Trebnje O 908 IR PREPROSTE besede /2014/2015 373.3(497.4 Šentrupert 0162722. -'O'-/ \ N CtjBISS 6 AA Ijk r METI »41 UUOi atvmuuE*. ™= Sg ^saa*w n,lKW ■- Unicef ‘ “f e2®" “to" * PREPROSTE BESEDE letnik 2014/2015 Šolski časopis Preproste besede šolsko leto 2014/2015 Prispevki in fotografije: učenci in učitelji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Zbral, uredil in oblikoval: Jaka Darovec Lektorirala: Janja Jerovšek Izdala: OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Tisk: Mavem d.o.o. Število izvodov: 220 Šentrupert, junij 2015 KAZALO KAZALO......................................................2 UVODNIK.....................................................3 UTRINKI IZ PRVEGA RAZREDA...................................4 DRUGI RAZRED V SLIKI IN BESEDI..............................5 UČENCI 3. A RAZREDA SE IMAMO V ŠOLI ZELO LEPO...............6 DEJAVNOSTI 3. B RAZREDA.....................................8 ZALJUBLJENI ČETRTOŠOLCI.....................................9 PESMI O POMLADI PETOŠOLCEV.................................10 SEDMOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI V BOHINJU.......................11 POSTALI SMO EKOŠOLA........................................13 EKOFACE SEDMEGA RAZREDA....................................15 DAN ŠOLE - PREDSTAVITEV KNJIGE ABECEDA VREDNOT.............17 CELOSTNA PODOBA ŠOLE.......................................20 TEHNIKA NA ŠOLI............................................21 DAN SLOVENSKE HRANE in ZASADITEV LIPE......................22 TUJEJEZIČNI KOTIČEK........................................23 TEKMOVANJA.................................................26 E KO KOTIČEK PRVE TRIADE...................................29 KATJINA NAJVEČJA LJUBEZEN - GLASBA.........................33 ŠPORTNO LETO 2014/15.......................................34 NOVINARJI SE PREDSTAVIJO...................................34 EMA ERNA - DOBITNICA PRIZNANJ NA LITERARNEM PODROČJU.......37 DEVETOŠOLCI MAHAJO V SLOVO.................................41 UVODNIK Naj vas spomnim, kaj je Tone Pavček ob enem od obiskov šole napisal za takratne Preproste besede: Kadar beseda seda na svoje pravo mesto, v dobro ali pa v hudo, je to preprosto čudo. Toda nekje na Dolenjskem, kjer preprostost besed sega do raja, ta čudež že tisoč let traja. Druga številka naših Preprostih besed je pred vami. Nastajala je skozi vse leto: najprej na spletni strani šole, sedaj pa še v tiskani obliki. Pravzaprav ste jo ustvarjali vsi učenci šole, saj so v njej predstavljeni utrinki s šolskih in obšolskih dejavnostih, vaše literarno ustvarjanje, različne aktivnosti, uspehi ... Na šoli je veliko učencev z različnimi talenti. V intervjujih z učenkama Katjo in Emo Erno boste lahko prebrali, kateri sta njuni področji, na katerih sta še posebej uspešni. Posebno pozornost si zasluži tudi naša Abeceda vrednot, pri kateri ste sodelovali vsi. Ob tem ni nastala samo knjiga, ampak tudi dva lepa in odmevna dogodka. Veliko dobrega, pomembnega, kakovostnega in lepega se je zgodilo v tem šolskem letu; ob prebiranju Preprostih besed se boste ponovno spomnili, kaj se je dogajalo v vašem razredu, kateri dogodki so zaznamovali to šolsko leto in pri čem ste bili udeleženi. Vesela sem, da bo skoraj vsakdo od vas znotraj dogodkov našel tudi sebe. Prepričana sem, da bodo te Preproste besede tudi čez kakšno leto lep spomin na vse, kar ste doživeli. Morda vam bodo takrat pomenile še več kot v tem trenutku. Za nami je ustvarjalno in uspešno šolsko leto; želim vam vesele, brezskrbne in razigrane počitnice. Mira Brezovar, ravnateljica UTRINKI IZ PRVEGA RAZREDA Tudi letos smo 1. septembra pripravili zanimiv in pester sprejem prvošolcev. Sprejeli smo kar 23 novih učencev in učenk. V uvodu so nas zabavali učenci 3. b razreda z dramsko uprizoritvijo Piki gre v šolo, nato pa seje predstavila plesna šola Naj z animatorko Matejo, ki nas je naučila prvi ples. Sledila je svečana podelitev rumenih rutic in predstavitev naše učilnice. Medtem ko so starši z učiteljico Natašo imeli roditeljski sestanek, so učenci ustvarjali v likovni delavnici, nato pa je sledilo še sladkanje s čokoladno torto in fotografiranje. Prvošolci smo letos spoznali, kako pripravimo zdrav obrok. Sadne malice smo se lotili na drugačen način, in sicer smo izdelali sadna nabodala in se z njimi posladkali. Peke kruha smo se lotili kar v učilnici. Spoznali smo sestavine, ki so potrebne za peko kruha in zelo pozorno opazovali, kako je testo vzhajalo. Kruh je bil po kosilu ravno pravšnji za pokušino, bil je odličen. V 1. razredu smo se od starega leta poslovili s praznično prireditvijo za starše in delavnico, na kateri so starši skupaj s svojimi otroki izdelali okraske za razredno smrečico. Čas je Prvošolci smo v okviru šolskega projekta pomagali zasaditi naše prvo drevo. Skozi šolanje bomo spremljali rast naše lipe. Za drevo, ki smo ga "posvojili", bomo lepo skrbeli in upamo, da kaj kmalu uživali v njegovi senci. DRUGI RAZRED V SLIKI IN BESEDI Letos smo se še posebno veselili prvega šolskega dne, ker smo vedeli, da ne bomo več najmlajši na šoli. Z velikim veseljem smo pospravili rumene rutice in se 1. septembra v šolo vrnili kot drugošolci. Za nami je zanimivo šolsko leto, polno sprememb in lepih doživetij. Postali smo večji, samostojnejši, izgubili in pridobili smo nekaj zob, predvsem pa smo postali pametnejši. Spoznali smo veliko novih stvari, raziskovali, se igrali, hodili na izlete in ustvarjali. Usvojili smo tri temeljna znanja, ki jih bomo potrebovali v vsakdanjem življenju: naučili smo se brati, pisati s pisanimi črkami in računati do 100. Sedaj pa že željni novega znanja komaj čakamo novo šolsko leto. UČENCI 3. A RAZREDA SE IMAMO V ŠOLI ZELO LEPO Prav gotovo nam bo v letošnjem šolskem letu najbolj ostala v spominu šola v naravi, ki je potekala v Osilnici ob Kolpi. Prijetni in nepozabni trenutki s sošolci bodo za vedno ostali v naših srcih. V mesecu decembru smo si v 3. a razredu pričarali prijetno, praznično vzdušje. Skozi cel mesec so nas povezovala sporočila, ki smo jih vsako jutro z veseljem in velikim pričakovanjem odpirali. V njih so bile zapisane lepe želje, zanimive naloge in drobna presenečenja, kot so: - kuhanje in sladkanje z vročo čokolado, - odpiranje in prebiranje sporočilc, - pisanje novoletnih želja za sošolce in prebiranje le-teh, - drug drugemu smo podarili objem in iskren nasmeh, - pisali in pošiljali smo voščilnice ... Sodelovali smo lahko na številnih delavnicah, in sicer pri peki božičnih piškotov, izdelovanju namiznih aranžmajev in adventnih venčkov, izdelovanju škatlic iz valovite lepenke in pri velikonočni ustvarjalni delavnici. Za natečaj EKO BERI smo prebrali knjigo z naslovom Eko čarovniška šola avtorice Mojce Podgoršek. Knjiga nam je bila takoj všeč in nas je navdušila za