Published and distributed under permit No. 728 author, by the Act of October 5. 1917, and file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY ^TWEEN NEW YORK AND CHICAGO ^HE BEST MEDIUM TO reach 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. L "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC* FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AN J i JUSTICE FOR ALL". 'LUME V. — LETO V. ''e Copy 3c. CLEVELAND, 0.. CETOTEK (THURSDAY) DEC. 14lh, 1922 ST. (NO.) 288. Elntered as Second CSass Matter April 29th\ 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March ard, 1879. Posamezna številka 3c. M OROZ! I L K ^gleaki zunanji minister pravi, da se bo Konferenca odgodila, ako turki ne privolijo v garancije za narodnostne in verske manjšine v turškem teri- Toriju.— 20 oseb ubitih v železniški nesreč i. o OSEB PA JE BILO POŠKODOVANIH, KO SE JE POT. NI VLAK ZALETEL V LOKOMOTIVO NA POSTAJI, ^1 Lausanne, 13.. dec. — Lord Curzon, načelnik angleško 'gacije v Lausanne, je danes zagrozil Turkom, da se konferenca odgodila, ako turška delegacija ne preneha pozicijo proti zavezniškim zahtevam za projekcijo krš-s manjšin v turškem ozemlju. Lord Curzon je izja-naj Turki posledice samim sebi pripišejo, ako se ^ferenca razbije. Isihet paša, načekiik turške delegacije, se je osebno '^2il, da je angotrska vlada zavzela rstO' stališče kol ^ška vlada in da bo umaknila svojo zahtevo, glasom bi se bili morali Grki umakniti iz Carigrada. ^Alngleški zunanji minister je tudi priporočal Ismet da turška vlada pristopi k Ligi narodov, kakor hi-podpiše mirovna pogodba, ker bo brezdvomno pro-manjšin v Mali Aziji izročena Ligi narodov. Ako-^Určija pridruži Ligi, bo imela isto glasovalno moč ^si dtrugi naroidi, je dejal Curzon. poslanik se sploh ni '^i'l danaSnjih razmotanvanj, auneriški poslanik Child ise kot pol ure mudil pri Is-Paši v h'otelu ter mu raz- '■k v ameriško staliSIče z ozi- vprašanje manjšin, senzacijc jfe !»)■ v vest i!z tui''ških virov, da ^^ciški poslanik rekel Ismet ^ ima čisto prav, ko od-supenvizijo Litge narcdbv na polstopanje z narod-in verskimi manjšina-g ^li Aziji. Kot posledica je Child takoj nato podal 1^ izijavo, v kaiteri abso-jj** zanikuje, da je dal Ismet ^ka priporočila. lj^||ko presenečenje je tudi nastoip Turkov proti Ru-paša je namreč Ru-n, ^dolžil, daje bila ona od-za začeitek maaakrov in .''dejstev v Armeniji in Ma- A^iji Kot posledica tega je L Mjateljstvo Euisije na-'^uikom ' dano na veliko konference nima smatraiti kot do kaz, da pride do vojne. IPoljaiki BO obljubili znižati ar made:, ki šteje 373.000 mož '7.a 25 procentov, medtem ko sa Rusi zahtevali, da se 25-iprocentno zni žanje uvede na podlagi iporočilai, ga je poljska vla,da podala L' gi narodov, v katerem je bila na-vedenai moč poljske armade k'ot znašajoča samo 293.000 mc'1 Houston, Tex., 13. dec. — V iumMe, 17 milj severno od tu-aj. se je ,glasom telefonskega >oro'5ila pripetila velika železniš a nesreča, v kateri je bib dvajset oseb ubitih in 50 poškodo-anih. Ponesrelčeni vlaik je last Iružbe Ea'st and West Texas. Na lice mesta se je nem u dona odposlalo dva bolniška vozo-i& in večje število zdravnikov. Nesreča se je pripetila, ko je potniški vlak zav'ozil v tovorno '.ckomotivo, ki je stala' ravno >red tamkajšnjo železniško po-vtajo. Pri koliziji se je odtrgala •?na parjia cev na tovorni loko-notivi ter z vso silo odletela v }kmo prvega potniškegai vlaka, pri čemur je bilo veliko potniko'v ?ilno opečenih s paro in vrelo /odo. L ^'^njo in naijlbrže ne J>o veČ L trajalo. paša bo na 'zavezniški glede' manfšin podal ^ j'Utri. Kot se razume, ^j^Jiki zahtevali, 'da se za-V ^ zadovolje v tem pogledu takimi'doiočibami glede '^Oistnih manjšin, kot so u-% narodnost'ne manjšine ^(j^l^^aviji, Rusiji, Romuniji, in'drui^od in da se ^ pcaebne komisije, ki ^L, "iiiela druzega posla ko* Turto, armenskega vipraišanja. paiša, da so Turki Farmerji za zadružno gibanje. IPUSTILI BODO POLITIČNO DELO TER POSVETILI VSJE SILE ZBOLJŠANJU GQSPO-DARSTVA. Kare morajo biti zakurjene. PROSEKUTOR STANTON JE IZJAVIL, DA BO DAL PRED «EDNIKA CEST. ŽELEZNICE AFETIRATl, AKO KARE DANES NE BODO KURJK-NE. Herrinska obravnava v teku. OTVORITVENA IZJAVA IN TRI PRICE ZASLIŠANE PRVI DAN OBRAVNAVE. £a*-u predsednik pravosodnega odseka, volstead, dvomi, da se more bxtrnsu dokazati obdoi.