Ste«. 161 9 LjflDIlanl, o M, M 23. Ifllllt 1903. LCtO XXXv. Velja po fmrngm M MBHBi OB^ M VBBB ^^fli^fc ■s ^ ■ ■ § r* ^ iir-j ■■ ^B flf ^^HmP I^^^BB I^BHI^V BB pol leta H ^ ■ H Mn H H H H leta „ „ ^B ^ ^B ^B ^MBV J^B |H ^B ^B primeren na dom na ^^^^^B vsak nedelj« J^f^M ^BHHV ^Bf ^^L ■■ ■m^^^B ^B^B^ tn ob Poi isamezne štev. 10 h. ^BM^^ ^^^^^ ^^ ^^m i I Političen list za slovenski narod (Jpravništvo ie v Kopiiarjevib ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. OpravntSkega telefona Štev. 188. Ha shod suobodomlsleceu u Proso — Kdo polile? Torej v Zlato Prago na shod »svobodo-nislecev« nas kliče pozavna. Za kraljestvo Ilirijo je podpisal oklic Lenart Lotrič iz Ze-eznikov. Ne Aškerc, ki je gotovo najbolj zaslužil to čast. ne Hribar, ki je tačas postal Uredniškega telefona štev. 74, ------ ~---------- ■ L1JICK. Umori v Rue Morsue. Angleški spisal Edgar Allan Poe. Posl. I. M. (Dalje.) Odenheimer, reStavrater. TVi priča je prostovoljno ponudil pričanje. Ker ni govoril francoski, je bil izprašan s pomočjo tolmača. Rojen jc bil v Amsterdamu. Šel je mimo hiše za časa krikov. Trajali so več minut — morebiti deset. Bili so dolgi in glasni — zelo grozni in mučni. Bil je eden izmed onih, ki mi udrli v hišo. Jc potrdil prejšnja pričanja v vsakem oziru izvzemši eno. Bil je gotov, da jc bil ostri glas moški — kakega Francoza. Ni mogel razločiti govorjenih besedi. Bile so izgovorjene glasno in hitro — neenako — v strahu kakor tudi v jezi. Glas je bil trd — nc tako zelo oster kakor trd. Ne more ga imenovati oster glas. Osorni glas je dejal večkrat sacre. diablc in enkrat M011 Dieti. Jules Mignaud, bankir pri tvrdki Mignaud in sinovi, Rue Deloraine. — Je Mignaud starejši. Madamc L'Espanaye je imela nekaj premoženja. Otvorila jc tekoči kredit z njegovo bančno hišo spomladi leta 18— (pred osmimi ltti). Pogosto je vlagala majhne svotc. Imela ic svoj denar v banki notri do tretjega dne Pred svojo snirtki. ko je vzela osebno iz banke svoto štirih tisoč frankov. Ta svota je bila izplačana v zlatu, iu poslali so uradnika /. denarjem na njen dom. Adalphe Lebon, uradnik v banki Mignaud in sinovi, izjavi, da jc omenjenega dne -'kolu poldne spremljal Madamc L' Espanaye do njenega bivališča s štiri tisoč franki, ki so sc nahajali v dveh vrečicah. Potem, ko so sc odprla vrata, jc prišla Madcmoiscllc L' Espana-ye in vzela iz njegovih rok eno izmed vrečic, medtem, ko je stara gospa vzela drugo. On sc je nato poklonil in odšel. Ni videl v onem času nobenega človeka. Postranska ulica jc — zelo samotna. NVilliam Bird, krojač, izjavlja, da jc bil 011 eden izmed mož, ki so prišli v hišo. O11 je Anglež. Živi v Parizu dve leti. Bil je eden prvih, ki so šli po stopnjicah navzgor. Je slišal glasove prepirati se. Osorni glas je bil glas nekega Francoza. Zatnogcl je razločevati nekoliko besedi, vendar sc ne more spomniti vseh. Razločno je slišal sacre in Mon Dieu. V onem trenutku sc je zdel glas kakor glas več borečih se oseb — praskajoč glas kakor v borbi. Gotov je, da ni bil glas kakega Angleža. Zdel sc 11111 jc, da je bil glas kaccga Nemca. Jc utegnil biti ženski glas. Nc razume nemški. Potem, ko so bile štiri gori omenjenih prič zopet poklicane, so izjavile, da so bila vrata sobe, v kateri so našli truplo Madcmoiscllc L' Espanaye, zaprta od znotraj, ko so možje dospeli do njih. Vse je bilo popolnoma tiho nobenega ječanja ali kakoršnihkoli drugačnih šumov. Ko so vlomili vrata, niso videli nobene osebe. Okna obeh sob, prednje in zadnje, so bila spuščena doli in močno priti jena ou znotraj. Vrata med obema sobama so bila zaprta, vendar ne zaklenjena. Vrata, 1:0 karabinijerjev, policajev in tajnih agentov, ki so posamezne člane svobodomiselne družbe strogo nadzirali. Zelo je bilo treba paziti na anarhiste iz Španske in na Kalabreze, ki so vedno pripravljeni za svobodomiselno idejo spraviti reakcionarne člane človeške družbe na oni svet ------- Letos so hoteli zborovati v Budimpešti. Je bilo že vse pripravljeno. Tu se pa oglase nekateri, da bodo protestirali zoper jako svobodomiselno trinoštvo mažarsko proti Slovakom. Mažarski framasoni so rekli, da se to ne sme storiti, in svobodomisleci so junaško sklenili, da v Budimpešto ne gredo delat svobodomiselne propagande. Radi bi šli na Dunaj, toda tam bi jih sicer prijazno sprejeli, kot vsakoga, a bi se v obraz smejali tem pristnodam. Zato osrečujejo Prago. Na Češkem so še ljudje, ki mislijo, da so bogve kaj pametnega slišali, če jim kdo reče, da je svo-ix)domislec. to se pravi, da logično misliti ne zna. in če pride kak Francoz iz Bruslja, so že veseli, da imajo »internacionalen kongres« in da ves svet nanje gleda. To je ona plitva liberalna družba, ki živi samo v frazah, in na to špekulirajo. V svojem programu imajo, »poglobiti vse evropsko človeštvo v laični misli« (namreč protikrščanski). Zboruje se nemško, češko in francosko (to se pravi, da bo skoro vse nemško). Na programu je potem devet pozdravnih govorov (slovenskega iu angleškega ni žal nobenega). Potem si bodo mesto ogledovali (pozor na žepe!) in profesor Denis iz Bruslja bo poročal o izdanju nove protiver-ske enciklopedije, ki naj bi danes izvršila to, kar je francoska enciklopedija za časa Vol-tairia. Potem bodo zopet »mesto ogledavali« in zvečer bo predstava v gledališču — v katerem jeziku, ne vemo. Drugi dan se bodo posvetovali o tematih: »Svobodna šola«, »svobodna misel«, »religija v šoli«, »pravica do šolske vzgoje«. Dalje: Ločitev ccrkvc od države, »mrtva roka«, patriotizem in svobodna misel, reforma zakonskega prava, ženska emancipacija, sežiganje mrličev, svoboda vesti. Pozvan je vsak, ki čez »klerikalce« zabavlja in ima 5 kron denarja. Framasonska stvar! Praški podžupan dr. Stych se je iako osmešil, ko si je štel v čast, da je smel sprejeti pripravljalni odbor, ki je prosil, naj bi mestna občina pogostila svobo-domislcce, da bodo »imeli dober vtisk od Prage«. Za narodno slavnostjo sokolsko taka mizerna mednarodna prireditev framason-skih lož! Smo radovedni na komedijo. Državni zbor. D u 11 a j, 22. julija. Proračunska razprava. Dunaj, 22. julija. Zbornica je v dolgi, do pozne noči trajajoči seji končala in spre- vodeča iz prednje sobe v hodnik so bila zaklenjena, s ključem od znotraj. Neka majhna soba v sprednjem delu hiše v četrtem nadstropju, koncem hodnika, jc bila odprta, vrata so bila na stežai odprta. Ta soba jc bila natlačena s staro posteljno opravo, škatljami itd. Vse to so skrbno odstranili in preiskali. Niti palca prostora ni bilo v celi hiši, ki ga ne bi skrbno preiskali. S posebnimi otnetali so preiskali dimnik. Hiša .ie imela štiri nadstropja in sobe v podstrešju (mansardes). Vzdigr Ijiva vrata na strehi so bila zelo dobro zabita z žreblji — ni sc videlo, da bi bila leta dolgo kedaj odprta. Čas med prepirajočimi se glasovi in otvorjenjem vrat sobe so priče različno določile. Nekateri so trdili, da ie trajal tri minute, drugi pet. Vrata so odprli s težavo. Alfonzo Garcio, pogrebnik, izjavlja, da stanuje v Rue Morgue. Doma jc iz Španskega. Bil je eden onih, ki so se podali v hišo. Gori po stopnicah ni šel. Jc nervozen in se jc bal posledic razburjenja. Cul je glasove prepirati sc. Osorni glas je bil glas Francoza. Ni mogel razločevati, kai jc rekel. Ostri glas jc bil glas Angleža je gotov tega. Nc razume angleški, vendar sodi po naglasu. Alberto Montani, slaščičar, izjavi, da sc je nahajal med prvimi, ki so šli po stopnjicah navzgor. Cul jc glasove, o katerih sc govori. Osorni glas jc bil glas Francoza. Razločil jc več besedi. Govorniku se jc zdel, da graja, opominja. Ni mogel razločiti besedi ostrega glasu. Govoril je hitro in neenako. Misli, da jc bil glas kakega Rusa. Potrjuje splošno pričanje. Po rodu jc Italijan. Sc ni nikdar govoril z nobenim Rusom. jela proračunski provizorij v tretjem branju. Justični minister je obljubil, da jeseni predloži zakonski načrt, ki bo omogočal tudi ženskam prevzeti ierobstvo. Reforma kazenskega zakonika pa ne bo še tako kmalu gotova. Naučili minister jc napovedal enketo za reformo srednjega šolstva, ki se bo vršila jeseni. Povedal je tudi, da bo mornariško realko v Pulju prevzela s septembrom počenši naučila uprava. Trgovinski minister dr. Fort napoveduje obrtni svet, ki bo najbrž jel že letos poslovati. Nato govorita nemški radi-kalec Miihlwerth in nemški nacionalec