175. Kninu. i iMiM. i «*, z. nprti NN. XLIX. IHo. »Slovenski Narod" volfa po poftfli za Avstro-O^sto; m NcmOjo: cclo ieto skuptj naprtj . K 25-- ćelo Icto naprej . . . . K 30— ^lt1CiSa Z lili !6-50 u Amerfko In vse druge delel« t na mesee - m . . . 2 30 ćelo Icto naprej . • • . K 35 — Vprašanjem glede Inseratov se na; priloži u odgovor dopisni« tH fnamkt, Đpnmilitvo (ipodaj. dvorce icvoX &aaO0Ti aUu & *, Ultfoi iLSS. Iik«fa fuk Um ivrtcr bfiMil a«4«l1* trn »rartfc«. Inscratl veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 20 **■., *a dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte In zabv*»a vrsta 25 via. Poslano vrsta 30 vin. Pri ve*jih tmefcijsh po dogovoru. UptavnUtvu ruj te po&iljajo naroČnin«, rddamadje. tateftll L t d» to je administrativne itvari —— Pasamesna tUvIlka vtlga 10 vtmafftv. -■ ■■ Na piimena narobi U brei istodobne vpoilitve oaro6iine M ne oUfl. Jiralii tlakma" talafoa *. SS. .Slovenski Narod* vdja ▼ Lfrbllasl na dom dostavljen: • v upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej « . . . K 24 — cclo leto naprej . , . . K 22'— pol leta „ .....12— pol leta......11— ktrt leta ,. .V-.». . 6-- četrt leta - ...<.. J» Dopisi naj se frankirajo, Rokopisi se ne vračajo. VređaiAtr? i banova vilo« tt. 5 (* pritnej« levoo telefon *t $v Ruski navali povsodi odbiti. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 1. avgusta. (Kor. urad.) iTradno se razglaša: Rusko bojišče. Boji pH Molodllovu. sevei'oza-padno Od Kolomeje. so se koncali za sovražnika tuđi včerai popolnama brezuspešno: njegovi napadi so se razbili. Pri Đučaču ie bojno delova* nje okrog poldneva nekoliko pone-havalo. Pri Velešriijovu započet napad Rusov srao gladko zavrniH. Tuđi jugozapadno in zapadno od Lučka je sovražnlk, očitno prisllien vsled svojih izredno visokih izgub, napravil pavzo v svojih napadth. Na-sprotno pa je severno od naizgoroie Turile, nadalje v kolenu Stohoda pri Kašovki in severno železnice iz Sar-nov v Kovel nadaljeval svoie napade z nezmanjšano silo. Povsod smo ga deioma že z ognjeni, deioma v bližin-skera boju zavrniii. Ob severovzhodni fronti južno od Pripjata ie bilo meseca julija všega skupai pripeljanih 90 ruskih čast-nikov, 18.000 raož in 70 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. • • • NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiln. 1. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojisče. S šunkom nemskih oddelkov ie bila uničena ena posamezna ruska stotn!]a, ki ?e prodirala proti Vulki (ob Oginskem kanalu). Zapadno od Loglšlna smo vjeli v bojiti, o katerih smo včerai poročali, nad 70 mož. Pooštren artiljerijski boj na obeh stra-neh Nobelskega jezera. Vzhodno od jezera smo krvavo zavrniii napad enega sovražnega bataliona. Proti fronti ob Stohodu so se Rusi nadaiie utrujali v brezuspešnih napadih: trikrat so bili pri Smoljarih in severno od tani z ognjeni prisilleni, da so se vrniii, pri Porsku (severovzhodno od železnice Kove! - Rovno) smo iih vrgli s protisunkom. med Vitonjecom in Kisielinom so do šestič brezuspeš-no jurišali. Za posest nekaterih iar-kov pri Vitonjecu se vrši trdovraten boj. Vjeli smo 5 častntkov In nad 200 mož. Južno od Turije boi! oatruli in z ; rO5nimi granatami. Čete generala v. Linsingna so viele v juliju 70 častnikov in 10.998 mož ter vplenile 53 strojnih pušk. Pri armadi generala grofa Both-meria se je zlomil v zapornem osraju I sovražni sunek jugozapadno od Bur-kanov. V odseku Koropiec, zapadno cd Bucača, živahno bolna delovanie: i večjih sovražnlh napadov včerai tu ni bilo. V zadnjih boiih je bilo vjetih 271 Rusov. Vrhovno armadno vodstvo. i Torek je bil za Ruse posebno ne- ; srečen dan. Kjerkoli so rapadli naše pozicije, povsodi so bili z ogromnimi iz^ubaini odbiti. Posebno občuten poraz so doživeli na bojisču zapadno Kolomeje. Tam so naše čete z brez-primerno hrabrostjo odbijale neprestane navale ruskih kolon pri Molo-dilovn. Nič boljše se ni godilo Rusom ob Koropjecu. kjer so zaman pesku-Šali forsirati to reko pri Velesnijovn 6 km južno Monasterz3rske. Ogromne žrtve so zahtevali od Rusov srditi boji v Voliniji. Ob gorenji Turiji in pri Kašovki ob Stohodu sa izkrvaveli ćeli armadni zbori, ne da bi bili Rusi dosegli najmanjši uspeh. Žilavost in agilnost na^e obrairbe izpričuie naj- | boljše dejstvo, da so naše čete v de-fenzivnih bojih meseca julija vjele nad 18.000 sovražnikov in \Tlenile 70 , strojnih pušk. RUSKO UR\DNO POROĆILO. 29. julija zveče r. Pri Hu- levicih (4 km južno od železnice Sarni - Kovel) ob Stohodu so prešle naše čete na plavnih mostovih na Ie- ! vi breg in se tam ustalile. Sovražni | letalci so poleteli preko prostora Lo- ' gišin - kolodvor Manjeviče (26 km , sev^erozapadno od Cartoriiska) ter \ metali bombe. — Ob železnici Kovel- ■ Rožišče traja napredovanje naših i čet. Sovražnika smo vrgli nazaj pre- ko reke Stohoda. V prostoru jugozapadno od Lučka so poleteli številni sovražni letalci pičko naših črt, metali bombe in obstreijcval* naše ćete ; s strojnimi puškam». Južno ud Dnic-stra se skula od nasili C ct v sinci i na Stanislavov prj^an'ani sovražnik ustavljati v prei izgrajenih i ozicijah; od naših čet orilmia'*.J:a iijročila pa so še pičla. tako da je iriogoČe dobiti Ie približno sliko. IJo sedai je naste-tih vjetnikov. ki so jih iir:peliale čete generala Brusilova ^d 2bi. d<; 29. julija: 2 generala, nad 615 castnikov in 32.000 vojakov, med njimi mnogo nemšk;h. plena: 114 topov, med njimi 29 težkih. Od te?a Štcvila so vplenile čete generala LeŠickega 21 nemških težkih topov in 85 strojnih pušk. V skunnem številu vjetnikov in plena je vštet del vjetih in plena. naprav-Ijenega od čet generala Saharova v tridnevni bitki pri Brodih. Teh je 1256 častnikov, 13.569 vojakov, 9 topov, 40 strojnih pušk in kakih 15.000 pušk. Skupno število od čet generala Šaha«. rova od 16. julija do 28. julija napravljenih vjetnikov in plena znaša 940 častnikov, 39.152 vojakov, 49. topov, med temi 17 težkih, 100 strojnih pušk, 49 metal bomb z 80 vozovi za bombe in artiljerijskim] municijskimi vozovi, 58 vozov za strojne puške in 6 skiadišč z artiljerijskim in pionirskim materijalom.