220. številka. LjnhSjana, v torek 27. septembra. XXV. leto, 1892. iJLDVM MM. libaja vsak dan aveeez', icimfci nedeljo in pracnike, ter velja po pofiti prejeman ta avst r o-og e r ske deželo na vbo leto l!S gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 yld., /.a :eioo mmec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bret pošiljanja na dom za vse leto \:> gld., za Četrt leta H gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ue po 10 kr. na meaec, po co kr. r.a (V.-t rt leta. — Za t nje dežele toliko vef, kolikor poštnina 7. nafti*. Za oinaaila placnje se od fetiristopne petit-vrate pc ti kr., (e ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravoifitvo je na Kongresnem tr^u št. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznani In, t. j. v m- administrativne bt vari. tev t. j. odbor, obstoječ iz več takih rodoljubov. V tem pogledu reformovali bo torej treba po našem mnenji društveua pravila »Slovenskega društva" ter organizovati po deželi iz zanesljivih mož lokalne odbore, razdeliti bo treba delo, ako hočemo zabraniti, da nas ne bode zasul vedno naraščajoči plaz narodnega indiferentizma, da ne rabimo hujše besede. Bogu bodi potoženo, da nam je na to stran in za boj zoper nekdajne svoje sobojevnike treba združitve vseb Bil. Zoper isto načelo pa smo grešili dosihdob tudi pri vršitvi kulturnega našega dela. Skoro povsod, Ljubljano ne izvzemši, sloni breme vsega soeijal-nega in druAtveuega delovanja na ramenih vedno istih, maloštevilnih oseb, na ramenih posameznikov. V odborih čitalnic, bralnih in pevskih društev, podružnic sv. Cirila in Metoda itd. naletavamo vedno na iste može, k vsem javnim nastopom silimo vedno jedne in iste požrtvovalne osebe, češ : ti si že tu in tam, ti Bi že vajen, pa fie to prevzemi in stori. Pri večjih narodnih slavnostih vidimo do malega vedno iste obraze, poslušamo vedno iste govornike in tudi na nabiralnih polah ponavljajo se vedno ista imena preobremenjenih posameznikov. Ako pomislimo, da imajo ti možje tudi stanovskih dolž-nostij, da so vrh tega do malih izjem tudi še politično delavni, potem je pač umevno, da se pre-obilo naloženemu jim narodnemu delu večinoma ne morejo odzvati tako,kakor bi radi. Ultra posse nemo tenetur! Naravna posledica temu je, da se narodna društva ne vglobe in ne morejo vglobiti v svojo nalogo, v svoj delokrog tako, kakor bi bilo za vse-strauski razvoj našega kulturnega življenja potrebno. Od tod v prvi vrsti iz raznih krajev prihajajoče in vedno ponavljaj u če se pritožbe, da ta in ona Čitalnica obstoja le še po imenu in da spi marsikatera podružnica naše uboge šol* ske družbe, katera je našla prokletstvo tam, kjer je iskala blagoslova. Decentralizacije ii. razdelitve dela tudi na tem polji dalje ne moremo in ne smemo pogrešati. V to svrho pa je treba pozitivnega dela vsakega narodnega možu in vsake narodne žene. Vsakdo izvoli nuj si delokrog, izbere naj si narodno društvo, katero naj- —-— bolje ugaja njegovemu duševnemu nagnjenju, njegovemu mišljenju. V prid in korist tega društva osredotoči naj vse svoje sile, zanj naj deluje s svojimi najboljšimi močmi, ostalo pobe pa nuj prepusti drugim. Na ta načn se bo čisto naravno razdelilo narodno delo mej posameznike po naravnem poklicu in nBgnjenji, na ta način zapreci li budemo preobložbo posameznikov, združ'li bodemo v vsakem društvu moči, posvečene le njemu ter omogočili tako vsem društvom intenzivno delovanje. Ob sebi umevno je, da ta načrt ue more veljati za one postojanke ob periferiji, kjer nedostaje še za razdelitev dela potrebnih močij, a takih krajev je, hvala Bogu, že malo in vedno manj Jih bo, ako se v razdelitev dela združijo povsod vse narodne moči. Nikdo naj se ne odtegne, vsakdo je poklican, da sodeluje za blagor in bodočnost naroda. Združimo se v razdelitvi narodnega dela, organizujmo se za pozitivno delo in mož pri možu Btdjmot za brambo dosedanjih narodnih naših pridobitev. Slovenski glasovi. Zadnja „E d i no s t" priobčuje pod zuglavjein „Važnost — nujnost" daljši članek, v katerem še I jedenkrat sega nazaj na zgodovino slovenskega katoliškega shoda povdarjajoč, „da katoliški shod ni postal to, kar smo pričakovali o njem — kriatali-zujoču točka vsemu narodu slovenskemu, — ampak povod novim srditim prepirom", to pa po krivdi nekaternikov, „ki so se na shodu v svoji drznobti usilili na odlična mesta, na koja ne sodijo zbok svoje kakovosti politiške" iu katerim je bilo le do tega, „da zanetijo obči zubelj, pri katerem hote peči svojo privatno klobasico." Oziraje se potem na znano, od nas že priobčetm rodoljubno izjavo primasa Vaszarv-ja, završuje „ Edinost" svoj članek nastopim: „Glede važnosti je seveda sv. Cerkev na prvem mestu, glede nujnosti obrambe pa se primas ogerskl odločno postavljana strun naroda. Delajmo tudi mi tako! Ne prepirajmo se o tem, je-li vera ali narodnost važnejša. Tega prepira ni treba mej nami, ker postavljamo vsi vero na prvo mesto, kolikor se dostaje važnosti. Kar se pa dostnjo nujnosti obrambe, pa moramo postaviti Razdelitev narodnega dela. Izmed nuj važnejših nt čel v narodnem gospodarstvu je ono o razdelitvi dela, katere posle-dek je zopet združeno delo. To načelo se vse premalo uvaŽuje pri narodnem našem