Stev. 10. V Trstu« v sredo, Letnik XIII. Izhaja vsak dan, (udi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. L"redri*ro: Ulici Sv Fra- št. 20. I nadstr. — \tk tcriy. naj tu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta........... . . 2. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek »Edinosti-. Naročnina in reklamacije pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le ti pravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseraini oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — Poštnohraniinlčni račun Si. 841.652 Pregled no]itoveji!h ftfotfkov. Romunska bojiAča. — Zvezne čete prispele po zmagoviti bitki pri Focsani do Putne. Novi napredki čet nadvojvode Jožeta pri Ires^i in Campurile. Ru*ka bojišča. — Topovski boji na dv:' .ki fronti. Novi ruski napadi ob reki \a odhiti, f^totako sunki ob cesti Mitava— i liai. Na ita4iian>kem in zapadnem bojišču j nobenih važnejših dogodkov. Razno. — Odgovor entente na grški odgovor. Austrijsko uradno poročno. DLNAJ. 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. januarja 1917. Vzhodno bojišče. V ozemlju jugovzhodno focsani je bil vržen sovražnik do izliva Rimnicu Sarata. Avstrijske in nemške čete. ki so jim podlegli Rusi v bitki pri Focsani. so prispele do Putne, na katere ievem bregu se nameravajo posta, iti Rusi vnovič v bran. Ti so izgubili \ zadnjih dveh bojnih dneh 99 oficirjev in 5400 mož na ujetnikih, tri topove in 10 strojnih pušk. Na južnem krilu fronte nadvojvode Jožeta so si priborile čete fml. Ruiza pri Iresci in Campurile v težavnem ozemlju in v snegu in mrazu nadaline uspete. Sicer na vzhodni fronti pri c. in kr. četah nič važnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. Na mest r. .k načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Memiko uradno poročilo. BEROLIN, 8. (Kot.) Veliki glani Hm, s. januarja 1917, zvečer. Pri Rigi srdit topovski boj. Pri Focsani premagani Rusi so zasledovani. — Pod poveljstvom mornariškega nadporočnika Steinbauerja se nahajajoči podvodnik je dne 27. decembra potopil francosko li-ni]?ko ladjo »Goulois«, dne I. januarja angleški paruik za prevažanje čet »Ivernia« in 3. januarja se neki drug oborožen prevozni parnik. BEKOLlS, 9. (kor.l Veliki giavni sia«, 9. januarja 1917. Zapadno bojišče. — V sled ugodnega razgleda je bilo obojestransko topovsko delovanje na več točkah živahno. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Jasno vreme je omogočilo bojno delovanje artiljerije na več točkah. Novi sovražni napadi na obeh straneh Ae so bili povsod odbiti. Ponoćni sunki ruskih lovskih poveljstev med Frie-drichstadtont in cesio Mitava Olai so bili brezuspešni. Ob gostem snežnem viharju se ie Rusom posrečilo zopet osvojiti dne 4. januarja iztrgani jim otok Glaudou (severno Iluksta). Njihovo nadaljno prodiranje proti zapadnemu bregu Dvine je bilo preprečeno. — Fronta nadvojvode Jože-sa: Sovražnik trdovratno brani iz gorovja Bereczke v nižino Moldave vodeče doline. Kljub neugodnemu vremenu in težavnim terenskim razmeram v razklanem gozdnatem ozemlju potiskajo naše čete nasprotnika korak za korakom nazaj. Tudi včeraj so bile na obeh straneh dolin Ca-sinu in Sušite z žicami preprežene, močno zgrajene postojanke zavzete v naskoku in ohranjene kljub obupnim protinapadom. - — Mackensenova armada: Izrabljajoč zmage, prodirajo nemške in avstrijske čete dalje proti severu; vrgle so sovražne zadnje oddelke in dosegle odsek Putne, katere onostraiiski breg brani sovražnik v novi postojanki. Na obeh straneh Fundeni so bili vrženi Rusi v črto Cran-geni—Nanesti. Garlea>ka je zavzeta z naskokom i u obdržana proti ponočnim napadom. Včeraj naznanjeui plen se je zvišal na 99 oficirjev in 5400 mož, 3 topove in 10 strojnih pušk. — MacedonSka fronta: Nič bistvenega. BEROLIN. 9. (Kor.) Veliki glavni stan. 9. januarja 1917.. zvečer. Na zapadu neznatno bojao — Pri Rigi In Jakobovem so ruski napadi ostali brezuspefari. Prvi generalni "kvartirmojster; pl. Ludendorff. BEROLIN. 9. (Kor.) WoHfov urad javlja: Nemška mornariška letala so dne 7. t m. popoldne z uspehom otoraetafta z bombami taborišča zapadno kopališč La Paune in Nieuport Bolgarsko orodno poročilo. SOFIJA. 9. (Kor.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: V severnem delu nižine pri Seresu so poizkušale angleške stotnije prodirati proti Baraki! Džtunaf in okolici pregnali smo jifti s topovskim ognjem. Na gotovih točkah fronte slab obojestranski topovski ogenj in mestoma posamični streli sovražnika. — Romunska fronta: Sovražen monitor je iz rokava KHije obstreljeval Tul-ceo. S topovskim ognjem smo potopili zapadno Tulcee neki sovražni prevozni parnik. ____ Turško uradno porodio. CARIGRAD. 8. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Kavkaška fronta: Na desnem krilu je bil napadni poizkus sovražnika proti našim predstražam odbit. — Naše čete. ki tvorijo del donavske armade, so v noči od 6. na 7. t. m. odbile napad sovražnika. SULTANOVO ARMADNO POVELJE. CARIGRAD, 9. (Kor.) Sultan je naslovil na armado manifest, v katerem poudarja: Vsled odklonitve mirovnega predloga četverozveze od strani entente, so Turčija in njene zaveznice prisiljene k nadaljevanju vojne, pri čemur pada na sovražnike nazaj inoralična odgovornost z nadaljno prelivanje krvi. Sultan izjavlja, da bo Turčija s svojimi zaveznicami vred podvojila svoje napore, da z božjo pomočjo sovražnika povsod uniči. Prežeti teh čustev bodo turški vojaki doprinesli nove dokaze svoje, otomanskega imena vredne hrabrosti. Sovraina uradna poročila. Italijansko uradno poročilo. «S. januarja 1917. — Na vsei fronti so naše baterije uspešno obstreljevale sovražne. Na trentinski fronti poizvedovalni in zračni boji. V noči od 5. na 6. t. m. je priplul eden naših aparatov do Trsta, plul potem ob obali in vrgel dva centa granat na nabrežinski kolodvor in na ozemlje Grmade. Kljub divjemu ognju sovražnih baterij se je vrnil nepoškodovan. NOV ULTIMAT ENTENTE GRŠKI. LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Grška vlada je izročila aliirancem celo vrsto izjav, ki ne govore niti za odklonitev niti za sprejem note aliirancev. Vlada opozarja na gotove težkoče glede sprejema zahtev zaveznikov. Stališče grške vlade, kakoršno se kaže v teh izjavah, nikakor ni tako nepopustljivo, kakor stališče kralju zvestega časopisja. Odgovor na grško vlado je bil sestavljen v Rimu, ker je bilo tamkaj navzočih toliko ministrov aliirancev. Med tem se nadaljuje prevažanje kralju zvestih čet, ki je bilo obljubljeno v odgovoru na ultimat aliirancev. Vrši se očividno na način, ki zadovoljuje poslanike entente. LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča: »Times« javljajo, da so po stališču grške vlade in po njenih izjavah aliiran-cem ministri aliirancev sestavili v Rimu noto in jo odposlali v Atene. Natančnejši pogoji še niso znani, vendar pa se domneva, da se zahteva v njej takojšnja izvedba vself poprej formuliranih zahtev in naznanitev sprejema imenovanih pogojev potom grške vlade tekom 48 ur. PIREJ. 10. (Reuter. — Kor.) Ententne vlasti so izročile grški vladi ultimat, v katerem zahtevajo, da grška vlada te- kom 48 ur sprejme v prejšnjem ultimatu navedene zahteve. Cesar pri armadnem višjem poveljstvu. DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar se je podal včeraj h annadnemu višjemu poveljstvu, kjer je sprejel danes sledeče osebe: bolgarskega prestolonaslednika Borisa, nadvojvodi Karla Štefana in Karla Albrehta, ministra za vnanje stvari grofa Czernina, cesarskega nemškega vojaškega pooblaščenca, pruskega generala Cramona, vojaškega guvernerja v Lublinu fzm. Kuka, veleposlanika v Waskmgtonu Tarnovv-skega, taj. svet. barona Konopko in fml. A vre lija Le Beau. t Ministrska svet. DUNAJ. 9. (Kor.) ' Pod predsedstvom ministrskega predsednika, grofa Clam Martinica. se je vršil včeraj večurni ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta. Minister, polk. Hofer, je prevzel včeraj vodstvo c. kr. urada za ljudsko prehranjevanje. Sekcijski načelnik Keller je predstavil ministru uradnike, ki je imel nato na zbrani uradniški zbor kratek pozdravni nagovor. Izpre—mba zakona za bolniško zavarovanje. DUNAJ. 9. (Kor.) Danes v državnem zakoniku in v »VViener Zeitung« objavljena cesarska naredba se tiče izprememb zakona za bolniško zavarovanje. Zaenkrat se še ne misli izvršiti zaželjene dalekosežne reforme, posebno v' organizato-ričnem oziru in glede obsega zavarovanj-ske obveznosti, ampak se zgodi to pozneje. Posamezne reforme, ki se tičejo zavarovalnine, sistema plačilnih razredov, prostovoljnih večjih izplačil bolniških blagajn, ureditve zdravniške službe, so pojasnjene obširno. Zavarovalnine se precej znatno izpreniene. Izpremembe so sledeče: v interesu našega naraščaja nujno zvišanje varstva mater in dojenčkov s podaljšanjem dobe podpore porodnicam od 4 na 6 tednov in podaljšanjem obliga-toričnih dojilnih preq«ij, dalje razširjenje najdaljše dobe podpdrnine od 20 na 26 tednov, končno zmerno zvišanje pogrebnine. Istočasno objavljena cesarska naredba erlede izoremeiibe $$ 94 in 121 obrtnijskega reda je v zvezi z reformami bolniške podpornine in sicer se z ozirem na odrejeno dobo podpiranja porodnic razširi prepoved uporabljanja porodnic za redne obrtnijske posle od 4 na 6 tednov. Izpremembe § 121 obrtnijskega reda spravljajo končno v soglasje te za zadružne bolniške blagajne veljavne posebne predpise tudi formalno z reformo bolniškega zavarovanja. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo podpisana. BEROLIN, 9. (Kor.) Med Nemčijo in Turčijo dogovorjene trgovinsko-politične pogodbe so bile glasom »Vossische Zeitung« dane6 podpisane. S tem se prične novo, jako važno poglavje v nemško-turških odnošajih. Danes zvečer prispe v Beroiin turški finančni minister Džavid bej. Njegova naloga je, da nadaljuje finančna pogajanja, ki se vrše že nekaj časa med vodilnimi nemškimi finančnimi krogi in turško vlado. Vrnitev francoskih ministrov iz Rima. PARIZ, 8. (Kor.) Ministrski predsednik Briand, minister Liautey in državni podtajnik za artiljerijo in municijo Thomas so prispeli zvečer semkaj iz Rima. t Nikola Kokotovlč. ZAGREB, 8. (Kor.) Hrvatski literat in publicist Nikola Kokotović je v starosti 58 let umrl. '_ Potopljeni in zaplenjeni parniki. KRISTIJANIJA, S. (Kor.) Podkonzulat v Cherbourgu poroča, da je bil parnik Asta« iz Tvedestranda od nekega nemškega podvodnika potoplien. BERGEN. 