Ober-leithner, Generalna govornika sta Schuh-ineier in baron Morsey. Značilno je to, da je baron Morsey opozarjal zbornico, kako važno jc postalo za nas hrvaško vprašanje. Mor-sey je govoril tudi proti svobodni šoli. Prihodnja in zadnja seja v torek. Dnevni red: Definitivna volitev predsedstva. Glasovi o dr. Krekovem govoru. Dr. Laginja jc v zbornici dne 18. julija izjavil to-le: Javnost, v kolikor je zastopana v časopisju, je od te zbornice glede na proračunski provizorij pričakovala visoko stoječo razpravo. Izjavljam, da je po moji sodbi, ki jo ima gotovo tudi visoka zbornica, dosedanja razprava res visoko stoječa, zlasti pa z ozirom na govor gospoda poslanca dr. Kreka, ki jc tu razpravljal za državo zelo važno vprašanje. Dr. Masaryk je v svojem govoru dne 20. t. m. priznaval, da jc dr. Krekov govor pričal o globokem znanju in o mnogovrstni prak-tiški izkušnji in 11111 izrekel svoje spoštovanje. »Brnski Hlas« piše (dne 20. julija): Velik uspeh jc imel poslanec dr. Krek, ki je na temelju podrobnega študija obravnaval razmerje Ogrskega s Hrvaškim iu ostro obsodil gra-bežno mažarsko politiko in Wekerla, ki hoče tudi Bosno priklopiti Ogrom in iz svobodne hrvaške države učiniti podložno zemljo. Dr. Krek je po zaslugi obsodil mažaronstvo ma-žarske aristokracije, plutokracije in onih škofov. ki jim jc mažaronstvo več nego duhovno pastirstvo. Z gorko izjavo slovenskohrvaške vzajemnosti je dovršil svoj izbran govor ob burnem odobravanju. »Agramer Tagblatt« imenuje dr. Krekov govor zelo vpliven in se zahvaljuje njegovemu možatemu nastopu. Nujni predlog poslanca Gostinčarja za podporo po toči poškodovanim posestnikom. Državni poslanec Jožef Gostinčar s tovariši je stavil v zbornični seji dne 23. t. m. sledeči nujni predlog. Dne 20. julija je uničila strašna toča v občini Črni vrh, politični okra.i Logatec na Kranjskem in po krajih in vaseh Strmica, Terkov grič, Hribsko polje, Močilnik, Bela, Sveči hrib, Rozor, Na Kotlju, Stara Vrhnika, Ravnik, Butaj, nova Vrhnika proti Verdu in Zaplana v vrhniškem sodnijskem okraju Nekaj zopet poklicanih prič jc tukaj izjavilo, da so bili dimniki v vseh sobah četrtega nadstropja preozki, da bi moglo kako človeško bitje iti skozi. Z ometali sc jc mislilo va-liasta omela, kakor jih rabijo dimnikarji. S temi omcli so šli gori in doli po vsakem dimniku v hiši. Zadaj ni nobenega izhoda, skozi katerega bi mogel kedo uiti navzdol, medtem, ko so stopali možje ix> stopnjicah navzgor. Truplo Madamc L'Espanaye je bilo s tako silo stlačeno v dimnik, da ga niso mogli prej dobiti vunkaj, dokler ni pet do šest mož združilo svojih moči. Paul Dumas, zdravnik, izjavi, da jc bil poklican, da pregleda trupli, ko sc jc začelo daniti. Tedaj sta obedve umorjeni ležali v sobi, kjer so našli Mademoisellc L' Espanaye. Truplo mlade gospodične ie bilo zelo razmesarjeno in poškodovano. Dejstvo, da jc bilo z veliko silo stlačeno v dimnik, zadostno osvetljuje tc znake. Vrat je bil močno poškodovan. Nahajalo sc je nekoliko globokih prask ravno pod brado, skupno s celo vrsto modrih lis, ki so bili očividno vtiski prstov. Obraz jc bil strašno predrugačen in očesi sta izstopili iz jamic. Jezik jc bil deloma pregriznjen. Veliko rano so našli na želodčni uglobini, ki je bila očividno provzročena po tiščanju s kolenom. Po mislih gospoda Dumasa jc bila Madcmoiscllc L' Fspanaye zadavljena do smrti od neznane osebe ali oseb. Truplo matere je bilo grozno razmesarjeno. Vse kosti desne noge iu roke so bile zlomljne. Leva gole niča jc bila zelo poškodovana, ravno tako rebra na levi strani. Celo truplo ic bilo strašno raz-praskano. Ni mogoče reči, kako so bile te po- vse poljske pridelke. V omenjenih krajih je | napravila omenjena nesreča veliko škodo in bedo, uničena je cela žetev, obupano je prebivalstvo, ki potrebuje nujno izdatno podporo. Podpisani predlagajo: Vlada se poživlja, naj v črnivrški občini in v navedenih krajih vrhniškega sodnega okraja takoj uvede poizvedbe o škodi iti naj dovoli bednemu prebivalstvu iz državnih sredstev uspešno podporo. V formalnem oziru se predlaga naj se z vsemi dopustnimi okrajšavami o tem predlogu takoj razpravlja in nakaže odseku za podpore o uimah. Dunaj, 22. julija 1907. Odseki. Proračunski odsek je sklenil in zbornici predložil naslednje resolucije: 1. Vlada se poživlja, da v prihodnjem zasedanju zbornici predloži načrt zakona, s katerim se bodo izpremenile določbe melioracijskega zakona z dne 30. junija 1884. 2. Zvišajo naj se letni prispevki države k melioracijskemu zakladu, kakor tudi prispevki države ze male melioracije, vodnjake, napaiališča itd. 3. Zvišajo naj se državni prispevki za uravnavo hudournikov. 4. Vlada pa naj tudi prispeva za vzdrževanje izvršenih del. Načelništva novoizvoljenih odsekov so: Narodno-gospodarski odsek: dr. Ellenbogen, dr. Urban, dr. Dulemba: obrambetii: Pogačnik, Guggenberg. Hormuzaki; poljedel.: Finz, Prašek, Povše; obrtni: Malahovski, Loger, Elderš; železnični: Sylvester, Kaftan, Baum-gartner; justični: Nitsche, Laginja, Schlegel; jubilejski: Funke, Hruban, Liechtenstein; tiskovni: Ivčevič, Rieger, Silberer; peticijski: Tonelli, Spinčič. Jutri volita načelništvo še ustavni in pristojbinski odsek. Znižana vožnja za državne uslužbence. Poslanec Oostinčar in tovariši so predlagali: Državni uslužbenci, delavci in delavke v državnih podjetjih naj imajo na železnicah iste olajšave, kakor uradniki. Ker uslužbenci služijo državi in njihove plače komaj zadoščajo za živež, ker prebivajo večinoma v nezdravih stanovanjih, zato je pač potrebno, da včasih pridejo v sveži zrak. To pa je mogoče ako jim državne železnice primerno znižajo vozne cene. Vladi se naroča, da v tem smislu izdela in predloži načrt zakona. Uravnava zemljiškega davka. Poslanec Pišek in tovariši so predlagali: Zemljiški davek ie mnogo previsok, ker mnoge male in srednie kmetije sploh ne donasajo nobenega čistega dohodka. Kmet je dandanes slabši od dninarja. Delavci so dragi, cene pridelkov vsled konkurence raznierno nizke, razni davki neznosni, dolgovi vedno večji, zato ic kmet največji revež, če ga zadenejo še razne vremenske nezgode. Zato se vladi naroča, da predloži načrt zakona glede na pravično uravnavo zemljiškega davka Zakon naj vpošteva pravi resnični čisti dohodek zemljišč pri odmeri davka, dalje zemljiške dolgove, razkosanost zemljišč in pa tudi način obdelovanja. Osebna dohodarina. Dr Benkovič in tovariši so predlagali, naj vlada predloži načrt zakona, s katerim se zniža in uravna osebni dohodninski davek v smislu zahtev kmečkega prebivalstva. Železnico ob Sotli zahtevata v posebnem predlogu poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič. Okrajni glavar v Brežicah. Dr Benkovič zahteva od vlade, naj pojasni zakaj je ustavila kazensko postopanje zoper okrajnega glavarja pl. Vistarimja v Brežicah zaradi oškodovanih kmetov. Isti je vložil interpelacijo zaradi volitev v okrajni za-stop in okrajni šolski svet celjski. škodbe prizadete. Težak lesen drog ah širok železen drog — stol — katerokoli veliko, težko in topo orodje bi zamoglo povzročiti take posledice, ako bi se nahajalo v rokah >elo močnega človeka. Nobena ženska ne bi za-rrogla zadati takih udarcev, z nobenim orožjem. Glava umorjene, ko jo je pnea videl, je bila popolnoma odrezana od telesa in ie bila tudi močno poškodovana. Vrat je bil ocividno prerezan s kakim zelo ostrim orodjem — naj-brže z britvijo. Alexandre Etienne, ranocelnik, je bil poklican z gospodom Dumasom, da pregleda trupli. Je potrdil pričanje in mnenje gospoda Dumasa. Dognalo se ni ničesar drugega važnega, če tudi .ie bilo izprašanih še več drugih oseb. Tako skrivnosten umor in tako nenavaden v vseh svojih podrobnostih se ni zgodil še nikoli jx) p rej v Parizu ako .ie bil sploh to kak umor. Policija se popolnoma moti — nekaj nenavadnega v takih zadevah. In niti najmanjše sence sledu ui opaziti. Večerna izdaja tega lista je omenila, da vlada še vedno največje razburjenje v Quar-tier St. Roch — do so celo tozadevno hišo še enkrat preiskali in še enkrat izprašali \se priče, vendar vse brez uspeha. Neko dodatno poročilo je vseeno omenjalo, da je bil Adol-phe Lebon prijet in zaprt akoravno ni bilo ničesar, kar bi ga sumničilo, izvzemši že navedena dejstva. Zdelo se je. da se Dupin nekam posebno zanima za napredovanje stvari tega dogodka, — saj tako sem sodil po njegovem