delu, bodisi zgolj političnem, bodisi strogo kulturnem. Uvaževati pa je bodemo morali, ako se bodemo hoteli uspešno v bran postaviti neprijateljem naroduega našega napredka, starim in novim, ako bodemo hoteli na nivo drugih narodov povzdigniti narodno našo kulturo. Prišli so v dežel kritični časi, naskakujejo se narodne uaše pozicije od strani, od katere bi napada še pred desetimi leti niti v sanjah ne bili pričakovali in zategadelj treba je narodni stranki zlasti na Kranjskem tesne, najtesnejše narodne organizacije. Temelj tej organizaciji položili smo, ko se ni dal več utajiti nesrečni razdor v narodnem taboru, z ustanovitvijo ^Slovenskega društva". V Ljubljani, kjer neposredno deluje društvena centrala, smo v tej organizaciji tudi že doBegli lepih uBpehov, kakoršnih bi neorganizovani izvestno ne bili. Drugače pa je po deželi navzlic vsemu rodoljubnemu trudu posameznikov. Društvo je s početka upalo, da bodo jasne in poštene tendencije njegove odprle marsikomu uči in da bo potem prenehala vsaj očitua protiagitRcija zoper stranko, čije jedini greh je njen neskaljen star slovenski program. Toda zaman je gradilo društvo zlate mostove narodnim disidentom; pričela se je zoper nns strastna protiagitacija po društvu, katero ima svoje naravne emisarje, prostovoljne in neprostovoljne, po celi deželi in kateremu je z redkimi izjemami vsak farovž naravna lokalija. Pričela se je zoper narodne naprednjake prava križarska voj-Bka in uporabljajo se zoper nas sredstva, kakoršnih bi se sramovali najzagrizenejši naši narodni nasprotniki. Kaj fii la, da taki organizaciji, takemu navalu niso mogli biti in niso kos posamezni in vrh tega še redko Bejuni poverjeniki „Slovenskega društva". Prehudo breme naložili smo posameznikom, razdeliti se mora delo. Posameznik, in naj bo še tako delaven in ugleden mož, nikdar ne more imeti na maso tistega upliva, nikdar ue more tako agilno izvršiti naloge, kakor stori to lahko združi- LISTEK. Dve seji. Izvirna peklenska humoreska. Spisal Samo. (Dalje.) „Filistri", pouči me Grlolilad, „so ljudje, ki ne zahajajo nikoli v blblijoteko. „Teduj si bil tudi ti jedenkrat filister. ■ „Žalostno, toda resnično!" 01 rojstva sem do drugega polletja, reci 17 semestrov. Ali s pravičnim ponosom lahko izjavim, da sem popravil velikansko zamudo svojo v teku ostalih sedemnajstih polletij skoro do malega, ker hodim jako iutenzivno v bi-blijoteko. Tako sva se menila. MndroBt mi je šla tako hudo v glavo, du sem kar čutil, kako postajam pameten. — Opoludne sva šla kosit, potem pa hitro zopet v knjižnico. Proti večeru mi je bila glava vna težka od trudapolm-ga pouka. Od dolgega aedeuja so nama otrpnile noge, tako da nisva, ven prišedši, nič več hodila naravnost, temveč po ovinkih. Zlasti moj tovariš se je oprezno ogibal vseh bližnte in se vedno lovil okolu mene. Noge so mu bile težke, kako tudi ne, saj je imel, kakor je sam trdil, več v peti, nego drugi v glavi. — Prideva na ,Rlng". Medicine« zanese v neznanih kurvah na levo. Tam je lep ljudski vrt. Ob njegovi železni ograji sva telovadila jako uspešuo naprej. Pomisliti morate namreč, gospoda moja, da je bila tisti dan velika megla na Duuaji in pa potres, da malo takih. Vse hiše, vsi spomeniki so se vrteli kakor ponoreli, da se mi jo v glavi skOro zmešalo. Vender naju dveh ni zadela nikakeršua nesreča, da, mediciuec se je celo smejal in mi prijateljski zaupal, da je že toliko iu tolikokrat gledal, kako plešejo zgradbe čardaš. Ugledala sva klop in veslala v pogumu h kolobtrjih do nje. Malo sva počivala; megla jo nekoliko gi-nevala, tudi potres je malce ponehal. Ko nama je odleglo, odrinila sva zopet od klopi. Grlohlad je bil namreč preverjen, da za danes nikakor še nisva strni I u svojih dolžuostij. Bil je jako dobre volje, mahal s palico, in luni osle kazal. Prišla sva, vsa ukaželjna, naposled v knjižnico, ki se je močno razločevala od drugih. Ol tu se je zaiVIo tudi trpljenje moje, skraja bolj fizično, potem pa moralično. V največji in najlepši sobi te biblijoteke je bil posiavljen prestol z mično izdelano mizico, nekako katedru podobno. Tu je kraljevalo lepo dekle, okolo katere so bo smijali in pogovarjali mladi ljudje. Sredi sobe postavljene bo bile dolge mize z zelenim suknom prevlečen*. Ob teh mizah sta se naslanjala po dva z dolgimi palicami in suvala ž njimi kroglje, da so letele na vse atrani. Ako so ge zadele vse tri, je bil oni, ki je sunil, vesel, drugi pa žalosten, BKO ue, pa narobe. Tako sta se kregala ves čas drug drugega. Čudom sem se čudil, da se ne stepeta, ko imata vender tolikanj pripravne palice. K jedni teh dvojic stopi medicnee. Tudi njega je silno kačilo, ako ee kroglje uiso našle druga drugo, zato je časih z roko pomagal. Ali s tem igralca nikakor nista zadovoljna, in gotovo bi bil nastal velik spor, da ni priuesel stoprav v tem trenutku natakar piva. Pila sva potem pa se je izmislil Grloblad, naj tudi midva poskusiva „karambol", kakor je dejal. „Ne znam, ljubi moj !tt ga prosim. „Lej ga tepca, se boš pa naučil!" Moral sem. Učil me je; toda odkritosrčno povem, da pri „a b c" nisem bil toliko tepe d niti pri „jedenkrat jedna", kakor pri tej igri. Kakor nisem" prav zadel, brž sem jo dobil po glavi. Da bi bil bolj varen, dejal sem