8. (Kor.) Parnik »Markland« iz Bergena (1637 ton) je bil v soboto v višini Bordeau.va potopljen. LIZBONA, 8. (Kor.) Ruski premogovni parnik »Seemel« je bil potopljen. ROTTERDAM, 8. (Kor.) Norveški parnik LupuSv je bil v pondeljek odveden v Hamburg. Imel je na krovu prepovedano blago za Anglijo. PODLISTEK. „Ne sodite....! Roman. Slekla je rokavice, in pokazale so se najlepše roke, ki jih je videl kedaj. Oba zadnja prsta na obeh rokah sta bila do členkov polna dragocenih prstanov. Njegov pogled se je pstril; rad bi bil videl, ali rio-i poročni prstan; toda ni se mu posrečilo. ker so se preveč blesteli briljanti. safiri in smaragdi v prstanih. Vzela je iz ročne torbice beneško potno zrcalo, ogledavala se je precej časa v njem, si uredila lase. potegnila kodrček na čelu nekoliko nižje in si s svilnatim robcem natipkala imagirane praške. Nato je vzela iz torbice zlato dozo s pudrom in se zakrila v nov oblaček močno parfuiniranega pudra. — Sc več. — si je mislil sam pri sebi. Poklonil sc je nekoliko in dejal smehljaje se: — Rad bi pač vedel, koliko pudra ix>-rabi ruska modna dama v enem tednu? Posmejala se je prvikrat, in njegovo uho je pričakovalo še več tega smeha: tako mehko in očarujoče je zvenel. — O. neznansko veliko! Sino pač navajene na mehki, božajoči občutek, ki tako nekako ljubko boža polt. da ga ne moremo pogrešati. Končno si je potipkala še svoje lepe roke s parfumom, čigar vonj ga je skoraj zaduševal. Nato je zopet nateknila rokavice in si dela klobuček na glavo. Vse njene kretnje so bile dražestne, mi-lobne, toda izvršene z zavestno koketnostjo. Razumela se je v učinke. Mali klobuček je potisnila tako globoko na čelo, da je prav interesantno zasenčaval oči, in beli čipkasti pajčolan ji je ležal tako trdno in brez gub na obrazu, da se je njen sopotnik čudil, kako more dobiti še kaj zraka izpod njega. Rdeče ustnice so se nekoliko izzivalno stiskale k pajčoianu, človek bi ga skoraj zavidal za to. Ko je tako stala pokoncu, z eno roko malomarno naslonjena na naslanjalo, z drugo pa držeč lornjeto pred očmi, je bila popol-j »oma slična francoski modni sliki, samo zelo dovršeno polni življenja in zapeljivi« Dosedanje italijanske oficirske izgube. DUNAJ. 9. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Po privatni statistiki so izgubili Italijani od pričetka vojne na mrtvih: 11 generalov, 121 polkovnikov in podpolkovnikov, 209 majorjev, 1057 stotnikov. 938 nadporočnikov in 3405 poročnikov. V dobi od 2. do 31. decembra 1916 je padlo: en polkovnik, en podpolkovnik. 11 majorjev, 17 stotnikov, 26 nadporočnikov in 75 poročnikov. Svojega pogleda, v katerem se je sedaj zaiskrilo topleje občudovanje, ni mogel obrniti od nje. Toda sedaj je že bil na svojem cilju. Poklonil se ji je globoko in dejal: — Želim srečnega prihoda v S. Morda me zadene čast, da milostivo zopet vidim tamkaj. Priklonila se je nekoliko z glavo in odgovorila: — Na svidenje, gospod, zbogom! Se preden ie prišel „izpre vodnik, so se vrata odprla in drug gospod, mlad, krep-kejši kot oni, ki je izstopal, je stal pred vrati in pričel: — Upam, da ste, premilosiiii____ Starejši je položil prst na usta. da se je komaj opazilo iu je moglo to kretnjo razumeti le izvežbano oko onega drugega, ki je takoj omolknil sredi stavka in radovedno pogledal v voz. Potem pa je stopil na levo stran, in oba gospoda sta odšla k elegantnemu lospskemu vozu, ki je čakal za postajnim poslopjem. Oni, ki je potoval v prvem razredu, je postal. — Kako dobro mi de ta sveži zrak. V Razne politične vesti. Slovenci in Clam-Martiničev kabinet. Pod tem naslovom piše zagrebški »Tag-blatt«: »Grof Clam-Marthric, ki je za javnost tako iznenada prišel na Čelo avstrijskega kabineta je namignil, kak program je postavil svoji vladi. In ravno zato se politični kombinacijski umetnosti odpira široko polje za razvoj. Ob položaju, ki ga Nemci sploh zavzemajo v državi, je le preumevno, da se njihovo časopisje najin-tenzivneje bavi z bodočimi načrti nove vlade, ki že z ozirom na osebo nje šefa in nekaterih članov brez dvoma ne pomenja le izmeno oseb, ter da to časopisje pričakuje od nje marsičesa posebno še zato, ker pripadata kabinetu dva odlična zastopnika nemškega naroda. —_Pred vsem stavljajo Nemci v ospredje zahtevo po uvedbi nemškega kot državnega jezika v Avstriji in nemško časopisje kriči do hripavosti po tej važni »državo vzdrževalni« reformi, ki se — kakor to nemški listi in nemški politiki ponovno naglašajo — da izvesti edino le potom oktroa. Slovanski listi nastopajo odločno proti tej zahtevi, posebno pa so Cehi precizirali svoje stališče napram novemu kabinetu v smislu, da zavzemljejo stališče čakanja, pri čemer pa je treba omeniti, da češko časopisje niti najmanje ne prikriva, da nikakor ne smatra grofa Clam - Martinica kot zastopnika češkega naroda. Češko časopisje se bavi posebno z nastopom grofa Clam - Martinica v znani resoluciji in razni znaki kažejo na to, da se v taboru na Češkem pripravljajo važne nove ustrojbe, ki bodo odločilnega pomena za vedenje »Češke Zveze« v državnem zboru napram novemu kabinetu! Samoobsebi umevno je, da tudi drugi slovanski listi z najživejim zanimanjem zasledujejo novo urejanje v Avstriji. Pred vsem je slovensko časopisje, ki akciji Nemcev in nove vlade posveča največjo pozornost. A med njimi -je zopet vodilno glasilo primorskih Slovencev, »Edinost«, ki se je že opetovano bavilo s temi vprašanji notranje-avstrijske politike, pri čemer izraža slovensko stališče z znamenito odkritostjo!