obnašaniu, ker ni namreč delal nobenih opazek. Šele, ko sc ic objavilo, da so prijeli Lebona, me je vprašal, kaj mislim glede umorov. (Dalje.) Železnica Trebnje-Št. Jani. Dr. Hočevar in tovariši so danes nar železniškega ministra vložili interpelacijo,' ali hoče potrebno ukreniti, da se izpremeni proga nameravane normalnotirne železnice Trebnje-Št. Janž ter Št. Rupert in Mokronog dobita postaji. Škodljivi črv. Poslanec Demšar in tovariši so predlagali državno podporo vsled škode po črvu, ki je letos v raznih okrajih na Kranjskem uničil razne setve. Ta škoda je tem občutljivejša, ker so še mraz, povodnji in toča uničili večino pridelkov. Zlecznica Kamnik-Polzela. Dr. Krek in dr. Korošec sta vložila predlog, ki se vlada poživlja v njem, čim najprej predložiti državnemu zboru predlogo za gradnjo železnice Kamnik-Polzela. V predlogu se povdarja velika važnost te železnice za Kamnik in okolico, pa tudi njen splošno državni pomen. Opozarja se. da je z veliki žrtvami ljudstva že trasi rana. da se je njena potreba že večkrat omenjala v proračunskem in železniškem odseku in da so vse predpriprave dokončane. Posrečilo se je predlog spraviti brez prvega branja v železniški odsek. Stvar .ie torej pravilno v tiru. Vojna uprava je tudi za to progo zelo vneta. Železniška zveza z Idrijo. Poslanec Jožef Oostinčar s tovariši jc vložil v soboto v državnem zboru sledeči predlog o zgradbi železniške zveze z Idrijo: Glede na to, da nima mesto Idrija s svojim slavnoznanim rudnikom živega srebra nobene zveze s kako železnico in da mora c. kr. erar vse izdelke in potrebščine za rudnik do-važati na slabi, pozimi mnogokrat nepristopni cesti na logaški kolodvor; z ozirom na to, da je prebivalstvo tega kraja popolnoma izločeno od svetovnega prometa in da se poljedelski pridelki, kakor les, živina in oso-bito mlekarski izdelki tamošnjih zadrug ne morejo spraviti na trg, kar |)ovzroča veliko škodo, predlagamo: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se poživlja, prej ko mogoče predložiti predlog o zgradbi železniške zveze z Idrijo. V formalnem oziru se predlaga, naj se nakaže ta predlog železniškemu odseku. Jezikovno vprašanje. Dunaj. 22. julija. Predlog devetčlanskega načeiniškega odbora nemških strank, naj sc uvede nemški parlamentarni poslovni jezik, ima že 170 podpisov. Nemške stranke. Dunaj, 22. julija. Devetčlanski načelni-ški odbor nemških strank je sklenil, da bodo nemške stranke pri definitivni volitvi predsedstva zavzele isto stališče, kakor pri pro-vizoriški in da vztrajajo pri zahtevi, da se podpredsedniška mesta pomnožijo ter dotični predlog izroči poslovnemu odseku. V sredo se snidejo vse nemške stranke, da sestavijo poročilo in manifest na volivce. Predlog, naj se uvede nemški parlamentarni jezik, se bo stavil v zbornici v torek. Nemci upajo, da se bo predlog brez prvega branja izročil odseku. Agrarna zveza in nagodba. Dunaj, 22. julija. Agrarna zveza je o svojem zborovanju glede na nagodbeno vprašanje izdala sledeči komunike: Agrarna zveza bo presojala vprašanje o nagodbi s stališča varstva interesov avstrijskega poljedelstva in bo svoje stališče precizirala tedaj, ko bo nagodba predložena parlamentu. ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 22. julija. Češka socialna demokracija namerava vprizoriti veliko akcijo za splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor. Akcija bo tako velika, kakor ona za splošno in enako volivno pravico v državni zbor. IZ VATIKANA. R i m , 22. julija. Papež jc sprejel v slovesni avdijenci japonskega poslanika na Dunaju. Uchida. ki je došel v Vatikan s posebnim sporočilom japonske vlade. Papež se je Uchidi zahvalil za pravičnost, ki jo mikado izkazuje nasproti katoličanom in za svobodo, ki jo na Japonskem katoličani vživajo. NEMIR! NA KOREJI. Vzroki. — Haag. — Boji. Po vojski z Rusijo so Japonci starodavno korejsko cesarstvo čisto zasužnjili. Smrtni udarec korejski suvereniteti so Japonci zadali Koreji 18. novembra I. 1905. Japonski ministrski predsednik marki Ito ie iz Tokia dospel v Soul in si izprosil pri korejskem cesarju avdiienco. Izročil mu jc lastnoročno pismo mikadovo, ki jc predlagal cesarju Ji Hongu, naj odpravi korejski urad za zunanje zadeve in izroči diplomatsko vodstvo in zastopstvo Koreje Japonski. Cesar tega ni hotel storiti. Nato je japonski poslanik v Soulu, vicomte Havashi izkušal na predloge markija Ito pridobiti korejskega ministrskega predsednika. Ker se tudi ta ni vdal, so japonski vojaki zasedli palačo, vzeli korejski državni pečat iz urada za zunanje zadeve in prisilili ministre, da so podpisali pogodbo od 18. novembra 1905, glasom katere vodi Japonska korejske zunanje zadeve. Korejski prvi minister lian Kin-Sul je moral v prognanstvo, več državnikov je izvršilo samoumor, ker je domovino zadela taka sramota. Cesar je s svojim dvorom vred seveda vedno izkušal vpliv Japonske zmanjšati. Lansko leto so Japonci odstranili korejsko cesarsko stražo in jo nadomestili z japonskimi voiaki. Cesar jc bil od zdaj vjet. Kmalu nato so Japonci vrgli tudi dosedanje ministrstvo in ga nadomestili s kabinetom, ki je čisto v japonskih rokah. Vzlic temu se je patriotiškemu korejskemu cesarju posrečilo v lastnem imenu poslati posebno odposlanstvo k mirovni konferenci v Haag, da protestira proti Japonski, posebno proti pogodbi od 1. 1905. Japonci so vsled tega razjarjeni dosegli, da je ministrski svet cesarja odstavil in za prestolonaslednika proglasil bebastega princa. Seveda so takoj izbruhnili resni protijaponski nemiri. Soul, 22. julija. Japonci so zaprli vse glavne ceste in zaprli vse dostojanstvenike, ki so na sumu, da so vprizorili protijaponske nemire. Zaprli so tudi naučnega ministra. Do-šle so tri ameriške bojne ladje in ena angleška, ki so izkrcale vojake, da ščitijo inozemske konzulate. Novi korejski cesar je popolni bebec in čepi v haremu. Japonci nameravajo pogodbo iz 1. 1905 revidirati in se polastiti tudi notranjih zadev Koreje. Posebno radi bi korejsko armado podredili japonskim častnikom. Soul, 22. julija. General Hasegava je strojne puške pred palačo odstranil, ker se je položaj nekoliko izboljšal. Japonski vojaki, ki stražijo vladne arzenale, imajo nalog arzenale razstreliti v zrak, ako jih ne bodo mogli braniti pred navalom upornih korejskih vojakov. Korejski vojaki imajo streliva za 90.000 strelov, dočim ima Hasegava le 2300 mož. Soul, 22. julija. Novi cesar je odredil, da se morajo člani deputacije, ki je šla v Haag in sedaj biva v Londonu, strogo kaznovati. Japonski ministrski predsednik Ito se bo podal k cesarju v avdijenco, da uredita vprašanje, v koliko bo sodelovala Japonska pri upravi Koreie. London, 22. julija. Korejski polki so za Japonce nezanesljivi. Japonci so en korejski polk razorožili. V Soul je oddirjal en eskadron japonske konjenice in šest topov. Po cestah patruljira japonska pehota, topovi pa so nabasani in pripravljeni za strel. Ameriško poslaništvo stražijo japonski vojaki. MAROŠKI NEMIRI. M e 1 i 11 a, 22. julija. 21. t. m. ponoči so čete sultanove naskočile pozicijo čet preten-dentovili pri Saidi in jele mesto obstreljavati. O izidu boja ni še ničesar znanega. Dnevne novice. + »Narodov« vpliv. Zadnji čas so v »Na^-rodovem« uredništvu proglasili dr. V. Ravnikarja za »klerikalca«. Gospodje pri »Narodu« so računali, da ta pridevek tako »vleče«, da bo dr. Ravnikar gotovo odletcl kot starosta slovenske sokolske zveze. Te dni so bili zbrani v Ljubljani delegati slovenske sokolske zveze. Po dolgih obrazih gospodov iz »Narodovega« uredništva sino spoznali, da se je o tej priliki moralo nekaj posebnega dogoditi. In res! »Narodova« taktika, ubiti koga, če se proglasi za »klerikalca«, ni več držala. Dr. Ravnikar jc za »Narodove« napade dobil zadoščenje,. »Narod« je blamiran,. z njim pa tudi zastopnika ljubljanskega in kranjskega »Sokola«, ki sta edina bila za to, da namestil dr. Ravnikarja postane vsai duševni starosta slovenske sokolske zveze »Narodov« Malovrh. Beležimo to kot znamenje »Narodovega« vpliva. + Pripravljavni odbor »Kmečke zveze« za kanalski okraj na Goriškem priredi prve dni meseca avgusta shode v Lomu, Lopi, Kalil in na Zanjšicah. Zanimanje za zvezo je veliko. + Petindvajsetletnico inašništva obhajajo jutri zjutraj v Kropi sledeči čč. gg.: kanonik Andrej Kalan, monsig. Anton Jaklič in župnika Franc Hoenigman