si svoj cilinder na glavo, in ta je grozno trpel. Zato sem bil prav vesel, ko je vero, narodnost in domovino v jedno in isto vrBto: kjer je nevarnost največja, tam treba da priskočimo vsi, brez razločka stanu. Kar He pa dostaje nujnosti obrambe — ne važnosti — je danes narodnost na prvem mestu. Gonilna moč v tem Htoletju je narodnostna ideja, to se naglasa vse vprek. Ta ideja je toli silna, da je združila, kar se je Se pred kratkim videlo nezdružljivo: male državice nemške, nasičene s sepa* ratistiškim duhom; ta ideja je združila Italijo vzlic ogromnim zaprekam. Kar ni v Italiji zmogel meč, zmogla je narodnostna ideja. S tem nočemo proslavljati nikogar, ampak le konstatujemo zgodo-vinsk iaktum, kakor ga je konBtatoval gospod Luka S ve te c, kar se mu je pa, kakor vidimo, slabo izplačalo. Narodnostna ideja je tolika moralna sila, da je ne sme prezirati ali bagatelizovati pameten in praktičen politik. Zapomnite si to, vi pripovedniki narodne brezbrižnosti! Ali pa želite morda samo mej Slovenci take brezbrižnosti V Potem ste s oj e u i. 1\•snema,mu torej primasa ogerskega, ki skrbi za svojo Cerkev, a se poleg tega boji tudi za svoj narod! Ravnajmo se po DJega nauku in bodimo strpljivi mej seboj! Pred vsem pa, ne zamenjujmo pojmov važnosti in nujnosti! Česa ue imamo nadejati od prijateljstva iu pomoči nemških konsevativcav, o tem oas podučuje zadnja Številka .Siidsteirisebe Post1*, ki z izvenreduo in zares hvalevredno odločnostjo odklanja skromno zahtevo teb »zaveznikov Slovenstva", da naj se tudi mi kolikor toliko odpnveiuo — nacionalizmu, ker je na kvar katolicizmu. Kake čudne grehe očitajo nemški konservativci slovenskemu katoliškemu shodu, blagovolijo naj posneti naši čitatelji iz nastopnega odstavka v članku Mariborskega glasila: „0d strani nemških konservativcev se slovenski duhovščini ne redko očita, da je preveč narodna. Tudi glede katoliškega shoda Ljubljanskega, ki je ostal, kar se tiče narodnih zahtev, v mejah najskrajnejše zmernosti, izraža se „karnthuer Volksblatt", da se je preveč približal uarodujakom ter s tem podal liberalizmu vsaj prst; bati se je pa, da bo liberalizem zgrabil celo roko. Iz tega" — tako potem nadaljuje „SuMst. Post" — *raz-vidimo, da ima nemških konservativcev, kateri se nikakor ne morejo misliti v naš položaj. Njim je lahko govoriti: Ignorirajte nacijonalizem ter pobijajte ga, kakor to storimo mi!" Pri „Karnthner Volksblattu" menda ne čitajo slovenskih listov, kajti inače bi izvestuo več hvale vedeli oanova-teljem katoliškega shoda Ljubljanskega. „Novice" v svoji zadnji številki mirno in stvarno razmotrivajo vprašanje verske šole v Slovencih, uagla^ujoč, da nam zlasti predloga Lichten-steinovega ni bilo moči sprejeti, ker je ne glede na vse drugo, podal deželnim zborom v šolskih zadevah veliko večji delokrog. „Uaš to je pa tista točka" — tako „Novice" — .zaradi katere slovenski zastopniki niso mogli biti za ta predlog Vsako razširjenje pravic deželnih zborov v šolskem oziru bi bilo nam Slovencem v škodo. Pomisliti je treba, kako bi šole uredili istrski, koroški iu štajerski deželni zbori, ko bi v tej stvari imeli kako vstopila nova družba gospodov, mej njimi dva častnika. Medicinec ju takoj zatulil „Abmarquieren", pustil zeleni stroj in povabil jecljajoč vse nove prišlece k naši mizici. Pozdravljal jih je v dolgem govoru, na konci pa izjavil, da stavi 10 steklenic šampanjca, da nese nocoj debelega posestnika bi-blijoteke „stupa ramo" okolo in okolo „Ringa.u Vse se mu je smejalo. Od pa je delal resen obraz, in ker ni hotel uikdo ž njim staviti, udaril je jezno ob mizo in slovesno izjavil, da so vsi „petrolerji". Ta beseda je imela velikausk upliv. Hipoma bo skočili vsi nanj. V kratkem je bil na hladnem, ne da bi bil storil koraka. Mene so poslali brevi manu po istem potu. Tudi jaz sem meril zrak in padel, kakor kazen na grešnika, baš na svojega Grlohlada. „Ti si kriv, da so naju vrgli ven, ti hudič ti! Čakaj no!" se zadere in me jame na vso moč pretepati . . . Tisti čas boj mi pokale vse kosti. Koliko sem takrat prestal, tega, goBpoda moja, ne morem popisati. Težko nem dihal in v glavi 8e mi je vrtelo. Oh, da sem moral iz pekla! Kouečno se je medicinec naveličal; sprijaznila sva se zopet in v lepi slogi sva sklenila, da pojdeva domov. (Dalje p tih.) odločilno besedo. Še sedaj, ko je delokrog deželnim zborom v šolskih zadevah jako ozek, ti deželni zbori silno ovirajo razvoj slovenskega šolstva. Iz tega je razvidno, da noben pravi slovenski zastopnik ni mogel glasovati za ta predlog in ga tudi ni mogel podpisati, če ni hotel prevzeti žalostne vloge grobokopa Slovenstva na Koroškem, Štajerskem in v Istri." Sicer se .Novicam" vidi potrebna pre-osnova našega Šolstva v verskem obziru, povdarja pa list, da moramo gledati, da si pri tej preosnovi zagotovimo tudi svoje narodne pravice, češ, „če zamudimo to priložnost, smo izgubljeni, kajti bati se je, da nas nemški konservativci ne bodo več tako verno podpirali, kadar jedenkrat dosežejo glavni cilj svojih želja Politični razgled. MrofranJc IV. . V Ljubljani, 27. septembra. Mlailočeška adresa. Veleposestniki in Staročehi odklonili bo definitivno vsako sodelovanje pri adresi, katero mislijo nasvetovati Mladočehi. Čeflkt