žre. VSE DELO JE ODDANO SLOVENSKI GRADBENI TVRD-KI SATKOVTO BROS,. TER SE BO pRlCELf) ClMPREJE Z ZIDAVO. Slovenski Narodni Doni v Clc-vrlavidu je s sklepom siiiočnje konference društrenih zastopniku v in delničarjev postal sigurna stvar. Zdaj ni nikakega dvoma več, da bo čez leto dni že stala stavba Sloverts'kega Narodnega Doma povsem^ dbgclovljena, in da se bo z zidanjem pričeli 'imireje mogoče. Marion, 111., 13. dec. — Danes se je pričela obraynaVa proti petim rudarjev, ki so (.ibtoženi u-mcra v zvezi z igredi do katerih je, prišlo pri rudniku v Her-I'vin, 111., za č:sa rudarsike stavke. iPrcsekucija kot obramba sta podaji svoje izjave m aaisHSalo se je tudi 'že tri priče za državno pi'ose;kucijo. Državno prcse-kiucijo zastoipaijo vi*novni državni pra\'dnik Brundage. pomožni generalni pravdnik Gknn in trije pomočniki, medtem kb je glavni z&govcrnik dbtoižencev A. W. Kerr, ki ima poleg tega še šc@1 pomožnih odvetnikov. Obravnsiva se vrši pred sodnikom D. T. Hartwellom. V poroti je tmajst farmerjev in samo en unijiski rudar. Med farmerji g ta dva bivša rudarja. Konferenca S. N. Domi v mali Sever-Krašičevi dvorani jo bila ijre'ino doibr'o o^iiskana, in V'si siklepi so bili sprejeti soglasno in brez vsakega nepotrebnega prerekanja. Po obsežnih poročilih uipravneiga odbora, je predsednik Frank Somrak razložil navzočim, da je direktorif že pod oisal pogodbo z Otis Co. .glede izdaje bondov za $180,000 ter se wgoje, pod katerimi bodo bondi izdali, ter pozval navzoče, da se-^aj sami izrečejo svojo sodbo. Padalo se je nTvto. še nekaj do- rndnjkiL tekom noči pred L . datnih pojasnil^' mkai* je 1)11 Chicago, 13. dec. — Tu se vrši zborovanje American Farm Bu-eau Federation, ki zastopa 1,-SOO.OOO ameriških, farmerjev. ilavni zaključek zborovanja je ;a, da se bo ta 'organizacija v bo ločnoisti čim bo\j vzdržavala po-itičnega dela, ter se mesto tega Tgla z vso energijo na delo, da ;e povdča in razlširi zadružno gibanje ter talko preskrbi za direkt K) dilstribucijo in prodajo far-nerakih pridelkov. Vrhovni urači DMganizacije je s tem progra-nom povsem v soglasju. To pa ne pomeni, da bo far-nerski blok v kongresu prenehal delom ali da' organizacija ne bo (gledala na prste kongream?.nom in s^atorjemi kot dosedaj. Ta Skleip le pomeni, da se bo odsedaj v prvi vrsti poskušalo ipoložiti idrav gospodarski temelj, mecl- '^>l3eni pozabiti preteklost ko ge organizacija ne bo ak- v miru z Armenci, ^0 ^ivno^ vdeleževala političnih bo- kovati zai'ote proti ^ • i L'ji. -o- ^ konferenca ii:L —Zopet nekaj novega! Prohi- bicija je bila 'povod že marsika- 13 dec. — Tukajš- j t«" John Sabian, 2694 ^ jg^^<^r02itV€na konfsrencL, ki I Rennyson Ave. ' je napiravil po- ^klicala sWjeteka Rusija, tom iznajdbe, katero si je sam ko je postailo očit-p^"'"'' za prodajanje opojnih pi- VJ ^'oljska nima nikakega Me ^Pfi'Stati na znižanje ar-K Okrajni prosekutor Stanton je sinoči izdal na predseldnika cle-velandske cesitno-iželezniške druž be, Edwardai C. Stanley-a, ultimatum glede gretja ipouličnih kar ter izjavil, da bo Stanley danes zvečer v zaporu, ako .preiska vai dokaže, da danes na cleve-landskih karah ni preskrbljeno za primerno gretje. Stanton je grozil % aretacijo že paiikrat ,pre je, toda tC' je pr-'/ič, ko je definitivTi'o izjavil, dai bo odredil aretacijo predsednika cestno-železnilške kompanije. ako se ne bo .pokoril zaikcnu glede kurjave na karah. 'Staiiilton praivi, da je včeraj ■prejel nešteto pritožb od ljudstva, da so kare mrzle kot ledenice, kar je bila tudi resnica, kar ve vsakdo, ki b6 je včeraj vozil } pouli^ono ikaro, toda družba navzlic temu trdovratno zatrjuje, ia se je za 'kare presMbelo za-doistnb 'gretje. Danes bodo zastop'niki okrajnega: prosefkutorja šircm mesta preiskovali stanje na karah, in ako ise bo pronašfo, da je na istim premrajr, bo zvečer Stanley aretiran. ---o-- — Slovenski Sckol je na redni mesečni seji, v mesecu decemibru izvolilo sledeče uradnike za lefo 1923: John Pollock, starosta; Mike Lukner, podslarosta; Janko M. Rogelj, 1181 E. 60th St.. tajnik; Frank Sober, blagajnik; nadzorni odbor: Frank Relaj. oredlog, da se poigbdba za izdajo bondov potrdi, soglasno sprejet. " Tstotako je bil soglasno sprejet predio{g, da se vae delo, ki ima biti .glaisom pogodbe z Otis Co. dogotbvljeno do 15. decembra 1923, izroči tvrdki Satkovič , . , .. , Br«. In je karakterizirala sinočnjo konferenco, je bila v resnici dokaz. IZRAŽA VELIKO ZADOVOLJ-STVO S SVOJIM OBtSKOM. Posilušalci BO neme p05l:-.