I i ' \ i' ^BB^ p.7 P' l%fh«Mt U«i4aW 4W. I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 11 J r i -*-MKpint------------ ^tstr-rr chicago, iil, pon^ijek. 24. septembra (scpt 24), im ien1sl|mt stev.-number m MINMBSOTSKA PBDB&4- CIJA IA FOUTI0NO ' . ITEAKKO. - Minneepolie, Miun. — Klone-•otaka delavske federacija je ne tvojem tboru eprejela retolu-oljo, ki nelage delegatom federacije, da na blllajočl ae letni konvenciji AmerUke delavake federacija — katera ao otrorl L oktobra y Fortlaudu, Ore. — predlagajo, da Ameriška delev-aka federacija iapremeni evojo taktiko glede politišne akcije ln ae Uroše ea farmersko-delevako atrankokot politično etranko ameriških delavcev ln farmar-jev. Heaolpcija ee glaai, da ate atari politični etrankl (repnbtt. kanci in domokratje) abaolutno protidelankL « . • PAŠIČ ZABARANTA REKO. 1 London, It. eept. - JUhle po. treane aunke je Ml« lotiti na Angleškem. — Ia Beramdc In Hritsk« Kolemldje porečejo e lahkem polreeu. Chicago In ekeUeet V torek ne etelno. Jašai vrt rovi. Tcmperate-re e tednjih 34. urah. eeirilje U. na jn i tja 61. ttolaes Uide ob 7 Jt, salde • iti. GLASILO SLOVEN6K* LASTNIMA _ iimiiin 65ŠSS2SZ NmIot amkrlMiMi "P ROS VETA" - "the emlh3hten ■SjŠ^^EH BBMf saraS: Srn^"- CIVILIZACIJA! KDAJ PRIDEŠ? -Pri nihče ^ob! k Kadar govorimo o naši civilizaciji in jo hvalimo, ne smemo gledsti samo eno strag slike, ampak treba je pokazati obe strsni: lepo in grdo stran civilizacije. Ako si ogledamo grdo stran civilizacije, vidimo takoj, da slika ni tako lepa, kot jo kažemo in se bahamo z njo. Ce na pr. stopimo v predmestja, v ksterih so naj njeni revni sloji in 4 ogledamo življenje teh slojev brez naočnikov in na to sebe vpMamo, zakaj žive ti sloji v takih razmerah, tedaj spoznamo, da is nismo civilizirani. Stopimo doli v moderno jetnišnico. Isprašajmo jetnike, zakaj so prišli za jetniško zidovje. Is njih odgovorov, sko jih itudiramo pazno, se prepričamo, da ie nismo civilizirani. Be živejie nam stopi pred oči slika necivitizadje, ako ss podamo v iolo. Našli bomo otroke lepih, okroglih in rdečih lk, poleg njih ps otroke s upadlimi, velimi lid in udrtimi očmi Eni so oblečeni v lepo obleko in vremenu primerno, drugi so oblečeni v borno obleko in vremenu neprimerno. Pričnimo jih izpraševati, zakaj js tako velika razlika pri njih v obleki, zakaj pokazujejo na svojih obrazih veliko razliko v prehranitvi In prejeli bomo odgovore, ds stariši nekaterih otrok žive v ugodnih gospodsiskih razmerah, dasiravno ns delajo, stariši drugih pa v revščini, dasiravno so varčni in pridni. Iz teh odgovorov ss prepričamo, da pridnost in varčnost ls redkokdaj vodita do blagostanja v družini in da se vsljsjo v blagostanju in razkoinosti dostikrst tisti, ki so ssprsvljivei ia ne opravljajo nobenega koristnega dela za človeško družbo. Ti odgovori nam pa tudi odgovore na vprašanja: "Kakšna js današnja civilizacija?" Ako vidimo, in ss prepričamo, da otrod tistih stradajo, so oblečeni slsbo in vremenu nepriklsdno, kateri delajo in vsrčujejo, tedaj smo dobili odgovor na vprašanje o civilizaciji človeške družbe, da taka človeška družba ni še civilizirana, ld trpi take socialne razmere in jih ne odpravi, ko so dognane. Taka človeška družba ss mora