listi pretresajo to stvar jako temeljito. Glasila Staročehov trde, da je nasvet, poslati cesarju adreso, le past, v katero so hoteli Mladočehi ujeti druge češke strauke. Narod želi jedinosti in sloge, a ta je le mogoča, če se natančno določi program in taktika, kar se bode zgodilo na shodu vseh čeških poslancev. — »Narodni Liiety" vprašujejo, kdaj Be bode veleposestnikom in Staročebom primerno videlo prositi vladarja varstva za češko državno pravo. — Kmetska stranka, katero vodi Alfonz Ši'astni, je tudi zoper adreso, ker sedaj še nič ni pnpravljeuega za odpor. Adresa bodi ultimatum naroda na vlado in če bi je vlada ne uvaževala, morala bi si začeti taka opozicija, kakeršne še ni bilo, v Avstriji. Za to pa narod še ni pripravljen in zategadelj bi bila adresa neumestna. JJržavnozborska volitev na Jtloravt. V Boškoviškem okraji, katerega je doslej zastopal baron Pražak, kandidujejo Mladočehi svojega vodjo dra. Tučeka. Staročehi doslej niso imeli niti kaudidata, in se šele v zadnji uri zjedinili za posestnika Slouko, ki je v tem okraji znan. Splošno se sodi, da bode zmagal mladočeški kandidat. Grof Albert Appomj stopil je predvčerajšnjim pred svoje volilce v Jasz-berenviju, da jim poroča o svojem parlamentarnem delovanju iu jim pojasni važu >jše politične dogodbe. Glede krstnih matic, radi katerih je bilo že toliko prepira, izrekel se je Apponvi zato, da se reši stvar na podlogi sedanjih zakonov, ker potem deloma civilnih kr.-tinh matic težko, da bode kaj doseči. Verska svoboda in od države urejeno zakonsko pravo mogla bi največ koristiti, da se naredi kouec cerkveno-političnim homatijam. Velika nevarnost za prevlado madjarskega elementa je narodnostno gibanje, katero rase vse bolj in bolj. Največja krivda zadene vlado, ker je tirala politiko, ki je končno narodnosti morala prisiliti do odpora. — Financi-jelno stanje države bo je nekoliko zboljšalo, nikakor pa ni tako ugodno, kakor trdi vlada. Apponvi zmatra demonstracije za Kossutha kot opravičene, Češ, da izvirajo iz hvaležnosti naroda, ker je on prouzročil, da se je zvršila velika socijalna in politična prememba na Ogerskem. Z demonstracijami za Kossutha se ne žali udanost za kralja, ker ni prekoračila meje pijetete. — Takšne nazore imajo celo odlični roadjarski politiki. V u a u Je države. Grška in Hoff/arska. Grški m nister vnanjih rečij poslal je vsem zastopnikom Grškim okrožnico, v kateri protestuje zoper naredbo bolgarske vlade, ki je ukazala zapreti vse grške šole na Bolgarskem- V okrožnici trdi minister, da je bolgarska vlada s svojo naredbo prekršila določbe Berolinske pogodbe in poznejšnjo obljubo, kakor tudi organični statut za vzhodno Rumelijo, h katerim je bilo vsem narodnostim zajamčena pravica, negovati svoj jezik v šolah. Minister naroča diplomatičnim zastopnikom, naj pri velesilah intervenirajo v tem zmislu. Francoski roi/alltitl. 2e včeraj smo javili, da se je v Parizu vršil banket rovalistov, na katerem se je grof d" Haus-sonville izrekel zoper papeža, ki je zahteval, naj se francoski klerikalci oitleneio republike. Naglašal je, da zmatra republiko za inkarnacijo brezverstva io da ni hujše bolesti, kakor če da oče svojemu sinu svet, katerega ta ne more uvaževati. Pokorni smo v verskih rečeh — rekel je grof d1 Hausson-ville — ali meščanske in Častne stvari so nedotakljive in v teh si ne damo ukazovati. — Francoski klerikalci torej ne priznavajo v političnih rečeh niti papeža kot avtoriteto, v nas pa naj priznamo — škofe I * Mednaroden delavski shod vršil se je te dni v Marsilji. Zastopani so bili razen francoskih delavcev tudi iuozemiki socijalisti. Nemški državni poii. Licbkoecbt pozdravil je zborovske v imenu nemških socijalistov, trdeč, da široki potok prelite krvi ne more razdružiti brate, Btrmeče za jednim in istim ciljem. Socijalisti ne pripoznavajo ni-kakeršne narodnosti, oni poznajo samo dva naroda, narod bogatašev in narod proletarcev. Kri, ki je tekla 1.1870., prelivali so sovražniki socijalistov, ti ne priznatajo nikomur pravice govoriti in vojskovati se v imenu naroda. Angleški radikale t, oziroma njihov vodja Lsbouchere k«žejo iz razočaranja izvirajočo nezadovoljnom. Labouchere postal bi bil rad minister, a ker se mu to ni posrečilo, dela Gladstoneu male sitnosti. Nezadovoljen je zlasti z vnanjo politiko in neprestano tirja, da ae premeni nje pravec. A tudi z bodočim home rule-za-konom ni zadovoljen nego zahteva, da se naj stvar uredi tako, da irski poslanci v vkupnem parlamentu, o rečph, katere ae tičejo drugih delov države in ne Irske, ne bodo smeli niti govoriti niti glasovati. To tiriatev podpirajo tu li konservativci, nadeje se, da bode to vsaj nekoliko omejilo irski upliv. Dopisi. Iz 1'itzlnn, 'J2. septembra. [Izv.dop.] O priložnosti lanskih državnozborskih volitev in tudi nekaj časa za tem zapirali so v poreškem političnem okraju po nalogu znanega Klluscheg-a c. kr. orožniki vsa-cega hrvatskega kmeta, kateri se jo upal izven svoje hiše pozdraviti svojega soseda z besedo „živio". Dotični kmetje bili so takoj odvedeni v zapor in potem od c. kr. okrajnega glavarstva poreškega na podlagi §. 