šali ko je državni pro^sekutor fc'.iyo-ril o dogodkih pred rudnikom Herrinu ter izjavljal, da t't ni mat boj med delom in kaipi-" 'Unn: ničesar opraviti, temveč c a st gre samo la umore. Dejal dr. bo proselkucija dokazala, < q so se delarvci, ki so se nsiha-inli sltlenili zjutraj odložiti orožje ter zapuiaititi rudnik, kar pa da je preprečil napad .tmijiskih rudarjev, v katerem je bilo ubitih 20 neunijiskih mež. Odivebnik za radarje, A. W Kerr, je v otvoritveni izjavi po vdarjal, da bo ofbramiba dokaza la, da so bili uboji neunijsltih C Souithem Illinois Coal Co. im-pontirala oborožene biriče in da se je Williamson okraj dvigni) v obr&mbo svojih domov ter s tem opozoril vse one, ki sc dajo najeti za streljanje delafvcev iii istotako one, ki jih najemajo, da y onem okraju ni varno za najete morilce." — Važna izredna seja. V nedeljo ob I. uri popoldne se vrši važna izredna delniška seja Slovenskega Doma v Collinwoodu. Delničarji in delničarke, pridite vsi, kajti treba bo ukreniti mnogo važnega za večji napredek Doma. Oni, Ici niste prejeli obvestil o tej seji, ker nima tajnik vaših naslovov, ste tudi pozvani, da ne zamudite imenovane seje, —Woterloo Rl. v CoU5nwoodu, ki deluje za dobrobit Slovenskega Del. Doma, je vedno aktiven. Člani prirejajo zabave in veseili-ce ter skušajo na vse načine napolniti Domova blagajno do tiste mere^ da bo dovolj za začetok j nove stavbe. V soboto bodo prida je žena ranjenega, ter da je ^ KunSčevi dvorani žaba-prikl on ka.no zveger domov katerega »te vab).-spremstvu dveh moških, kasne,« | slovenskega napa da se je vndl med njima in Washington, 13 dec. — William J. Bums, načelnik preiskoValnega urada justičnega departmenta, je danes popoldiie zanikal vse obtožbe, ki so bile naperjene napram njemu tekom zaslišanja pred pravosodnim odsekom kongresa v zvezi z akcijo, da se'odstavi justičnega tajnika Harry L. Daughertyja. ___________ Iziprieevanjo pred osekom te- " 4^:1 kom današnjega dne je bilo ja- ClemeilCCOll ZapUSlll to burno ter pestro. Obd'ol%be so AmaMli-n etele vše navskriž in prišlo je fVmtrlltlU. do besednih spopadov med pričami, ki so bile pozvane na izpričevan je. Ko sta danes prišla na izpri^evanje bivši justičiii jnik Wilckersham "in senatqr PoMison iz Calif orni je, se je zde-'o, koit da se je v kcjnferenčfto sobo naiselil duh političnih bitk, ki o ;se vršile v letu 1912 med Taf tom in Rooseveltojm. Danes je izpričeval tudi predse^-rišilce delavske federacije, Mr. Samuel Gomipei-is. {Pravosodni odsek očividno nima namena, da bi pričel z ro9 nim dolom, k'ot se je kongres-"rtan Keller že včeraj izrsljil. Dane,s je predsednik odseka, kon-iresman Volf>tt;ri, dejal, da soleč pO značaje izpričevanj, oor-yidno ne ho mciToče Daupherty-iu ntčeTsar fioKazatf." " ' " ' Odsek je z zateliševanjem na-ialjeval tudi zvečer. Pri večernem zaslišanju ise je oibdolziFo, Bumsa. da je v teku zadnjega leta rabil sreAstva, svojega ura-iai, da prišli izrek dbdolžbe na-•>ram neki nedolžni osdbi. V zve-zi s to oMol-žlbo je i^zipri'Ceval popolnega edinsfcvar pri tej narodni stvari. Konferenca ise noeo'j nadaljuje isitotam ob 7:80. Vse zastopnike se poživlja, da se nocojšnje seje vdeleže prav tak o-bilno kot so se sinočnje. — Neki moški, o katerem se domneva, da je Roy Cornelius, star 38 let je bil najden zgodaj včeraj zjutraj v nekam apart-mentu na 1261 E. 141 St. do smrti potQlcen. Neki oloveik, ki je šel mimo hiše in je čul iz nje obupne krike za pomoč, je obvestil policijo, ki je prišla in odpeljala moškega v boln'ižn!ico. Zdravniki pravijo, da bo najibr-že umrl. Po glavi je moral biiti udarjen z ne&',m| težkim predmetom, kajti prebita mu je črepi-nja. V zvezi z slučajem ima policija na sumu dva moška in eno žensko, ki so bili v Istanovainju časa napadia. Ženska ^'"iza je nastopila, ko so , . ^^Ggati obtožili p'oljske, |io g številkami, da ho- V.^^^J'ozitev nadomeistiti s I. "hi. \ '■^ztnerje med Poi niso v ravno naj-' ®ta(nju, toda .sovjetsko Ministrstvo je dalo 5a-*iavo, da se razbitje Jač v teku treh mesecev dovolj denarja, da si je dolbil svojo dru. žino iz Evrope in še vložil na banko $1,900. Okrog sebe je imel napravljen nekake vrste tank, iz katerega je točil in prodajal pijačo kjerkoli, bodi&i na cesti, po hišah in prodajalnah. Na nesrečo; ga je zasačila policija in sedaj se m^Ora zagovarjati. Na njegovem domu je bilo najdene 26 sodov namočeme gose. možem prepir. Videla je, pravi, kako je njen mož omahnil ves krvav iz svoje spalnice, kjer 90 se prepirali. ,moška pa da eta ta-John Močnik in Ciril Klunstelj; Vkoj nato izginila. V stanovanju predka. —Otroci Po javnih šolah so danes popolnoma izvežbani, kaj jim je storiti v slučaju, da nastane v šolskem poslopju ogenj. Lo^is Košnik, zastavonoša; F. f. je dobila policija več dblek, iz j Imajo namreč večkrat tozadevne Kem, zdra^mik; zastopnik SND. Mike Lukner. .Marijan Zivkovič, načelnik, J. Marinček, podnačel-nik. Frank Krašovec, učitelj na^ raščaja. Seje se vrSe vsak drugi petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, vSND. soba št. 3. Mesečnlna o-stane Se po en dolar, kot je bila do sedaj. Prvo soboto v meisecu ,januarju se priredi veselica v Sever Kraievec dvorani. katerih sO izrezani tovarniški j vaje. V sredi med poukom za znaki, in pa nekaj dragocenih zvoni naenkrat požarni zVonec kamnov. ' ' j in vsi učenci so kot blisk — Na bcž?