« Na to citira zagrebški list važneje pasaže iz našega članka pod naslovom: »Politični položaj v Avstriji in glavna naloga sedanje vlade« v izdanju od 3. t. m. Hvala vsakomur, ki nudi moralne podpore in opore stvari slovenskega naroda! Avstrijski Nemci in Slovani, štajerski nemški državni poslanec vit. Pantz je v soboto zvečer na vabilo »Nemškega so-cijalnega društva« na Dunaju govoril o velikih avstrijskih državnopolitičnih vprašanjih in je dejal med drugim, da ogromne naloge časa zahtevajo strnjen je Nemcev v Avstriji in je glavna naloga vseh nemških politikov, da pride do tega strnjenja. Ogromne žrtve, ki jih je nemški narod v Avstriji v svoji tisočletni izkušeni državni zvestobi doprinašal v tej vojni v najslavnejših in najizgubonosnejših bojih ter v brezprimerni požrtvovalnosti v zaledju, nalagajo vsem avstrijskim nemškim politikom težko odgovornost, da zbero politične sile nemškega naroda, da iščejo, kar družbi, in se izogibajo v pozabi preteklosti onemu, kar loči. Brez predsodkov napram | avstrijskim Slovanom, katerim naj se privošči kulturni razvoj na isti način, kakor ga zahtevajo avstrijski Nemci zase, kaže vendar zedinjevanje slovanskih strank nevarnosti neoslavizma in avstroslavizma, katere morejo odvrniti samo zgradbi državne enotnosti služeče sile združenega avstrijskega nemštva tam. kjer naj bi se zopet oviralo ono, kar je potrebno za notranjo državno okrepitev. — Tako vite/. Pantz. Ali so pač res čudni ti avstrijski Nemci, ki na eni strani privoščijo avstrijskim Slovanom enak kulturni razvoj, kot sami sebi, na drugi strani pa hočejo, da naj se vzdružijo vse nemške sile proti novoslo vanstvu in celo tudi avstroslovanstvu. — Slovani bi pač ne smeli biti Slovani in se zavedati svojega slovanstva, pa četudi je to slovanstvo izrecno avstrijsko. Vsako zedinjenje avstrijskih Slovanov pornenja nevarnost za Nemce iu menda tudi za državo. In to naj bi bilo presojenje političnega položaja brez predsodkov napram Slovanom! Ne. Češki konservativci proti nemškim krščanskim socijalcem. Glasili čeških konservativcev, brnski »Hias« in praški »Čech« protestujete proti načinu, kakor je nemško-krščansko (oprostite nam to neresnico!) -socijalna »Reichspost hotela kovati kapital iz znanih dogodkov v češkem veleposestvu. »Čech« svetuje dunajskemu glasilu, naj — mesto, da sc vmešava v stvari, ki se ga ne tičejo -raje pometa na pragu — svoje stranke! Praški list se pri tem opira na neki govor krščansko-soeijalnega poslanca dr. Mataje, kjer je opozarjal na neuspehe krščansko - socijalne stranke na Dunaju ter je svaril pred ponovitvijo dogodkov iz leta 1911, ko je ta stranka izgubila skoro vse svoje dunajske okraje! Po pravici pravi torej »Cecli«, da bi imela Reichspost« hvaležnejo nalogo — na Dunaju!! Seveda je tako. Ali ne pozabimo, da je pri dunajskem glasilu nemško-radikalno in ne srce krščanske pravičnosti tisto, ki jo sili na love v slovanskih šumah. To pa je politična tatvina, ki ni nič manje nemoralč-na, nego je kažnjivo rokodelstvo — lovskih tatov! vlaku je omamno dišalo po parfumu in poleg tega sem itnel še zelo nevaren vis-a-vis. Veliko ste zamudil, Lesinski, in v zadnjem trenutku bi bil še skoraj izdal moj inkognito. Posmejal se je. — Presvetli ste iinel zanimivo družbo, — je odgovoril pobočnik, stotnik pl. Lesinski, — videl sem le še malo. Dama je morala biti zelo lepa. — Zagotoviti vas morem, Lesinski, najlepša ženska, kar sem jih videl kedaj. — Potem so me pač moji dobri sorodniki z dežele pripravili ob lep užitek. — Ih kar je najbolj čudno, — je nadaljeval knez, — vozi se v S. k sorodnikom. Ali imate kaj pojma, kdo bi imel ruske zveze? — Ruske?____aha. da, sedaj sem se domislil____Rentlov, da, pri tajnem svetniku Rentlovem pričakujejo neke netjaki-nje .... da, gotovo, sedaj se spominjam natančno, da so mi rekli, da pride iz Pe-trograda! — Rentlov! Lesinski. predstavljajte si, prosim, malo, staromodno, tako bojazljivo tajno svetnico In to moderno vzor- izpoznnnie in IzpMnltev. m. Nemec je torej obremenil politiko nemškega radikalizma v Avstriji s težkimi obtožbami: da dela krivico drugim narodom, hoteč vladati nad njimi, da-si mora vedeti, da je ob razmerah v tej državi nadvladjp ene narodnosti nad vsemi drugimi nemožno in dasi — to je logičen zaključek iz takega stanja stvari — le nakopava nasprotstva in sovraštvo od strani drugih plemen proti svojemu lastnemu; da je ta politika v nasprotstvu z interesom države, ker ta potrebuje domačega miru in sporazumljenja; da se torej s tem pregreša proti koristim nemštva samega, ker se s tem stavlja v navskrižje z drugimi narodi in z interesom države. Hude obtožbe, ki jim slednjič tudi graška »Tagespost« priznava — četudi ne direktno — opravičenost! Iu težo tega dejstva moremo prav oceniti, ako vemo, kako je ta list nastopal in pisal doslej. -Članek v »Tagesposti«, ki smo ga citirali zadnjič, tvori kričeče protislovje z vso politiko minolosti graškega listu. Kajti dela