in Franc Krek. Bog živi velespoštovane gg. jubilante še mnoga leta in ohrani jih čile pri uspešnem delu za vero in narod ! + Kmečki shod v Koiskem na Goriškem. V nedeljo popoldne so sklicali takozvani »agrarci« v Kojsko javen ljudski shod, ki se ga je udeležilo okrog 200 kmečkih mož. Kot glavni govornik »agrarcev« jc prišel vrto.i-benski policaj in konsumarski prodajalec J. Mermolja iz Vrtojbe pri Gorici. Shodu je predsedoval kojščanski podžupan g. Lenarčič, ki je dal najprvo besedo Mermolju. Mož je povedal tisti svoj običajni »govor«, da nobena stranka doslej ni za kmeta nič delala, da je treba miru in sloge; zato da je nastopila nova »Kmečka stranka«. Potem pa dobi besedo dr. Dermastia iz Gorice, ki pravi, da se strinja sicer z govornikom, v kolikor je ta govoril o kmečkih zahtevah. A predgovornik ie veliko premalo povedal. Treba je kmetu združenja, skupne organizacije. A sedaj nastopajoča kmečka stranka ne bo mogla pomagati kmetu, ker še sama ne ve, kako naj se organizira. (Mermolja: To ui res!) Vaš voditelj dr. Franko je na shodu pri Jelenu sam izjavil, da pravzaprav še ne veste, kaj hočete. (Mermolja: To ni res!) Ko mu pa govornik pokaže tisti odstavek iz tiskanega govora, Mermolja obmolkne med smehom kmečkih mož. Čemu sejati prepir sedaj med kmečke vrste, čemu šele iskati novo stranko, ko imamo tukaj že »Kmečke zveze«, ki imajo postati skupen kmečki parlament. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam. Govornik med navdušenjem poživlja zborovavce, naj pristopijo h »Kmečki zvezi« za goriško okolico. Tisti »agrarci« pa, ki pravijo, da delajo v znamenju miru in sprave, so začeli sedaj tuliti in kričati o »duhovniški krinki«. Med šumom jc gospod Lenardič zaključil zanimivi shod. Agrarce je ljudstvo na Kojskcm spoznalo, kaj nameravajo. Izdali so se v svoji strasti sami. Naših mož je bilo na shodu nad 150, nasprotnih okrog 50. H Predor skozi Ture je bil 21. t. m. ob 4. uri 50 minut zjutraj dogotovljen. Predor ie dole 8526 metrov. Začenia se pri postaji Bockstein, konča pa pri Mallnitzu. Vožnja skozi predor bo trajala 20 minut. Predor so začeli pri Bocksteinu delati 6. julija I. 1901, pri Mallnitzu pa 27. septembra istega leta. Tako sta zdaj skozi Ture združeni Koroška in Solnograška. S tem je skrajšana pot med Beljakom in Solnogradom za 185 kilometrov in obenem odstranjena zadnja ovira za novo alpsko železnico Dunaj-Trst. Delo je vodilo gradbeno podjetje Redlich in Berger; delavcev je bilo zadnji čas 3000. Velike ovire je delala voda. + Štrajk jc izbruhnil, kakor smo že včeraj poročali, pri predoru skozi Ture. Štrajkati je začelo 2200 delavcev v Bocksteinu. Zahtevajo,. naj se jim zviša plača od 4 na 6 kron. Hočejo tudi, naj se skrajša delavna doba. Razburjeni so tudi vsled tega, ker so pretekli četrtek umrli v tunelu trije delavci vsled plinov, ki so se v predoru nabrali. Delavci so izkušali prodreti skozi ravnokar predrto odprtino na ono stran v Mallnitz, da tudi tam zanetijo štrajk, toda orožniki stražijo vhod v predor in ne pustijo delavcev blizu. Več delavcev ie nato odšlo skozi Ture na ono stran. Iz Solnograda sta odšla dva bataljona cesarskih' lovcev v Bockstein. 1 Tajnik »svobodne« misli v Iliriji, tako beremo v pozivu — je Lenart Lotrič v Železnikih. Ta nadebudni mladenič, ki študira v Pragi, ie vžival svoje dni mnogo dobrot od duhovnikov, proti katerim sedaj strupeno zabavlja. S fantom se sicer ni vredno dalie pečati, toda ne moremo si kaj, da ne bi izrekli globoke žalosti, da so po njem Železniki javno postali središče vsaki veri tako podlo sovražnega gibanja. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dobu razvije v nedeljo, dne 28. julija, z izbrano slovesnostjo svojo zastavo, ki je hvalevredno delo domače umetnice gdčne. Ivane Wolgemut tz Škofje Loke. Visoka zastava nosi na temnomodri strani sliko slovanskih apostolov z napisom: Sveti Ciril in Metod, čuvajta slovenski rod; na jasnobeli strani je naslikan Zveličar kot se.iavec božjih semen; geslo na izredno krasni trobojnici pa žari v zlatih črkah: Za vero, vedo in ma-terno besedo. — Torej - - naprej, zastava slave; naprej k omiki, Dob! Slavnost v čast Simona Gregorčiča se ie v nedeljo vršila v Dornbergu. Priredila jo je »Slovenska čitalnica« dornberška. Bilo je navzočega ogromno ljudstva na obširnem vrtu posojilnične hiše. Nastopili so trije tam-buraški zbori: iz Podgore, Črnič in Trsta;: moški zbor iz Mirna; mešan in ženski zbor i z Dornberga in moški, ženski in mešani iz Podgore. Krasno je deklamovala »Oljki« gospodična Ivanka Kavčičeva. Slavnostni govor je govoril namestu zadržanega dr. Dermastia, urednik Kremžar, ki je označil Gregorčiča kot pesnika kmečkega stanu. Igra »Črevijar« ie vzbudila obilo smeha. Tudi tambu.raški in pevski zbori zaslužijo vso pohvalo. Slavnost jc bila res v čast svojemu namenu. Duhovne vaje v rezidenci oo. jezuitov v Ljubljani meseca avgusta bodo prvi iti tretji teden (začetek v ponedeljek 5. in 19.. zvečer) za preč. gg. duhovnike, drugi teden za abitu-riiente. Za pravočasno ogla*sitev vljudno prosi predstojništvo. — Sv. Višarje. (Razno.) Napočile so počitnice in dijaštvo iih prav pridno porablija v razvedrilo po visokih planinah. Za turiste so posebno priljubljene višarske gore, s katerih se nudi naravnost čaroben razgled: Pred teti .ie razvilo tudi tukaj »Sloven. planinsko društvo« svoj delokrog, le škoda je, da hoče delo in trud prejšnjih let nazadovati. Kar se tiče romarjev, se isti pogostokrat pritožujejo o psovanju in zasmehovanju, ko gredo skozi Trbiž. Lepi sadovi nemške'omike!:— Kakor je že znano, se zida tukaj novo župnišče; delo urno napreduje. Od najzanesljivejše strani se čuje, da dobijo sv. Višarje orožniško postajo, ki bode dobila prostor v novem župnišču. — Prav pohvalno se izražajo romarji o cerkvenem petju na sv. Višarjah,. kar jamči, da je sedanji organist kos; svoji nalogi; raditega smo se pa tembolj začudili o razpisu te službe. — Uboj v Kameniei. Dne 12. t. m. sta se zvečer vračala iz neke krčme Tanasija Ma-rič in Stanislav Bngarski, ki sta srečala Nikolaja Ljubinkoviča s tovarišem. Morič se je nehote zadel v Ljubinkoviča, ki je zato vrgel Mariča na tla in mu dal par krepkih zaušnic. Da niso. posegli drugi vmes, nastal bi bil na mestu boj. Marič je prišedši domov vzel velik nož ter se vrnil ž njim proti koči Ljubinkoviča- ter ga pred vrati došel. Ko je. videl Ljubinkovič Mariča z nožem, začel je tudi on mahati z nožem proti nasprotniku,, ki mu je zasadil nož ravno v srce, da se je Ljubinkovič takoj zgrudil mrtev, — Poslanec dr. Stojan izjavlja, da so vesti o njegovem imenovanja za budjejevigkega škofa neresnične. — Zaradi članka o Hiilsnerjevi aferi je bil konfisciran češki list »Naše Obrana«. — Umori kočljažev v Trstu. Skrivnostni dežnik. Iz Trsta poročajo: Izloženjje dežnikov občinstvu na vpogled v steklcnej omarici je doseglo jako povoljen uspeh. M«ai množico, ki se je včeraj predpohidnc gnetla pred to omarico, je bila neka poštama ženska. Videča ženski dežnik z medenim ročajem v obliki črke S, ki je bil najden v kočiji pokojnega Mohoroviča, je ta ženska izjavila; »Če ima ta dežnik neko luknjo, potem ga jaz poznam, ker sem ga jaz prodala!