različne dejavnosti. Odločili smo se, da bomo tudi sami pripravili napitek iz naravnih, zdravih sestavin. Učenci so povprašali starše, če poznajo kakšen zanimiv recept za pripravo takega napitka. Dobili smo kar nekaj idej, predvsem za smutije. Odločili smo se za izdelavo bio limonade, ki smo jo poimenovali ingverjev-limonadni napitek za boljši dan: V kozarec ožamemo pol bio limone. Dodamo malce drobno naribanega ingverja, žličko bio medu in 2 dl ne premrzle vode. Dobro premešamo. Pijemo vsako jutro pred zajtrkom, predvsem v hladnejših mesecih. Pomaga nam za krepitev odpornosti. Nad napitkom smo bili navdušeni in bi ga z veseljem pripravljali in pili vsak dan. V februarju smo razmišljali o ljubezni ... In nastali so takšni izdelki ... Tudi pred velikonočnimi prazniki smo si pričarali nekaj prazničnega vzdušja in izdelovali izdelke, ki nas povezujejo s tem praznikom. Učencem pa je bilo v letošnjem letu najbolj všeč: ko smo bili v šoli v naravi, kjer smo plavali (Aljaž Bortolj); ko smo imeli jesenski športni dan in smo veliko prehodili (Ana Mari Medved); ko smo delali vročo čokolado. Zapomnil si bom zato, ker sem jo pil prvič (Matic Hribar); ko smo imeli tehniški dan, saj smo veliko merili in delali poskuse. (Ana Kašelj); ko sem pri matematiki dobil odlično oceno in sem doma za nagrado lahko uporabljal računalnik (Urh Mejaš); ko smo si šli ogledat Slovensko vojsko, saj smo tam lahko plezali in se plazili. Všeč mi je bilo tudi, ko smo delali vročo čokolado (Žiga Škarja); ko smo bili v Osilnici, saj sem se tam veliko naučila (Lucija Škoda); pri športni vzgoji, ker smo se igrali veliko različnih iger (Zarja Iva Kirm); - športni dan, saj sem bila prva in ker smo se igrali med dvema ognjema (Manca Jereb); ko smo si ogledali predstavitev Slovenske vojske, saj si zelo želim postati vojakinja (Katarina Lamovšek); ko smo se učili števila do 1000, saj imam zelo rad matematiko (Slavko Hysz); ko smo šli v Deželo kozolcev pogledat slovensko vojsko. Všeč mi je bilo zato, ker bi tudi sama rada postala vojakinja (Ema Krnc); ko smo bili v šoli v naravi. Tam smo ustvarjali iz slanega testa, hranili jelene, ob večerih pa smo imeli vesele, doživeli veliko presenečenj (Ema Erna družabne večere (Marjanca Krajšek); Weber). ko smo odpirali pisma, ki so bila v adventnem koledarju. Takrat smo DEJAVNOSTI 3. B RAZREDA Šola v naravi Brez dvoma bo eden izmed najzabavnejših spominov na 3. razred šola v naravi, ki smo jo preživeli v Osilnici ob Kolpi. Poleg šole plavanja smo spoznali deželo Petra Klepca. Kar peš smo odšli čez državno mejo, plezali po plezalni steni in imeli turnir v lokostrelstvu, krmili jelene ... Da se ne damo kar tako pregnati, smo dokazali sebi in drugim. Kljub slabemu vremenu in nepovabljenim obiskovalkam (obiskale so nas uši) smo šolo v naravi zaključili uspešno in se z nasmehom vrnili domov. Šege in navade Učenci so spoznavali stare običaje ob različnih priložnostih, kot so osebni in drugi prazniki. V novembru smo imeli otroško martinovanje - našli smo trte z grozdjem, ga veseli potrgali in se z njim posladkali. Okoli svetih treh kraljev smo spoznali, kaj je koledovanje in poprtnik, se oblekli v tri kralje in po šoli koledovali s staro koledniško pesmijo. Pred veliko nočjo so se skoraj vsi udeležili ustvarjalne delavnice, kjer smo na star način s čebulnimi olupki pripravili pirhe, iz testa pa izdelali ptičja gnezda, kamor smo pirhe položili. Dramski krožek obeležil 100. obletnico rojstva Frana Milčinskega - Ježka Letošnje šolsko leto se je k dramskemu krožku prijavilo preko 20 učencev od 3. do 7. razreda. V številčnem igralskem ansamblu je bilo nekaj znanih obrazov, še posebej pa smo bili veseli novih. Načrtovanje letnega dela je zaznamovala 100. obletnica Ježkovega rojstva. To je bil razlog, da smo med številnimi dramskimi besedili skupaj izbrali Zvezdico Zaspanko. Ker je dramskih oseb v Ježkovi Zaspanki malo, nas pa veliko, je učiteljica besedilo priredila tako, da je prav vsak član imel svojo vlogo. Tako veliko skupino je težko uskladiti, zato smo že v septembru začeli s polno paro. Med pripravami smo se lotili vseh opravil, kakor to počnejo v pravih gledališčih. Skupaj smo izdelovali kostume za nastopajoče, se pogovorili o sceni, se vživljali vsak v svojo vlogo in veliko vadili. Prvič smo se predstavili na božično-novoletnem bazarju. Za nagrado smo sredi decembra odšli na ekskurzijo v Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo si ogledali, kako izdelujejo sceno, spoznali, koliko ljudi je potrebnih, da izpeljejo predstavo, ne samo nastopajočih, ampak tudi ostalih delavcev v gledališču, pokukali smo v šivalno delavnico s čudovitimi kostumi, v lutkovno delavnico, kjer smo pri delu opazovali izdelovalko lutk, pogledali v garderobe igralcev in spoznali Alenko Tetičkovič, Jerneja Kuntnerja, Ajdo Toman, in pred ogledom predstave Emil in detektivi obiskali še maskirnico. Ekskurzijo smo končali z ogledom praznične Ljubljane in se strinjali, da je bilo za nami čudovito popoldne. S tem se naše delo ni zaključilo, saj smo se prijavili na Območno srečanje gledaliških skupin, ki ga je 18. 3. 2015 v Dobrniču organiziral JSKD Trebnje. Slovenski igralec Gorazd Žilavec je našo igro zelo pohvalil in nas poslal na Regijsko srečanje gledaliških skupin, ki je bilo 14. 4. 2015 v Semiču. Dramska skupina OŠ dr. Pavla Lunačka je prejela srebrno plaketo. ZAUUBUENI ČETRTOŠOLCI Najlepša ljubezenska zgodba Ko sta se zaljubila Jan in Manca, je bil to prečudovit trenutek. Jan je moj brat, da vam bo zgodba bolj jasna. Bilo je pred štirimi leti. Zaljubila sta se v Šentrupertu. Najprej sem Manco debelo gledal in vprašal očija, kdo je to. Odgovoril mi je, da je to Janova punca. Vsakič, ko ju pridem obiskat, ležita na kavču in gledata televizijo. Zjutraj, ko se komaj zbudita, jima moram prinesti vitaminski napitek. To ni vse! Preden gresta v službo, se poljubita za slovo. Če se Jan pošali z mano, mu zagrozim, da bom Manci rekel, da si je našel drugo. Potem me pusti pri miru. Upam, da se ta ljubezenska zgodba nikoli ne bo končala. Gal Pevec Uganka Kaj moškega z žensko tako zelo skupaj drži, da z njo pod roko pred oltar hiti? (Ljubezen) Patricija Kalčič PESMI O POMLADI PETOŠOLCEV Prišla k nam je pomlad, zima skrila seje kot majhen škrat. Zvončki so se iz zemlje pokazali, otroci smo je že težko pričakovali. Hitro, hitro vsi na plan, obeta se nam čudovit dan. Lana Zidar Malo je dežek kapljal, nežno je sonček posijal, pomlad se je zbudila, na cvetoče travnike je čebelice zvabila. Rada nabiram rožice, tiho poslušam ptičice. V gozdu je slišati pravi klepet, ptice pripravljajo pomladni koncert. Mia Gorenc Pomlad prihaja v našo deželo. Trave hitro rastejo, rožice cveto, ptički pa gnezda si v vejah pletejo. Otroci na vasi tekajo bosi, vreščijo in skačejo kot črni kosi. Damjana Lamovšek Ptiček priletel je v sadovnjak. »Kam zgradi naj gnezdo, korenjak?