neverjeten, skrajno presenetljiv ovinek okolo resnice v pasaži, kjer pripoveduje povsem pravično, da moramo sosednje narode na Balkanu prikleniti na našo državo s tem, da ustvarimo notranjo tvorbo, ki bo privlačna in vabljiva za rečene narode, a ob enem zatrja, kako da pozna to južno vprašanje in kako da je vedno opozarjala nanje. To pa je že malo preveč drznosti v sklicevanju na notorično neresnico! — Opozarjala! O da, to je! Ali ne v smislu kakor trdi sedaj, marveč v nasprotnem. Malo vode je še poteklo po avstrijski Donavi, ko so vsako našo zahtevo po kaki žensko, kot da bi jo izrezal iz kakega modernega umetniškega lista, in pa ostanite resen, če morete! Sam se i_e veselo, prisrčno posmejal in pobočnik se je posmejal žnjitn. Telesni lovec je pošepetal smehljaje se kočijažu: — Ce se presvetli more zopet tako veselo smejati, je gotovo tudi popolnoma ozdravel. * C ♦ Na kolodvoru v S. je več oseb čakalo brzovlaka in med njimi se je nahajal tajni svetnik Rentlov s soprogo. Oba sta že prišla zelo zgodaj, kajti mala bojazljiva dama ni imeia miru doma, ker se je bala, da bi prišla prepozno in tako napravila nevšečnost nepoznani netjakinji. — Ljubo dete bo veselo, če naju najde, Josip, — je dejala; — če človek pride v tuje mesto, se čuti tako osamljen. Kako se veselim, da hči tvoje ljube sestre, ki je, žal, nisem poznala, vendar pride k nam.... tako dolgo je že brez staršev---- pritisnem jo zelo ljubeznivo na svoje materinsko srce____ali misliš, Josip, da bo srečna zaLo? >tran U. .tuiNuai* Stev. iti. V irstu, dne 10. januarja 1917. državnopravni izpremembi v okvirju mo-narhlfe edai Tagespost — priporoča kot neizogibno potrebo za bodočo politiko monarhije na našem jugu! Kar je bilo še nedol-go temu črno. naj bi bilo sedaj belo; kar so nekdaj kvalificirali kot veleizdajo, kot zločin na interesu države, naj bi Ub se-dai r -tulat m< dre državne politike!! Poitno dalje! V uredništvu graškega li-Ma na t p< It -žc roko na i-rce in naj nam p »vedo po duši. niso-ii bili tudi oni med drugimi nemškimi listi, ki so se vedno z zobmi in nohti branili pr<-ti temu, da bi kake aspiracije južnih Slovanov monarhije držav na politika sploh jemala v vpo-štev iz? pretres?! Nikdar nismo bili za njih predmet, ki naj bi se državna politika ozirala nanj. Za njih ni bil naš iug nikdar kake »vprašanje« in edini rečen. ki so ga priporočali merodainim činiteljem, jtr bil: drži na u/di z železno ^ko. neizprosno. ker to ei nevaren, desfruktiven elemetrt!! Sedaj pa prihaja *Tagespost- s klicem: s severom države avstrijsko vprašanje ni izčrpljeno, je še drugih vprašanj in stvari, ki so morda še važneje! V tej zvezi, v kate. pošilij graški list ta svoj oklic v svet, jt jasn»>, da smo zanj sedaj tudi na jugu monarhije važno vprašanje! Vprašanje, ki naj ^e ne reši s kolom strogosti, marveč z modro državno politiko na ta način, da se na jugu monarhije ustvari »močno ledro , ki naj priklene na-se narode na Balkanu!! Odkod naenkrat ta drgačna muzika?! Kic so vzroki tei iznenadni evoluciji od zanikanja, omalovaževanja in sumničenja k izpoznanju. da je tudi na jugu rešiti vprašanje nepregledne važnosti za bodočnost monarhije?! Domaie vesti. Šolska vest. C. kr. namestništvo je imenovalo učiteljsko kandidat i njo g. Marijo Dolenc za Miplcntinjo c. kr. učitelja deške C. M. šole g. K. Mahkote, ki posluje na državni nemški deški šoli. Jasnosti je zahtevala graška Tages-post« v svojem članku, o katerem razpravljamo na uvodnem mestu. Naj zabeležimo tu. kar piše -Slovenec« graškemu liMu v album: lako »Tagcspost«, ki večkrat menja svoje nazore. Za nas je samo t«, rnerodajno. da potreba razmer prisili liuJi — ki res hočejo veliko Avstrijo — spoznavati in uinevati važnost našega jur >kega vrrasanja. listi, ki že- ljo resnične nove mogočne Avstrije narodov p »J habsburško dinastijo, vedo, da je ključ Avstrijo na jugu pri nas Hrvatih in Slovencih, ki imamo morje :n ki smo bili vedno steber države v vseh težkih časih. Ključ velike državne misli pri Hrvatih in Slov encih, ki nismo kazali svojega patriotizma ie z besedami, ampak z dejanji in svojo lastno krvjo. — Kdor bo to umel, ire bo pisaril več o vojaški granici na Goriškem! Narod pozdravlja združenje narodnih sil! Češki listi poročajo, da je predsednik Češke zveze. posl. Stanek. prejel povodom novega leta toliko množino pozdravov in čestitk na ustanovitvi Zveze, da se tudi pri najbolii volji ne more zahvaliti vsem. To je pač najjasneji dokaz, kako se narod raduje na ujedinjenju narodnih sil. A. kakor je dejstvo samo na sebi razveseljivo. tako važno je tudi za nas vprašanje vzroka: zakaj se tako raduie. zakaj pozdravlja ustanovitev Zveze s tolikim zadovoljstvom? Mari zato, ker želi ali pričakuje, da preneha v narodu vsako diferenciranje po političnem in kulturnem naziranju. ker bi hotel vse politično živ-Ijenje in snov anje stlačiti v eno uniformo. Ne. tega ne more želeti ni pričakovati, ker kot zrel narod ve, da to v prvo ni možno v politično zrelem in kulturno razvitem narodu, a v drugo, da to niti koristno ne bi bilo. Zakaj torej? Zato, ker se v svoji politični dozorelosti zaveda velike resnosti časa in dogodkov in ker smatra ujedinjenje za neizogibno potrebno, ker sc zaveda, da le po