« To njeno izjavo je slišal neki gospod in ta je žensko nagovarjal, naj gre na policijo in naj zahteva, da jej dežnik razpnejo in jej ga pokažejo razpetega. Ker se pa ženska ni dala pregovoriti, je oni gospod stopil k nekemu policijskemu agentu in mu povedal, kaj da je izjavila ona ženska. Agent jc pa žensko povabil na policijo, kjer je ženska ponovila svojo izjavo. Brž so vzeli rečeni dežnik iz omarice, ga razpeli in ga po-> kazali oni ženski. A ta je takoj izjavila, da jc oni dežnik prodala ona pred tremi ali štirimi tedni. Ona ima namreč nekje v ulici del Far-neto prodajalnico ponošenih oblek in drugih tacih predmetov. Pred tremi ali štirimi tedni je nekega dne, in sicer okolu poludne prišla k njej neka gospa in je pri njej kupila oni dežnik za 60 stotink. Gospa, ki je kupila ta dežnik, je stara približno 45 do 50 let in je nizke postave, suhljatega obraza in šibkega života. Lasje so jej nekoliko osiveli. Govorila je tržaški dialekt. Obleko — skromno — je imela temne barve, a na glavi je imela okrogel klobuk iz črne koprene. Gospa, ki je kupila dežnik, se tega gotovo spominja. Sedaj ko ve, da je bil ta dežnik v rokah morilca pokojnega Mohoroviča, je njena sveta dolžnost, da pride na policijo povedat: v čegave roke je prešel dežnik iz njenih rok. — Eventuelno so napro-šene naj se zglasijo na policiji vse one osebe, ki bi mogle dati kake podatke o gori opisani kupovalki dežnika. Strah med tržaškimi izvoščki. Vsled umora dveh kočijažev so postali tržaški izvoščki silno previdni. O tem poroča tržaška »Edinost«: »Izvoščki so še vsi pod groznim vtisom, ki sta ga posebno nanje napravila ta dva grozna zločina. Postali so skrajno previdni pri najemanju prevažanja ljudi, seveda posebno ponoči. Ce nc poznaš osebno kakega izvoščka, boš težko katerega našel, ki bi te ponoči peljal v okolico. Ta njih sicer popolnoma upravičena previdnost dovaja celo do komičnih prizorov. Navesti hočemo tu dva taka prizora. Neko noč minolega tedna je bil ua trgu sv. Ivana en sam izvošček. Prišel je k njemu neki nadporočnik, sel v kočijo in velel izvoščeku peljati v Herpelje. Izvošček se je spoštljivo odkril, gledal častnika v obraz in premišljal. Ko ga je častnik vprašal, kaj da premišlja, mu je izvošček dejal, da ga on sicer rad posluži. a da želi, da bi se oba skupaj zglasila prej na policiji. Nato mu je častnik odgovoril, pokazavši na svoj uniformo, a izvošček mu ie odvrnil odkritosrčno: »Ej, gospod. jaz vas spoštujem, ampak vem, da je tudi Kobau imel na sebi uniformo policijskega komisarja, in vendar je bil . . . tat. Jaz ne zaupam niti uniformi!« —■ Častnik se je smejal tej odkritosrčnosti in se vdal izvoščkovi zahtevi. — Na policiji so pa dejali previdnemu izvoščeku: »Ali ne vidite, kdo in kaj da .ie gospod?« »Seveda vidim, - je dejal izvošček — a na Nemškem v Kopeniku se je bil neki čevljar preoblekel v stotnika in je prevaril celo vojake, orožnike in kopniškega župana.« Seveda jc nato odpeljal častnika na Herpelje, a da ga popolnoma pomiri, je častnik iz lastne volje pustil na policiji svojo sliko. — Evo drugega prizora. Ta se pa ni pripetil vsled previdnosti, marveč vsled strahu. In sicer se je ta prizor pripetil o belem dnevu na jako obljudenem kraju. Neki gospod je v petek popoldne najel izvoščka in mu velel, naj ga pelie v svobodno Iuko pred skladišče št. 27. Izvošček je pa razumel 17, mesto 27. Ko je dospel s kočijo pred skladišče št. 17. je izvošček vstavil, a gospod, opazivši pomoto, je izvoščka — da bi mu pojasnil zmoto in mu povedal, kam nai ga pelje - rahlo potapljal t. roko po hrbtu, in sicer ravno pod — tilnikom. A v istem hipu, ko se ga ie dotaknil, mu je kočijaž izginil izpred oči: skočil je bil s kozla in sicer kar črez konja. Gospod je ves presenečen gledal, a izvošček je stal že kakih deset korakov daleč: bil je bled kakor,, krpa, noge so se mu tresle, oči je imel široko odprte in vprte v gospoda, a prsi so se mu burno dvigale. Ko ga je gospod vprašal, kaj da mu je in zakaj da jc tako odskočil, je revež povedal, kako grozno da se je prestrašil, ko je začutil roko na svojem hrbtu! Ta prizor je v resnici jako komičen, a strah, ki ga je povzročil. je popolnoma opravičen. — Sicer pa izvoščki vsled svoje previdnosti trpe tudi ve liko materijalno škodo, ker odklanjajo ponoči vsako vožnjo, če osebe — kakor rečeno ne poznajo osebno.« — Cerkvenega roparja, ki je oropal dunajsko mariahilfsko cerkev, so zaprli. Ropar je Mariborčan Alojz Pichler, ki je prestal že petletno težko ječo. Tudi v Grat\veinu je oropal Pichler cerkev. — Važno za gostilničarje. Najvišje sodišče je razsodilo, da gostilničarji, kavarnarji in slaščičarji niso dolžni povrniti gostom škode, ako izgine v lokalu obleka. Obešala so namenjena ugodnosti gostov, a gostilničarji niso dolžni, da jamčijo za stvari, ki jih obesijo gostje na obešala. — Mistifikaclja. Vest, da se je v Cerknici ustrelil logar Maček je zlobna mistifi-kacija. Mistifikatorju smo na sledu ter bo prejel zasluženo plačilo. — Kolesarjl-domobranct. K jesenskim orožnim vaiam poklicano moštvo c. kr. domobranskega pešpolka št. 27, katero se zaveže priti k tem vajam z lastnimi kolesi, naj to pismeno naznani polkovnemu poveljstvu do 1. avgusta t. 1. Odškodnina za vsako kolo znaša za cel čas 10 K, kakor tudi vsa popravila za večje v službi nastale poškodbe. — Sladkor. Za avgust se ie liberiralo pet odstotkov kontingenta. Cena ie ostala nespremenjena. — Na srčni kapi je umrl, ko je prišel od vaj v Celovcu nadporočnik 17. pešpolka Alojzij Ebert. — Poizkušeni samoumor. Dne 19. t. m. je našel stražnik v Zagrebu v Strossmayerje-vem šetališču na klopi človeka, ki mu ie tekla iz žil na roki kri, poleg njega pa je ležal okrvavljen nož. Na stražnici je izpovedal, da se piše Leon Ambrosini, knjigovodja, rojen v Ljubljani, pristojen v Gradec. — Od tatinskega lovca obstreljen je bil v gozdu pri Vrbovcu na Hrvaškem logar Stje-pan Horvatič. Zadet je bil v ledja in v roko. — V morje Je skočil s parobroda »Cro-atia« na potu med Splletom in Reko neznan tujec in utonil. Vsi poizkusi, da bi ga rešili, so bili brezuspešni. — 54 shod nemških katoličanov v VViirz-burgu se bo vršil, kakor smo že omenili, od 25. do 29. avgusta. Natančni program izide šele koncem tekočega tedna. Poleg velikih zborovanj se bo tudi letos vršil velikanski izprevod delavskih organizacij katoliškega centra. Poleg velikih zborovanj se bodo vršila še druga manjša zborovanja raznih katoliških centralnih društev in zborovanj. Ako bo kak Slovenec obiskal te tudi za nas poučne priredbe, dobi potrebna pojasnila v našem uredništvu. — Umrl je v Poljanah na Gorenjskem gospod Valentin Tavčar, po domače Kosem, brat gospoda dr. Ivana Tavčarja. N. v m. p.! — O trgovski krizi v Gorici. Dne 21. julija so se zbrali laški trgovci v prostorih »Trgovskega društva«, da se pomenijo o trgovski krizi. - V Raštelu, kjer je bilo še pred kratkim središče živahne trgovine, ie prišlo v konkurz v zadnjem času kar šest trgovcev. — Mravlje s krili so se v velikanski množici pojavile v Belovaru. Popoldanski dež pa je jate teh neljubih gostov skoro popolnoma uničil. — Ustrelil se je v Budimpešti bivši državni poslanec dr. Pavel Dragalič. — Nedeljski počitek v Krškem. Naznanjamo vam, da ie g. dr. .1. Mencinger, odvetnik v Krškem, z dne 21. julija 1907 v svoji odvetniški pisarni vpeljal popoln nedeljski počitek ne glede na to, ako istega notarska pisarna v Krškem v svoji pisarni vpelje ali ne. — Iz Žirovnice. Ob novi maši gospoda Jožefa Bizjaka so zbrale družice med svati za družbo sv. Cirila in Metoda 72 K 79 vin. — Slovenske Vesti iz Amerike. Poročili so sc v Calumetu: Iv. Rom iz Črnomlja z Al. Kobe iz Stopičev; Jožef Škufca z Ano Lamut iz Dragatr.ša; Jožef Gregorčič iz Št. Petra z Marijo Žagar; Ivan Adam iz Dragatuša z Marijo Špehar iz Vrha na Dolenjskem. V Cleve-landu pa so stopili v zakonsko zvezo: Janez Mele iz Cerknice z Marijo Kresovič iz Rašice pri Hrušici; Martin Marine iz Št. Pavla na Štajerskem z Marijo Pintar z Rakeka; Mihael Suhadolec iz Dobrave s Terezijo Šetina iz Prečinc. Neznanec ie napadel v Cleve-landu Alojzija Nachtigala, vračajočega se z neke veselice, iu mu zasadil v hrbet nož. Rana vendar ni nevarna in bode Nachtigal kmalu okreval. — »Glas Naroda« od 5. julija piiobčuje članek, v katerem blati našo S. L. S. ter jej očita zvezo z Nemci, obenem pa taji, da bi imeli naši liberalci kak stik z Nemci. Ali je to tudi sad Sakserjeve »bistroumnosti«? Na dan proglašenja neodvisnosti Amerike, 4. julija t. I., jc v New Yorku društvo sv. Frančiška praznovalo svojo desetletnico ter blagoslovilo svojo zastavo. Obenem je bila blagoslovljena tudi zastava društva sv. Petra iz Brooklyna. Zastavi ie izdelal slovenski slikar Ivan Gosar. — Promet med Boko Kotorsko in Ceti-njem. Ena angleška in ena nemška finančna družba sta se ponudili vladi v Cetinju, da uredita stalno poštno zvezo med Cetinjem in Boko Kotorsko za prevažanje pisem in potnikov. — »Narodov« balon. »Slovenski Narod sc ie silno razburil, ker smo odkrili javnosti, kako ie on pretekli četrtek, torej 18. julija, objavil cel uvodni članek o vojaškem balonu »Patrie«, v katerem smo mi poročali že 9. julija. Ne glede na to, da uvodni članki o balonih brezdvomno pričajo o silni suši v »Na rodovem« uredništvu in o pomanjkanju gradiva, priča omenjeni članek tudi o popolni in redni nepoučenosti »Naroda« o svetovnih do godkih, o katerih ali nič ne poroča ali pa šele po dveh tednih. V soboto se jc »Narod« zato razkoračil in trdi, da se je balon »Patrie« dvignil prvič v zrak šele 14. julija pri narodni slavnosti v Parizu. To pa ni res. Vojaški balon »Patrie« se je dvignil prvič v zrak dne 8. julija tega leta, mi smo pa o tem poročali dan pozneje. Poročali so o tem seveda tudi drugi listi ra-zun »Naroda». Kdor se hoče prepričati, ke daj je »Patrie« vprvič dvignil se v zrak, naj pride pogledat v okno našega upravništva, kjer je razstavljena slika iz svetovnoznane francoske »Illustration«. Slika je fotografija ki predstavlja balon »Patrie« v zraku nad pariško opero. Pod sliko je napis: »Le dirige-able »Patrie«, passant sur le quartier de 1'Opera, le 8. juillet.