11 ces. nar. 20. aprila 1854. obsojeni na dva do pet dnij zapora, češ, da živio-klici mote javni mir. Tako se postopa v Poreču, kjer se ima opraviti „samo" s hrvatskimi kmeti. Poglejmo sedaj, kako postopa c. kr. politična oblast v sosednem pazinskem okraju, kedar bi se imelo kaznovati ljubljence naše vlade, neodrešene Lahe in Lahone. Znano je, da so se zadnje dneve prošlega meseca dogodili v Pazinu nenavadno sramotni izgredi, pri katerih so tukajšnji lahonski „omikunci" na škandalozen način pronasledovali Hrvate z žvižganjem in tulenjem skozi mesto in jih obsipavali s psovkami kakor „porehi croati" in sličnimi. In kakor da ne bi to zadostovalo, metali so celo krompir in kamenje za njimi. Pričakovalo bi se, da bode c. kr. politična oblast takoj vso stvar preiskovala in krivce kaznovala. No priljubljeni naš glavar vitez Schvvarz ne smatra one nezaslišane izgrede za škandal in za motenje javnega miru, kajti že isti dan izjavil je na dotična vprašanja, da on nikakor ne kani postopati proti izgrednikom, in dostavil je celo, da bi bilo najbolje, ako bi se vso stvar zamolčalo in potlačilo! Po našem mestu širi se celo glas, da je naš uzorni okrajni glavar takoj drugi dan naložil orožnikom, da v svojem poročilu ne smejo imenovati osobe, katere so se udeleževale škandala. Mi ne vemo, koliko je na tej stvari resnice ; značajno pa je vsekakor, da se je tak glas mogel sploh raznesti in da se mu tukaj tudi veruje. Junaška dela našega viteza na Kranjskem znana so daleč okrog; ne razumemo za to, kako je visoka naša, nad strankami stoječa vlada mogla poslati uradnika, kateri je že tolikokrat pokazal, da sta mu nepristranost in vladanje sebe samega neznani besedi, v kraj, kjer mu je nemogoče, obema narodnostima pravičen in nepristransk ostati, ker ga z zastopniki in voditelji jedne, t. j. laške stranke spajajo vezi prijateljstva in sorodstva. Vitez Schvvarz je bil namreč od mladih let sem vzgojen v Pazinu mej tukajšnjimi „šiori", sorodniki njegove žene žive še danes v tem mestu. Je-li potem čudo, ako ne želi naš vitez svojim prijateljem napravljati neprijetnoatij ? Radovedni pa smo, koliko časa bode visoka vlada to čudno igro mirno gledala, in kaj poreko k temu naši poslanci. Domače stvari. — (Izjava.) V Boboto omenili smo, da sta se izdali svoječasno na Kranjsko duhovščino dve okrožnici zoper naš list. Od kompetentne strani nismo prejeli nobenega popravka, pač pa je izzvala napominana uaša vest strasten dementi v včerajšnjem „Slovencu", v katerem se nam očita „debela laž". Na to mi danes jednostavno izjavljamo, da ne prekličemo ne pičice svoje dotičoe trditve, katere resničnost bo- demo lahko, akonas kompetentna oblast v to prisili, dokazali tudi pred sodiščem. To bodi na tem mestu ves naš odgovor „Slovencu". Na njegove psovke in zavijanja ne bodemo odgovarjali, ker mu nečemo slediti na polje pouličnih surovosti in žurnalističnega banditstva; z resno in dostojno besedo pa se takim ljudem pride tako malo do konca, kakor oni ženski, ki je že utapljajoča se še vedno migala in kazala, da se trava — striže. — — (Deželni zbor kranjski) zaključil je danes svoje kratko zasedanje. Kakor vsako leto, bila je obširna debata pri zadnji točki dnevnega reda, pri proračunu deželnega zaklada, ko se je prej precej hitro rešil ostali del dnevnega reda, proračun gledališkega zakltida in rešitev raznovrstnih prošenj Glede na ugodni uspeh, ki se je dosegel pri dražbi gledaliških lož, dovolilo se je „Dram. društvu" podpora 1000 gld., nemškemu gledal, vodji 1000 gld. in vsakemu še 500 gld. izredne podpore za saizono 1892/93. Za izredno marljivost, katero so pokazali pri stavbi dež. gledališča, dovolile so se nagrade: Gosp. dež. iuženerju Hraskemu 600 gld., g. arhitektu Hrubem u 20O gld , g gledal, mojstru Bitt-nerju 50 gld. Nekoliko debate je bilo pri točki o pravilnem planinskem gospodarstvu, o kateri si) govorili poslanci Povše, Mesar, baron Schvvegel, M urnik in Krsni k. Za spomenik bitke pri Custozzi dovolilo se ]e 200 goldinarjev. Obširna in deloma živahna in burna je bila glavna debata pri proračunu deželne zaklade. Jako teme Ijito in izborno govorila sta posl. Hribar in dr. Tavčar, katerih govora bodemo prijavili obširno Poleg tega, da sta ožigosala niuoge nedostatke, ki se kažejo v javuetn uašero političnem življenji, izrekla sta neustrašeno svoje mnenje o žalostnih pojavih klerikalne kuezoškofa Missie stranke iz zadnjih dni. Živo odobravanje občinstva kazalo je, da sta pogodila pravo. Da sta posl. Žitnik in Klun branila svojo stranko in glavo njeno, četudi ne prav srečno, razume se ob sebi. Baron VVinkler skušal je zagovarjati vlaio, baron Schvvegel pa postopanje nemške levice. Jutranja seja trajala je od polu 10. ure dopoludne do 2. ure popoludne, potem se nadaljevala ob 4. uri. V popoludanski seji govoril je prav srečno poročevalec1^ u k lj e , čegar besedam so opetovano pritrjevali poslanci napredne stranke in občinstvo. Dobro označil je prizadeve klerikalne Btranke iu potrebo, da se združi vse posvetno rasumolStva slovensko v oran proti nasilstvu, katero smo doživeli zadnje dni. Zbor se je zaključil /. običajnimi govori in trikratnimi Slava- in Hocb-klici presvetlemu cesarju. Obširno poročilo jutri. — (Odbor za priredbo slovesnega banketa na čast Luku Svetcu) razpošilja naslednje