šsle civilizirati in o nji se bo reklo, 4* Js dvilizirana« kadar bodo is njs izginile .take neenakosti in krivice. So ps še drugi dokazi, ki govore, kako šepa današnja civilizacija, katero nekateri kujejo v deveta nebesa. Smrtna kasen js uvedens v vsiiko državah po širnem svetu, ld so ponosne ns svojo dvilizadjo. Ts smrtna kazen je določena aa gotova hudodelstva in zsgovorniki sedanjih rszmsr trdijo, da smrtna kasen učinkuje clviliza-torično. Z<}aj pa poglejmo, nad kom je največkrat izrt-čena smrtna kasen? Ako gremo temu vprašanju do dna, se takoj prepričamo, da je juetificiranih največ siroma-kov, ampak ne saHtii tega, ker jih je več na svsty kot bo-gstinov, marveč sa to, ker nimajo sredstevffls ¥ nsjeli dobregs advokata ali dobrs odvetnike, da jih jsraiejo pred sodiščem. Ls redkokdaj js bogstin zaradi umora obeojen na smrt Zanj se najde v zakonu vedno luknjica, skosi katero lahko odide bogatin smrtni kazni, medtem ko za siromak* ni rešitve, kadar ga prime roka pravice. Take razmere v juatici pa niso pravične, ampak so kri- resun nekaj odstotkov vsi rojaki. Na • ^ P*r pa «1*1 oa pVjc||rt| Mfo)o Starejio hčerko v stari de tem utrdi Cenjeni tevartf uredniki Ako je kaj grdega ali umazanega v zgodovini človeltva, tedaj so tisti listi, ki nem pripovedujejo v verskem fanatizmu,' ke grde evete so pkmtek v prestavo božjo. Zsstonj bol listal pe sgo-| de vini, ds" nsjdei kje nakupiče negs toliko nspuhs, vlsdeželjno- _ sti, pohlepnost! po bogastvu in ro^fejhHrfeljivosti. Ubite so bila .vse člo-velke čednosti, poteptana je bils otrolka ljubezen do stariiev. ljubezen stsrilsv do otrok, sin jo bil pripravljen izdati očeta, oče pe sins, ko se je delovna smo ta verskega fanatizma Sirila kot kufra med ljudmi. Kaj je verski fsnstisem, ksko učinkuje, ksUnih riočinov js zmožen, nam pove sgodovina in-kviskije. Zsstonj ns imenujemo veka mrsčnjslki srednji vek, v katerem je kraljevale ta aeprsvs rimske Ofrkve. Pred oomi vstaja straloa krvava slika, polne atrai-ne grose ln trpljenje. Tiste, ld so Imenujejo božje nsmsstnlks, vidimo. ksko pomsgajo posvetni go-apoaki, de-rssiiri svojo mol la odira oas, kstere doaele njena aielns krvniika roks. In Uovek, ki gleds to tfodoviasko sliko, ne-kote tebe vprsls: Ali so bili rea tako sabiti ia neusani v onih Is-aih, da eo misUli, de alužijo Bogu, ako ns sverski nsčin mučijo drti-gc ljudi, sli so Ibill tako vsliki hi nsvfl, da jim je vera slulik le kot pokrivslo ss njih neizmerno pohlepnost po pomnoženju njih premeienjsT Slika nam kaže, kake na grsaa-dsh sežigajo popolnoma nedolžne ljudi, ksko jim krvniki trgejo ud sa udom od njih teless, Itako jih ičipljejo S razbeljenimi kldčami ali pa privijj^o vijake, v katerih tiče roke sli noge ebogih žrtev, ki psdkv roke inkvieidia Rimska cerkev jo bik odnekdaj vedno osjbolj nestrpna. Vedno jc povdarjala, ds je edine isvelilsv-ns cerkev. Preganjsk je vedno drugovernike, kjer je imek meč, de jik lakko pregenje. Kdor ■ drsne dvomiti le o enem nsnku rimske eerkve, tega rimska cer ksv proglasi ss krivoVercs. Pod por ni ^i in pismsrji rimske eerkvs is dsnes tsko sodijo o vsskem človeku, ki ne vprjsmc do pike, kar oai učijo. Rksza, Bren-celj ln drugi ao žive priče, ksko sodijo o ljudeh, ki nočejo