** »Pester Lloyd« o Lvovu. Iz vojnega tiskovnega stana prija vi ja »Pester Llovd* sledečo brzojavko: Tuđi v slučaju delne redukcije našega posestnega stanja, ni za gališko glavno mesto zdaj nobene nevarnosti. Naša armada stoji na sta-lišču, da itak obžalovanja vredno gaiiško prebivalstvo ne srne biti na noben način presenećeno po vojaških ćogodkth. nego je dolžnost vsakega mesta, storiti pravocasno potrebne priprave in ne vtakniti glave v pe-sek. Ce bi kazalo, bi se reklo: Zdaj moramo evakuirati se skrbno in na pripravljen način. Tako smo storili v Brodih in vse je šio gladko. Armada ima srce za prebivalstvo in bo skr-bela, da se tuđi v prihodnje ne zgodi nič. kar bi prebivalstvo presenetilo. Ostati mora toliko časa, da se lahko vse po nacrtu izvrši. Nihče ni opravi-čen, misliti, da bo poveljstvo pustilo prebivalstvo na cedilu. Raje 14 dni prezgodaj, kakor 24 ur prepozno. Prebivalstvo naj zaupa poveljstvu. Sprememba v ruskem vojnem ministrstvu. Iz Bazileje poročajo: »Ruskoje Slovo* javlja, da bo general šuvajev kot vojni minister odstopil, ker pre-vzame zopet načelstvo armadne in-tendance. ■ Proklamacija ruske vlade ob drugi ohletnlci vojne. Kodanj, 1. avgusta. Petrograd-ska brzojavna agentura poroČa: Vlada je objavila povodom druge oblet-nice vojne sledeČo proklamacijo: V trenutku, ko stopa četverozveza v tretje vojno leto, je ruska vlada s svojimi zvestimi zaveznicami vred bolj kakor kedaj odloČena bojevati od sovražnika izzvani boj do koneč-nega uspeha. Drugo vojno leto je države četverozveze še bolj tesno spojilo in utrdilo sklep. da prepreČijo grozeči postanek nemške hegemonije nad Evropo. Z božjo pomočjo bo-do zavezniki sovražnika premagali. proti kateremu se baš sedaj na vseii bojiščih vrši bitka za bitko. Stirmer in Sazonov. Dunajska »Korrespondenz Rundschau« javlja: Stirmerju je bila ponuđena čast ruskega kanelerja. Na njegovo željo je bilo imenovanje odloženo. Stirmer je danes najbol} mo-gočen mož v Rusiji, ker v vsem so-glaša s cesarjevo politiko. Pa todi Sazonov ni definitivni) odpravlj^nT Car mu še vedno izkazuje svoje za-upanje. Odstopiti ie moral predvsem radi svoje bolezni, ki je prav resna. Sazonov ne more govoriti in se gibati ter ne pozna nikogar. Vestf o ruski armadi in ruskih razmerah. Preko Kodanja poročajo: Rusi so izgubili v dosedanji ofenzivi 352.349 mrtvih; 23.257 častnikov je ranjenih; najtežje so prizadete sibirske čete ter petrogradska garda. Padlo ozir. težko ranjenih je bilo v zadnjem času 18 generalov in pol-kovnikov. Iz istega vira se poroča, da se je vršil v zadnjem času med vojno in mirovno stranko na ruskem dvoru hud boj. Zmagala je vojna stranka in sklenjeno je bilo generaloma Brusilo-vu in Saharovu vse razpoložljive rezerve dati na razpolago. Preko Bukarešte javljajo: Rusko vrhovno zapovednLštvo je odredilo v osvojenem ozemlju nabore vseh za orožje sposobnih moških. Prebivalstvo beži v gozdove. Rusi gradijo novo veliko želez-nico od Arhangeiska na reko Ob in na Ural. Stroški so proračunjeni na 250 milijonov kron. »Temps« poroča iz Petrograda: Obtožba proti bivšemu ruskerou vojnemu ministru Suhomlinovu se je odstavila do konca vojne. Suhomli- * £ov pa ostane zaprt. M aiita Aga poihi ANGLEZI IN FRANCOZI SO PLAĆALI SVOJE iMALENKOSTNE US-PEHE Z IZGUBO 350.000 MOŽ. Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Ker ie od početka angleško-fran-coske ofenzive v pokrajini ob Som mi — na Angleškem imenovana »The great Sweep« to je »veliko pometa-rje« — preteke! sedaj 1 mesec, v ka-ter&m času nai bi se bila po prejšnjih naznanihn naših sovražnikov pod vsakim pogojetn izvojevala odločl-tev, je umestno presoditi« kaj vse ie b«lo od onih dejani doseženo. Pač so dosegli na ći ti kakih 28 km vpognle- nie nemške fronte približno 4 km fcloboko. Toda po svojih izkušnjlah z dne 20.« 22., 24. in 30, jul. pač ne bo-do hoteli trditi, da ie nemška crta zato na kateri točki Ie omajana. Ta »uspeh« je stal Angleže po zelo pre-vidni cenitvi najmanj 230.000 mož. Za cenitev franeoskih izgub nam v tem slučaju ni na razpolago zanesljiva podlaga; ker so pa Francozi imeli izvršiti glavno delo. bodo kljub večJJ spretnosti v boju tuđi zelo velike Celotne izgube naših nasprotnikov bodo znasale torej kakih 350.000 mož, dočim se naše izgube, kakor so obžalovati, po številu s temi izguba-m) ne dajo niti primerjati. Pri tem smo Imeli vsled počasnega napredo- USTEK. Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost. (Dalje.) Nežno je poljuboval njen temen vrat in zdelo se mu je, kakor da je vsa njegova čutnost osredotočena kolcem njegovih ust, tako ga je ta stik pretrese! do dna duše. Mali, temni kodri, izredno nežni lasje, ki »o se izmuznili izpod glavnika, so ji božali lice; in ti kcxlri so širili pose-ben vonj, ki ni bil poćoben ničemur, kar je Jean dozdaj poznah prav tako kakor }e poljubujoč njeno telo, čutil naslado njegovim ustnam dozdaj neznano . . . Chonchetta se ni branila: čutila je, da je zdaj njegova, da jo poseduje vso, z dušo in telesorru da je samo še del njegovega bitja, hre-peneč po še ožji združitvi. Tihota, kaJcršno najdeš Ie na de-želi sredi noći, ju je obđajala. Ogenj v kaminu je polagoma ugašal in med pepelom so se od časa do časa uži-gale male zvezdice, ki so 2ivo zaža-revale in hitro zopet unašale. SvetUka je zacvilEa; pojemalo te oije in skoro Je v sobi zavladala polu tena* kjer se .te ,?xx}Uo nekaj tene "y | Niti Chonchetta, niti Jean ništa imela več moči. da ji prilijeta nove moči. Kakor