ujedinjenju more biti pripravljen za vse eventualnosti, usposobljen za odvračanje nevarnosti, ki utegnejo iz dogodkov% ki sc pripravljajo, nastati za živijenske interese njegove, za njegovo narodno i.i politično bodočnost. V tej zavesti in v tem izpoznanju neizogibne, imperativno zahtevajoče potrebe je vzrok, da je dobil predsednik koncentracije toliko pozdravov in čestitk, da se narod raduje na tem, da so se vse stranke stavile v službo brambe interesov celokupnega naroda in da so se rodoljubno-po-žrtvovalno in nesebično podredile disciplini. Tako je narod čeSki vnovič sijajno pokazal svojo politično welost s tem: da je pogodil pomembnost razv oja dogodkov in da so iz tega izpoznanja vsi njega deli izveli edino pTavo in za skupnost koristno in zaščitno konsekvenco! — Mari naj rni Slovenci šele štejemo na gumbih, bi-li ali ne bi posnemali ta zgled politične zrelosti? Menda ne! Ta izgled narn veli imperativno: posnemajte, sledite zgledu! Saj bi nosili vodo v morje, ali pa odpirali vrata, ki so — odprta, ako bi se šele obotavljali in razmišljali, ali bi. ali ne bi?! Odgovor z naše strani je kratek in more biti edino pravilen ta: posnemajmo, in to hitro, ker časi so resni tudi za nas, ker tudi nam se bo v nedolgcm času krojila usoda, bodočnost, in ker tudi za nas velja resnica, da moramo na določanju naše bodočnosti sodelovati tudi mi s tem, da bomo metali na tehtnico vso težo svoje veljave! A to bomo mofcli le tedaj, če to *wžo pomnožimo do najvišje možne potence s tem, da združimo vse sile naroda /a eno skupno voljo. Stara pesem, ki jo mi vedno pojemo! Stara, a vedno nova, ker vedno potrebna. Danes bolj, nego kdaj. Zato nam je v največjo tolažbo, da vsi znaki, k j se pojavljajo v zadnjem času opravičujejo, da je slednjič tudi v nas prišlo izpoznanje potrebe. Imena čini-teljev. ki v svoii rodoljubni požrtvovalnosti pripomorejo, da bomo zadoščali tei potrebi, da narod poda dokaz o svoji politični zrelosti, bodo zabeležena v zgodovini naj oda v spomin ncvenljive hvaležnosti. — Tudi naš narod bo pozdravljal združenje! Za složno delo v Dalmaciji, Predsednik deželnega zbora dalmatinskega, g. dr. V. Ivcevič. je povabi! (»dposlance hrvatskih strank na sestanek, ki bo dne li. t. m. v njegovi pisarni pri deželnem odboru. Posvetovati se jim -bo o »složnem delu naroda in narodnih predstaviteljev v vseh vprašanjih, ki pt>segajo v interese naroda hi dežele . Povsod gibanje za koncentracijo narodnih sil. Simptom je vsesplošnega izpoznavanja resnosti sedanjih časov in v zbudi v še se zavesti o dolžnostih do naroda. Vojna nas postavlja pred usodne dogodke, obenem pa nas je zdramila in nas kliče, nai se pripravimo. Zasekala nam jc rane, ali opozarja nas tudi na lek. Cuimo in uvažajmo ta opomin in nič ne bo hudega. Kuratorij za varstvo pokopališč za vojake, padle na južni fronti, na tržaškem ozemlju. Z ozirom na željo cesarskega komisarja g. Ivana pl. Krekich-Strassol-do. da bi se tudi v našem mestu ustanovil kuratorij za varstvo grobov padlih vojakov. se ie cesarskemu komisarju prijavilo več tržaških meščanov, ki so pripravljeni posvečati svoje delo temu namenu. Te dni se je vršil ustanovni občni zbor na povabilo cesarskega komisarja, ki je pozdravil zborovalce, zahvaljujoč se jim na njihovi pripravljenosti za dobri namen in izražajoč svoje prepričanje, da bo kuratorij imel v kratkem s svojim delom popoJn uspeh. V pravilih, ki so se odobrila na zborovanju, se v § 2 določa namen kuratorija, namreč skrb za grobove vojakov, ki so padli na južnem bojišču in so že pokopani na tržaških pokopališčih ali pa se pokopljejo tu v bodoče. Svog namen dosega kuratorij s prispevki tržaške občine ter zavodov in korporacij, prispevki častnih, podpornih in rednih članov, darovi. volili itd. Najdalje 3 mesece po zaključku vsake poslovne dobe se mora dati javno poročilo o delovanju in imetju kon-sorcija. Nato se je volil odbor ter so bili izvoljeni: za predsednika ces. komisar Ivan ri. Krekich-Strasssoldo, za podpredsednika Fran Cossutta. za tajnika Romano Palese. za blagajnika Henrik Mene-glielli, za dopisujoče tajnike Jurij Schnei-der, Anton Sossich in Friderik Zaccaria; v artistični odbor so bili izvoljeni: Martin German, Henrik Meneghelli, Anton Pu-rich in Fran Schnorr; v nadzorstveni odbor za Opčine: Peter (liorguli, kot zaupnika pa domači župnik in Josip Jainšek: za Prosek: Karel Moscttig in kot zaupnik domači župnik. Odbor se v kratkem obrne na občinstvo, da mu z darovi pomaga čini uspešneje vršiti naloženo si nalogo. Za vsakatera pojasnila se je treba obrniti na kuratorij, ki ima svoj sedež pri Henriku Mencghclliju, v tiskarni, ul. Ohega štev. 1. Od Soče k Balkanu. Pod tem naslovom resnici narod bodočnosti vseh dežel, ker j slučajnosti; dražba časopisov. K obilni so poklicani, da bodo nekoč podpirali in j udeležbi vabi odbor. vršili poslanstvo monarhije na balkan- j Kdo ve kaj? Ferdinand Strancar, doma skem polotoku (ker so v bližnjem sorod- i iz Trsta, je odšel k c. kr. domobranskemu siv u s Srbi, od katerih so ločeni le po svoji rimski cerkvi m latinski pisavi, do-čim so Srbi vztočnjaki in rabijo cirilico). Morda smo že itanr ■ v prazovanje letal na kraški fronti: četovodja Konrad Oailer. od Sv. Nikolaja