pod njih koaundo. Ako dsnee vel ne sežigsjo ljudi in jik ne mučijo krvniki, ker nočejo verjeti v rimske nsuke, js isksti vzroke v tem, de nimajo foepodje več meči, ds bi ugaajeli taks reči Dsjts ser-kvi mol, vrnite ji tiste moč, kp-krino je imek v mrsčajalkem srednjem veka, pa boate doli veli atvsci, o ksterih ae vem le as ss- 10 Istih, odksr ai bfl doms. Is bolj zabiti Mislim, ds ims tadi prev, esj jss ma dam prsv V Okde Reke ss vse nadeja, da je izgubimo. Ssdej eo je pearaatall. naj bi jo eno lato vladala*paritrt ne kesaisija te petem je dobi Italije. Oetov^ge le ai nii. PoroiUa n vsak dan nasprotujejo. kstere so jih sesaali ktorikalei. l«je. , T' )a rekal ,da eo ljadje Avi kriatjani eo res trpeli Bi " ' * li ao mnlsnl ker eo ee očitno nor- čevali if vere atarik Rimljanov. Ke jo pa neki rissski eeaar is dr-žavnilkik vzrokov proglaaU rimske eerkev se državno, tedsj as ja cerkev poslužik vsak.-v« sred etvs, ds poveče svojo moč ln vpliv. Riamks eerkev ai ni aeveda Čez aoč pridobila veliko mo? k ob-Stevks v Trbovljah Is vodno Issi To ss js vrWo lek v taka let. trs ja Rudarji ae sloiai Družbe je Rimaka stoliea je aama sebe pro najele aeksj Hrvstov .da delsjo. glaaik za krUanako versko eno Isto tndi delsjo vsi pedaradaiki la; te. Pspež Klkokj prvi. ksteregs uredniki ter njik ženske aamo da je rimaka eerkev progtaeik ss pekeie neksj uspeke« Radarji es svetaiks. je največ pripomogel do ? M to j* > ^ *<* jH.Mal v Ker jik js otfsk doms .ps erolni | u i „ čsaa nezmotljivi vkdsr nsd Id askirsjo pri trgoveik. aaj jim .drugimi Ikofi in pogkvar rim-ns daje krene, de bedo ae U aa-lake kstoliikc cerkve Prokkl in sreda jeveikn. » v letu 868. razkol in nuta s «cerkev. kralja #Lotarja H i(4 II Tevtnerge sa evojo ženo, kate. »Jsjj^ saradi »jenega razU,. Senege življenje. Na ta način j, demA suaostojnost frsakor.k, cerkve, ki je odobrik kralj, v, nitev z Valderado. Pri tem be >e skliceval ns Izidorjeve dekrete ki niso bUe drugega kot prevara' Rimske eerkev ai ie znala r,,! magati. Počasi in s aislemat.cn,m delom je širik-evoj vpUv. N„tu. pek je sistematično proti onim ¥ niso veroveli v vsa njene nauka. Nakgak jim ja pokoro, „ku se niso poboljiali. jih je izobčili To bi ne bUo nič hudege. ako bi pri tem oetak. Kajti če človek ne verjame, ksr uči eerkev, ae prav zaneeljivo ne jesi, ako ga cerkev izobči. Cerkveni mogotci v Ri«a ao kmslu eposaeli, ds izobčenj. ,u. povzroča atraku*onim, ki ne jemejo v njene nauke. Spoznala je tudi, de ae taki čkni eerkvs mnoie, ki ae verjamejo vsega. A-ko pojde tako naprej, bodo ostali aami cerkvepi doetojanstveniki, črede pa ae bq.>Kaj pa so eerkve. ni dostojanstveniki brez črede vernikov? To, kar so generali brez ♦ armade sli ps sdmirsli brez ladij.' Trebs jc; bilo uvesti telesne kazni, da zavkda £trah med versko čredo in se ne bodo množili krivo-verel Tods kakof Cerkev jc po. slsk svojo nsjboljie agitatorje, de so obdelovsli vladajoče kneze, ki so bili omsmljeni od vere, ds se podejo prostovoljno pod zaači-to riaukc cerkve. Tsko se jc v p. čak tudi posvetna moč rimskih pspežev indirektno. Pspež ie ni bil direktno poeveten poglavar, snvpsk je lshkO pritisnil na vla-dsjoče kneze, ds so kvriili, kar je bik njegove želja. Kjer niso agitatorji