čni večer priredi gah ter lepo mirno brez vsakeg St. .Clair String orekpster pod hrušča hi tej o na prosto. Tako se vodstvom Viktor Lisjaka svoj je zgodilo, da ie pričelo včeraj v koncert v Božeglavovi dvorani, resnici goreti v Harvard šoli na Vstopnice se dobijo na 6404 St. j Harvard Ave. in E. 71. St. in ko Clair Ave. v zlp-tami Wm. Sitter so začuli otroci signal, so bili vsi Co. in V restavraciji Martin Sor- v teku ene minute in pol izven na, 6034 St. Clair Ave. poslopja Najprvo niso niti vedeli New York, 13. dec. — Fran-ccisJfi vojni premier Clemenceau, ki je pravkar zavrsil 'govorniško turo po ".meriškth mestih, je danes ^; krovu parnika "Paris" • lal nazaj v Francijo. Pri ■ ri\TTTi rx*Jil LCl »C J C y v .— ^&afja! 8 spremljevalci- ko je h'otlii sem l.er tja po krovu, pred-no je vtarnlk odplul. To je bil nje gov drugi obisk v deželi. Prvič je bil O^fmenceau v Ameriki pred 53 let:. Seikmji obisk je o-5ivii''nc ludlzadnji. Sodu j jc Cle-imerceau si'ar že 81 let. j 0<' cu ,ie je danes izja-!.'■ iL i'enri('an. (i? jo "na-novo prižga-l vero Ameriikancev v pra)\'ično6t francoskih asipira-cij", ker je preipričan, cta Ame-dika vedno stori ono, kar je prav, "Moj sloves z ameriškim narodom naj ibo poljub." je dejal stoječ na krovu parnika ter ga vrgel s prsti. Toda ako vi dobite Aupino najle,pi$ih ameriških deklet," je nadaljeval s smehom, ''tedaj sera jo v znamenje svojega slovesa poljubil najlepšo izmed njo." Predno je parnik cdiplul .se je dolgo rabgovarjal s, tol. Hoase-om in bankirjem Bernardom Ba-ruchW. Misteriiozni umor se pojasni RAZKRILO SE JE DRUŽBO, KI TRGUJE Z OMAIVILJIVI-MI SNOVMI. VEC ZNANIH FILMSKIH IGRALCEV ZAPLETENIH. Maurice A. Joyce, ki Je bil preje preiskovalec v justičnem depart mentu. Joyce je povedal, da mu ie Burns naročil, da mora proti Louis Ceelkmanu, ki je bil Zvc-%ni de$>uty maršal v Naw Jer-' ?iey, naperiti obtožbo radi kon-i trobantarstva z žganjem. "Ko sem mu p6vedal, :la proti Tjpokmanu ni nikakih dokazov," io izpričeval Joyce, ''j"" Curn.?; p-:'\Stal ves srdit, ter izjavil, i a cc; tu ne gre za to, temveč da ee proti Beekmanu' mora nap^Tici obtožbo. In to se je kasneje tuli naf)ravilo." 'e pomagal zlomiti stavko. Zvečer je izmričeval tudi c!c v(-!andski odvetnik Thomas Stevenson, ki je zastopal bratovščino lokomotivskih kurjačev On je izjavil, da. je Burns tekom želeiničanskega .Itrajka zane-, marjal svojo dolžnost ter dopuščal, da so. želez.ilce kršile bre/ števila varnostnih določb, ki ji'h zahte^.'3 zakon. S''ever .-.on je po "očal, dn se je organizacija kur iačcv n'ljpr, j v t.ej zadevi obr nila na pre.dsednika 'Hardinga. k' jim je naročil, da ae s tem obrnejo na Daiugh^rcyja. Slednje. mu se je položaj razjasnilo že 1^ noveWbra, tfoda juistični depart Tient ni v zadevi podvzel. nikaki ga koraka do 1. novembra«. —--—o- — Jutri 15. decembra se prlavna letna seja društva Jadran- . . .kaVila,l78SNPJ. N,maniljive snovi osm™ potramm „ votov. i„ p,ipmv. Hlmskta tutajšM Wm ..»lico. Kdor p-idc pl.a 'cločcfio kazen. Los Angeles, 13. dec. — V N'ew Yorku se je včeraj uprizoril policijski ipogon na prostore, kjer so se zbirali razpečevale! ra-^hih omamljivih snovi, ki so ime 'i zveze z (^ebamt sirom dežele. '61«, ko so videli ognjegasce, sO jse je med odjemalci narkotičnih spoznali da v soli j^ori". Ogenj, ki j^novi našlo imena lidkaterih naj-se jc pojavil V kleti je bil takoj'jbolj populamih igralcev' in i-pogašen in škoda znaSa le $25. jgralk. u ••ENAKOPRAVNOST' n ISSUED BVBKY PAY EXCEPT SUNDAYS AND H0L1DAT8 IZHAJA V8AK PAN 1ZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. OwBcd KBd Pobllshed by; ' Sriil ABIERICAN-JUGOSLAV PRATING & fUBUSHWC CO. Kiwlm«*« P)#e* of the Corponrtlo* «" 84^8 ST. CLAIR AVB. SUBSCRIPTION RATES: By Carriar .......................1 year S5;60. 8. mo. tS.OO. : me. *2.00 Ckvelwd. ColUmwoDd. Nerrburgh b; $6.09. 6 mo. S3.50 3 mo. $2.00. Umited SUtea ....v.\.f.............1 year $4.50. 