Ksenija Prunkova: Idrijska.    nnr/ffi
PRKD sto iu sto leti nekoč je prisopihal črz gore v Škofjo Loko idrijski kraetič. Stopil je k zlatarju in postavil predeuj golido. V golitii voda, a uu dnu vode so se kotalile tri srebrne kroglke. Poln pričakovanja je oča poglcda! /.latarja in pobaral:
*kaj je to?«
Zlaiar je pogledal in dejal: xTo je živo srebro. Odkod ga imate, oče?c
A kmetič je stisnil golido pod pazduho in zaniomljal: »Hvala lepa, pn brcz zamere!« — In. hitro jo je popihal skozi vrata. V glavi se niu je posve-lilo; >To živo srebro je najbrž dragocencjše kakor smola, ki se cedi iz nasih sinrekovih debel. Če niČ ne izdam, bom še bogat!« In na ta račun je krenil v gostilno.
Pa mu ni dala žilica miru, da bi se ne pobahal pred loškimi mesča^i s čudovitimi kroglicami. Hodil jc bahavo s svojo golido od mize do mizo, kazal tukaj, kazal tam, prisedel tukaj, i>risedel tam in pil sladko vince.
Medtem jc bil zlatar raztrobil že po vsej Škofji JLoki o kmetiču, golidi in živoarebrnih kroglicah. Pa je prislo to na uho zvitcniu lauckuehtu Kocjanu in ta je sklenil: »Ugnal ga bom, kmeta! Povedati mi mora, kje je iztaknii živo srebro.*
Oblckcl je lanckneht zelcno suknjo, poveznil na glavo zelen klobuk z rdečim peresom, po obrazu pa se jc iiauiazal s sajami. Tedaj je bil prav tak, kakor so si nekt>č Ijudje mislili peklensčka.
Na večer je lanckaeht Kocjan stopil na ceato, ki vodi iz Akofje Lokc v hribe. S kozjim parkeljcem, ki si ga je bil izposodil pri strojarju, je vtisnil v cestai prah sledove, čud<xudnc sledove. V hosti pa sc jc skril v grmovje.
Ko je že vzKajala polna luna izza gora, se je prizibal po cesti kmetie. Dobre volje je bil in se je pogovarjal s svojo golido, božal jo in se ji prijazno smehljal. Pa jc res opazil čuclne stopinje v tTstnt*m prahu. Prav kot stopinje peklenšckove... Hitro jc postavil golido na tla in se prekrizal. A v tem trentitku stopi predenj iz goščave »sam sataiit: v zeleni suknji, zelenem klobuku, vrh klobuka zakrivljeno rdeče pero, a v obraz vee Črn. Kdo bi Še dvomil, da je to sam peklenšček? Ali nc zagrmi nad ubogini kmetičem:
?Ti si mi torej ukradel srebrnc, čudežne dragulje iz moje krone? Takoj jih ponesi tjakaj, kjer si jih dobil! Gorje ti, če takoj ne ubogas! Razfrgam te na tisoč kosccv. Jaz sem kralj pekla.« — In isam satan^- je besno ztt-škripal z zobmi.
Lahko si mislite, kako je kmetič pcjgrabil golido in jo ubral čez dm in strn in prisopihal do onega studenca, kjer je bil zajel živosrcbrne kroglice. In prav do tja mu je bil za petami tudi prebrisani lanckneht. Ob studencu je postaTil kmetic golido na tla in zajecljal: ^Tukajle sem jih zajel!« Po-križal se dmgič in odpctal. kar so ga noge neslc, domov.
Za njim grd krohot.
Lanckneht Korjnn je stopil naslcdnji dan do bogate goepode in jim prodal skrivnost za tri mošnje cekinov.                   .«hju <^«#* >t _-kl,1J4~1_      _   ^ _
Tedaj so pričeli v Tdriji kopati živo srebro.                             -'~----------
i        ..:   .1,^1 ^,/  '
---=-- M