rimake eerkve dosegli uspehov pri vladajočih knezih, so ps hujsksli ljudstvo in netili med njim verski fsnstizem, da je ljudstvo samo priailik kralja ali cesarje, da se je pokorsvsl papeževim željam. ,;> ry Tak verski (snstik je bil nem-iki ceaar Ljudevit sveti, ki se je prostovoljno podsl pod pspežev« vrhovno obkst. Rodil se je v letu 778. Spri se je celo s svojimi sino. vi, da bi bolj ponižno služil Rimu. Končno je Ljudevitu ostala k Bavarska, r .kateri le kraljuje dulevna tema. Ko je eklicsl dr-lavni zbor v Worms, da se reiijo sporna vprslsnjs, je kmsln na lo umrl. Vprsv nssprotns slika tegs vladarja je nemiki cesar Henrik IV., kateri je moral v Ksnoeo. Odstavil je pspežs Gregorje, ko je pričel boj proti papeživu, pspci Gregor ga pe je preklel. Versko fsnstično ljudstvo gs je prisililo, de se jo« podal v Ksnoeo prosit pspežs odpuHenjs. Pspež gs je pustil tri dni bosegp k v obleki spokornika čakati pred gradom, v katerem se je zsbsvsl z drugimi cerkvenimi doetojsnstveniki. Sprejel je Henrika iele četrti dan v svdijencl. Tsko si jc znala rimska cerkev počssi, sistemstično in aigurno utrditi oblsat nsd posvetnimi vkdsr jI. Dsnee ne gre te več. Proklet-stvo pogkvsrjs rimake eerkve je bres moči. Zadnje tako proklet-stvo je izgovoril neizmotljivi po-gkvsr rimske eerkve, ko je Leon Tsksil izpovedsl jsvno, ds ga jc potegnil in imel za nores kot ne-zmotljivegs gkvsrjs rimske cerkva, ko mu je pripovedovsl pripovedke o framasonih. Zgodilo ^ je to v devetdeaetih letih prejinje gs stoletjs in ves svet sc jc sme-jal tej brezmočni jezi, ki je vorik, kaj bi se bilo agodilo z Leon Taksilom, sko bi imel Rim mo5 kot v mraČnjalkem erednjem ve- Danee je moč kkvizieije idrob-ljena. Inkvizicija ns sodi ve« kri-vovercev, odpadnikov in brezvercev. Ali kjer dsje poetavs cerkvi moč, ds naatopl proti drogoverni kom, tam ee eerkev znoai nad njimi Kaj se tiče nsiegs mojstra 8ksss k njegovih tovsriiev, i»-kszuje njik nastop, ds jim je *al. ds eerkev nims več tiate »oči, kot v erednjem veku. Ako bi j>« bik podeljene take moč. kskrino js imek eerkev v srednjem veku. tedsj bi ne isdsjali lieta, v kste-rn bi «abrekovali in zmerjali drugovernike, empek poslsli bi tem odpednikom k krvniks v kilo, ds jih nsuči ks-ters js edine prava pot, ki rodi f nebesa. Cenjeni toveril urednik t V pri-h od nje m liatu TI resloliai. kako je cerkev priček divjati pn»»i dn.jfovernikom % in takosvsn.ffl krivovereem takoj, ke je ob ča*n rimskega eeserje Konstantina V* lk de moči - Te pordrsrljs --Tvej prijetelj - fstsr Psjselj- PROSVBTA M vsak večer sta klečala pred njo oer-kovnlk In njegova Iona. Velika in lepa devici je etala na platnn; v rokah je deviški venec In zamaknjena ja bila v nebesa, kjer je stal na rumenih oblakih Jezua e križem v rokah. -Ograjen ja bil a višnjevim plaščem in opasan z ognjeno rdečim pasom. "Kaj ti pravim, MM^H dejal cerkovnik evoji leni, ko je napravil kril in aedel k večerji "Verujte ,in boatc izveličani, verujte, in l*»atc videli Zdi se ari, da ie bolje vidim In zjutraj me tndi oči ne bole. Saj le kar vidim sveto Barbaro in tudi njsj ee oči celijo. Ali vel, kakšna ne Mm^so bile rane njenO^ oči, izkopane s žebljem ali dletom, in sedaj se komaj opazijo, in skoraj ss