« Tam na staro hruško odleti, žvižga, poje, gnezdo si gradi. Zima še ne bo odšla, ker še tu in tam nekaj je snega. Sonce gleda dol z višine, nekaj mu v svetlo glavo šine: »Tople žarke pošljem na Zemljo, da pomlad pripeljejo.« Nika Majcen Ko sneg na travniku skopni, ptiček na veji glasno žgoli. Zvonček pokuka na plan, bratec ni nič več zaspan. Brž pospravim rokavice in zložim rože na police. Sonce sije kot zaklad, k nam prišla je že pomlad. Diana Jaki SEDMOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI V BOHINJU 1. dan V ponedeljek, 13. aprila 2015, smo se sedmošolci odpravili proti Gorenjski. Na avtobusu smo se pogovarjali, kako bomo pripravili zabavo za prvi večer. »Končno, Bohinj!« je nekdo vzkliknil po dveh urah vožnje, ki se je vlekla kot ponedeljek. Prispeli smo, se razdelili po sobah in »raztovoriti« naše kovčke. Naši želodčki so se že začeli oglašati. Po kosilu in kratkem odmoru nas je čakala zanima tema o preživetju v naravi. Z zanimanjem so nekateri sošolci poslušali učitelja, ki nam je razlagal, kaj bomo delali. Naučili smo se izdelovati peščeni filter. »Zanimivo«, so nekateri prikimavali učitelju in učencem, ki jim je filter uspelo narediti. A potem je sledila najtežja naloga. Morali smo se v tišini odpraviti v gozd, kjer smo pod drevesom sami preživeli 30 minut. To je bilo najdaljših pol ure v našem življenju. Brez mobitelov, glasbe, prijateljev ..., sami s seboj. Vrnili smo se bosi. To je bila za vse zanimiva izkušnja. Zatem smo se naučili nekaj trikov z vrvjo. Kasneje večerja, nič posebnega, sledil je še animacijski večer. Tako vznemirljivega večera pa še ne. Metanje vsevprek. Kriki, skoki, vzponi in padci. To je opis tega večera. »Lepo so nam dvignili adrenalin,« je rekel eden od sošolcev. Jutri je spet nov dan, zdaj pa ... Za nami je prvi dan. Upam, da bo teden minil v znamenju lepih stvari. 2. dan Prebudili smo se v torkovo sončno jutro, ki se je pričelo z jutranjo telovadbo. Ko nas je telovadba le prebudila, smo pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje sob, kajti ocenjevanje le-teh po določenih kriterijih nam ni bilo najbolj všeč. Pri prvem ocenjevanju nismo bili najboljši, saj nismo vedeli, kako natančno mora biti soba pospravljena. Sledil je pohod. Nismo bili ravno navdušeni, ker smo vedeli, da bomo pešačili kake štiri ure. Pot nas je najprej vodila ob jezeru, začeli smo se n vzpenjati mimo pašnikov, skozi gozd po skskalovju do Bohinjskih korit, kjer smo si ogledali most, ki se imenuje Hudičev most. Pot smo nadaljevali ob reki Mostnici, dokler nismo prišli do kamnitega slona, ki ga je izoblikovala reka. Tam smo se ustavili in se okrepčali. Večina učencev se je zabavala tako, da je kamenje metala v globino, a smo kmalu morali prenehati, ker nas je čakala še dolga pot do doma. zaključili z večernim pohodom. Vsi smo bili zelo utrujeni in smo kar popadali v postelje. 3. dan Oh, spet ta trobenta. To je bila prava jutranja budnica. Sledilo je razmigovanje pred našim domom. Danes nas je čakalo plezanje v Ribčevem Lazu. Do strme stene smo šli peš, pod njo raztovorili stvari in se pripravili za vzpon. Najpogumnejši so bili seveda fantje. Rok je plezal kot pajek, en, dva, tri in že je bil na višini 20 metrov. Zmagoslavno nam je pomahal. Punce niso bile najbolj navdušene in so raje opazovale koze v ogradi. Izmučeni smo se vrnili v dom, bili smo tako lačni, da bi najraje pojedli celega vola. Po kosilu smo odigrali nogometno igro s primorskimi šolarji. Seveda smo jih premagali. Popoldne nas je čakal orientacijski tek. Razdeljeni po skupinah smo se morali pravilno orientirati, poiskati točke in čim prej priti na cilj. Matičeva skupina je podrla osnovnošolski rekord črne steze s kar 18 minutami. Po večerji smo igrali activity. 4. dan Ob sedmih nas je zvok trobente spravil na noge. Hitro smo odskakljali iz sob in se že razgibavali na jutranji telovadbi. Po zajtrku smo se polni energije odpravili do Bohinjskega jezera, se vkrcali v kanuje in odveslali proti Stari Fužini. Obiskali smo čebelarja, ki nam je predstavil življenje čebel. Sonce je žgalo, mi pa smo se napotili proti Planšarskemu muzeju, kjer smo si ogledali izdelke iz starih časov. Po kosilu smo imeli malo počitka, polni energije pa smo se v popoldanskem času podali proti Ukancu, da bi spoznali rastlinstvo ob jezeru. Ker pa nam je bilo vroče, smo kar v čevljih bredli po vodi. Po naporni poti je sledila večerja in spoznavni večer, kjer smo na zabaven način predstavili našo šolo. V poznih večernih urah pa smo zakurili ogenj, pekli hrenovke in se zabavali. 5. dan Pa ne že spet - trobenta nas je zbudila iz prelepih sanj. Že smo vstali iz toplih postelj in žalostno začeli pospravljati, saj nas je čakal odhod domov. Po zajtrku smo se odpravili še v gozd. Dobili smo učne liste z nalogami; opisati smo morali drevo, izmeriti njegovo višino, debelino, opisati liste in plodove. Odšli smo še do jezera, kjer smo lovili pupke in žabe. Vrnili smo se v gozd, kjer je vsaka skupina učencev z vejami ogradila svoj prostor, kamor smo položili rože, liste, kamne ... Nazadnje nam je učiteljica dejala, naj v gozdu poiščemo nekaj, kar nam je zelo všeč in prinesemo v svoj prostorček. Urno so fantje odhiteli po gozdni poti. Sošolec Borut je sedel na drevesno deblo, korenine pa so pogledale iz zemlje. Nato sta s Tinetom izpulila drevo. Rok pa ga je prinesel na rami kot Peter Klepec, da bi ga položil v svoj prostorček. Vsi smo debelo gledali in se nasmihali, učiteljica pa je jezno ukazala, naj ga posadijo. Po kosilu smo se odpeljali proti prelepi Dolenjski. POSTALI SMO EKOŠOLA Od petka, 10. oktobra 2014, se tudi naša šola ponaša z zeleno zastavo, ki kaže, da smo eko. Po malici smo se »vrtičkarji« in učenci Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert zbrali v večnamenskem prostoru in težko čakali, da se podpišeta ekolistini vrtca in šole. Ob tej priložnosti smo pripravili pester program, v katerem smo sodelovali skoraj vsi razredi in »vrtičkarji«. Voditelja prireditve, sedmošolca Neža Flere in Lan Berk, sta v uvodu na kratko razložila, čemu smo se zbrali. Sledil je videoposnetek, v katerem so učenci drugega razreda povedali, kako smo si zeleno zastavo prislužili. Pevski zbor je pod vodstvom učiteljice Mance Černe zapel pesem Zelena dežela, s kitaro pa ga je spremljal učitelj Jaka Darovec. Nato smo si ogledali videoposnetek, v katerem so učenci govorili o tem, kako postati ekofaca, za njimi pa smo učenci 7. a razreda v sliki in besedi predstavili, zakaj smo ekoface. Potem so na oder prišli cicimuzikalčki, ki so zapeli pesem o prijateljstvu, nato pa so učenci prvega razreda zaigrali igrico Zelena jopica. Lan Berk in Vojko Hysz sta deklamirala hvalnici vodi; Vojkovo deklamacijo je popestril posnetek žuborečega potoka, Lan pa je med njo popil požirek vode in zalil rožo. Zatem je Neža opozorila, kako bolni so vodni ekosistemi tudi v Sloveniji, Brina, Ema, Ana in jaz pa smo predstavili zgodbo kapljice, ki je od čistega izvira potovala v umazano deželo. Nato sta nas pevski zbor in solistka Katja Brcar ob spremljavi harmonike Žana Kostanjevca navdušila s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. In začelo se je podpisovanje ekolistin. Najprej je Mojca Vidmar prebrala ekolistino vrtca, nato pa so jo podpisali nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar, ravnateljica Mira Brezovar, predstavnica staršev Sandra Hazdovac in predstavnica otrok Meta Cugelj. Ežk-crLL&t-L*^**- s ir- A* M *«. I«~f»**yi** X. v Z*»"»’«’ ta y*r*n* , k.r*f>CLL cLa v*: CftA^T^rAtL v . kč /fottJcAfO v erlcyrir-L*. {rbži**-*, L**~ atc-oi^a. , <*«. £xr>wo po yvcrjvA- X-kvxo jL»xo^V-v^v u*v fxr&tjra***. cL*A.a eJc-oit&Lr-. KArs*\ACUfLcA. Mi*-* Ort-zv-vA*' Rt-vpcrt Gerlr Kovv<-.