6 ua 2.75. S Buope and Casada POSAMEZNA ŠTEVILKA 3, _________ mo. 1 Tear $7.50, 8. mo. SINGLE COPY »C. $2.01' 14.0 Lutnie in izdala n Ajmeriiko-Jusoslovajlulu Tukovnui DrnilMu 6418 ST. CLAIR AVE, Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. %% ^Tiebiao »welaaoT k) odgovonio m* nradničtvit. m* Doruviitvo. CLEVELAND, O.. ČETRTEK (THURSDAY) DEC. 14th, 1922 KONFERENCA PKOGllESIVCEV, kih volitvah, momoč za farmer je, tiranija sodišč, davek na velike proflite, poštene delovne razmere ža ženske, svoboda policnih l^aznjerieev. Ko se je zadnjega februarja sestala i)rva konferenca ?a progresivno politično a'kcijo, številni starokopitni poli-čarji demokrat, in republikanske stranke so s progresivni smehom gledali na ta pokus, da se mobilizira progresivni element k enotni akciji proti kapitalističnim interesom, ki kontrolirata obe stari stranki. . Dailies je pdožaj drugačen. . volitve so pokazale, da se je na ameriškem političnem obzorju pokazala nova sila, s katero je treba računati. Konferenca V Clevelandu pa nam je porok, da se bo z delom v tej smeii tudi nadaljevalo. DECEMBER 14th, 1922. I II II 11 Nepismenost v Združenih Državah. v Clevelandu se je zadnji pondeljek in torek vršila. konferenca, na kateri so bili zastopani progresivni, liberalni, strokovno-delavski, farmersko-delavski socija-listični elementi iz vseh držav ameriške republike. Iz navedenega je takoj jasno, da to ni bila skupščina ljudi enega mišljenja in istih nazorov v vseh vprašanjih, ki se danes predstavljajo javnosti v rešitev. : . Jako velik je še naprimer prepad"med komervativni-mi unijskimi voditelji iz vzhodnih držav ter ognjevitimi'iin za samostojno poilitično akcijo pripravljenimi predlstavniki farmer'A o delavskih elementov iz zapada ter zastopniki socijalistov. Na Snačilen način je izrazil to lazli'ko senator Wheeler iz Montane, ki je v svojem govoru pred konferenco izjavil, da je opazil tekom obiska na vzhodu, da imajo na zapadu dosti bankirjev, ki so bolj progresivinih idej, kot pa na vzhodu delavski vodje. Tekla temu se ne da pomagati. Ako je zapad bolj progresiven, temu ni vzrok to, da tamkaj 'žive drugačni ljudje, temveč "kar so tamkaj razmere drugačne in je borba m^d interesi plutoikracije in delavstvom in' farmer-ji vse bolj vidna in izrazita. Prišel bo čas, ko boitiidi na vzhodu delavstvo pometlo, takimi svojiijii voditelji, ki bi; radi igrali vlogn noža, ki reže na obe strani. Najvažnejše Viira&nje konference je bilo, dali naj se" l|ejslv.c je, da je skoraj pet mi-Sborovalci definitivno^'izl-ecejo za upo^tavitev tretje po'li-'"! moških in ženskih v tej tične #ran'ke, ki bi razte!2;nila svoj delokrog pr^ko vseh | ^ , : '.v, -^ppripiisati. številke zadnjega 1.1 u!d 48 držav ameriške rei)ublTke. Konferenca jo to vjirašanje rešila negativno, ker je večiina bila mnenja, da čas za to akcijo še ni zrel.'Toda s-tem pa še ni rečeno, da je neodvisna politična akcija za vedno preprečena. Nikakor ne. Vse pride koitbo prinesel razvoj dogodkov Sicer pa je organizacijam delavcev in, farmerjev v posamezinih državah dano čisto na prosto/ tia so nepismeni. da v tem pogledu'samosto'jno odločajo. Lahko^kušaja^ ^ Zdi-uženih prodreti pri starih dveh stiankah, ako pa mislijo, cta bt nekaj čez pet miljonov Mamdstojna politična akcija pod imenom nove stranke, poi aaialfaibetov. Od tedaj do 1920 število Istih pojema vaa-ko leto -po'Vjpre'cno za čez 58,000 ljudi. To je še v,se premalo, kajti na tak način bi' neipitetn^nost i&iginila iz Združenih Držav šfe le po 48 letih. ; : « Razmerje nepiish^oniih lju(Ji je --I Med razTia prosvetna vipraša-nja, b katerih se raapraivlja tekom takoziVanega prosvetneiga tedna (Educational Week) -r« cd 3.' do f). decemibra — spada tudi vtpraaanje o vzig'Oji tujerod-cev UT viprašanje neipismenoisti. , FederaluiO l,jud;sko štetje in na bori tekom sVetovne' vojne so cdikj'ili žaldstno dejistvo, da' imamo v Združenih Državah raz meroma pren'eliko število nepismenih oseb. V večini.' najnaprednejših e-vropskih drjavah je neiplsme-ncst taikorekioč neipoznana stvar. Na Švedskem^ Norvešketn, Danskem, Finskem, v Švici, Nemčiji in na Nizozemskem so edirii neipiameni- ljudje ©ni, ki se niso naučili pisati in čitati radi kake telesna aJi duševne hibe. Na Angleškem in gkotiAkAn . je .najti še nepismeridist samo ipri nekaterih prav starih ljudeh, ki niso še Vživeli dolbrote 'obyez^Q# solslkejg'a •poduka'. V tferr^ zaoiil^ajajo Zdrulžene države za {•H'figiimi naprednimi deželnimi.. štetja, t. j. od 1. 1920, po-kkzujejo, da šest odstotkov pre-bivals|;va čez deset let starosti 5ii znale pisati in čitati. Prebi-vallstjva čez starost desetih let M je naštelo 82,739.3-15, in od itčh je pri^znafo 4,931.905 oseb. prinesla veči uspeha, jim tega'nihče ne braini, Program ali platforma, ki jo je sprejela clevelandska konferenca za progresivno politično akcijo, predvsem doi kazuje, da se ne goji .nikakih prenapetih upov. Sama kont kretna vprašanja, ki zahtevajo nujne rešitve, i.n katerih pomemhno'st ini teško predstaviti masi ljudstva; ;že]ezm4 ski problem, odprava zastarelega načina pri preilsedniš- ozir le doraslo prebivalstvo. Zadnje ljudisiko štetje je naštelo v Združenih Draavaih 60,886^530 ljudi čez starost dvajsetih let; bd te,h je bilo 4,333,111 analfa-betoiv, torej sedem od sto. Ako bo število odrasli^ analfaibetov pojemalo oib iistem i-azmerju, ka kbr je pojemalo tekom desetletja 1910-1920, bo nelpiemenost' med odraslimi prelbivalci Združenih "držav izgimila še le po 180 letih. Na vsak nsčin, ako bodo še trajale sedanje razmere, bo neipismenost ostala ipereče narodno ATprašanje najmanj za celo stoletje. V nekaterih di^žavah se je število analfabetov od 1.1910 do 1. 