zarestejfe in izpregledal bom jaz In Barbara." "Vse ja mogoče, Andrej, ln Bog daj in sveta Barbara, da bi ispie-gledala. Ona ima le hude in globoke rane, ali zate ne vem. Sam pravil, de bolje vidiš—'* "V reanici! Ls trdne vere je trebs, in slepci bodo izpregledali In nemei zaališani in iznregovorl-1L žena, molitev oblake prsdcre, in ni etvsri, ki bi je ne dsaegla. Tndi čude« ee gode še zmeraj." na glavi znamenje, na del ' " jo motava imeti, da glada —" ' ; Žena je gledala mola nekoliko začudena. — Saj je bil zmeraj či-»to psmeten, tudi zdaj as ji njegova govorica ni zdclg pa vendar je bila drugačna kot navadno. Nikoli ni dvomila o sveti Barbari, ki ja bila gotovo vsliks svetnica, ampak ona je bila v nebesih in ne v njuni bajti. Tem v kotu je stala, samo njena podoba ki po je mogoče znala tndi delati čudeže, zato aa ja cerkovnikov* lena pokrilala in pobožno pogl< dala nanjo. In prestrašila ss je skoraj, čel, da njeno zaupanje v svetnico ni dosti veliko in močz ker se js aeorala premagovati v srcu, da ni začela na giaa dvomiti Popravila si ruto na glavi in H,tekla nato: Če misliš, da bi bilo dobro, pa prilgi še eno avečo. Saj grem aama ponjo v cerkev; tudi jaa nočei da bi ee tako ali tako potožila." ■t'0, ja le vaa dobro, na delavnik je dobro. V nedeljo, ne rečem, gori lahko dvoje sveč. Ali se U no sdi, ds je dsnas posebno lepi Barbara!" Cerkovnik es je veselo Cerkovnik je gledal z zaupanjem izasmehljal in se pokrižsl po jedi. predeč in treslo se mu je v roki "Meni se sdi takšno kot vče veliko lesena lliea. < | "Takole fe ksr dobro,vidim Skledo vidim in vem, da je v njej repa s kašo. Tndi tebe vidim. Zdll seimi nekam odjeda, Marala, skoro ravno tsklna, kot si bila pred tridcsstlml Isti. Ti preaaata rsč." "01*j, glej, ksklne es pa Isns-bil," je zsgodla Msrula. "Ti le bodi veoel ssj ee tudi meni zdi dobro, ksr pravil, ds vldil. ftla bi potlej ksm ns boljo pot, celo ns jscsro bi Us k Mariji." 'Ti, nikar tsko ne govoril Ds ts ns zlili svsts Barbsra. Ti*o je res, da js Msrija devica vaeh devic, ali zdaj imamo Barbaro v bili. In ns bilo bi ji prsv, če bi ji ne zaupala is se zatekala drugam, " "Oh t a na, tako natančna pa menda epet ni, da bi gledala na vaako besedo. Ssj se je tudi njej slabo godilo ns svetu. Z volovakl-mi lilsml ao jo tspli, ds je bil vea Uvot le ena bolečine." "Vaa, kar je prav," ja dejal sa-mišljeno cerkovnik. "No maram, da bi se pritožila tudi čez naju; dokler ja prt^ss, morava lepo ravnati I njo. Rsvišs js alsps In hudo trpi, zdaj ne more nazaj v raj." "Le dobro poglej! Njena >a poglej, kako ao rdela. JaS jih dobro vidim, čeprav imsm%ratck pogled, in nj^p plašč poglej, ki je vea žametast kakor ss v pesmi pravi: ves je v portah, vaa je alat. Zarea, Maruliea, le zagledal bi se kmalu vanjo." Cerkovnik se je nedollno za smsjsl in js prijel ženo za rams, ki se je ozrla nsnj t veselim očfta njem, čel, ssj le nI tsko stsr moj ubogi mol, le zmerom ss Ysd po šali. Odvrnila mu je: "Oh, ssj vsm, da rad po drugih gleda, smpsk to pot si se zmotil. I* poglej, kam gigda Barbara. K svetemu Andreju tvojemu pstro-nu, ki ims tudi lepo rdečs lics in zlato zarjo okoli glave." '% to že privolčim svojemu patronu, da bi se la tako naredilo da M bilo dobro za