< tAcericrir. 3cc deAcrič AlLt+xJca. &crt4i0+*- Jt+-ico hJo^c^cr»rAl*>*. kxrtn-tAxi^ojfrrr: Grigcnr C€*r*r Pr«**Vtvvr»x. crlcfirb&r 203-4 Na vrsti je bila še ekolistina šole. Učiteljica Barbara Bec Bekrič je prebrala zaobljubo šole, listino pa so podpisali gospod Gregor Cerar, ravnateljica, predstavnik sveta staršev Boštjan Jerko in predstavnica učencev Neža Flere. Obe listini bo dopolnil še podpis upravičeno odsotnega župana Ruperta Goleta. Nato so podpisniki spregovorili nekaj besed, »vrtičkarji« in učenci pa zapeli svoji himni. Program se je zaključil s pesmijo Vlada Kreslina Nekega jutra, ko se zdani, ki jo je odlično zapela osmošolka Katja Brcar. Po končanem programu smo se zadovoljni gledalci in nastopajoči odpravili na igrišče, kjer smo zalili pred kratkim posajena drevesa. Jaša Dragar, 7. a EKOFACE SEDMEGA RAZREDA EKOFACA SEM, ... ... ker v trgovino vedno hodim z nakupovalno vrečko za večkratno uporabo. Ali veste, da v Sloveniji porabimo okrog pol milijarde plastičnih vrečk letno? Na žalost premalo teh vrečk recikliramo. Ali ni podatek, da vrečka, ki ubija rastline in živali na kopnem in v vodah, posledično pa tudi ljudi, razpada kar 1000 let, precej grozljiv? Pomislite na to, preden se boste odpravili v trgovino. /T ... ker se udeležujem očiščevalnih akcij, na katerih vedno napolnimo ogromno število črnih vreč. Ali je res tako težko papirčke, plastenke in druge odpadke odnesti do najbližjega zabojnika? ... ker znam pobrati kakšen papirček ali rešiti grm okraskov iz odpadkov tudi takrat, kadar ne poteka organizirana očiščevalna akcija. ... ker hodim v šolo peš ali se vozim s kolesom. Ljudem se danes vedno mudi in precej smo razvajeni, zato se pogosto odpeljemo z avtom, ki zastruplja zrak z izpušnimi plini, tudi tja, kamor bi zlahka šli peš ali s kolesom. ... ker v prehodnih dneh, ko podnevi še ni potrebno kuriti, zvečer pa se precej shladi, zlezem s knjigo v rokah pod odejo in tako prihranim nekaj litrov kurilnega olja, drv ali peletov, ozračju pa prizanesem s strupenimi plini, ki nastajajo pri izgorevanju. ... ker polnilec za telefon, ko je baterija polna, vedno iztaknem iz vtičnice. Tako moramo ravnati tudi s polnilci za MP3, iPod ipd. Menda povprečna slovenska družina tako lahko prihrani do sto evrov letno. ... ker računalnik, ko ga ne uporabljam, a ga nočem izključiti, dam v stanje mirovanja ali na spanje. V tem stanju uporablja kar manj kot pet odstotkov svoje energije, kar je zelo koristno za okolje in denarnico staršev. ... ker pri tuširanju med miljenjem vedno zaprem vodo in pazim, da tudi izpiranje na traja dlje, kot je potrebno. Če skrajšamo prhanje s sedmih minut, kar je povprečje, na štiri minute, lahko prihranimo več kot 10.000 litrov dnevno. Energijo in denar pa prihranimo tudi, če se prhamo z manj vročo vodo. ... ker uporabljam baterije, ki se polnijo. V Sloveniji se vsako leto zavrže kar nekaj ton gospodinjskih baterij. V baterijah pa so težke kovine, ki jih zemlja vpija, zato onesnažujejo podtalnico. Res so baterije za polnjenje dražje, vendar se jih ponovno napolni in potem tisočkrat uporabi. Kadar je mogoče, kupuj naprave, ki ne potrebujejo baterij. ... ker vedno ugašam luči, kadar zapustim prostor. Če ugašamo luči v prostorih, če jih ne potrebujemo, vsako leto za več ton zmanjšamo količino toplogrednih plinov. Čez dan lahko le odgrnemo zaveso in dobimo naravno svetlobo. Zvečer doma enkrat poglejte okoli sebe in povejte, koliko nepotrebnih luči lahko ugasnete v tistem trenutku. ... ker ločujem odpadke, saj se da marsikaj reciklirati. Za recikliranje ene aluminijaste pločevinke se porabi samo pet odstotkov energije, ki je potrebna, da se naredi nova, medtem ko traja razgradnja aluminijaste pločevinke 500 let. Vsaka tona recikliranega papirja reši sedemnajst dreves, prihrani 1.440 litrov nafte, več kot 4.000 kilovatov elektrike in več kot 26.500 litrov vode ... Če mečemo odpadke v napačne zabojnike, ne naredimo ničesar. Poskrbeti moramo, da naš planet ne postane eno veliko smetišče. ... ker med ščetkanjem zob vedno zaprem vodo. Zobozdravniki priporočajo, naj svoje zobe umivamo vsak dan od tri do štiri minute po vsakem obedu. Če pustimo vodo teči ves čas, porabimo okrog 10 litrov na minuto. Če si zobe umivaš trikrat na dan, lahko porabiš 100 litrov -to je deset veder na dan. Zato je najbolje, če samo zmočiš krtačko, napolniš kozarec za izpiranje ust in zapreš pipo. učenci 7. o DAN ŠOLE - PREDSTAVITEV KNJIGE ABECEDA VREDNOT Letošnje šolsko leto je naša šola zopet prispevala k rasti Rastoče knjige s svojo knjigo Abeceda vrednot - iz njih naj bo stkan svet, pri kateri smo tako ali drugače sodelovali skoraj vsi učenci. Hodnik pred knjižnico sta z ilustracijo z naslovnice knjige olepšali Julija Košak in Lara Zidar pod mentorstvom Marjane Ogrinc, na desni steni pa si lahko ogledamo raznobarvno uokvirjene miselne vzorce. V soboto, 11. 4. 2015, smo knjigo predstavili javnosti. Ravnateljica je v uvodnem nagovoru pozdravila obiskovalce, med katerimi so bili poleg staršev, občanov Šentruperta, bivših delavcev šole tudi gostje iz Društva Rastoča knjiga in Državnega sveta RS. Janja Jerovšek, vodja projekta, je predstavila pot abecede vrednot, ki se je začela pred dvema letoma s sodelovanjem v projektu, ki ga je organiziral CIK Trebnje, poleg naše šole pa sta se vanj vključili še OŠ Trebnje in OŠ Veliki Gaber. Nastala je skupna Abeceda vrednot, danes predstavljena pa je samo naša: učenci smo izbrali 25 vrednot, jih prikazali z miselnimi vzorci, o njih razmišljali in ustvarjali. Dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU-ja in član UO Društva Rastoča knjiga, je v govoru predstavil svoja srečevanja s knjigo od otroštva do zrelih let in pohvalil našo ustvarjalnost. Gašper, Tinkara, Megi, in dva Lana so spretno povezovali program, ki se je začel z deklamacijo pesmi Rastoča knjiga in pesmijo otroškega pevskega zbora pod vodstvom Nataše Dragar o abecedi. Prvošolci so povedali, kaj znajo njihove mamice in očki najbolje, učenci 6. razreda in 7. b pa so razmišljali, kaj je zanje fantastično: od morskih valov, ki se penijo in bučijo, občutka, ko sosežeš cilj, ki si si ga zastavil, do toplega in iskrenega objema svojih bližnjih. Učenci 7. a smo se v kratkem prizoru ukvarjali z jedrnatostjo in ugankami o miselnem vzorcu, ki jih je napisal Jaša: Loči zrnje od plev, ne mlati prazne slame. Ko šolar spozna ga, vzklikne: »To pa je nekaj zame!