1920 celo povečalo, in to vkFjulb dejistvu, da je vojna znatno slfci'-čila število priiseljcncev. Res je giicer, da povprečni odstotek od šest in sedem odsto ne velja za vse države. V severnih državah je to razmerje manjše, pač pa je znatno večje v južnih državah.. Odistotek nepismenih o-seb znaša v državah Nebraska in Oregon 1.8 in v državi Iowa l;4. Vendarle ni l n^pippienpst le vpi-ašanje južnih držav.* Di'kava New York ima več anaifabetbv •jkot'Hjitera dijijgja' fližava^ v jUniji V državaih New Yoirk, Pennsylvania in. Illiapi«. je biJo vsfega skapaj .čfeaiSOČ.OOO analfaibetsov na'slprcti sikuipnemu številu okolo 830,000 analfalbetov v državah Georgia, Alabama in Misisissippi. Odpravljanje neipismgnasiti je problem, ki se tiče, toliko vzgoje turodnih Amerikancev, kolikor tujerodcav. Od 4,931,905 naštetih analfalbetov je'bilo 1,847,-172 tujerodceiv in ^,084,733 tukaj rojenih oseb ^ izmed teh poslednjih je bilo 1,242,572 tukaj rojenih belokožcev. Dasi so te številke naravnost vzin emirja j oče, vendarle ne vedajo še vse resnice. Pri ljud- leg tega, ako je kdo imel le k«-litkaij kole, ni klaNificiran kot nepismena osdba. Zgoraj navedena statistika pomen j a le, da je pri ljudskem štetju pet milijonov oiseb priznalo, da niso imele nikakeiga šolanja in da ne znajo pisati in čitati. ipcleg teih petih milj ono v pa je gotovo še drugih miljonov, ki zaslužijo, da bi jih naštevali kot analfabete, v 'kolikor ne znajo pisati in čitati z zadostno lahkoto. Nepi&menost je j ako relativen pojem. Pri naborih 1. 1917 in 1918 je pojem ''nepismenost" značil veliko več: nezmožnost čitati in razumevati angletško pi-isane časopise in pisati pisma. Izmed polidruigega miljona nbva-kov, v starosti od 21 do 31 let, ki so bili podvrženi. skušnji, izkazalo se je, da je skoraj 25 odsto spadaTo k tej vrsti • "nepismenih". Ako velja isto razimer-je ipovis&d, bi to pomenjalo, da je v, Združenih državah okolo 15 miljbnov ljudi, ki ne znajo čitati angleške časopise in pisati pisma. Karkoli naj se smatra za nepismenost, res je, da nepismenost v onem olbisagiu, kakoršna prevladuje v Združenih državah, tvori nevarnost za narod, Ijudo-vladb in napi^edek. Visi dobri državljani morajo prispevati k temu, da se neipismencst odipravi. ---o-- Novi predor pod Simplonoi^Li. Dne 16. oktobra so je začeti redni železniški promet tudi na drugem tiru v simplonsikem predoru. Od decembra do začetka oktobra so se izvršila šg zaključ na dela v predoru in sedaj je podjetje uspešno končano. Prvi šimplonski predor je dolg 19.803 km^ drugi 19.825 km; začenjata pri mestu Brieg ob gornjen Rodanu v Švici i,n končata pri Iselle na italijanskih tlfth. Nekako štiri sedmine- tunela leži v italijanskih tleh. Prvi tunel se je zi':! graditi 1. 1898. Široko gorovje je bilo treta prevrtati čisto na vznožju, okrog i 100 pod površino Pričakovati je bilo velikih težav, ki so jo na podlagi izkušenj pri drugih timelskih zgradbah cenili na 42—45 St. C. V resnici pa je narasla toplota v dolžini 2 !un 'celo ccz 50 stop. CI V' predoru, v zraku, prenasičeiiem z vlago. obilo zrakW, ki se z mrzlo r.3 mcistih d^a Občutno o-.vlajn i;i ki naj zamenja visled di-•lan ja in škodljivih ter eksplo^v-nih plinov pokvarjeni zrak. Kes pa bi bilo pumpanje zraka po ceveh predrago in prepočasno, so napravili vzporedno zglavniim predorom še en predor, po katerem so pumpali. svež zrak noter, ga provajali po vmesnih zveznih probpjih v glavnli tunel in po tem zopet nazaj na prosto. Z delom so začeli na dveh straneh, torej iz Švice in iz Italije. Iz gospodarskih razlogov so najprej glavni tunel izdelali za enotirni pTpmet, dočim naj bi vzporedni predor ostal neizgoto-vljen, dokler bi' se ne pdkazala potreba za dvatirnli obrat. Le v sredico poi'abili na razdalji 50f m tudi drugi predor ter uredili nekak kolodvor, kjer so se vlaki lahko srečavali. Ta naprava o-stane tudi sedaj, tako da bo mogoče prevesti vlake iz prvega predora v drugega in da^bo lažje izvršili eventualne reparature na e:ni ali drugi polovici visakega tunela, • Razen z visoko tempJ&raturo ie imelo tunelsko podjetje velike težave z močnimi izvory^ ki so se pojavili fia obeh straneh, neka teri celo z visoko temperatura do 49 stop. C. dalje z velikim ipritiakom ki je provzročal v južni strani v škriljevih kameninali velike težave. Vendar so ^ni^gli že 24. februarja 190,5. končati predor sam in v juniju 1906. se ;e »tvoril v njem železniški promet. Z delbm v drugem siniplon-skem predoru so pričeli na severni! strani v decembru I. 1912., na južni strani pa v aprilu 1913. Vojna dobai je delb znatno ovirala; na severni sfra^ii se je moralo delo v avgustu L 19 J 4. ustaviti in je počivalo do začetka 1 1916. V poletju 1. 