začarana v nepremaglji-vih okovih mladosti, sta obsedela. Vsa preteklost jima je izginila iz spo-mina; nič več jih ni mučila negotova prihodnjost, sedanjost pa se je žanje zrcalila v tem objemu . . . Chonchetta je šepetala: — Jean, Jean, moj soprog! . . . tuđi jaz te ljubim, veruj mi! Ljubim te!... Prvič je mladi mož zaslišal te besede iz ust devoj-ke. Izgovorila je te besede s spreme-rijenim, nadnaravnim glasom žene, ki trpi od Ijubezni. Vzradoščen jo je Jean še tesneje privil k sebi. Ustnice so mu hitele od vratu devojke do njenih lic in oči. Omamljena in oma-hujoča se je Chonchetta stisnila k njemu. Naenkrat se je svetilka še zad-njič posvetila — nato pa ugasnila. Prestrašena sta skočila narazen: v temi sta se zopet našla. Jean je čutilt da je pri kraju z vsemi svojimi na-klepi in da nima nikake volje več, kakor pustiti to razoroženo nedolž-no dekiico nedotakneno. Tedaj se je Chonchetta po ce-lem telesu stresla.. V temi so se našle njune ustnice, ne da sta jih iskaJa in v nasladi prvih poljubov sta osta-la objeta ter pritiskala na vlažne ustnice hropeče poljube. TedaJ se ^e Jean azvedel nevarnosti, na lahno je | odrinil Chonchetto in del: — Chonchetta, dragica moja, točiti se morava. Ne morem ostati tu. Pri besedi »ločitev« ga je strast-no potegnila k sebi. Poljubljajoč ga, je prosila kakor omamljena: — Ostani..., ostani... Nočem, da odideš. Ostani. Tvoja žena sem, to dobro veš. Čuj, povem ti skriv-nost. Spoznala sem te. prav zdaj. ko je svetilka pojemala. Ti si portret... tišti portret, ki sem ga imela kot otrok. Jean je rnislil, da se ji blede; izvil se ji je in hitro je na ugašajočem ognju prižgal papir, ž njim oa svečo. Choncheta ga je gledala, ne da je izpre^ovorila besedico. Vse, kar se je pripetilo, ji je plavak) pred oč-mi kakor nedolžen sen. Jean se je spustil pred njo na ko-lena, ji poljubil roke in rekel: — Chonchetta moja, oditi nro-raim ... Ne za vedno, to veš ... Tvoj oče, o tem sem trdno prepričan, ni zgovoril zadnje besede; stcer bode-va pa s teto skušala se na ta ali oni način sniti s teboj. Chonchetta ni ničesar odgovorila. Nič več ni sliSala... Nepopisna utrujenost se je je polastila; vse njene misli, vsa njena volja se je osre-dotoč3a v tej edini tnistt: ostati pri J^anu... —» pstani Jo«j. Je ponavljala | proseče, naslanjajDča se na njegove prsi. Ne zapusti me, prosim te, sicer umrem ... Kaj naj počnem, če od-potuješ? ... Ta soba, ta liiša, vsa ta pokrajina mi bo brez tebe zoper-na . . . Ostani! Jean je približal svoja usta njenim ušesim in tiho ter nežno, kakor da jo boza, šepetal: — Ne, draga moja, ne govori mi o tem. prosim te na tvojo lastno korist. Ah. kako rad bi ostal v tvoji blizini ! Pomisli pa, kaj bi se zgodilo jutri, če me najdejo tu. Olej. je pristavi!, kažoč skozi okno, noč se bliža koncu! Res je modrikasta luč naraščala za okni, dočim je plamen svece po-stajal čim bolj živordeč. Tedaj je mladi mož naglo vstal. — Odhajam, je ponovil. Ko ga je videla Chonchetta stati pred seboj in ji prožiti roke v slovo, ji je šinila nova misel v glavo. — Potuješ U k teti Marti? je vpraSala. — Da. — Dobro. Povedi me s seboj... S teboj pojdem. Jean na to prošnjo ni bil pripravljen. Zdelo se mu je, da ni prav sli- Sal . . . — Z raenoj? Ali bi šla? — Na mestu pojdem, takoj . . « Ker ne srnem biti pri tebi, zatekam $e k teti Marti. Prosim te, Jean, ne * brani mi ... Tvoja žena sem pred Bogom, mari ne? V brezprimerneni vzhičenju je ovita svoje gole roke okoli njegovega vratu. — Kaj ne, da privoliš*, je prosila, vzpenjajoča se proti njemu. Jeanu je kri šinila v glavo in burno jo je pritisnil na prsi. — Bodi, je del. pojdi. V ostalem, je pristavi!, prijel Chonchetto krepko za ramo in ji pogledal trdno v oči, se menda zavedaš, kaj počenjava tu... Potisnila sva v stran vse r/z,ire, vse družabne predpise . . . Nakopljeva si srd tvojega očeta, ki more najino združitev še za dolgo zavleči. More-biti bodeva sama proti vsem in teta Marta naju bo obsojala! — Odpusti nama, je odvrnila od-ločno Chonchetta, zakaj, ljubi naju. Podam se pod njeno zaščito. Ce moj oče vidi, da sem trdno odločena, privoli. Pojdi . . . čas je. Na pristavi vstanejo vsak čas. OJiti morava, ne da naju kdo opazi. — Chonchetta, je pristavil Jean, obsojalf, grdili te bodo . . . Sama se jira izpostavljaš! — Sauna? je odvrnila devojkai iit se vzravnala pred njim, dočim so se ji oči svetile od ponosa, ki ga pozna edinole ženska. Sama? Kaj mi je na tem, da me obsojajo? Ali me boš radi tega manj spošt>val?, (Dalje prftođnjie.) Stran ~g.________________________________.SLOVENSKI NAKO0-, One 2. avgusta 1916. 175. Siev. vani a ofenzive popolnOma čas, da smo za svojo sedanjo predajo crto zopet izgradili pozicije, k! so nam bile pred n]o Izgubljene. Da to naredbo pravilno osveUimo, se Se navala, da nam ie prvi mesec bojev v pokrajini ob Mozi pri Verdunu prinese I z Izgubo kakih 60.000 mož dvakrat toliko ozemlja, dočim so Francozi tam v istem času Izgubili najmanl 100.000 mož. Vrhovno armadno vodstvo. NEMSKO URADNO POROClLO. Berolln, 1. avgusta. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroea: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Severno od Somme so se vršili kraievno omejeni, toda ljuti boji, kot posledica velikih napadov z dne 30. fulija; zapadno od gozda Foureaux ! smo vrgli Angteže, ki so bili v ozki fronti vdrli, ven. Gladko smo zavrni-li sovražni napad, izvršen v 8 valovih v okolici Maurepssa. Tik severno od Somme smo popolnoma zavrnil! po • Ijutem boju Francoze iz pristave Monacu, od koder so zvečer prodrli. Južno od Somme živahno oboje* stransko artiljerijsko delovanje, ena-ko tuđi na desno od Mose zlasti v odjeku Thiaumont - Fleurv in vz-hodno od Somme; tu smo včeraj zju-traj zavrniii šunke sovražnih čet z ročnimi granatami. Z razsežnimi raz-strelitvami smo razdejati franeosko pozicijo pri Flireyu v razsegu 200 m; naše patruije. ki so nato izvršile su-nekt so vjele nekaj mož. Podvzetja sovražnih izvidnih oddelkov so se ponesrečila zapadno od La Basseeja, severno od Hullu-chaf južno od Loosa in jugovzhodno od Reimsa. Vsled metanja bomb iz letal je bila napravljena v Wervicquu, > Belgijskem Cominesu in na drugih krajih za našo fronto, brezpomembna vojaška škoda: med preblvalstvom ie mnogo žrtev. Po eno sovražno letalo smo včeraj in 30. iuliia z obrambnlm Ogniem v naših crtah v pokrajini ob Sommi in eno nadalnje včeraj v zraČnem boju pri Lihonsu zbili. Vrhovno armadno vodstvo. NAPAD NEMSKIH ZRAKOPLO-VOV NA LONDON. Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Več mornaričkih zrakoplovskih Hotilj je v noči od 31. iuliia na 1. av-gust uspešno napadlo London in vz-hodne grofife Anglije ter pri tem obložilo z vidnim uspehom z bombaml obrežne naprave, obrambne baterije fn vojaško važne industriiske naprave. Vsi zrakoplovi so se kiiub silnemu obstrelievanju, ki se je pričelo že pri prihodu s strani pomorskih voinih sil, vrnili nepoškodovani. $ef admiralnega štaba mornarice. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 31. J u 1 i j a p o p o 1 d n e. Severno od Somme so Nemci pozno zvečer in tekom noči stopnjevali svoje proti-napade na gozd Hem in pristavo Monacu. Zlasti ljut je bil boj za pristavo. Nemci so za trenutek vdrli, Francozi pa so jo takoj zopet vzeli nazaj. V gozdu Hem smo zavrniii vse posku-šene napade. Francoske baterije na levem bregu so Nemce z boka sem vbstreljevale ter jim prizadejale v tem boju težke izgube. Na levem bregu Mose se je po-nesrečil nemški napad na pobočjih severovzhodno od visine 304 v našem ognju. Na desnem bregu je majh-no bojno delovanje dovolilo Franco-zom prodreti jugozapadno od Fleurv-ja in vjeti kakih 20 mož. Nemški napad z ročnimi granatami zapadno od Vauxa in v gozdu Chapitre se je razbil. 31. J u I i i a zvečer. Severno od Somme so Nemci nadaljevali svoje protinapade v gozdu Hem in proti pristavi Monacu. Vsi njihovi poskusi so se ponesrečili pod resnimi izguba-mi za sovražnika. Mi smo se držali v zavzetih pozicijah. Na desnem bre-gu Mose se silno nadaljuje artiljerijski boj v odsekih utrdbe Thiaumont in v odseku Fleurv. Z ostalih front ni poročati o nobenem dogodku. Letal-stvo. V noči na 31. juli je bombardirala ena izmed naših zračnih flotill vojaške tovarne v Thionvillu, kolodvore v Conflansu in Audun Ie Romanu ter bivake v okolici Etaina. Belgijsko uradno poročflo. 31. ju lij a. goji obojestranskih artilierij v okolici Dixmuidena. Na ostali fronti mir. \NGLESKO URADNO POROClLO 31. j u 1 i j a zvečer. Danes ni prišio do nikakega infanterijskega boja in do ničesar pomembnega. Naši hetidci so izvršili več poletom ter m#^ tali bombe v skupni teži 7 ton na 9b-vražne rvezne Crte in &tanovališča. En vlak z municijo je zletel v zrak in eno skladlSče je bflo za£gana. Neko sovražno letalo smo na tleh raz-rulili. Prišlo Ie do mnogih bojev v zraku. Več sovražnih letal ie strmoglavilo poškodovanih na tla. Tri an-gleSka letala pogrešamo. 31. jul i ja po pol dne. Zad-no noč smo uporabljali za to, da smo izboljšali včeraj zavzete pozicifc. Položaj se nadalje ni izpremenil. Pri krajevnih boiih smo potisnili svoje poziciie na nekaterih točkah na visoki planoti severno od Đazentin - le-Petit naprej. Napad na angleško vzhodno obat London, 31. julija. (Kor. urad.) Uradno. Večje števito sovražnih zra- koplovov je poletelo pred polnočjo preko vzhodne in jugo - vzhodne >bali ter metalo ob izlivu Themse ^ombe. Napad še ni končan. Neko drugo Reuterjevo uradno oročilo pravi: Pri zračnem napadu danes ponoći, so križarili zrakoplovi, očitno v velikem številu nekaj časa nad Lincolnshirom, Norfolkom. Suf-folkom, Cambridgom, Eessexom, Kentom in Hundingtonom. Metali so brez izbire bombe na vojaško brez-pomembne prostore. (Pripomba NVolffovega urada: Originalna brzo- Javk* t* tu popttata.) Na md točld &o stopili obrambni topovi v akcijo, kakor se misli, z dobrim uspehotn. Popofaotti ni.) U Httga cw pHfaaia loniontko poročilo, da se aapad* ni ttd^ležOo nič več, kakor S sraboplovov. ki to vrgli kalrih 80 bomb. v poglavitn«m ob Thtmai. Potnild 1* Anglije. U to dospeli v Christianijo. poročaio, da so napravili zrakopkivi dne 28. in 29. julija zcio veliko* škodo In da ie bilo mnogo ljudi ubitih. Aogtoške Isgvbe ob S<>mml. Predsednik ingleSkega Rdečeti križa In ravnatelj ambulančncgt od- delka sta izdala na angleške časopise poziv, da se naj zaradi velike ofenzive nemudoma zglasi 25.000 do 30.000 strežnic. To število strežnic je ob-enem merilo za velikost angleških izgub. Volnl svet v Londonu. V petek se je vršila v Londonu polnoštevilno obiskana seja velikega vojnega sveta pod predsedstvom mi-nistrskega predsednika Asquitha. Casement. Iz Londona poročajo, da so od-krili zaroto za osvoboditev Case-menta iz ječe. V Londonu so areti-rali 30 Ircev in dva Casementova stražnika. Voina z Italiio. NAŠE URADNO POROClLO. Dunai, 1. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba p I. H 6 f e r, fml. * • * ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 30. j u 1 i i a. V Lagarinski dolini živahno artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je obstreljevala železnico na več točkah, kjer je bil naznanjen Tfiočnejši promet, učinkovito. Na visoki planoti Tonezze je napadla naša infanterija po artiljerijski pripravi sovražno crto severno hriba Cimo-ne. Boj se ie vršil z Ijutostjo v izred-no gostem gozdu, ki je kazal več vrst obrambnih mest in je bil prerezan s številnimi ovirami. Vendar se je po-srečilo našim četam, nekoliko napredovati. V tofanski pokrajini so se polastili naši alpini Forcelle Bois in so zasledovali sovražnika v dolino Travenanzes. V Rienžki dolini je bil so\Tažen napadaJni poskus proti našim pozicijam na hribu Piano zavr-nien z lahkoto. Na?i težki topovi so. obstreljevaJi železniško oostajo Si-Ijan v Dravski dolini. Na ostali fronti nikakih pornembnih dogodkov. Pred novo in zadnio ltalijansko ofenzivo. Curili, 1. avgusta. Iz Milana ?e poroča: Obisk ministrskega predsednika Bosellija na enem delu fronte, smatra italijansko časopisje za znak, da se prione nova, zadnja velika italijanska ofenziva. Kaže se vedno bolj želja po miru. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Milana se poroča, da od ne-delje dalje je pribit na trgovinah, ki so bile poprej nemška posest, uradni lepaki: Zaplenjeno na podlagi urad-nih odlokov.__________ TripoNtanija izgubljena. Berolin, 1. avgusta. Turski poslanik v Berlinu. Hakki paša, je re-kel nekemu sotrudniku »Berliner Zeitg.«: V Tripolisu so prizadjaii Arabci Italijanom odločilen poraz. Vjeli so 6000 Italijanov, druge so ubili, tako da je ves Tripolis očiščen Italijanov. »Secolo« piše o izgubi Tripolisa: Kje so vjetniki iz Tarhune, katere je dobila tripolitanska vlada nazaj samo potom zamenjave arabskih vjet-nikov? Nič se ne v6 o njih. Kje so vjetniki iz krvavih bojev pri Sirtih iz aprila 1915 in kje so preostali krvavih bitk, ki že mesece In mesece ginejo kat vjetniki Senusov? Kakor izpovedujejo angleSki vjetniki. katere je osvobodil vojvoda westmin-sterski, se nahajalo v čisto v strani se nahajajočih krajih. Popre! je prišlo preko Egipta še marsikako poročilo o njih, odkar pa so nastale sovražno-sti tuđi med Senusi in Angleži. se ne izv6 o njih ničesar. »Secolo^t opisuje nadalje, kako so arabski rebeli preteklo leto v aprilu, maju fn Jtmliu na-enkrat z vseh strani obkohli s svojim italijanskim orožjem obrežna mesta. Tako se je godilo tuđi s Tarhuno, ki je oddaljena samo 50 kilametrov od Tripolisa. Tarhuna je imda posađko Z$D paLttgiiani sp ttfi qQQ^o«| presenećeni in nišo mogli dobiti yl domovine, ki je obračala vso svojo pozornost na avstrijsko fronto, ne ojačenja, ne novih municijskih zalog. Tako je padla Tarhuna in tako je prišla skoro vsa Tripolitanija zopet v posest domaćih rodov. Sedaj so časopisi oficijelno pooblaščeni, tako zaključuje »Secolo«. da izjavijo, d a je tripolitanska kolonija s svojim milij onom prebi-valcev in obsegom 1,115.000 kvadratnih kilometrov izgubljena. Tako je Izgubljen rezultat velike, skoro triletne vojne in izdatkov več stotin milijonov. Kakor poroča »Corriere della sera«, so se dogodile y Libiji neza-slišane reci. Ofieijozni listi pravijo, da se ima Italija za seda-nji položaj v Libiji zahvaliti Francozom in Angle-žem. Navzlic zvezi v Evropi, trajajo v Afriki nemiri iz časov pred vojno dalje in Italijani morajo plaćati stroške. Lugano, 31. julija. (Kor. urad.) Kakor je izvedela »Agenzia Stefani«, je pripravil italijanski guverner v Libiji po daljših, s spretnostjo in potr-pežljivostjo izvršenih pogajanjih, re-bele do tega, da so privolili zamenja-vo vseh, v italijanski oblasti se nahajajočih Arabcev za del italijanskib čet, katere so vjeli rebeli, in sicer za v Tarhuni vjetih 23 častnikov in 700 vojakov. Italijansko časopisje izraza veliko zadovoljnost, da so Italijani pri vstaših mogli še toliko opraviti. Ministrski predsednik B^selli, ki se je vrnil iz glavnega stana, m kolonijalni minister, sta guvernerju brzojavno čestitala. Lugano, 1. avgusta. »Corriere della sera« v dolgem članku piše o povratku vjetih vojakov iz Tarhune in poroča obširno o vs2tn poteku po* gajanj z arabski mi poglavarji: Na vsak način ni šio samo za vraitev vjetnikov. ampak Italija je morala plaćati tuđi dosti denarja. »Secolo« poroča, da so dali Arabci italijan-skim vjetnik^m samo malo ječmena vsak dan, ali kdor je delal, si je mo-gel zaslužiti zadosti, da si je kupil potrebnih živil. Vjetniki, ki so se vrnili, so sicer zdravi, ali jako so osla-beli. Od 700 mož jih je umrlo 30 za legarjem. Lugano, 1. avgusta. »Secolo« poroča, da potom angleško - italijan-ske pogodbe, sklenjene med italijan-skim zunaniim minfstrstvom, spora/umno s kolonijalnim in v to po-oHaščenim anglesk;m poslanikom v Rimu v pobijanje Senusov, bo mo-goče, potlačiti politično moć Senusov v Cirenaiki. Boji na morju. Podmorski Colni v Sredozemskem morio. »Corriere della serac poroča iz Tunisa o potopitvi italijanskega par-nika »Angeloc, kl Je bfl od nem^kega podmorskega čolna 80 km od afri-Ske obali potopljen. Nemški podmorski čom se }e boril skoro istočasno tuđi z nekim laponskim pamikom. Temu pa se je posrećilo niti in podmorski čoln se je tako] zoi>et spravO nad pamik »Angelo« ter povabtl ka-pitana; da priđe na podmorski čoln. Tam so poveljnika prijazno spreJelL Medtem je odllo 5 oboroženih po-morščakov na parnik. Ti so vzeli od . ^bi 4HL ogUHI lw^t JlBl ■•' z •lektričnim kontaktom užgali. Neki Španec, ki i« bil u podmorskem čolnu, je vse to kinematografiral. Moitvo parnika »Anffelo« se ie re-Silo na čolnlh in Je Mio p<»neie spre-ielo od nekega anglelkega parnlka in prepeljano v Algir. Parnik »Sera« Je inel enako u sodo, In tuđi Japonskl parnik, ki je bil zbežal, je bil dva dni posneje, ko je zapustil pristanišne Alglr, potopljen. Realna politika na morio. Pod tem naslovom piše »Nteuwe Courantc, da nemŠke vojne ladje vedno bolj pogosto zadržujejo in od-vzemajo nevtralne in angleške ladje. VeČje delovanje nemških rušilcev v Severnem in Vzhodnem morju, zlasti pa v severnih vodah, dokazuje, da so Nemci precej obračunali z angleški-mi In ruskimi podmorskimi Čolni v teh vodah ali pa, da se ti ne čutijo več dosti varne,odkar so se pokazale nemške torpedovke. Vsekakor se ie Nemcem zadnji čas posrećilo vpleni-ti marsikatero ladjo, na jezo Anglije, ki izgublja blago in prevozne količine, obenem pa ojačuje na ta način nemško brodovje. Amsterdam, 1. avgusta. (Kor. urad.) Ribiški parnik »King