« Četrtošolci pa so nas s pravljico popeljali v grajsko življenje in ljubezensko zgodbo o princu in princeski. Z zanimanjem smo prisluhnili pogovoru tretješolk o nežnosti, šaljivi pa so bili učenci 2. razreda, saj so iskali rime na svoja imena in nam vsem privabili nasmeh na obraz. Ob bistrem potočku je mlin, cin cin ... so zapeli in zraven zaplesali učenci 3. razreda, otroški pevski zbor pa nas je ob spremljavi kitare učitelja Jake spomnil, da je življenje lepo, če ga živiš, tako kot ponuja samo ... Prireditev sta z govoroma zaključila idejni oče Rastoče knjige in Abecede odličnosti, mojstrstva in etike, v okviru katere je nastala naša Abeceda vrednot, dr. Janez Gabrijelčič, in nekdanji ravnatelj naše šole Jože Zupan, ki je mentor Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline ter Občine Šentrupert, budno pa bdi tudi nad Rastočo knjigo OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Po koncu prireditve pa smo se lahko najedli slastnih dobrot, ki so jih pripravili učenci naše šole z učiteljicama Ireno in Barbaro. Brina Jerko in Ana Petrinič, 7. a CELOSTNA PODOBA ŠOLE Na šoli smo že več let ugotavljali, da nimamo urejene celovite podobe šole. Znak šole, ki ga je pred skoraj 20 leti oblikoval sedanji župan Občine Šentrupert g. Rupert Gole, smo imeli shranjen le v slabi ločljivosti. Šola ni imela himne in prepoznavnega slogana. Dokumente, ki jih pošiljamo, so neenotni. Spletna stran šole ni grafično usklajena z znakom šole. Odločili smo se, da bo ena od prednostnih nalog v šolskem letu 2014/2015 celostna prenova podobe šole. Cilji: • nov znak, slogan in himna šole, • večja pripadnost šoli, kraju, • boljše poznavanje šole in kraja. Dejavnosti, ki smo jih izvedli: • voden ogled po stalnih razstavah na šoli za učitelje in učence, • raziskovanje zgodovine in razvoja šolstva v Šentrupertu, • literarno ustvarjanje, • natečaji: o likovni natečaj za znak šole, o natečaj za besedilo himne, o za slogan šole, • uglasbitev šolske himne. Člani tima: Jaka Darovec, Martina Gorenc, Nataša Himmelreich, Katja Končina, Tea Škarja in Jože Tratar Pavla Lunačka Šentrupert. Učencem nižjih razredov so stalne razstave predstavile razredničarke. Ura je bila zelo zanimiva in poučna. Naučili smo se zelo veliko o zgodovini in kulturi Šentruperta. Nuša Berk in Ines Jaklič, 8. razred Učiteljica Alenka nam je med poukom zgodovine predstavila zgodovino šolstva v Šentrupertu. Šentrupert se v listinah prvič omenja leta 1044, cerkev sv. Ruperta se omenja od leta 1163. Osebe, ki so vodile cerkveni zbor, igrale na orgle in opravljale pisarska dela v župniji, so imenovali šolmaštri. Šentrupert je imel svojega šolmaštra že leta 1618. Ogled stalnih razstav V okviru projekta smo imeli ogled stalnih razstav na naši šoli. Učitelje in učence od 6. do 9. razreda je po stalnih razstavah vodil avtor razstav prof. Jože Zupan, ki je predstavil nastanek in širjenje stalnih razstav: Izvirne ilustracije mladinskih del, Slovenske slikanice za otroke sveta, Rastoče knjiga občine Šentrupert, Rastoče knjige svetovne mladinske književnosti in Rastoče knjige OŠ dr. V šolah so se učili na pamet, poudarek so dajali veri. Pisali so na povoščene tablice. Marija Terezija je leta 1774 razglasila splošno šolsko obveznost. Prvo leto šolanja so se učili materinščino, v višjih razredih so se učili le tujega jezika nemščine. Plačila učiteljev so bila zelo skromna, sploh za ženske, saj so imele tudi do 40 % nižjo plačo od moških kolegov. OeZruJc. 2014/201 5 Leta 1869 se je zgodila sprememba, saj je cerkev izgubila vlogo pri vodenju in nadzorovanju šolstva. Od leta 1919 do leta 1926 je bila ocena ena najboljša, pet pa najslabša. Na koncu šolskega leta so dobili spričevalo, imenovano »odhodnica«. Od leta 1929 je pouk potekal v srbohrvaškem-slovenskem jeziku. Uvedena je bila prepoved telesne kazni, ocena pet je postala najboljša ocena. Po letu 1945 je šolstvo postalo del državnega aparata za preobrazbo celotne družbe. V 60-ih letih je bilo v razredu tudi do 47 učencev. Leta 1976 so na naši šoli uvedli Župančičevo bralno značko. Leta 1979 so prenovili OŠ Šentrupert in zgradili vrtec ter telovadnico. Učenci so prvič počastili dan šole 2. aprila leta 1982. Leto kasneje so šolo preimenovali v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Leta 2006 je bila naša šola razglašena za naj kulturno šolo v Sloveniji. Leta 2010 je šola po enoletni prenovi znova odprla svoja vrata. Letošnje šolsko leto smo prejeli eko zastavo in zastavo kulturne šole. Katja Brcar in Ajda Krnc, 8. razred TEHNIKA NA ŠOLI V tem šolskem letu smo bili na področju tehnike učenci od 3. do 9. razreda zelo ustvarjalni. Ustvarjali smo najrazličnejše izdelke iz različnih vrst materialov - papirja, lesa, umetne mase, kovine, akrilnega stekla in fimo mase. Naše roke so bile spretne pri pouku tehnike in tehnologije, pri tehničnem krožku na razredni stopnji, pri tehničnem krožku na predmetni stopnji, na ustvarjalni delavnici, na dnevih dejavnosti, na tekmovanju Konstruktorstva in tehnologije obdelav materialov in v podaljšanem bivanju. Ustvarili smo veliko izdelkov, od manj zahtevnih na razredni stopnji do pravih umetnin na predmetni stopnji. Nastali so naslednji uporabni izdelki: mostovi iz kartona, škatlice s pokrovom, Aljažev stolp, prehranska piramida iz lesa, klopi iz odpadnih palet, kocke iz lesa in akrilnega stekla, izparilniki iz kovine, letala iz stiropora, obeski za ključe. verižice iz žice in fimo mase, slike iz akrilnega stekla, zemljevid in zastava Slovenije iz kems odpadne embalaže, leseni obešalniki za ključe ali jakne, kartonaste hiše, vozički iz lesa, leseno stojalo za knjige, pručke, lesena tovornjaka in avto s priklopom, igre križci in krožci, modeli iz Fischer zbirk ... DAN SLOVENSKE HRANE in ZASADITEV LIPE Tradicionalni slovenski zajtrk 2014 Na naši šoli in v vrtcu smo tudi letos izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk. Otrokom smo ponudili domače maslo, mleko in jabolka z okoliških kmetij. Med sta nam podarila Čebelarsko društvo Šentrupert in učiteljica podaljšanega bivanja Mira Vukelič. Čebelar Peter Kurent je učencem predstavil delo čebelarskega društva in pomen uživanja medu za zdravje. Gospod Boštjan Jurjevčič z Zavoda za gozdove je za učence od 6. do 9. razreda pripravil brezplačno enourno predavanje o ekološkem kmetijstvu. Otroci so zajtrk z veseljem pojedli in si zaželeli, da bi bilo takšnih dogodkov med šolskim letom več. Med so iz Čebelarskega društva Šentrupert podarili Anton Erpič, Bojan Starič, Jože Jerovšek, Gregor Tratar, Milan Tintor, llija Savič, Stane Bukovec, Anka Krnc in Marko Lamovšek. »IZBERITE HRANO, KI NIMA ZA SABO NA STOTINE KILOMETROV!