moje oči. Oh.' poslej bi iele spoštovsl ubogo svetnico, mojo gostjo." Cerkovnik je" majal s glsvo ln Vb se je dotaknil svetnice, ja vstsl izza mize: "Jutri je nedelja, dobro, da se spomnim. Oltsr svete Barbare * nsši ccrkvici je vez v psjčcvinsh. Tjš morava, da ga lepo očistiva, nato so ss' odprle duri in v hilo je pogledal očrnel in razbrazdan obraz stare cigankef" "Dober večer, mati, ali isaatc moka ^amo gladili," je aaproaila l jokavim in zatemnjenim glasom ter je stopila bližje. BUa je zagrnjena z okajeno ruto, raztrgana srajca ji je visela od komolca. "Ti.si ciganka," je nenadoma zakričal cerkovnik nad njo. "Čakaj, povej, povej, ali ai ti,..." ja vpil in lel proti njej, "ali ai ti oslepila sveto Barbarot" TUdi/ UoiuMruu revmatične hitro oleiftcfe, če rabrfe Med dvema stoloma, U ss js dsnilo, ko je drugo jutro stari gospo dar zbudil. Prutrašcn »koči Luka Kolodcj Uko »eglo s postelje, kolikor so mu dopulčsle stsri-ksvs kosti, in bosopet tspljs do okna, s debelim fefesom omrelenim, ter hlaatno odgrne saveso. Na dvorišču ni bilo nikogar, vendar je bil le napo|. beli daa. Ia take sramote ,da bi bil na Kolodejevinl kdaj kdo prej vstal In vss drugs kll&t lel, nego gospodsr Luka, nI bilo izieps slilstl. Danes bi bil pa akoraj zaapal; tega ja bila hriva snočna bute- ljs; "nikdar ve čzvešcr, stsrs glava!" Tako js gospodar mrmral ln ss raaljntil nad aabo in nsd hlačami, ker je v nagU vihri stlsčll bil levo nogo v desno hlačnico, vsa, da bi ae prej oblekel - Tudi robseč brisalke ni mogel najti, tako, da je bil v atrahu da ne bi samudil, prisiljen danes opustiti jutranjo molitev na kolenih. Svojo sobo saklenivši ja odrinil potem velik aapah vršnih vrat, odprl in etopil na dvor&e. Dvs velikanska psa sta skočila dobrikaje ae proti njemu in on, ki včeraj sinu ni segal v roko, ho smehljsl psom, tapljal jn po glavi in vrsteh je hvalili "No, Avliclj, tf sTV'priden, in"ti"Pa* stuh, priden, ds l-i-i, priden." Osvobodi vil se psov korsea stari gospodsr preko dvorišča do vodnjsks, avojeroč navleče vo-de ter jo a ergiščem ns««tre*e , da si umije roke ln obrsz in se obriše s a . | prineseno rohsčo od nsjdehelcjšegs domsčegu j iatna. Potem gre polagoma, kakor bi vaak korak premišljeval, proti konj«kitn hlevom. Tsm slons na oglu dolge grsbljo. Luka Kolodej jih oprime in neae nekoliko od sebe sir-ni, kakor Ikof svojo polico, pokoael, stopa pml p- U t ročnim odrom dalj*. Blltu vrat pa pogleda kvišku In s grabi jami aune trikrat v atrop ob daake, da ae eliti po vaem odru. kjer «pe hlapci, In vpije t "lloj, hoj! Vea svet je le vstal, beli daa je Š*. ali vaa ni aram, lenobe lenel" Hekši nasloni grsblje oh steno in korači ns-asj v hišo dekle b*llt. IlUpei pa vedo, ds amejo še deaet minut poapati, k«r «taree pride gotovo le enkrat a grsbljiščem razbijat in povedat, da jim "še aolnee alje v . . . Taka je vaakdanja šega očetu Kolodejn, tere ae drli, kakor ura. Ko bi kdo prej vstal go on. ta bi ae mn močno aameril, In ko bi po drugem klicanju hrt ne zapustil lešišča. temu Prida grom m hudovanje na glavo, r slučaju, ko bi ae ponavljale, pa reaan evet: "Iskidaj se s mo-k ga doma, grdial" l>o «-dma ure je Iztlkal Loka in ukazoval, zmerjal in pregledoval tu la tam, ob sclmik pa > M