James« je bil potopljen od podmorskega Čolna. Moštvo je rešeno. Ribiški parnik >Andromeda«, ki ga je napadel podmorski čoln, je utekel. Italijanski parnik »Dandolo« (4977 ton) je bil potopljen. Zapjenjene ladje. Kodanj, 1. avgusta. (Kor. urad.) Parnik »Flora« linije Bergeu - Island so Angleži zaplenili in odpeljali v Leith, kjer je moral izkrcati vse ribe in tran iz Revkjavika. Dansko generalno poštno ravnateljstvo javlja, da so Angleži zaplenili pri Leithu paket-ni čoln danskega parnika »Bottnia«, ki je bil na potu z Islanda v Kodanj. »Appam«. Zvezno sodišče v Norfolku je odločilo, da se mora »Appam«, ki jo je bila vplenila nemška pomožna kri-žarka» M6we«, vrniti angleskim po-sestnikom, ker ne gre spravljati po-morskega vojnega plena v nevtralna pristanišča. kakor je to storila »M5-we« ter s tem kršila ameriško ne-vtralnost. Ang^Ija in slučaj Frya*t. Reuter poroča: Asquith je spo-ročil v dolenji zbornici pri razgovoru o slučaju Frvatt da bo vlada v krat-kem predložila zakonsko predlogo, s katero se bo nemški narod izključil iz skupnosti narodov, dokler ne bo zadoščenja za usmrtttev Fryatta in za vse druge zločine Nemčije. Skoro vsi častniki angleških tr-govskih ladij so glasom porocila »Matina« izjavili, da se bodo pod vsakim pogojem bojevali s podmorskimi čolni. London, 1. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja iz angleškega vojnega stana, da je na fronti Ie malo dogodkov sedanje vojne vzbudilo tak srd, kakor usmrčenje kapitana Fryatta. Pri vojakih je ta vest glavna snov vseh pogovorov in vlada v angleški armadi samo želja, se za to usmrčenje Nemcem maščevati. Turska vojna. TUPŠKO URADNO POROČILO. 31. julija. Fronta v Iraku in Perziji. Neizpremenjeno. — Kavkaska fronta. Nobene-ga pomembnega podvzetla. Eno naših letal je uspešno metalo bombe na sovražna taborišča in parke. Sovražno letalo, ki je priletelo nad Ari Burnu, smo z ognjem svojih topov prepodili. Neka sovražna ladja se je razbila ob obrežju nekega otoka zapadno od AJvalika. — Egiptov-ska fronta. Od naših eksponiranih oddelkov poslane Izvidne kolone, so imele uspešne boje s sovražnimi patruljami. Severno od Katije je pad-lo neko, od našega ognja poškodo-vano sovražno letalo ob obali na tla. Posadka je zbežala, ko ie zažgala aparat. Neka lastna patrulja je pre-podila v blizini zbitega letala neki sovražni konjeniški oddelek ter vplenila strojno puško letala ter drug vojni materijal, ki se Je našel v leta-lu. — Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen. Đec Iz Egipta. Iz Rima poročajo: Zadnje dni je dospelo na italijanskih trgovskih lad-jah mnogo angleških rodbin iz Egfpta v Catanilo, med njimi mnogo takih, kl so bile že 20 do 30 let v Egiptu. Te dni priCalniJeJo nadalnjih angle-Skih transportov iz Egipta v Catanijl tn Tarcntn. i MM M Mi umi Dogodili na Balkanu. naSe in nemSko uradno POROClLO. Dunal, 1. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 8 f e r, fm!. Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenlh bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. * * * Neresnične vesti o vstaji v zapadni Makedoniji. Iz Sofije javljajo: Ententi listi poročajo, da je izbruhnila v zapadni Makedoniji črnogorsko-srbska vsta-ja. VstaŠi da so se polastili nekaterih vas! v okolici Ohridskega jezera ter se jih poslužili kot oporišč za napade na bolgarske vojaške transporte. Bolgarski generalni štab te izmišljotine kategorično dementira ter po-udarja, da vladu v okupiranem ozenw Iju povsodi mir in red. Ruske koncentracije v BesarabijL Iz Bukarešte poročajo: ^Univer-sul« javlja iz Tulče: Rusi koncen-trirajo nove čete v Kišinevu. Ben-derju in Akermanu, da jih pošljejo v Bukovino, kjer je treba hitro nado* mestiti ogromne izgube. Sarrailova ofenziva. Preko Zeneve poročajo: Srbski prestolonaslednik Aleksander in Pa-šić želita, da se naj prične takoj ofenziva v Makedoniji. Kraljević Aleksander se je mudil v Atenah, od koder je odpotoval na važno posveto-vanie k svojemu očetu kralju Petru. Srbski vojaki dezertirajo v velikih množicah. __________ Romunslia sfinsci. Pod tem naslovom pišejo »M. N. N.«: Rusi so obnovili svoje navale, zasedli odprto za nadaljni potek ope-racij brezpomembno mesto Brodi ter se hvalijo v zadnjih poročilih s fanta-stičnimi številkami zavojevanih vjetnikov in plena. S svojimi krvavimi šunki hočejo Rusi očividno Ie pooštriti pritisk na Romunijo in jo prisiliti na svrojo stran. V dosedanji vojni pa Rusi s svojimi ofenzivami nišo imeli sreče. Ako znaio Romuni položaj trezno presoditi, potem si bodo še dobro primislili, predno se podajo na ples, h kateremu jih vabi s krvjo ob-lita Rusija. Ruske »zmagec so predrago plaćane. Sovražnika ne uniČi-jo, rusko armado pa slabijo tako, da je to baš v narobe proporciji k dose-ženim trajnim uspehom. Več kakor riskantno je še pridružiti takim zma-govalcem. A ko jim zmanjka sape, ležiš pod njimi in si dvakrat potep-tan: od lastnega okornega zaveznika in od premišljenega, v konečnem boju zmagovitega nasprotnika. Zato še vedno dvomimo, da bi bila kategorična vest turinske »Štampe« resnič-na, ki trdi, da se je Romunija pridružila ententi in sklenila napovedati Avstriji vojno. Romunska armada da bo udarila na sovražnika v septembru, čim se bodo izvršili gotovi do-godki. Kaj pa Če se ti dogodki n e izvršijo? Najsibo kakorkoli že, Romuni]a je postala jako nezanesljiv faktor in gotovo bodejo centralne države z največjo pazljivostjo zasle-dovale potek dogodkov. kakor so tuđi že vse potrebno ukrenile, da bodo kos vsakemu preobratu. Mo-goče je Ie, da Bratianu, na katerega četverozveza močno pritiska, še vedno skuša lavirati. Če se Ie čoln ne prevrne in valovi čolnarja in čolna ne požrejo! Romunski list o načrtih Romunije. »Neue Freie Presse« poroča: Ententi prijazni list »Galac« poroča: Dogovor med Romunijo In entento je že sklenjen. Od 1. do 15. avgusta bo romunska armada mobilizirana, vse priprave so že dalj časa izvršene. Romunija pa se svetovne vojne ne bo udeležila. Mobilizirala bo Ie, da brani svoje meje. Istočasno bo ruska armada sko-zi Dobrudžo ter čez Do-1 navo pri Galacu vkoraka-la v Bolgarijo. Z operacijami na severu se bodo pričele tuđi operacije Sarrailove ar-made v Makedoniji. Romunija bo izdala proklamacijo, v kateri bo izjavila, da nima proti nikamur agresivnih namenov, da pa se ne more zoperstavljati Rusiji, ki hoCe z orožjem v roki izvršiti določbe bukare-škega miru z leta 1913., katerega miru ona (Romunija) sama ne more izvršiti, ker je za to preslaba. Romunija bo oborožena nadaljevala politi-« 175. ftev._____________________ .SLOVENSKI NAKOP*, one 2. avgitato mb.