« Zasaditev lipe V ponedeljek, 22. septembra 2014, smo obeležili mednarodni dan miru s simbolnim dejanjem, posadili smo lipo. Drevo so učenci 3. b razreda prejeli za sodelovanje na natečaju Pravljice za otroške sanje pod mentorstvom učiteljice Martine Gorenc. Lipo je zasadil g. Jože Prah in ob tem spregovoril o značilnostih tega drevesa, ki je simbol slovenstva. Koordinatorici eko šole: Barbara Bec Bekrič in Alenka Drobnič TUJEJEZIČNI KOTIČEK Letošnjo šolsko leto je bilo na tujejezičnem področju zelo uspešno. Največji uspeh je dosegla učenka devetega razreda Julija Košak, ki je na državnem tekmovanju iz nemščine osvojila zlato priznanje. Na tekmovanju iz znanja angleščine je pet učencev osvojilo bronasto priznanje (Anja Kukec, Rok Breznikar, Anamarija Gole, Žiga Krnc in Urban Berk). Prvi trije našteti so se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje, kjer je Anamarija Gole osvojila srebrno priznanje. Tudi letos so učenci in učenke zavzeto brali tujejezične knjige v okviru bralnih značk EPI Reading Badge in EPI Lesepreis. Angleške bralne značke se je od 4. do 9. razreda udeležilo 47 učencev in učenk, od tega jih je 17 osvojili srebrno, 12 pa zlato priznanje, med njimi Megy Lokar Klančar, Nadja Ziherl, Megi Sokač, Tine Ribič, Enej Kirm, Rok Šepec, Lan Berk, Edi Hasanovič, Staš Hysz, Anamarije Gole, Urban Berk in Marija Krnc. Nemške bralne značke se je od petega do devetega razreda udeležilo 37 učencev in učenk, pri čemer jih je 24 osvojilo srebrno priznanje ter trije zlatega, in sicer Julija Košak, Anamarija Gole in Urban Berk. Poslastica za vse učence, ki hodijo na izbirni predmet nemščina, pa je bila enodnevna ekskurzija v Salzburg, ki jo je učitelj Jaka Darovec organiziral v mesecu aprilu. Sedmošolec Jaša Dragar in devetošolka Julija Košak sta svoje vtise strnila v naslednjih besedilih. Izlet v Salzburg V soboto, 18. 4. 2015, smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Salzburg. Budilka je začela zvoniti že ob treh zjutraj, saj je bil ob štirih že odhod. Vožnja je trajala približno pet ur, nato pa smo se ustavili v mestecu Hallein, ki slovi po svojem rudniku soli. Najprej smo se oblekli v zaščitne rudarske obleke, nato pa smo se z majhnim vlakcem odpeljali globoko pod površje. Ko smo se ustavili, smo se posedeli na klopi v veliki podzemni dvorani in vodič je že začel pripovedovati, kako je nastal rudnik. Ogledali smo si še kratek film o nastanku. Nato smo se sprehodili po ozkih rovih in že smo prišli v drugo dvorano, kjer smo si pogledali smešen filmček o nadškofu Wolfu Dietrichu in njegovem služabniku. Nadškofa so kasneje zaprli zaradi nesporazuma med narodi, saj je bila v rudniku tudi meja med Nemčijo in Avstrijo. To mejo smo si pozneje še ogledali. Najboljše pa je šele prišlo. Kot rudarji nekoč smo se tudi mi v globino rudnika spustili po dveh toboganih. Zatem je sledila vožnja z ladjico, ki nas je popeljala po podzemnem jezeru. Po končanem ogledu smo si v trgovinici kupili spominke. In že smo se peljali v Salzburg. Tam nam je vodička pokazala znamenitosti, kot so Mozartova rojstna hiša, Mirabellska palača, štiri „kumare"... Imeli smo dve uri prostega časa, da smo pomalicali in kupili spominke. Nato smo si ogledali grad Hohensalzburg. Naš dan v Salzburgu se je bližal koncu, zato smo se zbrali v avtobusu in se odpeljali proti domu. V avtobusu smo imeli še kviz o Salzburgu in Halleinu, nato pa smo gledali film in čas nam je hitro minil. Kot bi mignil, smo bili v Šentrupertu. Bili smo veseli, saj je bil za nami prečudovit dan. Jašo Dragar, 7. a Ausflug nach Salzburg Schon um 3 Uhr morgens war ich wach. Das ist eine ungewohnte Zeit fur mich, aber es war der 18. April, was heipt wir fahren nach Salzburg. Es solite eigentlich erst um 4 Uhr losgehen, aber ich war schon eine halbe Stunde fruher da. Es war ganz schon kalt draufBen, deswegen sind wir sofort ins Bus gegangen, das schon bei der Schule mit der Reisefuhrerin gewartet hat. Wir, Madchen, kdnnten ganz hinten sitzen. Und dann ging es los. Ich fand auch die Reisefuhrerin von Anfang an nett und lustig. Vier Stunden gingen bei und wir waren in Hallein. Das ist eine Stadt vor Salzburg, wo wir den Salzbergwerk besucht haben. Zuerst haben wir drau(3en gewartet und es war sehr kalt, so dass wir fast schon gezittert haben. Bevor wir in den Salzbergwerk rein durften, haben wir sowas wie eine Schutzkleidung bekommen. Dann nach ungefahr 20 Minuten sind wir endlich rein gefahren. Da haben wir mit einem Mann, der als Reisefuhrer in den Salzwelten arbeitet. Der hat uns alles gezeigt und vieles erklart. Er war ein Osterreicher und das merkte man auch bei seinem Dialekt. Wir haben auch das Salzsee gekreuzt und auf Rutschen gefahren. Dann ging es wieder raus. Wir haben noch eine halbe Stunde gebraucht, um nach Salzburg zu kommen. Da haben wir das Schloss Mirabel gesehen und den wunderschonen Park. Es sind tolle Bilder entstanden. Dann sind wir ins Zentrum gegangen und eine komische gigantische goldene Kugel gesehen. Naturlich hatten wir auch Freizeit. Ich habe ein bisschen geschoppt und etwas getrunken. Ich konnte mich auch Deutsch unterhalten und ich habe erkannt, dass die Osterreichische Sprache anders von der original deutschen ist. Zum Ende haben wir noch eine grope Festung besucht. Es war auf einen Berg, auf den wir zu FuP gegangen sind. Da konnte man sehen, wer zu Hause Šport treibt und wer nicht. Aber es hat sich gelohnt, da drauf zu gehen, da die Aussicht echt Wunderschdn war. Unsere Reisefuhrerin hat uns nicht nur die eigentliche Geschichte von der Festung erklart aber auch interessante Legenden. Die habe ich dann auch meiner kleinen Schwester zu Hause erzahlt und sie war begeistert. Von der Festung sind wir zuruck zum Bus gegangen, naturlich zu Fup. Die Fahrt zuruck war noch interessanter als die Fahrt dahin, weil wir viele Momente und Eindrucke teilen kdnnten. Julija Košak, 9. razred DELAVNICA: BIOTEHNOLOGIJA Na delavnici je sodelovalo sedem učencev 9. razreda. Tema delavnice ni bila samo biologija, mikrobiologija, ampak tudi prehrana in postopki priprave hrane, kuharske veščine ... Zamesili in spekli smo pšenično-pirin kruh iz svežega kvasa, kvašeno testo za pico iz suhega kvasa, naredili namaze iz skute, kisle smetane, za sladico pa pripravili čokoladne mafine. Pod mikroskopom smo opazovali razmnoževanje glivic kvasovk, tehtali kvašeno testo pred vzhajanjem in po njem, primerjali hitrost vzhajanja testa iz suhega in svežega kvasa. Delo je bilo prijetno in ustvarjalno. Vse pripravljene jedi so nam zelo teknile. Barbara Bec Bekrič TEKMOVANJA TEKMOVANJE IZ BIOLOGIJE ZA PROTEUSOVO PRIZNANJE Šolsko tekmovanje je bilo izvedeno 22. oktobra 2014, državno pa 5. decembra na OŠ Stična. Udeležili so se ga 4 učenci iz 8. razreda in 8 učencev 9. razreda. Bronasto priznanje so prejeli: 1. Marija Krnc (9. r.) 2. Rok Breznikar (9. r.) 3. Lara Zidar (9. r.) Anamarija Gole iz 9. razreda je dosegla največ točk, prejela bronasto priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Mentorico: Barbara Bec Bekrič TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI V letošnjem šolskem letu je potekalo že 16. tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, ki ga vsako leto organizira Zveza društev diabetikov Slovenije. Šolsko tekmovanje smo imeli v petek, 17. 