« To se pravi po naše da se je »Patrie« že 8. julija dvignil vprvič v zrak! Sicer pa lahko vsakdo v vsaki ljubljanski kavarni pogleda v zadnjo »Illustra tion«, kjer je o tem napisan članek. »Narodov« poročevalec iz »Pariza« pravi, da se je 14. t. m. dvignil balon vprvič v zrak, dasi jc to bilo brezdvomno že v drugič, dočim se je v tretjič povzpel balon v nebotične višave 18. julija v »Slovenskem Narodu«. Toliko ve mo, da, ako bi bili balon napolnili z »Naro dovimi« noticami, bi bil gotovo obležal na tleh. UubUnnske novice. lj Izgredi za časa državnozborske volitve. O tem se bo vršila prihodnji četrtek obravnava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem in sicer radi prestopka volivnega zakona in § 411 in 468 drž. zakona. Obtoženi so: Ernst Cham, Ivan Skubic, Franc Kodelja Ludovik Stricelj, Jožef Novak, Ivan Šuklje Andrej Rakoš, Rudolf Velepič, Albert Feld stein, Albin Anžič, Ivan Moliorč. lj Za provizoričnega voditelja v gluho nemnici je imenovan g. Germ. li Velik vojaški koncert. Na čast vsem Anam in Anicam vrši se v četrtek 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer ua vrtu hoteia »Union« veiik vojaški koncert pod osebnim vodstvom g. ka- | pelnika Christopha. lj Promenadni koncert vojaške godbe bo danes zvečer v »Zvezdi«. lj Umrla je na jetiki usmiljena sestra Marija Otilija Kleinščik, stara 28 let. Umrla je posestnikova soproga Jerica Lovše, stara 66 let. lj Še en popravek. Trgovec g. Felix Urbane se čuti zelo užaljenega glede našega pojasnila v zadevi Rant ter grozi s tožbo. Mi ne moremo zato, ako smo poročali čisto resnico. Radovedni smo le, če bode g. Felix Urbane vložil tožbo v slovenščini ali nemščini, ker s svojimi uslužbenci govori vedno le nemško; ako ga kdo vpraša kaj v slovenskem jeziku, dobi redno odgovor v nemščini. Seveda je g. Fclix Urbane na zunaj goreč pristaš »narodno« napredne stranke in je Hribarju za državnozborsko volitev posodil celo svoje konje. lj Občni zbor Vincencijeve družbe. Kakor vsako leto, vršil se je tudi letos v petek na praznik sv. Vincencija Pavi. občni zbor družbe sv. Vincencija, ki je bil častno obiskan. Zjutraj ob pol 7. uri je daroval g. kan. Kalan sv. mašo v kapeli Marijanišča, pri kateri so udje prejeli sv, obhajilo, zvečer ob tri četrt na 6. uro so bile litanije z blagoslovom in nato ob 6. zborovanje. Gosp. podpredsednik je v svojem govoru omenil bolezni predsednika preč. g. prel. Rozmana, in da besedo zastopniku III. konference, č. g. P. Sigismundu, ki je v krasnem govoru pojasnil o glavnem namenu Vincencijeve družbe, o posvečevanju samega sebe in kako mora našo dobrodelnost voditi živa vera, trdno upanje in prava ljubezen. Po govoru, ki jc bil z velikim odobravanjem od članov sprejet, podali so načelniki posameznih konferenc svoja poročila. Ker se ni nihče drugi oglasil k besedi, zaključil je g. podpredsednik zborovanje. lj Izžrebani porotniki. Dne 22. julija so bili pri e. kr. deželnem sodišču v Ljubljani izžrebani porotniki za glavne razprave, ki se 26. avgusta t, I. pričnejo, in sicer: Anžič Anten, posestnik iz Štepanje vasi; Barle Matevž, posestnik iz Luž Kranj; Bcnkovič Fran, posestnik iz Blagovce — Brdo; Fajdiga Filip, mizar in posestnik v Ljubljani; Grajzar Janez, trgovec, Klanec Kranj; Hammerschmidt Ernst, zasebnik v Ljubljani; Hrastelj Jakob, posestnik iz Sela — Litija; Hudovernik Vinko, tajnik mestne hranilnice in posestnik v Ra-doljici; Jakopič Jožef, trgovec in posestnik v Ljubljani; Jan Jakob, posestnik v Podhom — Radoljica; .lonkc Adolf, agent v Ljubljani; Kemperlc Jernej, trgovec, Kamnik, Šutna ; Korošec Miha, gostilničar in posestnik v Dobravi Radoljica; Košmelj Fran, posestnik v Železnikih — Škoija Loka; Kranjc Janez, trgovec in posestnik v Borovnici — Vrhnika; Kuhar Avgust, gostilničar in posestnik v Vevčah; Kuttin Fran, trgovec in posestnik v Postojni; Majer Adolf, c. kr. poštni kontrolor v pok. v Ljubljani; Mal!y Fran, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Miklavčič Fran, posest nik. Sv. Križ — Litija; Mrak Valentin, gostilničar v Ljubljani; Oražem Jožef, trgovec in posestnik v Vodniatu; Peterca Fran, posest, v Ljubljani; Peternel Jakob, posestnik v Rečici Radoljica; Pohlin Janez, kovač v Kamniku Graben; Pust Fran, tesar in po sestnik v Ljubljani; Šare Lovrenc, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Schiffer Viktor, tr govec v Ljubljani; Schrey Janez, pek in posestnik v Ljubljani; Sekovanič Ferdo. posest nik, Bled - Radoljica; Seršen Matevž, posestnik v Skaručni Kamnik; Terpinc Jakob, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Višner Karol, gostilničar in posestnik v Jesenicah; Vončina Valentin, c. kr. sod. oficijal v pok. v Gornjem Logatcu; Werbolc Anton, tr govec in posestnik v Izlaki Litija; Zadnik Anton, trgovec in posestnik v Senožečah. Nadomestni porotniki: Beniger Avgust, agent, Cizej Anton, pek, Dragatin Ferdo, prodajalec glasovirjev, Hartrnan Oton, mesar, Kušar Fran. izvošček, Merala Fran, suknar in bar-var, Oblak Jakob, posestnik, Trček Jakob pek, Turk Anton, knjigovez in posestnik; vsi v Ljubljani. li Od svojih starišev z Dunaja je pobegnil dne 4. t. m. 14-letni realec Hubert Sauer. Dijak je rjavih las in oči, je imel pri odhodu temen suknjič, kratke hlače, rjav dežni plašč in rjavo čepico. Kdor ve kaj o njem, naj naznani to policiji. lj Tatvina kolesa. Včeraj zvečer je do-sedaj še neznan tat ukradel izpred Pavškove gostilne na Martinovi cesti oskrbniku Francetu Omerzi iz Stare vasi »Gracioza« kolo vredno 70 kron. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 130 Hrvatov in 18 Macedoncev. lj Izgubljene in najdene reči. Ivana Pe-lanova je izgubila 4 K vredno belo čepico. — Trgovec g. Ivan Erklavc je našel denarnico v kateri je bila manjša svota denarja in jo oddal pri magistratu. Štajerske nouice. Nezaupnica dr. Ploju. Blagorodni g. dvorni svetnik! Na Ptuju ste rekli dne 9. maja nekaterim vurberškim volivcem, da bodete junija priredili shod na Vurbergu. Tega pa, čeprav s pismom pozvani, niste storili. Pišete: »Glede shoda ne moreni sedaj ničesar ukreniti, mi slini, da ne bi bilo umestno sedaj napraviti shod.« Tako?! Umestno je bilo, da smo Vam dali 149 glasov, umestno je za Vas, da ste se nam izneverili in se sedaj družite s tistimi ki so nas imenovali črne in neumne (teriave i radi tega, ker smo Vas volili, umestno pa ni da bi se svojim volivcem približali. Gospod dvorni svetnik, mi Vas najostreje obsojamo, obsojamo Vas zlasti, da si dajete zaupnice od nevolivcev in se ž njimi družite proti »Kmečki zvezi«. Mi Vam več ne verjamemo ter Vam izražamo svoje nezaupanje. Vurberg, dne 21. julija 1907. Slede podpisi 85 volivcev, š Slovenka na gimnaziji. Sprejemno skušnjo za prvi gimnazijski razred v Mariboru je naredila Slovenka Slavka Pipuš, hčerka dr. Pipuša. Gospodična bo prva slovenska di-akinja na mariborskem gimnaziju. š Prestavljen je v Brežice gospod R. ernec, inžener pri celjskem okrajnem glavarstvu kotč vodja stavbinskega urada pri brežiškem okrajnem glavarstvu. š Promocija. Dne 20. t. m. je bil proglašen na graškem vseučilišču doktorjem prava gospod Gustav Rosina iz Loč. š Acetilinska razsvetljava v Rogaški Slatini. Dne 13. t. m. so komisionelno odobrili novi acetilinski razsvetljevalni zavod, ki ga je napravila beljaška tvrdka Jož. Bacher. Zavod bo preskrbel svetlobo 100 javnim in 1200 zasebnim svetilkam. š Kebelj pri Konjicah. Darežljivi župljani so tekom le nekoliko mesecev zložili toliko denarja, da jim je gospod župnik Kolar zamo-gel vstreči želji po novem zvonilu pri cerkvi. In danes visi v zvoniku petero zvonov: trije novi in dva stara. Minolo sredo zjutraj je nove zvonove krstil ekscelenca knezoškof dr. Napotnik. Ravno opoludne sc je že oglasil veliki zvon; ob drugi uri pa se .ie združeni glas vseh zvonov prijetno razlegal po zelenem Keblju. š Cerkvene vesti. Za novo cerkev v Ča-dramu ie nečak t škofa Steinerja, akademični slikar Rudolf Steiner v Šopronju, napravil sliki Jezusovega in Marijinega Srca, umetniško lepo, ki staneta z okvirom nad 1000 kron in bosta dne 28. julija posvečeni. — Na Keblju pa dobijo iz zvonarne J. Grussmayr v NViltcnu ua Tirolskem tri nove zvonove. Zvonar vzame v račun tri stare zvonove kilo po 3 K in računi nove kilo po 4 K in ker bo novo zvo-njenje za polovico večje od starega, doplačajo farani še 6.400 K. Mil. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik sam je 17. t. ni. zvonove posveti! in je ta župnija že četrta župnija konjiške deka-nije. ki je od tam zvonenje dobila: Čadram, Straniče, Sv. Kunigunda na Poliorji in zdaj Kebelj. š Oplotnica. Tu posluje že ena posojilnica, ki so jo ustanovili za blagor ljudstva zavzeti domoljubi. Narodni nasprotniki pa hočejo imeti tudi svojo posojilnico. Te dni so baje imeli ustanovni shod za »občinsko« posojilnico. Razne stvari. Kardinal Ferrari je v Milanu odkril neko zavetišče in vzgojevališče za deklice, katero je vodila v obleki redovnice neka Fu-magalli. ki pa ni redovnica, ampak navadna zloglasna ženska, ki je bila v zvezi s policijo. Kardinal je Fumagalli ekskomuniciral in oddal vso stvar civilni oblasti v preiskovanje. Nekega duhovnika, ki je že pred letom milanski policiji naznanil, da se je »sestra« Fumagalli, ki ie tudi že drugod v zgornji Italiji imela konflikte s cerkveno oblastjo in sodišči, preselila v Milan in zlorablja redov-niško obleko, so odvrnili. Baje jc kompromitiran tudi neki izgubljeni duhovnik don Gio-vanni Riva. 471 rudarjev ponesrečilo? Na Japonskem se je v premogokopu Togo Oka dogodila eksplozija. V rudniku je 471 rudarjev, ki bodo skoro gotovo vsi izgubili življenje. 150 oseb utonilo. Iz San Frančiška poročajo, da sia na kaliforniški obali v megli trčila parnika »San Petro« in parnik »Co-lumbia«, ki se je potopil. 150 oseb je utonilo, 80 se jih je rešilo. Popotniki so se z nožmi med seboj borili za življenje. V vodo je bilo izpuščenih 20 čolnov, a nihče ni posluša! povel'. Samoumor v Belgradu. V Belgradu se je ustrelil blagajnik notranjega ministrstva Nikolaj Nitrinovič. Govori se o poneverjenju. Strašen roparski umor se je izvršil v samotni gostilni med vašima Danos in Vadas v bodimpeštanskej županiji. Ponoči so neznani roparji vdrli v hišo, umorili krčmarja Sza-vasa, njegovo ženo in hčer ter hoteli oditi. Na cesti jih je opazil posestnik Gabanji iz Danosa. Roparji so ga ubili, oropali, zavlekli njegovo truplo v gostilno k ostalim mrtvim ter vse skupaj zažgali, da izbrišejo vse sledove svojega strašnega čina. Vendar so ogenj o pravem času opazili in tako se je orožnikom posrečilo odkriti strašni zločin. Trdijo, da so umor izvršili cigani, ki se pa znajo vselej spretno skriti. Mlatiči stavkajo v Sandy-pusti na posestvu barona Wodnyanerja in sicer 80 po številu. Dosedaj so dobivali plačo po pridelku žita. pri čemur so bili občutno prikrajšani, zlasti pa še letos, ko je žetev slaba. Posredovati je moralo orožništvo, ki je vodje upora odvedlo v zapor. V zrakoplovu čez alpe. Švicarski zrako-plovec Spelterini se je dvignil s svojim zrakoplovom, ki ima 1700 m3 vsebine, tretjič v zrak, da preplove čez Aipc. Lahek severoza-padnik ga je nesel čez sv. Gotard. S seboj je imel pet fotografskih aparatov iu en kinematograf. Nadporočnik obešen. Iz Carigrada poročajo: Nadporočnik Nadši, kije v Trapecuntu umoril divizijškega generala Hamdi pašo, jc bil obešen. Nesreča na železnici. Iz Amerike poročajo: V Salenu v Michiganu jc tovorni vlak trčil skupaj z osebnim vlakom, v katerem je bilo 800 izletnikov. Okolu 40 oseb je bilo uSmrčcnih, nad 100 pa ranjenih. Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO V AREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pošiljatue na dem sprejema re$taurater porodnega Doma" g. ^rži^ni^. (Telefon $t. 82.) — Gospa VVolfling se je pripeljala na Dunaj in hoče svojega od nje ločenega soproga tožiti za odškodnino. Gospa Wolfling pravi, da ni imela pred sodiščem nobenega zagovornika, da jo je njen mož kar zapustil in da ni res, da bi zašla ona med ljudi, ki hočejo živeti po naravi. Policijska stavka v Novem Sandecu je končana. Župan je stavkujočim policistom obljubil, da hoče predlagati občinskemu svetu, naj se izboljšajo njihove plače, nakar so policisti pričeli zopet delati službo. Več kot bratovska ljubezen. V Montgo-meryju so na smrt obsodili Davida Beeniana. Predno so ga obesili, je prišel k sodniku njegov brat John, ki je baptistovski pridigar, ter ga prosil, naj obesijo njega mesto Davida. Sodnik se ni malo začudil, slišavši tako nenavadno prošnjo ter vprašal radovedno obso-.ienčevega brata, kaj ga je privedlo do tega sklepa. Popolnoma mirno in resno je odgovoril John Beeman: »Jaz sem dobro pripravljen na smrt in prepričan, da pridem takoj v nebesa, česar si ne upam trditi o svojem bratu. Upam pa tudi, da moja smrt izpreobrne Davida, da začne drugače živeti, da se bodeva videla onkraj groba.« Ko je pridigarju sodnik razložil, da 11111 sodišče ne more uslišati prošnje, ga je to zelo užalostilo in je pobit odšel. Žrtev dvoboja. Požunski listi poročajo o sledečem dogodku v častniških krogih. Pred dvema letoma se je poročil stotnik nekega honvedskega polka na severnem Ogrskem z damo, ki je imela že hčerko, staro 12 let. V hišo jc zahajal stotnikov prijatelj, tudi stotnik, oženjen in oče več otrok, ter je posilil mlado deklico. To razmerje je trajalo nekako eno leto. Pred nekaj tedni pa je izvedel dekličin očim, ka.i se godi v njegovi hiši. Razburjen je hitel domov, kjer je zasledil zapeljivca pri svoji pastorki ter ga razljučen spodil iz sobe. »Razžaljeni prijatelj« je zahteval seveda zadoščenja, toda stotnik je odklonil poravnavo z orožjem, sklicujoč se na umazano dejanje »prijateljevo« ter odločno izjavil, da se s takim človekom neče biti. Stvar je prišla pred nalašč zato sestavljeni častni sod, ki je odločil, da se stotnika morata dvobojevati. Toda očim oskrunjene deklice je izjavil, da rajši umrje, kot da bi se s tako propalico, ki mu je uničila rodbinsko srečo, meril z neomadeževanim orožjem, ter si pognal v glavo kroglo, ker bi bil sicer degradiran. Sedaj šele je višje po-veljništvo začelo preiskavati celo stvar. Žalostna posledica prisiljenega dvoboja! Višja obrtna šola za krojače. Krojaška zadruga na Dunaju je na svojem zadnjem občnem zboru 15. t. m. sklenila v proslavo šestdcsetletnice vladanja našega cesarja ustanoviti na Dunaju višjo obrtno šolo za krojače, za katero je takoj darovala 30.000 K podpore. Za smrtno kazen. Pariški »Le Matin« je vprašal vsa porotna sodišča v departmajih, kaj mislijo o smrtni kazni, ali se strinjajo ž njo ali jo obsojajo. Dosedaj je 24 porotnih sodišč odgovorilo, da odobravajo smrtno kazen, le tri med njimi so še pristavila, naj se vrši vedno tajno. Hranilnica v žimnici. Neki zidar si je v Berolinu po dolgem štedenju prihranil 10.000 mark ter jih shranil v žimnico, ne da bi o tem kaj povedal svojej ženi. Ker se je preobleka sčasom raztrgala, dala je žena žimnico tapet-niku, da jo popravi, kar je ta tudi izvršil ter jo potem prinesel nazaj. Ko je zidar to i/.ve-del, hitel ie ves iz sebe na policijo in razburjen tožil, da 11111 je bilo vse premoženje ukradeno. Zaslišali so tapetnika, toda ta ni o tem skritem zakladu vedel ničesar povedati. Ko so žimnico raztrgali, našli so v veliko veselje prestrašenega zidarja ves znesek lepo skupaj zavit, kot je bil preje. Zidar gotovo ni vedel, da so na svetu »čebelice« in hranilnice. Preprečeno linčanje. V Novem Orleansu ie bilo obsojenih pet Italijanov v zapor, dasi je pričakovalo ljudstvo smrtne kazni, ker so u ropali nekega dečka, da prisilijo njegovega očeta, da ga odkupi. Prebivalstvo se je tako razburilo, da so vojaki z veliko težavo iztrgali obsojence množici iz rok. Znanstuo In umetnost * O gospodarskih činiteljih v Dalmaciji prinaša zadnja številka »Die Kultur« informativen članek iz peresa Ferd. Artmanna. Dve Tizianovi sliki v Dalmaciji. Iz Tro- gira javljajo: Italijanski slikar Paradiso, ki sedaj slika notranjščino trogirske cerkve, je dognal, da sta sliki »Magdalena« in »Polaganje v grob«, originalni deli velikega Tiziana. Ceni ju na več ko 