vabilo: Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Žalibog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti do toliko zaželjene sprave. Kavno nasprotno, še poostril je razglasje mej slovenskima strankama. Z obžalovanjem moramo konstatovati, di je katoliški shod iu njegov pripravljalni odbor proti uzorni naši družbi a v. Cirila i u Metoda in v zvezi ž njo proti našemu starosti narodnemu poslancu gosp. Luki Svetc-u postopal na način, kateri je moral užaliti njega in vsacega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sklenili prirediti gosp. Luki Svetcu na čast v nedeljo dne 9. oktobra 1892 ob polu 2. uri popoludne v prostorih starega strelišča v Ljubljani slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da se popolnoma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. lilei-vveiaovega na svoj narod, — da visoko cenimo našo vzvišeno, za naš narodni obstanek toliko potrebno in zaslužno družbo sv. Cirila iu Metoda, — in da smo nasproti skrajnostim, izjavljenim na katoliškem shodu, složen in jedin uarod, kateri ne glede na stan in nebistvene dosedanje raz like v mišljenji odslej hoče hoditi jedno pot i n s zdr už en i m i močmi dosezati skupni naš smoter. Vabimo torej odlične rodoljube iz vseh pokrajin, da se ue strašijo truda in troškov in se udeleže te predbežne izjave združene narodne stranke. Prosimo, da se blagovole* rodoljubi mej seboj dogovoriti o udeležbi ter da se najdalje do 5. oktobra 1 892 naznani število udeležencev. V Ljubljani, dne 16. septembra 1892. Pristavlja se, da se vabila niso moga dopuštati vsakemu posameznemu ter se prosi, da se neglede na to, ali je kdo rabilo prejel ali ne, javi sam ali v družbi z drugimi za vdeležbo. Opozarja se tudi še na to, da bode dne 9. oktobra zvečer v novem deželnem gledališči slovenska predstava. — (Vitez Waser,) predsednik višjemu deželnemu sodišču v Gradci, uložil je dne 25. t. m. prošnjo za umirovljenje. Pozdravljajo z zadoščenjem to vest, Želimo gospodu vitezu, da bi še dolgo let užival svojo toli zasluženo pokojnino. — (Slovensko gledališče.) Dne 29. t. m otvori Dramatično društvo deželno gledališče. Otvoritvena predstava bode slavnostna. Deželno gledališče otvori se z ouverturo iz Glinkove opere: „Rusi a n in Ljudmila", ki jo svira vojaški orkester; potem govori g. Ig. Borštnik „Prolog", ki ga je za otvoritev zložil naš pesnik g. Auton Funtek; dalje bode „Alegorija" po načrtu g. ravnatelja Ivana Š u bi ca in konečno se bode predstavljala tragedija „Veronika Deseniška", ki jo je po Jurčiču predelal za gledališče g. Ig Borštnik. Krasne viteške kostume dobilo je Dramatično društvo od „Narod neg a d i vadi a" v Pragi in nekoliko tudi od deželnega gledališča v Zagrebu. Nove krasne dekoracije za rečeno tragedijo napravila sta c. kr. dvorna gledališka slikarja J. Kautskv in Knttonara na Dunaju; rekvizite sta dala založnika Slovenskega gledališča brata Dittn»rja iu strojni del vodi strojni mojster g. Vekoslav Bittner. — Začetek otvoritvene predstave bode iz i m no točno ob 7. uri zvečer in je želeti v interesu predstave, da slavno ob činstvo pravočasno posede sedeže, ker se mej dejanji ustop ne dovoljuje. Radi obilnih troškov bo cene za prvo predstavo zvišane. — (.Prolog",) ki ga je nalašč za otvoritev deželnega gledališča zložil g. Anton Funtek, je sam na Bebi krasno delo. Pesnik se ozira na celo preteklo dramatiško dobo slovensko, postoji pri pogledu na sedanjo dobo in se konečno ozre tudi v bodočnost, ki bode brez dvojbe lepša za slovensko dramatiko. Dramatično društvo je gotovo ustreglo s tem občinstvu, da je dalo prolog natisniti. Dobiva se v prejšnji čitalnični trafiki, Šeleuburgove ulice ; cena 10 kr. — (Dol e n j s k a ž e 1 e z n i c a.) Proga Grosuplje-Straža začela sa bode še to jesen zidati in sicer bodo tu četrtek zapičili slovesno prvo lopato v Bršlinu pri Novem ineBtu. — (Stari srebrni denar.) Opozarjamo občinstvo na naredbo c. kr. linančuega miuisterstva z dne 8. avgusta 1892 št. 4431 F. M., objavljeno v št. 124. drž. zak., s katero se je določilo, da se pri javnih uradih vzprejema in menja tuzemski srebrni denar konvencijske veljave samo do due 31. decembra 1892. I. Po preteku tega roka moči bode takšen srebrni denar zameujati le še pri zasebnih menjalcih in to k večjemu za dvetretjiuskn vrednost. — (Mejna rod na kolesarska dirka.) Včerajšn;o našo notico o prvi mejnarodui kolesarski dirki z Dunaja do Trsta moči nam je še z nekaterimi podrobnoetimi popolniti. Z Dunaja odpeljalo se je vsega vknpe 15 dirkačev, od teh jih je do 1 -'ki kroŠDJar Kasmovič iz Češke. Komaj je mož legel v gostilni v posteljo, je že zaspal in zdaj 8j)i že trdo pet dnij, ne da bi se prebudi!. Celo tedaj, ko so ga iz gostilne nesli v bolnico, ni niti z očesom trenil. Zdravniki se zelo zanimajo za ta gotovo redki slučaj. * (O vulkanu Po p o k ate p e 11 u.) Iz Mehike ee javlja, da so ameriški kapitalisti sestavili društvo, da kupijo v državi Puebli ležeči vulkau Popokatepetel. To društvo dalo bode napraviti železnico do kratera ter iz njega dobivalo žvejilo. Sedanji lastnik vulkana, general Sancbez Ochoa, se s tem ni bavil, čejirav je v krateru Bila mnogo izvrstnega žvepla. * (Žrtev i g roh le j) j a.) Mlada, lepa Američanka, Miss Jane Armstrong, prišla je v Monako in