovala podružnici 2 K. — V nabiralniku CMD v rojanskem kons. dr. se je nabralo 32 K. — CMD nabiralniki v Trstu v upravi moške podružnice so v prvih treh mesedh 1913 imeli dohodkov: Kavarna „Comrnerclo" 29 41 K + 30-74 K -+• 23 28 K, kavarna „Balkan« 27*30 K -+- 15 76 K, krčma pri Kosiču 19*85 K + 24 07 K + 15 K 8 62 K, krčma Dekleva 24 K +|29 40 K, restavrant .Balkan" 4511 K -f- 13'03 K, krčma Len-ček 7 20 K. krčma pri Francu 4 K, knjigarna Goreniec 3 30 K + 1 20 K, ga. Blčkov2 1-94 K. — Gospa Biček Je nabrala po nedeljskem volilnem shodu v Narodnem domu K 20 50 za moško podružnico CMD. Denar ima drugi tajnik. — Magdalenski podružnici je daroval Kristijan SimoniČ 4 K, razni darovi na občnem zboru 11 K 42 v., žolti brki za prodane Legine ž'gice na draibl 6 K 3 v. MALI OGLASI MALI OOLASI M raćnn«}« p« 4 vi«, bes« do. MutM tliUn bw*e ankrat w£ K*) m » Ji« prlihtMu « Plača m take) hutntM« " Cnfr.nr^f^ Antona JerkICa naalov: Trat, u, rUlUyC<4la delle Posto 10; Gorica, Goaposis allca 7. 4444 M!«irionin ti je služboval v trgovini, to ia je ITI les U OIII U, Ž9 d a) je Časa brez službe, želi prakticirati v trgovini ali kakem drugem podjetju. Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod „Mladenič". 724 Mebiirana Sf' hr*n0- Be"edere 738 Pl*rtfiain ali v najem 86 daJ° razne gostilne. rrUUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarMč, kavarna Coreo od 9—11, 3—6, telefon št. 825. 417 Ctsnnu^nio v Rojanu na Scali Santi, 3 soba OlaHUvdlljC s pritiklinami, z vrtam in krai-nim razgledom oa mesto in morje, ae odda v najem tudi takoj. Naslov pri inseratnem oddelku Edinosti pod št. 751. 751 flrn^nicl/i F°3tajevodia v pokoju, izvežban v UrUlIlIdUl sedni in zemljiikoknjžoi pisarni v slovenskem, nemškem in italijambetn jeziku, išče primerne Blužbe. Gorica, Dolgo Soča 25. 749 Tomajski fantje j^td^ jr;° v koriat Ciril Metodovi družbi. Išče ID. vrata 10. oo š'viUH na dom> tna poprav,iati boli* Še obleke Naslov: ulica Kandler št 8, 745 Ctonnuonio * dvema Bobama, sobico, kuhi-OlCHlUVClIlJU njo, komfortom, se odda takoj na Greti. PojaBnila : Acquedotto 9, fcremser. 760 Družbeni razglas. (šolska zgradba). Krajni šolski svet v St. Petru na Krasu razpisige z odobrenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni zgradbo enonadstropnega pri* zidka k šoli v Št. Petru v preračunjeni svoti okroglo 52.000 K. Zgradba se bode oddala potom zmanjša-valne dražbe, ki se bo vršila dne 29. aprila t 1. ob 1 popoldne v šolskem poslopju v St. Petru. Ker se bodo mogoče napravile stopnicc in stropovi iz železnega betona, se za ta dele sprejemajo ponudbe strokovnih tvrdk, oprem-liene s 5 °/0 vloinino, od ponujene svote ra-čunjeno in se bode eventualno oddaja istih posebej vršila. Pred začetkom ustmene dražbe se sprejemajo pismene ponudbe, ki jih je primerno označiti in zapečatene doposlati podpisanemu krajnemu Šolskemu svetu, ali izročiti dražil-nemu komisarju. V ponudbi, kolekovani s kolekom za i krono, je razun naslova navesti morebitni popust ali zahtevano naplačilo na enotne cene v številkah in besedah ali v odstotkih ter izjaviti, da so ponudniku znani načrti, troškovnik in vsi pogoji ter da se jim brezpogojno podvrže. K ponudbi je priložiti vložnino v znesku 2600 K (dvatisoč šeststo kron) ; isto mora ob pričetku obravnave predložiti tudi vsakdo, ki namerava dražiti, v roke voditelja obravnave. Natančni predpisi glede dražbe in varščine so navedeni v splošnih pogojih, ki so ob enem z drugimi pripomočki, načrti ter troškovnikom razpoloženi od 14. aprila t. 1. počenši pri krajnem Šolskem svetu v >t. Petru ter pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (stavbeno vodstvo - soba št. 23), kjer da c. kr. okrajni inženir podjetnikom vsa zahtevana pojasnila. Krajni tildi sve! v St. Petri na Krasi dne 5. aprila 1913. TB>no«#iri4 v ulici delle Poato» Be Proda takoj. I rgUVIIId Naslov pove EdinoBt 755 Tamburice -e proda^° --el° ceni* štnoležeče Bazovica. Ponudbe pod Šifro „R- S." po- 766 VCiinnom se Proda črez 100 centov 8ena OKUpcITI prve vrste in 2 domača junca, po dogovoru. Pojasnila daje Josip Živic, veleposestnik in trgovec z Jesom v Skopem. Šivilje. ADi^PTP T"t, Via Barriera v. 33, vrata • nliM3lC.n, 13. Damska krojačnica. Izdeluje ' vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Back & Fehl splošni onlformsk! zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri V srednji Istri je dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom in jestvinami. Mogla bi se odkupiti ali vzeti v najem. Potrebni kapital okoli 35 tisoč kron. Informacije daje A. Z. Trst glavna pošta, poste restante. - Celeste Furlani ■■ Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kclonljalnega blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom Fran Malis diplomiran krojaški mojster Velika zalog« dvokoles In šivalnih strojev, gramofonov, orkestrom/ pri J^tje! - U, Oorioa, Stolna ulloa it. 2 In 4. Mehanična delavnloa. — Prodaja na obroka. Ceniki franko. Votika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oeni. TRST. ulica Ter S. Plero 4. 3 Krolačnlca In zaloga sukna. □ Obleke po zmernih cenah. i—i CD Vzorna In solidna Izoršlteu. | Velikanska bber fotografskih aparatov vsake vrste. ir ZALOOA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. d. glasovite tvrdke „Kodak". R. BUFFA, Trst, Cor so 2. 1 Pozor! Opoldne In zveč«r abeaemeat zel« ugađa«. Izberaa k«- hinja I« biuljejovlšk« piv« (ali glav«b«la). Zn«ra« c««o. Restavracija-Hotel Balkan