1917. se je moralo radi civilne mobilizacije v Italiji delo na južni strani popolnoma ustaviti; etriti že obstoječe Srbi in Hrvati. V onern lopisu Se rešuje orij&nt^^° .pt,a sanje na ta način: .g d«l- M zah" TH ie v Beogradu propa® 'a ne mara Med tem Turčija vzhodino ill zapa''"® g, kijo, Sfbi hočejo Solun " kov, Grki pa Dodekanez ® ■' lijanov. Kako Se to razreB"' stavno tako-le: Mussol-^ kij®!«" da dobe Turki zapadno ^ l!« diti D" D»" Grkom pa hoče ponui kanez za komponzacijO' ' jjljL J 1. ZHdovoIje srbske ■Mti " % na Solun, hoče Italija P^' ^ to, ali zahteva Za r.& Solun od JugoslaviJe j ^ nerske otete in severno ^ L A OH* r ;0. Hrvati se boje, pra^ .1, p; ^ piSj da bi se kupcij'a njihov račun. * f; ' ' , v fe. Tehniška aroditja »®7 « k blja^ij Ministrstvo trgo"^'*'^ ^ dustrijff je postavilo P'*' jj,n . Pawia Kryla ia prof- ^ Premelča za strokovna nika na tehniški srod"^' ,, T . 1 , . . /»« Zft» Aft- Ljubljani m sicer prvog* bene, drugega pa za jf , ' Stanko jo pogledal napjg 'Z največjim začudenjbm, kakor da bi ne razumel, ka^i ae je zgqdilo tej vedno tako dtbri in pohlevni deklici. Ko je pa videl, da (a je 'obe pesti položila na oči, 57 odtprtirni'u.stm'i pa lovi zrak * kot iptica, je začel, klicati,z .veliko naglico:.. "Kšili pnjdii v. uaniil jjfcjdti!; Zskaj ipdMffS? Kako si neznosna! Boj de! Kako si me pičila! Pojde, ■slišiš! -f---" - ' ■ Iii.;ta'ko se je zgodilo.-StaiiS^o se je sramoval do večera svoje slaiboisti do "dobrega Mzimu", dobri Mzi-mu j.e -pa, ko je dosegel svoje> bil spet tak'o tih, ipo-hleveU in ubogljiv kot vedno. XlLI.' ' : Dru'gega dne'zjutraj j« odrin*a karavana. Mladi Zamorec je bil vessel, mala vladarica ipohlevha in u-bcgljiva kot vedno, Staaiko .poln odločnosti ki upa«'ja. Ž njimi je šlo sto Šamlburiov in sto Vaihimov ,— štirideset iz-med njih oboroženih % remingtcni, s katerimi teo znali streljati za silo. Beli voditelj, ki jih je tri tedne učil streljanja, je sicer vedel, da bodo v danem slucaju'naredili več hrupa kot škode, toda miislil je, da pri srečanju z divjaki hrap igra ne manjS^a ulogo »cd krogel j in je bil vesel svoje telesne stratže. S sabo so vzeli velike zalsobe Manidka, 'kolačke, spečene iz velikih in delbelih beli< Tušar: PAVLA. (I ■ ljubian in rati .bi — 4- se W!" je dejal in povesili gla- , I I > ..Svala Bogu! Končno si to-jtudi ti zaljubljen! I^aha! Am dolgo je' trajalo." ; '^'ajSi je- potrkaj istarejšega %Mja, z dbema,rokama po in ,inu gmeje zrl ,v pči. ^1,-K& je zabavalo, da je stare j-^ cblivala rdečica kakor sra,-o 'deklico. Sedi vendar! Tu, vzemi ci--inipHpovedUj! — Kfdo je? je? In predvisein, kako odkril svojo ljubezen!" ^li — -saj jej nisem še niče-odkril!" — Mučno mu je bi ^6 ni kar tako... stvar tre-'Pt'emieliti.= ^^sjši pa^se je smejal. Cudaš-% je zdelo, o ljubezni in .^rtvanju ljubezni'sploh raz ^ To pride samo od sebf , vol^ega utgibanpa, kako- bi ^^%j bi.., pravzaprav je ve-_ '-fia'ko, samo kujiso so mordf ^^•lie in partnerica je vselej Že tolikokrat je poveda' '"P^kani, dekletom in ženan, da ljubi in Vselej je govoril res-,'V'Selej so mu rade verjelei ^jpada, vselej ni našel od-• Toda to ga ni nikoli one-,— Ce ne, pa iic! Hitro ! j^zabii, zamahnil in recitiral ^,( "68 tukaj jutri tam, če mi I^a di-ugam..Ej, ko-^ ženskih src, ki samevajc jj ^ %ene. Tr^ba le .pravo najti \o ^ težko". J Končno pa se , itak vsega, naveliča. In iz-je edina sol življenja! ^ _^e starejši prijatelj jo filo-py'o hoče v najbolj naravne in in ^'■''i^'tiktivne, žiiVljtfiijkc za.U-^^P^avljati mettodo; gistsn., tili st ki iii k. k i® tevi \t t(, jI ( vorll, ka^ar si bij ialjubljen, kaj nVel?" j "Govoril menda aiploli nisem ipsti.' Pogledoval s'^m in se nasmihal, Ako mi je ideal odgo-/arjal enako, som pa skušal obleti in poljubili. Ena — dve — li:! Brez olkolliicv. Navadno je /il Veniividivici' — če se je bra-aila, sem naakok ponavljal — če seini bil "odbit tfstjič in •čstr-':ic, 'sem se zasmejal in izginil, tal je bilo kvečjemu i:jej!" ''Da,' ti si pač izkušen, ampak a? si ne znam pomagati.,. Manjka mi uvoda, eksipozicije... ato treba vsekakor besed. To-ej le pomisli, kako si govoril pri akih prilikah!'' Zdaj je bil v zadregi mlajši prijatelj. "Govoril? Menda sem jej re-cel, da mi je silno simpatična — la jo čisto drugačna, kakor dru-re — to sliiši vlsaka rada — .'la 'e tako