jioskusila svojo srečo na zeleni mizi. Prvi dan stavila je samo na št. 24 in dobila 100 000 frankov. Drugi dan je to svoto zopet izgubila in vrh tega še 200.000 dolarjev. Navzlic temu ni hotela odnehati od igranja, a sreča ji ni bila več naklonjena. Izgubila je vse svoje imetje. Vrnivši se v Nico ustrelila se je mlada dama z revolverjem v srce, tako da je obležala mrtva na lici mesta. Narodno-gospodarske stvari. — Razglas. Pri c. in kr. intendanciji 3 voja v Gradci zagotovi se ločeno vsako za se: a.) pre-skrbovanje hrane za vojaški bolnici v Gorici iu f'e-lovci, b.) dobava zdravniških potrebščin I. vrste za vojaško bolnico v Gorici in sicer za čas od 1. jami-varja 1893 do konca decembra 1893, eventualno pri zelo ugodnih ponudbah tudi na 8 leta. V ta namen vrši se dne 13. oktobra 1892 pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradci ponudbena obravnava in sicer posebej za preskrbovanje bolniške hrane in posebej za dobavo zdravniških potrebščin. Pismene ponudbe doiti imajo ločene po navedenih kategorijah najkasneje do 11. ure dopoludne zgoraj označenega obravnavnega dne pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradci. Razglas glede te dobave leži vsakemu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Razstavi. Vsled naznanila c. in kr. glavnega konzulata v Petrogradu, došlega po c. kr. trgovinskem ministerstvu tukajšuji trgovski in obrtniški zbornici, napravi carska ruska svobodna ekonomiška družba v začetku I. 1893. v Petrogradu mejnaroduo razstavo strojev za čiščenje, zbiranje iu Bušenje semeuov, nadalje priprav in orodja, v namen, da se ruski kmet seznani z najnovejšimi napredki in spopolnitvami na tem polji. Dan otvoritve se ni Še do'očil in bo bode naznanil o svojem času vsakemu, ki se je oglasil za udeležbo pri razstavi. Oglasila pošiljati je pod naslovom: „Carska avo- ^orfna ekonomiska družba v Petrogradu na voglu Sabalkauskijevega razgleda St. 2 " — Vsied naznanila c. in kr. konzulata v Niz/i, doltdga tukajšnji trgovski In obrtniški zbornici po vi«, c. kr. trgovinskem miniaterstvu. vrši ae januvarija, februvariju in marcija meseca 1. 1893 v Monaco mejnarodna razstava za industrijo, trgovino, umetnijo, poljedelstvo in vrtnarstvo. Na rastavi zastopano bo tudi šolstvo. , Zalivala. Prostovoljna požarna bramha Viako Olinlka si štejo v prijetno dolžnost, zahvaliti se tem potem bratskim dru-Htvoin prostovoljni požarni hrambi Ljubljanski iti SiSenski in požarni hrambi tobačne tovarne, katera so so udeležila slavnosti SOletnioe obstanka našega društva, ki se je obhajala dnu 18. t. m. Zlasti se ahvalinie Viški župan stotniku Ljubljansko požarno hrambe g Doherletu. Vič-Glince, dne 'J7. septembra 1892. Odbor por ur n<- liruiiilt«' Visko-Ciliiiiikc. Zahvala. Odbor „Slovensko Matice" daroval je učiteljski knjižnici za Ptujski okraj ue malo znanstvenih iu dru;rdi pouč-Ijivih knjig, za kar mu istrokuj« podpisanec tem potem n.ijiskretiejso zahvalo. V V t u j i, dne 24. septembra 1892. Za knjižnični odsek: Iran Zopf, učitelj v Ptujski okolici. 'iTllJCl : 26. septembra, Pri !Hitll*i : Stogur, (ioldsfein, Karry. Klein, Fitnzl, Averone, Schwat, Vajda l Dunaja. — Sornig iz Trsta. — Pfeifer s Krškega. — VVogrin« iz Brez c. — Suhrland iz Beljaka. — Kanit« \z Budimpešte. — VViateih<er iz Maribora. — Lins^ ll Lincu. Pri Mbbii : VVaitrr, llopp, Noel, Ilubner /. Dunaja. — Valich, Wallovich i/, Orađoa. — Liikenbach iz Velike Kanile. — Verli iz Cirknicf. — Jekovee i/. Zagreba. — Cnlleman ll Trsta. — D.. Srebre ii I5rna. — Dolar ti Kranja. UittriS S«* ■■■.;::':.:>i f;-\ :« : 23. septembra i Franc Jerina, posestnikov sin, 11 mesecev, Cesta v mestni log fct. 16, dysenterie. 24. septembra: Viktor Babic, ključarjev sin. 19 dni, Opekarske ulice fct. 88, katar v črevib. — Mnrija Verhovc, uradnikova vdova, 72 let, Rimska cestu št. 1, otrpnjenja Daoigao. — Ferdinand Lap, ćrevlj irjev sin, 4 mesece, Stari rr< St. 12, božjast. — Anton Peenik, mizar, 29 let, sv. Petra cesta St. '17, jetika. 26. septembra. Franc Ham, poštnega alugo sin, 7 mesecev, bv. Petra nasip št. 65, božjast. Meteoroloffidno poročilo. a jt Čaa opa-uovauja Stanje barometra v mm. Tem-jierai Vetrovi Neoo Mo- j kri na v 7, zjutraj (88*9 mul. 14 4» C bre/.v. tnesrla it. oopol. 7.'i 0 mm. 8" C si svz. jasno 0-0') mm. • * V. zvečer 7888 m. h; i" G si. svz. jasno 1 Srednja temperatura 17 9', %*. 4 0* nad aoroalom. Loterij ne treeke 24. septembra. Na Dunaj i: 36, 69, 48, 50, 56. V Gradci: 60, 77, 26, 76, 73 IDvLiZLa^sica, borza dne 27. septembra t 1 včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96 55 — gld. 96 60 Srebrna renta.....„ 96 25 — , 96 35 *.iata renta......, 115*70 — „ 115 60 5°/0 marčna renta ... , 10040 — „ 10035 Akcije narodne banke . . , 992"— — „ 990- — Kreditne akcije .... „ 312*— — „ 31250 London......., 119*65 — „ 11965 Srebro......., —'— — n —•— Napol........, 950'/, — „ 951 C. kr. cekini....., 567 — . 568 Nemške marke .... . 