10. 2014. Udeležilo se ga je 9 učencev iz 8. razreda in 11 učencev iz 9. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 10 učencev: Lara Zidar, Anamarija Gole, Urban Berk, Rok Breznikar, Nika Brcar, Marija Krnc, Nika Hočevar, Anja Kukec, Ana Nuša Frelih in Maja Kurent. Prvi trije, Lara, Anamarija in Urban, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 22. novembra 2014 na Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani. Anamarija Gole je dosegla ZLATO priznanje, Urban Berk pa SREBRNO. To tekmovanje je eno izmed tistih, kjer se učenci naučijo veliko ZA ŽIVLJENJE IN ZA ZDRAVJE. TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE ZA PREGLOVA PRIZNANJA Letos je potekalo že 49. državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja. Šolsko tekmovanje je potekalo v ponedeljek, 19. januarja 2015. Tekmovanja se je udeležilo 8 učencev 8. razreda in 8 učencev 9. razreda, ki so tekmovali vsak v svoji skupini. Učenci so bili na tekmovanju zelo uspešni. Kar sedem učencev 9. razreda: Anamarija Gole, Rok Breznikar, Maja Kurent, Anja Kukec, Marija Krnc, Andreja Starič in Žiga Krnc je osvojilo bronasto Preglovo priznanje in se uvrstilo na državno tekmovanje, ki je 7. marca 2015 potekalo na OŠ Leskovec pri Krškem. Učenec Rok Breznikar je osvojil zlato priznanje. V 8. razredu so se na državno tekmovanje uvrstili 3 učenci: Katja Brcar, Ajda Krnc in Staš Hysz, bronasto priznanje pa sta osvojila še Lej la Majkič in Kristjan Strah. Mentorica: Irena Anžur Brcar TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV V ZNANJU MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA Šolskega tekmovanja v znanju matematike se je udeležilo 142 učencev od 1. do 9. razreda. Bronasto Vegovo priznanje so osvojili: 1. razred: Zala Gole, Tomi Berk, Karin Košak, Roman Jaklič, Ana Jereb, Žiga Žgajnar, Ajda Zaletel 2. razred: Hana Dragar, Tjaž Djaip Bartolj, Alja Koščak, Špela Bartolj, Nejc Borštnar, Tina Cugelj, David Gregorčič, Filip Prijatelj, Žan Simončič, Matic Uhan 3. razred: 4. razred: 5. razred: 6. razred: 7. razred: 8. razred: 9. razred: Gregor Bohte, Manca Jereb, Ema Erna Weber, Slavko Hysz, Zarja BBerk, Nataša Jaki, Katarina Lamovšek, Lan Tratar Alja Brcar, Jošt Sovine, Alja Sirk, Denis Lokar Klančar Anže Kostanjevec, Damjana Lamovšek, Matjaž St raj nar Domen Brcar, Vojko Hysz, Megi Sokač, Tinkara Ramovš David Udovč, Klara Bačar, Lan Berk, Eva Koščak, Neža Flere Staš Hysz, Lej la Majkič, Simon St raj n ar, Ajda Krnc, Kristjan Urana Rok Breznikar, Anamarija Gole, Lara Zidar, Marija Krnc, Žiga Krnc. TEKMOVANJE IZ SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE V četrtek, 4. 12. 2014, je potekalo 38. tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Osrednja tema je bila povezava književnosti in zgodovine, naslov tekmovanja pa Izročilo knjige. Tekmovalo je 73 učencev od 2. do 9. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 28 učencev: 2. razred: Hana Dragar, Alja Koščak, Žan Simončič 3. a razred: Ema Erna Weber, Ema Krnc 3. b razred: Lara Njeguš, Zarja Berk, Eva Bartolj, Maja Hlebec 4. razred: Gal Pevec, Jošt Sovine, Miha Gregorčič, Miha Prijatelj 5. razred: Ida Ramovš, Anže Kostanjevec Na področno tekmovanje so se uvrstili: • David Udovč, • Klara Bačar, • Staš Hysz, • Lej la Majkič, • Rok Breznikar, • Anamarija Gole in • Lara Zidar. Srebrno Vegovo priznanje sta osvojila: 6. razred: Nadja Ziherl, Tinkara Ramovš,Megi Sokač, Domen Brcar 7. a razred: Jaša Dragar, Brina Jerko 7. b razred: Lan Berk 8. razred: Ajda Krnc 9. razred: Anamarija Gole, Urban Berk, Marija Krnc, Lara Zidar ■ Rok Breznikar 9. razred ■ Anamarija Gole 9. razred. Vodja tekmovanja: Katja Končina Na področno tekmovanje so se uvrstili trije učenci. Anamarija Gole in Urban Berk sta osvojila srebrno Cankarjevo priznanje, Anamarija se je uvrstila še na državno tekmovanje, ki je potekalo na Ptuju, kjer je prav tako osvojila srebrno priznanje. Vodja tekmovanja: Janja Jerovšek TEKMOVANJE IZ FIZIKE Šolsko tekmovanje iz znanja fizike je potekalo v sredo, 11. februarja 2015. Tekmovanja se je udeležilo 6 učencev 8. in 9. razreda. Staš Hysz in Rok Breznikar sta osvojila bronasto priznanje in se uvrstila na področno tekmovanje. Na področnem tekmovanju, ki je potekalo 27. 3. 2015 na OŠ Dobova, je Rok Breznikar osvojil srebrno Stefanovo priznanje. Tekmovanje Hitro in zanesljivo računanje Mesto Ime in priimek Razred 1 Maticu Uhanu 2 2 Tajžu Djaip Bartolju 2 3 Žanu Simončiču 2 1 Svitu Berku 3 2 Nataši Jaki 3 3 Živi Uhan 3 1 Galu Pevcu 4 2 Denisu Lokar Klančarju 4 3 Mihu Zakrajšku 4 1 Domnu Brcarju 6 2 Vojku Hyszu 6 3 Nadji Ziherl 6 1 Roku Šepcu 7 2 Eneju Kirmu 7 3 Tinetu Ribiču 7 Tekmovanje iz logike Šolsko tekmovanje iz znanja logike je potekalo v četrtek, 25. septembra 2014. Tekmovanja se je udeležilo 56 učencev naše šole od 4. do 9. razreda. Bronasto priznanje so prejeli: Alja Brcar 4. razred Lea Hercog 4. razred Jošt Sovine 4. razred Miha Gregorčič 4. razred Alja Sirk 4. razred Klemen Brcar 4. razred Anže Kostanjevec 5. razred Pika Jerko 5. razred Ida Ramovš 5. razred Damjana Lamovšek 5. razred Lana Zidar 5. razred Nina Kukec 5. razred Mia Gorenc 5. razred Ana Djaip Bartolj 5. razred Luka Tratar 5. razred Domen Brcar 6. razred Vojko Hysz 6. razred Manca Jaklič 6. razred Megy Lokar Klančar 6. razred Nadja Ziherl 6. razred Klara Bačar 7. razred Maruša Černelič 7. razred Jaša Dragar 7. razred Ema Krajšek 7. razred Ana Petrinič 7. razred Matej Strajnar 8. razred Ajda Krnc 8. razred Staš Hysz 8. razred Anamarija Gole 9. razred Lara Zidar 9. razred Rok Breznikar 9. razred Rok Bačar 9. razred Andreja Starič 9. razred Klara Bačar, Matej St raj nar, Anamarija Gole in Lara Zidar so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 18. oktobra 2014. Vodja tekmovanj: Jože Tratar EKO KOTIČEK PRVE TRIADE V prvi triadi smo v letošnjem letu eko mislili, delali, pisali, ustvarjali ... Na naslednjih