150.000 K. * Hrvaški slikar Medovič slika cerkev sv. Spasitelja v svojem rodnem mestu Kuni. *Jan Ladecky, češki dramatični pisatelj, ie 21. t. m. umrl. Bil je učitelj, a se pozneje posvetil samo pisateljevanju. Izdaval je svoje spise v »Češki Tali.ii«. iz slovanskega sveta. si Bojkotiranje ogrskega blaga na Hrvaškem se vedno bolj širi. Sedaj so izdali kar-lovski trgovci poziv na vse svoje stanovske tovariše, naj ne kupujejo nikakega ogrskega blaga. sij Opera v Sofiji. Bolgarska vlada se je odločila, da na narodno gledališče v Sofiji upelje opero. G. Stojanov išče v Pragi pevke in pevce za sofijsko opero. si Slovaška organizacija. Slovaki so začeli v odpor proti Madjaroni družiti sveje moči tudi na gospodarskem polju. Zadnji čas so osnovali dva popolnoma slovaška denarna zavoda. Ta pot je edino prava in bode tudi najuspešnejša, ker Madjari prepuščajo brezbrižno vse delo na denarnem trgu Židom. Telefonska In brzojavna poročilu. DRŽAVNI ZBOR. D u n a j, 23. julija. V današnji seji drž. zbora je bil izvoljen za definitivnega predsednika dr. \Veiskirchner z 311 glasovi, za prvega podpredsednika Začek z 244 glasovi. Dunaj, 23. julija. Češki radikalci niso glasovali za dr. Začka, ker nedavno ni pustil Rnsimi Markovu govoriti ruski. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen Starczinsky z 212 glasovi. Danes je pricapljal Ivan Hribar za »Slovenskim klubom« in vložil predlog za slovensko vseučilišče. Jutri je zadnja seja. Dunaj, 23. julija. V jubilejnem odseku je bil z vsemi proti trem soc. demokraškim glasovom sprejet dr. Luegerjev predlog, da naj da povodom 60-letnice cesarjevega vladanja vlada kot temeljni kapital 100 milijonov kron za zavarovanje proti starosti in onemoglosti. Dunaj, 23. julija. Poslanec Hočevar je vložil interpelacijo v zadevi preložitve proge nameravane železnice Trebnje-Št. Janž. D u n a j, 23. julija. Poslanec Pogačnik je povodom svoje izvolitve za predsednika brambnega odseka dobil mnogo čestitk, istotako poslanec Povše, ki je izvoljen za podpredsednika narodno-gospodarskega odseka. VSILJIVI HRIBAR. Dunaj, 23. julija. Poslanec Hribar je po poslancu Ivčeviču nabiral pri poslancih »Slovenskega kluba« podpise za neko prošnjo za uvedbo slovenskega pouka latinščine in veronauka na višjih gimnazijah. »Slovenski klub« je odrekei podpise in sicer zato, ker je ondi, kjer je mesto za zahteve za poslanca nevredno prositi, ker je »Slovenski klub« že storil korake v večjem obsegu in tretjič, ker »Slovenski klub« noče biti privesek poslanca Hribarja. ŠTRAJK. P e r u g i a , 23. julija. Tu je izbruhnil generalni štrajk. Vse trgovine so zaprte, vojaštvo konsignirano. ZA DALMACIJO. Trst, 23. julija. Z ozirom na debato v proračunskem odseku, kjer se je grajalo, da je LIoyd naročil na Angleškem zgradbo štirih ladij v vrednosti 12 milijonov kron, poroča zdaj Lloydova uprava oficielno, da je na Angleškem naročila le zgradbo dveh brzovoznih ladij. Naročiti pa jih je morala v inozemstvu zato, ker bi jih nobena domača ladjedelnica ne mogla izvršiti v tako kratkem času, kakor je to potrebno za reorganizacijo parobrodne brzovozne zveze z Dalmacijo. Dozdaj oskr- buje brzovozno plovbo v Dalmacijo zgolj »\Vurmbrandt« in v slučaju, da se ta ladja pokvari, bi ne bila nobena hitra nadomestitev mogoča. NEZGODA NA MORJU. P u 1 j, 23. julija. V ožini pri Zdrelacu je c. kr. torpedovka št. 25 zadela vsled nevihte v neko skalo in si pokvarila vijak. NEMIRI MED STAVKUJOClMI. G a s t e i n . 23. julija. Med stavkujočimi delavci ob predoru skozi Ture so bili danes zopet izgredi. Delavci so pokvarili mnogo strojev in delo turbin. Došlo je vojaštvo. 700 delavcev je hotelo v Gastein, a so jih orožniki razpodili. ZA l,2»4.8«)5 RUBLJEV DRAGOCENOSTI OROPANIH. Krakov, 23. julija. V soboto je na postaji Mabatin vlaka, ki pelje iz Markova v inozemstvo, neki neznanec vstopil v voz, kjer je sedela trgovčeva soproga Dobryeinova in je zagrabil zabojček, v katerem je bilo za 1,214.895 rubljev dragocenosti. Potem je zbežal in ni ga bilo mogoče prijeti. ODVETNIK OBSOJEN NA SMRT. K a r I s r u h e , 23. julija. Ameriški odvetnik dr. Kari Hau je bil včeraj tu bbsojen na smrt. Obtožnica ga je dolžila ,da je umoril svojo taščo gospo Molitor. Pred sodiščem je razgrajalo 20.000 oseb. Poklicati so morali orožnike in vojaštvo, da je napravilo red. Obsodba se je izrekla ob pol 3. uri zjutraj. Dr. Hau bo zahteval revizijo procesa. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo je daroval gospod župnik Vilj. Gašperin v Planini mesto venca t župniku Zagorjanu, 10 K. — Včeraj je bil ta dar pomotoma prištet med darove za družbo sv. Cirila in Metoda. Listnica uredništva. Anonimus: Hvala! Porabimo ob primerni priliki. Oglasite se večkrat. Nleteorologično poročilo. Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm a d Ca. opa* tOTHDJB Stanje baro- Temperatura . P® Celzija Vetrori N«b» Ste j S B T mm 22 9. zveč 734-3 17'6 brezvetr. del.jasno 23 7. zjutr. 735-0 13 5 sr. jvzh. megla. 1 7 23 2. pop. 733 5 24-9 sr.jvzh. del. obl. Srednja včenjšnla temp. 17 9°, norm 19 9» Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je preljuba mati, ozir. tašfia in stara mati, gospa Jera Lovše danes ob 6. uri zjutraj, po daljši mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v starosti 64 let, mirno preminula. Pogreb drage rajnice se vrši v torek, 23. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vožarski pot št. 5, k Sv. Križu. 1640 Bodi jej blag spomin. V LJUBLJANI, 22. julija 1907. Fran, Josip, Ivan, sinovi. — He-Icna in /I\arlja, hčeri. - Terezija Lovše, snaha. — Vsi vnuki In kinje. K* Hiša na prodaj v Mengšu št. 5. Pri hiši je sadni vrt nekaj travnikov, njiv in gozda. Na željo se kupi lahko tudi več zemljišča. Hiša nova na glavnem trgu, pripravna za vsako obrt Poizve se istotam št. 2. 1637 3—i f lan ali m racna se ia z vso gostilniško opravo na kolodvorski cesti v Mengšu. Na razpolago je salon, kegljišče in senčnat vrt. — Poizve se v Mengšu št 2. 1638 3—1 : Odda se takoj majhna : : PRODAJALNA v Florijanskih ulicah 10. Več se poizve ravno tam v 11. nadstr. 1639 1—1 Upokojen pobožen dajjounilt 5e sprejme majhni, lab^i fari u bližini Dunaja. Delo: 5 ur kateheze na teden in lama opravila razen kancelije. Nagrada: soba, hrana, postrežba in 15 goldinarjev na mesec. i63o 3-1 Oglasila sprejema iz prijaznosti dr. Leopold Picigas, Ringelsdorf, Nižje Avstr. Severna železnica. ~~~~~ Izvrstnega lovskega psa brakirja istrske pasme, trde dlake (stroher) bele barve z rujavimi progami, 2 leti starega, ima na prodaj gosp. kaplan Ivan Medved, Dovje, Gorenjsko. 1632 3-1 T)obro idoča 1634 1 gostilna v Ljubljani uzame se tal^oj u najem ali na raetin. Ponudbe pod „St. 100" do 1. avgusta upravništvu »Slovenca*. stavcev ii i. Pismene ponudbe na „Učit. tiskarno". 1633 2-1 Odda se radi prevzetja večje trgovine takoj ali s 15. septembrom 1.1. dobro idoča mala špecerijska trgovina v Ljubljani z vsem inventarjem po zelo zmerni ceni. — Kje, pove upravništvo ,Slovenca". 1635 3-J I I rtmea • m.DllInlciml: Orabcn 25, Mil« itr.o, Mogt. allc. IT, Saden, Brno, Ueik» Up«, Ceik« r ~ ---- --- ~ ..... ~ IMUn la Ubere«. Podružnice: raben 25, Mala lino, Mo Ceik* K&raalea, Horar.kl ZunbeiK, MSdllag, Horl JIM., Plien, r«. Menjalnica na Dunaja: I. VallKlI« 10, II. Tabor.trMK 4, III. Uneerga.i. 77 (v.fftl Rtnovcgi), ID. L»-vengu.« 27, IV Wl«rtn«r Haipt.tran« 12, V ScbBnbranncrilra.it 88 a, TI 6umpMdorfer.tr. 22, VII. Marlablfer.traia« 7«, VIII. L.rcbenltld.rilra... 132, IX Al.rrtlra... 12, X. r.vorilrnilr.n« SO, XVIII. Wlhrln(.r.lr..i. 02, XIX Dfibllng.r Hanpt.tr J) XIX. Hanpt.tra... 22. 45 150—10V 9 9 Menjalniina delniška družba MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10, Ako. kapital K 20,000.000. Boter naklad K 8 500.000 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, »astavnlc, srečk, devi*, valut in denarja. mt Zamenjava in eskomptiranje uirebr.nih »astavnlc in obligacij, srečk in kuponov. Podružnica i v Spljetu. b Delniška glavnioa i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, strm mite »e«. z::: obrestuje |y0f~ MT vloge na knjiiioe in v tekočem računu od dna vloge do / ILO _ --dna vzdiga po 2 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000— 5.000 — in 10.000—. Podružnica sv Celovcu, a i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i