na Štajerskem, ter Viktor Golob in Fran Gril iz Trsta. Iz Sv. Ivana. Prirediteliski odbor sve-toivanske podružnice CMD se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so s sodelovanjem, poklon it vijo darov ali udeležbo pripomogli do lepega moralnega in materijalne -ga uspeha Silvestrovega večera pri Sv. Ivanu, še posebno se zahvaljuje odbor požrtvovalni g. Grad&arjevi, ki se je tru-chla, da ie vzlic temu, da se mnogi, od katerih se ie pričakovalo darov, niso odzvali, z dospelimi darovi uredila prodajo jedil in pijač, g. Sorčevi, ki ji je pomagala v bufetu. g. Ponikvarjevi za njen trud pri vajah za veseloigri in novoletni prizor, gci. Fridi Sčekovi, kateri je bilo poklonjeno darilce v skromno priznanje za izšolanje mešanega zbora in spreinljeva-nje na glasovirju v orkestru, cenjenim go-spicam in gospodom, posebno nedomači-iKHii, ki so brezplačno sodelovali v orkestru, zboru in igrah, gosp. Gradišarju, kot vzornemu blagajniku, gosp. naredniku Medicu, ki je preskrbel reflektorja za novoletni prizor, cenj, dTužini Hribernikovi za posojeni klavir in »Gosp. društvu« za brezplačno prepustitev prostorov. — Cisti dobiček prireditve znaša kron 325*16, — Polovica se je oddala oskrbovalnici vojnih sirot, druga polovica se je odposlala CMD v Ljubljano. Z ozirom na srečkanie se naznanja, da hrani podružnica nedvig-njene darove za srečkanie na prihodnji prireditvi. Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, 10. t. m., se bodo prodajale od 9V* dop. do 1 pop. na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca januarja leta 1915. na svetlo-modre listke serije 137 in sicer od št. 5tt01 do št. 5500. — Popoldne od V 2 do 6 se bodo prodajali nedragoceni predmeti zastavljeni na rumene listke serije 139 in sicer od št. 1001 do št. 1600. — Jutri, v četrtek, 11. t. m., sc bodo od 91-dop. do 1 r*>P- in od ZVi do 6 pop. prodajale dragocenosti: zastavljene meseca peipolku 5t 27. 5. F. K., III. voj, vojna pošta 53. Zadnjič je pisal dne 23. oktobra 1916. Od tedaj ni nobenega glasu več o njem. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagohotno sporoči na naslov: Frančiška Stran-car, nI. Molino a Vento št. 35. Trst. Za vsako poročilo bom hvaležna. Mrisl m V. vojno fosonio. - 33. izkaz. i TW»vska obrtna zadruga v Trstu K 30tisoč; kaioper lOtisoč; Edo Oržctič K 9tisoč; Anton jJartncr K 4tisoč; Jos. Delmsti. Iv. Fucich ml. po rJSf50^ Anton Beniardi K 1.400; Ivana Kleva K 1.200; Josipina Staudacher, Jos. Korcnika, Iv. tjcrbac. Ivana Fičur, Antonija 2ivic, Fani Kolar, Ana rićur. Mat. KaleRarič. Jurij Medoš. Marija OreKoric. Elizabeta Merkcij (nad. podp.), Anton Kustja, Iv. Bratina. i v. Zvonik, Alojz Troha. Ve-koslav Plesničar. Jos. Picisa. Mat. Rupnik. Manja Milic, Marija Gec. Anton Gulic. dr. Anton Požar. Franc Gec. Marija Kocjančič. G. BandcI, Iv. Roschutz po K 1 tisoč: Ana Zudih K 900: Ana Kleva, Marija Kleva, lv. Hrevatin. Marija Cer-kvenik po K 600; Marija Kloss K 500; Ana Pan-Ker, Mihaela Panter, Marija Hrevatin. Tereza Ledovič, Mat. Gerbac po K 400; Mat. Jelečič. Jurij Kleva. Antonija Novak po K 300; Mat. Hrevatin K 250; Franc Kos. Marina Hrevatin. Mat. Morato. Antonija Kleva, Ivana Zudih. Pogrebno društvo Arimatej v Barkovljah pp K 200; Mih. Žagar K 200; Antonija Bernardi K 150; Karel Nassiguerra. Ivana Koterle. Elza Cek. Milan Zeta, Marina Kalegarič po K 100; 8 podpisov po K 50 K 400. znesek K 2629 64 je bil za prihodnji boiig naložen pri tržaški trg. banki (Banea commerciale triestina) ter hranilna Initi-žica izročena v varstvo ravnateljstvu mestne ubožnice. — Z gornjo svoto je bila obdarovanih vsega skupaj 950 votniSklh sirot. CESKO - BUDJEVISKA PESTAVRV CIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v) Trstu) se nahaja v ul!si delte Post« itev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo« venski jedilni listi. MALI OGLASI. Cikorijo je naprodaj v veiii množini. VU Val-dirivo it. 29. M. Mozetič. 849 naznanjam prtTzel hlev v ulici F«bio Se- rero št. 4 (Stari >enea trg). Hlev j« na razpolago rsabema. Prip roča se Vinko Žtvee. 947 Marmelada je naprodaj v večji ru noži ni. Via VMdirivo št. 29. M. Mozetifi. (84S Cunje bele — •SO, bombaž K0-—, volnena pokrivala K 3 60. j le^eni^e K 4—, rabljeno obleko K 2 —. beln volno K 7'—, sivo volno K ti'—. Zalo:.- v ulica Geppa IG. Nac?on. ^ > Fotograf Uev. Anton Jerkič posluje zopet v «Toj6>a ateljeja ▼ Trata. Tia deUe Po-tu 407 DAROVI. Pri nedeljski prireditvi preplačali vstopnino za božićnico: gg. Tavčer 10 K, dr. Rybaf 5 K, Resic 5 K, nadzornik in straže K 5 20. A. L 4 K. Marija Grmek 4 K. Zlobec 4 K. vdova Ukmar 3 K, Ivanka Kob-ler 2 K, tretja neimenovana 2 K, Frenetič K 1*40, I. P. K 140. M. Lavrenčič K 1'40, V. Vovk K 1*40, Žerjav K 1'40, Vales K 140, Kosec 1 K, Ivan Dekleva 1 K, Bizjak 1 K. Malic K 1*90, Gerbec 50 vin.. Ličan 3 K, Kralj 1 K. Namesto venca na krsto Josipu Vouku daruje Ivan Volk 10 kron za inoško podružnico CMD. Denar hrani uprava. G. Parčina je daroval součencem svojega pokojnega sina Zvonimira (lic na Acquedottu) 90 K 30 v za šolske potrebščine. Denar je izročen razredni učiteljici. Za šolske potrebščine učencev C. M. deške šofe sta darovala g. J. Perhavc 20 K in g. I. Počkaj 10 K. Srčna hvala! (Ker nam je svoj Čas bilo poslano istočasno dvojno porodilo o daru g. Perhavca 30 K in 20 K — smo mislili, da je hila v enem poročilu zmota in smo objavili samo ono o večjem znesku.) Za božičnico C. M. Sol so darovali (pola g.