sajtrkovgt, ka kdo i-j-J-- Tako je bilo dah na dan od nekdaj. Vacjlej bi bil mrmral, ko ne bi bil le pripravljene našet [kave ia alanine, s danes ss je okoli ozrl InTSF hud, ker je bilo zsnj le vse pripravljeno, ps ss-mo zsnj. "Ksm ps je oni lelf Ali ne more počakati, da bi vkup jedla! Mar je pregospodnki kaj li!" »c zadere oh Mreto. „ "I kdo!" vpraša ženska * "Nikelj!" "Se api.M "Spi! Hoj, kskšcn gospodsr bode to, Ui do sedmih api! Tako ne bodeva orala^ alnko," mr-mra on. "Uj, vi! Ali vas nI aram!" ss savsams et» ra Mrsta za mladega. "Cs ves truden prvo jutro eno aro dslj spi, ps Is usts odpirata nanj. MK slltc li, da mora prvo jutro na polja tačlt Ali bi vaa na bilo aram, ko bi ljudje s prstom ksssli gs, wkli in govorili: Glejte, ljudje, bogatega Kolo-deja sin je, in reao koal. Matsts nima, matere r vi dedci pa nimate nobene ljubezni 1" i Rekli ee forl dekli solss udero. Ona je bila aama mati nekdaj, in aieer, lal brez potrebne* < ge cerkvenega blagoalova, aH mati je bila, dokler jI deta ni umrlo, ln bridko ja v mladoeti svojega življenja čutils to, kar je zdsj svojemu gospo» dsrjn očtoals. , < ^^ Stari gospodar ja morda nje očitanje v po-Štev j, tnsl, ali pa na. Molčal je, ugovarjal ni, ell obraaa nI izpremenil. Njegove Uca je bilo vedno kakor od usnjs. v ^ . > r ,1 A dolgo o tem premilljcvati nI utegnil, kajti; čnl je, da so gori ned stopnicami vrata ssškripals, Nikolaj pride. Bodiai, da je daklin govor na rodovitno zemljo psdsL sli pa da je starec, ki j« *edsj prvič podnevi videl ains po vrnitvi, čudil sa, kako lep, močsn mladenič js tačaa varaaal ln rasvil ee, in je v akrivnem očetovakem veselja vaa pozabil "Kaj bodel pa adaj delal!" vpraša oče po zajtrku. "Kaj bi. Ničcaar ae nekoliko dni. Moram prej nekoliko privaditi sa ln oglodati, potlej sobnem,M odgovori sin. , staro« molči. Pred odhodom pa sa k sinu obraa in reče: "Ti - ksj sem hotel roči, Stopi doli, doli, stopi k Prid s novim. Saj vsi, da smo si v rodu, in vselej po tebi vprašajo; spodobi se, ds se oglasiš In povei, da ai prišel." Cudao je morda, da bi Niholaj na bi mogel nobenega ukasa dobiti od osernega očete, ki bi gs bn tako z veseljem pripravljen ispolaiti, nego je bil ta. Ds. cela verovati bi se smelo, da ja bil le sam tako vljuden, ki bi bil skoraj gotovo tudi bres očetove besede k Pridanovim lel oglasit svoj erečni prihod v domovje nazaj. l*po jutro js bilo, solne« ja pripekalo na so-reč« sadja dolgsga Kolodejevegs vrta, lehkomi arlni Ikrjanec js visoko v višave dvigal se peva ječ. Travnik, preko katerega j« vcael« svilgajol koračU Nikolaj, j« bil pisan in lep. p« .teši ^ k« travnika «o stepel« lekke noge, noaeče lehko ia srvčno. (Dalje prihodnjil.)' LaeeelJIvJ l|*itaieof (»fofalto vporabes je za iiMfljdje, ♦ -it 'i V ' tS'/.'c" k N ram« je m ee ci#rwv Ipre&ffi v lekarnah., W F SEVERA TO kovnikovega ubitega, čudnega pralanja, ki ga v ni razumela. "Nič nismo videli," je odgovorila presekane in je suvala s levico od sebe. "Ti si bils, babs, ali nisi bila pri nas oni dan, ali nisi z žebljem o*, jaz _ w izgubil . v^v IJIIUI. » "Nbem, nisem, dajte moke »• (Konec prihodnjič.) AH želiš znati pravilno nisst i -----F ^ ^ aaglato f ^ ^anAaaagWSm slovnico", katan Js iadala la ima na