straneh si lahko ogledate, preberete, zapojete in rešite prispevke učencev 1., 2., 3. a in b razreda. Eko pesem Ko onesnažen zrak rože zaduši, postane še močnejši. Zato ohranimo čisto okolje, da bo nam in rožam bolje. Če ribe plavajo v umazani vodi, to se ne spodobi! Vsaka kapljica vode pomeni življenje, zato hitro rokave zavihajmo in naš planet očistimo. Da ne bo prepozno ... Zarjo Iva Kirm Pesem o potočku Potoček, prelep si, ko v jutranji rosi veselo skakljaš in brbotaš, kadar sončece sije. A ko dež se ulije, se ti razjeziš, grdo valoviš, tudi hiše in polja preplaviš. Ema Krnc UGANKE Je brez vonja in okusa. Pomemben je za vse nas. Brez njega roža oveni, brez njega človek za vedno zaspi. Kaj je to? (čist zrak) Ema Erna Weber S tovornjakom me iz rumenega zabojnika odpeljejo in nato v tovarni zmeljejo. Tam me reciklirajo, da nekoč vame zopet sok nalijejo. (plastenka) Ema Krnc Teče, teče, žubori, včasih tudi mlin vrti. (voda - potoček) Ema Krnc Doma sem v gozdu, kjer delam sveži zrak. Po meni plezajo veveričke in ob meni rastejo gobe. Dajem ti moč, če me objameš. Lahko sem tudi zelo visoko. Na meni in mojih prijateljih rastejo vršički, češnje, orehi in veliko drugih sadežev. Kaj sem jaz? (drevo) Manca Jereb Tukaj raste zelenjava, ki imam jo rada. Do okolja prijazen je in to pove vse. Kaj je to? (eko vrt) Maja Hlebec Kaj lahko naredim jaz, da jemo čim bolj zdravo hrano? Z družino radi delamo na vrtu. Lani je bilo zelo deževno in je bilo ogromno polžev. Ker pa smo eko družina, ne uporabljamo škropiv. Raje zmešamo deževnico in koprive in s tem poškropimo vrt. Večkrat tudi nabiramo pljučnik, koprive, trobentice, teloh in druge rastline. Iz njih pripravimo čaj. Ko je skuhan, ga popijemo in takoj se bolje počutimo. Vsako jutro si tudi naredim smuti. Zmešam banane, mleko in med. To si naredim, da ne zbolim. Zarja Iva Kirm Doma sem na smetišču. Nekdo me je že uporabil in potem odvrgel. Če me povohaš, zelo smrdim. Kaj je to? Ema Krnc (smet) Kako lahko pomagam staršem, da jemo čim bolj zdravo hrano? Nekega dne sem vprašala mamico, s čim škropimo naš vrt. Odgovorila mi je, da škropivo pripravi iz kopriv. »Pridi, da ti pokažem, kako se naredi,« mi je rekla mami. In skupaj sva ga pripravili. Zdaj lahko z njim poškropim svoj mini vrtiček. Na njem rastejo same eko rastline: solata, korenček, rože, čebula in česen. Ko vse to zraste, poberem in dam mamici, da iz njih naredi juho in solato. Moja mami obožuje zelišča. Pomagam ji delati zdravilne čaje in mazila. Čaje tudi komu podarimo ali pa jih popijemo kar sami. Mazila pa so tudi zelo zdravilna. Sami pridelujemo sadje in zelenjavo in tudi to z užitkom pojemo. V življenju je res pomembno, da smo eko. Emo Erna Weber Staršem pomagam tako, da skrbim za zelišča. Poleti jih zalivam in jim naredim senčnike. Ko zrastejo in dozorijo, jih poberem oz. potrgam, operem in pripravim za kosilo. Ko teh zmanjka, posejemo nove. Tudi za nove moram skrbeti. Z družino jih pridno uporabljamo pri pripravi jedi. Potujoča vrečka Emo Krnc Nekoč je živela potujoča vrečka. Živela je v Juretovem žepu. Nekega dne je Jure vrgel vrečko na tla in jo pustil v gozdu. Vrečka je klicala: »Na pomoč, na pomoč! » Mimo je prišel veter in jo odpihnil na bodice. Vrečka je kar odskočila, tako jo je zapikalo. Vprašala je: » Kdo si ti?« Neznani glas je rekel: »Jaz sem jež in kdo si ti?« »Jaz sem potujoča vrečka.« Kmalu sta postala prijatelja. Vrečka je ježu povedala, kaj se ji je zgodilo in ježu se je vrečka zasmilila. Odpeljal jo je domov in spila sta vročo čokolado. Vrečka je rekla, da je bila vroča čokolada zelo dobra. Jež je vrečki dejal, da lahko ostane pri njem, če mu bo pomagala kuhati, pospravljati in pomivati posodo. Sprejela je ponudbo in še danes srečno živita. Čarobna plastenka Nekoč, za devetimi gorami, je stala prelepa vasica. V njej je bila zelo stara trgovina, kjer so prodajali plastenke. Ena izmed teh je bila čarobna. Točno opoldne jo je kupil nek vaščan. Rekel si je, da jo bo vzel za jutrišnji piknik. Bila je že temna noč in vsa vas je že spala. Ko se je zdanilo, je vaščan pripravil vse za piknik. Povabil je še svoje prijatelje in sorodnike. Velike dežne kaplje so pričele padati, začeli so pospravljati, na plastenko pa so pozabili. Pričelo je še pihati, grmeti in se bliskati. Plastenko je odpihnilo daleč proč. Odneslo jo je v Italijo, Avstrijo in celo v Ameriko. V Ameriki je pihalo in pesek je šel plastenki v oči. Nek Američan jo je vzel, da bi z njo lažje lovil ribe. Medtem ko se je pripravljal na ribolov, mu jo je odnesel ptič s svojimi ostrimi kremplji. Nesel jo je na Hrvaško. Ker jo je že tako dolgo nesel, jo je spustil in padla je v morje. Čez nekaj dni jo je morje naplavilo na kopno. Prišli so rakci. Rekli so, da bo to lahko njihova hiša. Odprli so pokrovček, ob tem pa je plastenka odprla oči in jim razložila, da je ona pravzaprav čarobna. Povedala jim je zgodbo o svojem potovanju. Prosila jih je tudi, da jo vzamejo za svojo hiško. Povedala jim je, da je čarobna plastenka. Tako je bila plastenka končno to, kar si je želela. Rakci še zdaj živijo v njej, razen če niso že umrli. Manca Jereb Čarobna plastenka Nekega dne je čarovnica Grozilda šla v čarovniško trgovino po novo plastenko napoja. Ko je prišla domov, si je rekla: »Zdaj bom ta napoj spremenila v čisto navadno vodo, v resnici pa bo v njej strupen napoj, da bo vsaka žival, ki ga bo popila, umrla.« Le zakaj je Grozilda to počela? Hotela se je znebiti vseh živali in zavladati v čarobnemu gozdu. V tem gozdu pa niso živele samo živali. Poleg njih so prebivale še vile in škrati. Še sreča, da za njih čarovnica Grozilda ni vedela. In res. Naslednje jutro je Grozilda Lucija Škoda plastenko poslala na pot po vsem čarobnem gozdu. Tako je plastenka potovala in potovala. Ampak plastenka ni bila tako hudobna kot čarovnica Grozilda. Bila je prijazna in ni hotela zastrupiti živali. In res jih ni. Skoraj vso tekočino je zlila v bližnji potoček. Čisto malo napoja pa je pustila za čarovnico. Le njo je hotela zastrupiti. Ko je plastenka prišla do čarovnice, ji je čarovnica rekla: »Si opravila?« Plastenka ji je odgovorila: »Sem, si tudi ti žejna?« »Zdaj sem polna čisto sveže vode. Malo prej sem si jo nalila.« »No, prav,« je rekla čarovnica. In res jo je popila. Čarovnica Grozilda je padla na tla in umrla. Škrati, vile in živali pa so nazdravljali plastenki in se veselili, da čarovnice ni več. Ema Erna Weber REBUSA >12 3 1-56 Nataša Jaki ~ T J V 3. a razredu smo pri likovni umetnosti izdelovali tudi iz odpadnega blaga. 1 Z 3 4 5 4 Lara Njeguš Prvošolci pa so sodelovali na likovnem natečaju, ki ga je organiziralo društvo Planet Zemlja in so na temo slikanice z naslovom Gnezdo (Vesna Radovanovič) risali stripe. Za eko bralno značko so prvošolci izdelovali tudi plakate na temo ekologija. 81 L be&a