__________________________________________stran 3« »Corrlere deHa sera« o tnterreocffl 1 Rontunije. Lugano, 31. julija. »Corriere del-la sera« pravi, da je romunske intervencije neposredno pričakovati. Pr> gajanja z entento so se nedavno zo-pet pričela in so bila zaključena. Politično premirje v Bukarešti. Dukarešta, 1. avgusta. Kralj se je vrnil v Sinaio. tuđi mnogi politiki so zapustili BukareŠto. Ljuta rusofil-ska agitacija je ponehala. Govori se, da je odločitev odložena do 14. av-čusta in da rusofiii tega dne ne bodo smatrali za praznik. »Pesti Napio« piše: Romunska kriza je zopet odjenjala. Rusofiii se sicer ne bodo zadovoljili s položajem, toda zmernost in previdnost kralja bo tuđi nadalje bdela nad usodo Ro-rnunije. Pred nekaj dnevi so rusofiii organizirali akcijo, da bi po-tegnili Romuniio v vojno. Posrećilo se iim ni. ker je kralj posegel z moč-no roko vmes. Konference v Đukarešti. »Neue Freie Presse« poroča: V sredo se je vršila v Bukarešti v po-slopiu ruskega poslaništva skupna konferenca ententnih poslanikov. Pol leta pred koncem voine. Neki ruski diplomat pravi v *Birževjih Vjedomostih-, da je nacrt Romunije ta, poseei v vojno sele pol leta pred njenim definitivnim koncem. (Kako si bodo Romuni to izračunali? Op. ured.) Dobro znamenje. Iz Bukarešte poročajo: Kurz neinških in avstrijskih vrednostnih papirjev se je na bukareski borzi dvignil za 12 do 15 lei (frankov). privatni kurz ćelo za 20 irankov. Raz-položenje na borzi je prav dobro. Ruske čete v Solunu. Lugano, 1. avgusta. (Kor. urad.) Agenzia Stetani javlja: Eden kontin^ gent onih ruskih čet, ki so bile pripe-Ijane na Francosko, priđe v Solun. Tajna pogodba Rorauniie s Sazonovom. Iz Bukarešte poročajo: »Epoca« piše, da je romunska vlada že v septembru 1914. sklenila tajno pogodbo z Rusijo, v kateri se je zavezala, da ostane nevtralna. Takrat je ruske diplomate skrbelo, da bi se Romunija ne pridružila centralnim državam. Pogodba pa je bila za Ruse slaba kupčija, ker baš takrat je intervenci-jonistična ideja razburjala Romune boli kakor kedaj pozneje. Pa tuđi za Romune ni bila ta pogodba zadovolji-va, ker ni tvorila nikake pravne pod-lage za eventualna mirovna pogaja-nja. Najboljši dokaz za to ie, da so se pozneje, poleti VAb. vec kot 4 mese-ce vršila med Rusijo in Romunijo po-gajanja, kako razlagati to pogodbo. O pomirljivih vesteh. I »M. N. N-« pišejo: V Bukarešti se jim zdi v trenutku pocitbno za iz premembo nošiljari ^im pomirliivejše vesti v svet, pretekli teden pa nas nišo mogli dovolj pripravljati na res-nost položaja. Poznamo ta »gor in dol« izza časa italijanskega izdajstva in ne bodemo popustili v naši čuječ-nosti. Sedaj se z milim glasom zafr-'uje, da so le rusofiii zlorabljali prihod novega francoskega poslanika in pa 60 vagonov ruske municije za in-tervenvijonistično gonjo, da bi zape-Ijali narod. Notranji in zunanji politični položaj pa je popolnoma neiz-premenjen in agitacije rusofilske stranke ne napravljajo na vlado ni-kakega vtisa. Verjetno ie že, da stre-ljajo agitatorji četverozveze z naj-težjimi topovi in da se kot glavnega orožja poslužujejo laži in pretiravanj. Na drugi strani pasenebodemo dali uspavati z neobvezni-mi oficijoznimi izjavami. Ako se Bratianu še ni zavezal, je za Romunijo dobro. Glavno je, da se vojni položaj pravilno presoja. V interesu Romunije bi želeli, da Bratianu v tem oziru ni napravil nobenih pogregk, ki bi se ne dale već popraviti. Oft pntetkĐ fretlega vojnega leta. »Norddeutsche Aligemeine Zei-tung«, oficijelno glasilo nemške vlade, pSe: Cesar pouđarja, da nas še čakajo težki čaši, da je g^eslo sovraž-nih mogotcev Se vedno uničenje NemČije in da moramo bojevati še težke boje za varnost svojih dragih ih svoje domovine ter za veličino države. S tein pa ni rečeno, da bo treba še toliko izvršiti, koliko* je bilo že izvršenega m napačno je govoriti o kulminaciji vojne, ako naj to po-meni toliko, da je odločitev še odprto vprašanje. Nikdar ni cesar dvomil, da je Nemčija nepremagljiva in vsak dan potrjuje to iznova. Odločitev je torej padla. Vprašanje Je Ie, ali nam morejo sovražniki še £nanjšati obsep nade zmage. S ce-§artem prekopamo pra* tretjeg£ ! vojnega leta, vsc sile duha in telesa I napete, trdno pripravljeni na vsako žrtev in tako gotovi zmage, kakor le kdaj v slavnih dneh preteklih dveh vojnih let, prepričani, da borno do-bojevali ta boj tako, da bo naša država zavarovana pred nadaljnimi napadi in da bo zasigurano mimetnu delu nemškega duha in nemŠkih rok za vse čaše svobodno polje. Kazne politične vesti = Grof Andrassy v avdijencl. Voditelj madžarske opozicije grof Andrassv je bil po svojem povratku iz Berlina sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Napram žurnalistom je izjavil. da ne more o svojih političnih poslih dati prav nobenega pojasnila. Grof Apponvi in Štefan Rakov-szkv, ki sta se nahajala nekaj dni na Dunaju, nameravata koncem tedna prositi za avdijenco pri cesarju. Qroi Andrassv se je vrnil v Budimpesto, kjer je opetovano konieriral z