prodaj ZnjL ievna matka S. M. r j. * SLA VENSKA BANKA D. D. ZAGREB, PRVA HRVATSKA ITEDIONICA, ZAGREB FRABCOSKO-SRB8KA BANKA, BEOGRAD, plačajo na tenalnirana uloaa do S% na letne obreati. Ako nameravate paalati val denar na hranilne aloge pošljite mi dolarje ta jas bom U preračunal v dinarje ia ji) odpoaial v atarl kraj. VLOtNO KKJttlCO vam čCgaja m akrbim. _1DOPRBMUAM POTNIŠKI ODDELEK 1 - i .Pišite sa pojaaniial. emil "ki8s bankir 133 Second A BH pra- ROJAKE IZ KRAJA! VLOŽNI HRANILNI ODDELEK! V JUGOSLAVIJO V • daech ■a atenkife v«Uk«alk, ki vaaije, mk ■ STS •. .12,022 le« Prljaaaa k Mm* m tr«t!>«sa »aw naročnin—B knjig Knjii. Matica in krasna poslačena* ura in veriiica. Za 20 novih celoletnih ali s« 40 polletnih na-ročnim—« knjig Knjii. Matieete krasni 'Hogora Silver" } aeatav in "F< JU SS novih celoletnih aU aa SO polletnih na-—11 ■»i1« Mado^ k Cerone Tjrpawrltar, piaalni atroj snele vi1 ato. Za 30 novih celoletnih ali se 60 polletnih naročnin—S knjig Knjii. Matico in Remfasg-ton Tjrpewrker, male vrste piaalni stroj. i Za 40 novih celoletnih ali sa SO poUatafll aa-roČnhi if knjig Knjii. Matice in velik Ue-dervvood Typewriter, pisalni troj. Za SO novih celolcteifcall se 100 polletnih naročnin—S hn jig WHi. Matice in pravs zlata ura in veriiica. Za 7S novih celoletnih aH se ISO polletnih mtročnin S knjig Knjii. Matice in kraaai prsten s diamantom. Ze 100 novih celoletnih ali se 200 polletnih naročnin—S knjig ičnjli. Matice in zlata ure in pralen a diamantom. Ze ISO novih celoletnih ali sa 300 polletnih naročnin—B knjig' Knjii. Metke ta Fcrd Touring Automobt!, avtomobil Fordovega Za 200 novih celoletnih ali sa 400 polletnih Insjig Knjii. Matice io avta* . Vsak tekmovalec ima pravico, da lahko spremeni gornji naBrade v sahtevo za dobitek v gotovem denarja po dogovoru. Za vsak slučaj enakooti v tekmi se bodo dala anako nagrada dvsma ali več tekmovalcem. ZKLO VAŽNO JK, DA SI ZAPOMNIJO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO, DA SE PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVA* LBC MORA U POSLA TI CELO SVOTO UP»VNIftTVU. To sa ja odradllo vsled tegs, ksr so nagrada tako viaoke v kolikor jih dovoljuje sakoa ta svrhe. Clanl. članica ali drofttva, ki aa iele udeležiti ta tekma aaj takoj piiojo po potrebne listine in knjiiice sa aabiranje novih naročnikov opravi Prosveto aa naalov: PR06VETA. 266T So. Laurndale A ve., Chicago, 111., enako jo naaloviti vaa piama in deaarne pošil jatve Proaveta ja lastnina Slovansko narodna podporno jednote, ki jo iadaja v isobratov*'«* namene. Clanl Slovenaka narodno podporno jednote ao veliko irtvovall sa raailrjenje čita-trljskga kroga Proaveta.* Večina agiUtorlčaoga dela ja bila dosdaj opravljeaa brvz ksks odikodalno ali pa sa selo majhno odškodnino. Isviiovalai odbor S. N. P. J. jo saradi tegs saključil, da ae razpišejo sa pridobivaJca naročnikov na Proavoto boljše nagrade, kot * bilo dosdaj v navadi, da ao trud neumornih delavcev sa rasiirjenje Prosveto saj deloma od« škoduje. Bratje In sestre člani Slovenaka narodne podporne jednote. sedaj sa vam nudi prilika, ds si pridobite nagrado In da pomagate rasilrlti val lastni list Proavoto l Torsj aa dalo I PROSVETA, 2657 So. Uuradala Ava, Chicago, UI ^