čne Vinškove): g.a Milena Perhavc 10 K, g.čna Marija Perhavc 3 K, g.a Marija VinSok 5 K, g. Križman K 3, g.ca Roza Golijeva K 4, g. Engelman K 2, g. Šeme K 2, g.ca Cuček K 1, P. Oto K 2, g. J. Perhauc K 20, Jadranska banka K 50. Za itaie junaške branitelje darujejo: Rojanski Sokol, ki se zvesto spominja naših sivih sokolov, od male prjreditve na Silvestrovo 146*62; g.a Humpftk iz Bar-kovelj 13 zvezkov »Ueber Land u. Meer* 6 snopičev KCrnerjevih pesni, 18 slov. knjig in zopet 50 zv. »Hustr. Glasnika«; g.ca Anica Marout več časopisov* in 6 slov. knjig. »Tiskarna Edinost« 55 slov. knjig iz njene založbe za tukajšnjo vojaško bolnico, g.a Peric časopise, g.ca Ljudmila Waclaliovsky veliko množino »Edinosti«, g. Jaka Stoka: 2500 voj. dopisnic, 34 notesov, 2 ducata kopirnih svinčnikov, 4 duc. ustnikov, 40 zrcalc; A. Sla vik: 50 razglednic, 3 domino. 6 blazin. Gospodične iz Barkoveli so zašile 20 srajc. Iskrena hvala! Za božičnice vojniških sirot vali: Darovi v naturalijah: Selinger et Comp., tvrdka tvrdka Germann. tvrdka Stockel & barba, tvrdka Adam 6t Frenetz, g.a Zobovje umetne zobe in porablj« po najvišjih cenah —P na Ins. odd. Edinost*. eno zobovje onudbe pod 8tr, Drnrfrv to v ^p*™ spojem stajei. clUllIt ib tkem liiiu / velikim vrtom. Naslov pove To-, odd. Edinosti. 3015 fenitna ponudbo. V lepem trgu na Slo-_ venskem išče v naj- bo^jš li razmerah stoječ dober obrtnik in trden po sestnik poštene neveste z potrebno na adno d -obrazbo in gotovino ({esne ponudbe ni nasl v : Jurko. Razbor pri Zidanmostu (Steinbnick). 3021 Fini rum Sče ul ca Gelsi 10 od 11—12 in od 4 v sod h od 30 litrov ia več prodam po zmernih cenah. Parčina, Skladi- 5 pop (3035 No debelo samo za preprodajalce. Nogavice, rakanoe, pipe. mile, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarni««, mazilo za £«vl]«, •l«ktrifin«sv«tiljk«, baterij«, pi««maki papir ko- Crni svinčniki, zaponk«, prstani rd«č«£a kriia. •ma za brado, žlic«, razua rezila, robci, mr«žioe za brkt, pl«t«nioe, »rajo«, spodnje hlače, ogledal*, ponke » Pat«nt Kno IJSVI. ulica A. ustnike, razne glavnik«, za in drugo prodaja JAJEOP ttev. 19 Ni««i.> i« ZDRAVNIK Mel Dr. Rorol Perničlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje, nervome In nOrolk« bn« luni (blizu cerkve sv. Antona novega.) je izdal polkovnik Alojz Veltze. šef oddel-1 januarja leta 1915. na svetlomoUre listke ka v c. in k. vojnein arhivu, v nemškem jeziku vojno revijo z mnogimi slikami iz balkanskih hrvatsko-srbskih krajev. Njegov sotruđnik dr. Pavel Štefan piše v u-vodu med drugim tudi te-le značilne besede, govoreč o Istri: »Med slovanskim prebivalstvom (šestdeset od sto) prehajajo Slovenci v sorodne Hrvate, ki so v serije 137 in sicer od št. 6501 do št. 7700. Čitalnica v Gradcu na Štajerskem vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 13. t. m. v drštvenih prostorih ob šestih zvečer. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo odbornikov in revizorjev; volitve novega odbora in revizorjev; nadomestne; volitve; sc daro- Morpurgo Greinitz, De-Ro- vinska, g.a Rimini, g.a Scopanich, g.a Berger, bar. Mary Parisi, g.ca Elza Ne-\valy, g.ca Notaranglelo, g.ca Dabcevich, g.ca Tilly pl. Celebrini, g.ca Schmidt, g.ca Scubini, Josip Pizzarello. — Denarni darovi: zbirka g.e Ele Frankfurter Emilija in Kari Arnstein 150 K, rav. Hektor Po-lich 100 K, g.a Ela Frankfurter 100, skupaj 350, tvrdka Kiichler 6; Comp. 100 K, Karel Kiichler 20 K. Maks Brunner 50 K. Evgen Brunner 50 K. Gvidon in Ant. Rastelli 50 K, Fran Glanzinann 50 K, g.a Mina Koch 20 K. ga. Sofija Bachrach 20 K, g .a Marija Oberst 10 K. g.ca Jenny Panapalopulo 50 K, g.a pl. Seemanri-Pa-napalopulo 30 K. tovarna za izdelovanje rastlinskega olja 50 K, Ludvik Pollak v počastitev spomina Nieg. Veličanstva 50 f K, H.' Pregl in soproga 20 K, BerneHch To m nta sin i 50 K. Jakob Perhauc 20 K, dr. Schmidt 50 K. g.a Rott 10 K. g.a Lolir 20 K. g.a Argentina Sevastopulo 50 K, g.a Marta pl. Cambi 70 K, Banca Commercia- j le triestina 50 K. Olificit riestini 50 K. v počastitev spomina Nieg. Veličanstva | Učit. zbor šole v Vrdeli 25 K, ital. ljudska šola v Barkovljah 10 K, slov. ljudska šolaj v Barkovljah 23 K. Skupaj 1348 K. Preji izkazanih 3720 K. Svota: 5068 K. Izdatki: | 243b'3G K ostanek: 2629 64 K. — Ostali j Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8' 21/ečer naprej Cena: l. vrste K 2, II. vrste K1. Novi dohodi zd sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Confortl, Trst, 0. Campanlle 21 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermćk v Trstu, ul. Peste veccftia 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje. :-: UMETNi ZOBJE. Stroj za šivanje i>t vezanje, pravi nemški uzorci. Seldei & Heumann in „Sinoer" Rast & ta Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustan«tf||aM leta 187S. — FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanile S«. 19. SlROLIN'Roche Srn d*bl* . K5 eh/*karmt S Prsne bolezni # oslovski kapelj, naduha, Kdo n