58*75 — „ 58*72*/. Naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je najina p re I j ubijena hčerica daiies popoludne v Gospodu zaspala. V Mokronogu, dne 25 septembra 1892. (1076) Viktor in Amalija Rosina. MAG GI JEVA zabela za Julie pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri Jun. E. Wuteeher-|a uttMleduiku, Viki. Nolilllcr-Ju. -785—19) Zabvala in upravičenje. Zahvaljuje se p. n, gostom nsjtopleje za mnogobrojni obisk povodom otvoritve restavracije „Tauzherjev dvor", prosim zamere, da ni bila postrežba takšna, kakeršna bi morala biti. Vsled nastale plohe niso d .šli vsi najeti posli, drugi pa so bili pri pospravljanji namizne oprave tako premočeni, da ti so mogli dalje strečt. Stalno službujoči pos i pa niso zauiogli ustreči vsem gostom, katerih je bilo do 4U). Prosim tudi, naj se vzame na znanje, da so bilo pred ploho razohtssene ečinotua narodne trobojnice, neroden sluga snel jih je, hoteč varovati zastave dežja, a vsled obUega dela ni bilo moči razobesiti jih znova. Prosim, da se mi zaradi tega ne skrati zaupanje in da bi me p. n. občinstvo tudi v naprej polastilo mnogobrojnim svojim obiskom, a jaz se bodem vsikdar trudil, da /. dobrimi jedili in pijačami in s pazljivo postrežbo vsestranski ustreženi. Z velespoštovanjem (1078; ^vCilietel T7"oje. Trgovski pomočnik zmožen slovenskega jezika, vzprejinc se takoj v večjo prodajalnico špecerijskega h Liga. — Več izve se pod naslovom J. K. 10O, poste restante IJubljHna. (1057—3) Hiša na prodaj nn Igu „pri Merčniku", pripravna za gostilno, ima 5 sob, klet in kaščo. Poleg hiše je majhna hišica z jedno sobo in s tremi drugimi shrambami, hlev, svinjaki, | od, ledenica, vodnjak, vrt s sadnim drevjem in kozolec. Več se i/.vo pri Franu JPavIlč-ii na Glincah h. št. 12 pri Ljubljani. (1079—1> KARL TILL lijulfljuna. MpitalNke ulice si. IO. Risalnice, risalni ojjel, risalni čavljički, risalne šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa za ronde pisavo, škriljnati klinci, škriljne ploščice, pisalno mape, pisalni papir, pisanke, šolske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žieevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintiii gumi, tintni črtniki, črnilec, tint-niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, risarski papir, predloge za risanje, orodje za (1024) risanje. IV. (2) Tinktura zoper kurja očesa. \ NajvarnejSe in najboljBe sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, y-yj*pa zagnanci in žulji. Na kurje oko ali ^^i^^i*^ '"* '/•JlC"»neo se skozi 5 — 6 d tuj ta tinktma zjurraj s čopičem, ki jo v .steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vr.amo mlačna kopel, potem ho kurje oko laliko z nohti {{"t/' izvzame. Steklenica Htano 25 kr., ffF* 10 steklenic 2 gld. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v HfublianL Dunajska cesta. • 'nitnju um 4>("itit x« [>*-ttti iutvst't^gu svate tiiimt ii-t #• ilijt'jtt. (59—9) Mesto posebnega naznanila. Potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem Žalostno vest, da je miš iskreno ljubljeni oče, ded, praded in tast, blagorodni gospod Andrej Gregorie 0. kr. sodnijski in mestni zdravnik v pokoji, meščan Idubljanske^a mesta, častni člnn društva Ljubljanskih strelcev, posestnik zlatega krizen za gasltlge i. t d. danes ob ' uri popoludne nagloma mirno v Gospodu zaspal. !'ogr«'l) I h k b' v rVtrtok dne 29. t. m. popolndne ob 4. uri od hiše žalosti na Dunajski cesti št. 3 nn pokopališče k sv. Krištofu. Z;n hišne maše brale se bodo v več-ih cerkvah. V Ljubljani, dnć 27. septembra 18'.»2. Dr. Andrej Gregorie, ravnatelj bolnišnice; Dr. Vinko Gregorie. piakt. zdravnik, sinova. — Henriette Br. Rohn. hči. — Ana Gregorie porojena Pogačnik, Fani Gregorie porojena Lenarčič, sinahe. — Robert Br. Rohn, zet. — (1081 — 1) vsi unuk i in praunuki. A '".V- I I IMIillll" l II II i m i u Ugodna prilika se ponuja, da je moči dobili za polovieo vrednosti, samo 4000 gld. novo zidano hišo z jednim nadstropjem, ki je še sedem let davka prosta« z gospodarskim poslopjem, apnenico, gostilniško obrtnijo, pečnico in žično železnico (Drathseilbahn) za odprav]jenje raznih materijal^ nSpb-sredno do kolodvora, v kraji, kjer .se nahaja (1000 — 80*00 delavcev. Hiša je posebno priporočljiva za vapnarstvo in r.a pekarijo; 2000 gld. lahko ostane na hiši. Vee se izve pri lastniku A. Plltrichu v Ljubljani. (1071—2) Iidajatelj ia od^ovorak urednik: Josip Nolli. K št. 7882 od 1. 1892. (1080—i) Aviso. Dne 13. oktobra t. 1. oh 11. uri dopoludne vršila so bode pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradci j a Vil a pismena ponudbena obravnava radi osiguranja trakter-sko navadnega hranjenja v c. kr. vojaškili bolnišnicah v Gorici in Celovci, potem radi zalaganja z zdravniškimi potrebščinami 1. vrste za vojaško bolnišnico v Gorici. Natančneji pogoji za udeležbo pri tej obravnavi se lahko izvedo pri vseh garnizijskih iu vojaških bolnišnicah kornega področja, trgovinskih in obrtnih zbornicah v Gradci, Gorici, Ljubnem, Celovci, Ljubljani, Rovinju in v Trstu, mestnih svetovalstvih v Gorici in v Celovci ter slednjič tudi pri imenovani korni intendanciji. V Gradci, dno 16. septembra 1892. C. in kr. intendancija 3. voja. J5^s3$<£>3$>"> *tT><5?fe> "T?!?* *ik> -jits ~$fs>.< \. i-It- ^itU) 4.1 Anton Zagorjan prodaja v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani učne knjige ter vse pisalne in risalne ptretečine. V zalogi (997-1«) , «S ima vedno le najboljše in cend blago. JS^S p- l*a*<:.nnia iu ttH«. .Ndrodue Tibkaiue".