originalna, tako globcka, ako očarljiva — nobena ne ug*o-/arja, aiko jej to ipovem. Zdi se ni, sem jej dejal, kakor bi jo loznal že davW,' davno... itd. 3e imaš fin sluh, takoj uganeš, (aj posluša, naj raj ša. Nekatera loče, da jo občuduješ zaradi nje-le omike i\i filnočutilosti, druga, la jo pomihiješ, ker je 'tako nesrečna' a je 'nihče ne raziume' •azven teibe; tretja hoče biti mo-lerna in vzvišena nad vsem, za- ''1 zlodei ve, kaj še V3p. 9] fitai'ejai prijate'.j, bil „ nepomaigljivec prav za-, ^\'oje lenobe in tenieljito&i:i se je loteval celo naj- reči. je zdaj moral tudi irlaj-V [^'^'^'js.telj natakniti rmm) krin „15 govoriti stvarno. je začel, "pravzaprav ^ niti ni, treba pripovedo-'• kadar jo imamo radi. 1*0 ve včasih celo preje, rego s? da ismo i.iijubljeni 11?" ženska morda počasneje a hitreje in fineje čuti, ^i — ickorne moške živali. n i'' ihr ewiig Weh und Ach so tau-sendfacii aus einem Punikte zu curieren!" "A ne pri vaeh!" ''Da, našel sem tudi take, ki so zahtevale le d'uaevnost in bo wsaki^o teleisnost 'odklanjale. S temi pa se ne ulkvarjam nadalje. Bodisi da so abnormalne — mrzlokrvne kače, bodiši hladne kokete, M si niti za najbolj vroč poljub ne ipuste razmrSiti umetne frizure. Te Ibrezizjemno varajo njih soprogi ali pa ostanejo stare, omerne device. Med temi so tudi nekatere resnične prena-aičenfte. Z njimi ni vredno tratiti čalaa." "Tako torej prodiraš v trdnjave vendarle g psihologijo — du-ševnostjo." "Gctovo, kajti samo z zunanjostmi ne prideš nikamor. Vsaka ženiska hoče biti pač smatra-na za interesaaiten problem. Tako je bilo vedaio, ne le šele po rojstvu "Nore". Toda ne pozabi natk'oli tiste učene dame, ki ,te predavala silno miodro in duhovito; vsi moški so jej zatrjevali, i igrafije. Vise imam rad, kako jim imiponira, On^i pa se je iljubim. Tvoja naloga - skopaj pa vedno. A čim manj govoriš in čim več deluješ^ tem bolje. Tak5: zdaj sem ti povedal vise. Pojdi torej in stori tako!" Starejši pa je zmajal glavo in dejal: "Ne, ti pojdi in stori tako! Zame. Saj zato sem prišel in te prosim..." Mlajši je poskoči!, se krohotal in vzklikal: "Ti si zares grigi^ial! Torej jaz naj grem v tvojem imenu odkrivat ljubezen... ?" "Da, in snubit!" je pritrdil starejši. "Načrt imam do,poslednje pike gotcv. I^o&luSaj T Veletr-žec Lokar ima petero hčera, kakor veš." Mlajši rse je zdrznil, obstal in vprašal zategk: "A — tam bi se ti ženil? S katero pa?" "Moja tajnoet. Blamirati se nočem niti pred tabo. Pavla, Minika, Tinka, Anča in Klai-a so krasne, zdrave in bistre punce. Izvrstno vzigojene. Najmlajša 18, najstarejša 24 let. Poučujem jih literature, zgodovine in steno- a eno tvoja hladno smehljala, dokler nisem prišel jaz, ki sem jej pošepetal: ''Še nikoli se mi niste zdeli tako lepa, tako draželstna, kakor danes na katedru!" — In vzkliknila je srečna: "Hvala Bogu, vsaj enemu čkveku tsem bila se le ro?a, zbada in se dela I všeč!" — DuSevnoišt je dobra, a jla.iranb. Tem| se treba prila-' Toditi, a .prevMino, zakaj neod-krit&rčne iso in te navadno le jikušajo... Nikdar pa ne poza-Mti recepta Mefistovega: "Eg ist ne brez teleisnosti. Reci torej: kako (Tu'hovita Ate' iri lopa! Reci: kako imate globglke ju krasne o-či! Šamo "Jefpo" in "krasno" ne učinkuje včasih nič več, cboje prijatelfAa uaiuga obstoja torej v tem: k teti Lizi greš i^"At^Tft ' POZOR 1 PLUMBARSKO DEI.O Rojaki Slovenci, Hrvati jn dragi Slovani kadar potrebujete dobregs plunibarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantirali Ja bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, linke, kotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer work) itd. Zmerne cene Nitk Davidovich 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. Na stanovanju Eddy 9157-J. mmmnwimuimii ^yimmiim ^MHI rwwii V &wi #iw min"#"' GARAŽ se odda v najem, gor. kota in elektrika; vprašajte na 1123 Norwood Rd. (288) Domovanja $4950^ $650 2W 7 sob ioi kpipallisce 8 sob in' kopališče Za dve drUžine, 8 8obi lišča, $5500.00; takoj ? i H LEPO STANOVANJE, 4 so-oe, elektrika in kopališče se odda; naslov se izve v uradu Ena-kopravincisti. (289) Zk dve družine, 10 paffiea; $8000; takoj i !—-Moses Realty PraMči naprodaj \ žive in zaklane prašiče ai lahko ziberete pri ANTON KINKOPF St. Clair & Bliss Rd., Euclid, O. v groceriji. Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ZIBEKNA, 1055 E. 67 St. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botra j. (x) - Upoštevajte tr govce, ki oglašajo v "Enpko»:rnvno®ti" 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 ^ mssmasm0 roOD Ameriški ski Kokd^^ ZA LETO dobite v našeirt -+anfi sa •Miiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii vom proalor I Si Naroča;