grofom Tiszo. Opozicijonalni voditelji izjav-ljajo, da se tičejo vsa ta posvetova-nja silno važnih zadev. = Italija in Srbija. Preko Luga-na poročajo: Urednik »Timesa« Steed nadaljuje v »Giornale d' Italia« | svojo polemiko o jadranskem vpra-sanju. Steed vztraja pri svojem stali-ščut da Italija ne srne kršiti jugoslo-vanskih praVic ter p tvi: Anglija ne daje naukov le Italiji. V Londonu se branimo tuđi proti slovanskim preti-vanjem. če bo treba, bodemo premazali italijanski šovinizem ravno tako, kakor smo premazali srbski. — To pismo srbsko - italijanskih odnošajev ne bo zboljsalo. = Pogodba med Rusijo in Dansko? Angleski »Economist« javlja, da se pripravlja med Rusijo in Dansko posebna proti Nemčiji naperiena pogodba. Rusija obljublia Danski, da bo dobil Kodanj po vojni ves tranzito-promet med Anglijo in Rusijo. ako Danska svoje meje proti Nemčiji po-polnoma zapre. = Za mir. Kodanj, 1. avgusta. (Kor. urad.) Za obnovitev svetovne-ga miru so zvonili v ćeli državi četrt vsc vsi zvonovi. Večina cerkva je bila odprta vernikom. Vršilo se je mnogo zborovani. ki so sprejela resolu-cije za skoraišnji mir. = Nemiri v Pekingu. V Pekingu so nemiri dosegli tak značaj, da je pričakovat intervencije tujih čet. V Pekingu stoji 2000 mož ameriških, looo mož franeoskih, 100 mož angle-ških, 500 mož ruskih, 550 mož je ja-ponskih in po 500 mož avstro - ogr-skih in nemških čet. V slučaju večjih nemirov bodo tvorile entetne Čete skunaj z arnerikanskimi eno, čete centralnih držav pa drugo skupino. Poleg teh vojakov je v Pekingu še 30.000 kitajskih vojakov. Vest! iz nnmorskih teg. Vojna odlikovanja. Odlikovani so z zla.'in zaslužnim križeem s kro-no na traku hrabrostne svetinje: poštni višii oficijali: Hugo Nonko-vich, flerman Bernardis in Alojzij Matejčič; z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje: poštna oficijala: Anton Fachinetti in rienrik Maurizio pl. Mohrenfeld, poštni adjunkti: Fran Budau, Anton Šavli in Emil Volani: s srebrnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje poštni oficijant A'.ojzij Mozetič, konČno z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje poštni mojster Valentin Simonič, vsi poštnega in brzojavne-ga ravnateljstva v Trstu. Iz Gorice prinaša graška »Ta-gespost« dopis, iz katerega posne-mamo: Ako priđeš v Gorico in vpra-šaš, ali streljaio danes Italijani v me-sto, ti odgovore, da ravnokar so ne-hali, ali pa da hitro zopet začno. Ra-ditega pa gre vsak čisto inirno po svojih poslih ... V trgovinah se dobi vse: vino in delikatese, knjige in razglednice, uniforme in čevlje in sploh vsako stvar, katero rabi in ljubi vojak in zraven je trgovina s skromnimi damskimi klobuki in cve-toča trgovina z velikim! in malirni lesenimi krstami. Časih priđe na svetio starinar, ki prodaja pristne novce iz florentinskega risorgimen-ta komad po 20 kroti ... Na Stolnem trgu je vsak dan trg s sadjem m so-čivjern. Nič se ne boje prodajalke, vse stojnice so polne in ženice so precej glasne. Provijantni oficirji in vojaki gredo od stojnice do stojnice in so dobrodošli kupci. ItaJijani streljano radi na ta trg, ker slutijo tu množico ljudi m marsikateri strel je že zahteval žrtve med temi ženaml. »In nič se ne botfš, mala, bombe ali granate?« »Gospod, pod božjim dež-nikom «e je povsodi na vamem« ... OkraHiega glavarja barona Bauma so pregnali Italijani ie iz pete sobe na okrajnem glavajrstru. SeM nra-duje zopet v svoi stari toU. kf je po-pravljena ... Mnogo krofel pade v Gorico, ne da bi bile namenjene, ako gre strel, namenjen Podgori, previ^ boko, mora pasti v mesto. Ali vselej, kadar napadajo Podgoro, streljajo Italijani namenoma močneje v mesto. Sicer pa pošljejo Italijani prav gotovo skoro vsak dan par granat v mesto . . . Ker so ljudje na varnem ćelo pred najteijimi granatami v kle-teh, je umljiv fatalizem večine prebi-valstva. In toliko Jih je, ki so že srečno ušli največji nevarnosti. Tako je šel neki mož po Gosposki ulici s svojo ženo, ki je imela otroka v na-ročju. Priletela je granata, odtrgala ženi glavo, otrok je padel v naročje moža, mož in otrok sta ostala nepo-škodovana. Ljudje, ki so doživeli ta-ke dogodke in ostali nepoškodovani, ne izvajajo iz tega nauka, da treba biti kar najopreznejši, marveč misli-jo, da so varni pred vsako nevar-nostjo . . . Pomožna akcija za Goriško In Gradišćansko. V ponedeliek se je pred namestnikovim predsedstvom vršila na namestništvu v Trstu seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradišćansko, katere so se udeležili: namestnik predsednika, dvorni svetnik baron Glanz, elani odbora deželni glavar msgr. dr. Faidut-ti, član gosposke zbornice baron Lo-catelli, baron Teuffenbach in velepo-sestnik Blasig ter poročevalec okr. glavar Gasser. Odbor se je bavil predvsem s ćelo vrsto prošenj za podpore, ki so dospele iz krogov po vojni prizadetega goriške^a prebi-valstva in so se resile večinoma z začasno podelitvijo posojil v vzdrže-valne svrhe. Nato se je razpravljalo o pripravljalnih ukrepih za zopetno zgradbo Gorice, pri Čemer je namestnik obljubil najkrepkejso podpo-ro vlade. Iz Kom na poročajo, da je tam-kiijšnji orožniški stražmojster Fran Z ? u r odlikovan s srebrnim zaslužnim križeem s krono z vojno dekoracijo. — Tržaško namestništvo je ukazalo kemenskemu županstvu, da mora poskrbetl, da bo v vsaki gostil-ni v občini cesarjeva podoba in vsa-ka gostilna mora imeti eesarsko zastavo, ki se ima razviti ob cesarskih in patri.iotfčnih slavnostih. ilosipŠtokjjpori ob izlivu Lipe, na severnem Doiišeu, je uničila so-; vražna krogla dne 18. julija mlado ! življenje, Josipa Stoka, Štabnega na-: rednika, zastopnika in odbornika Narodne delavske organizacije in siovanske mladce v Trstu. Stotnij-ski poveljnik, gosp. Vinko Vujčič. je osebno poročal starsem pokojnika, da je padel dne 18. julija ob 9. zjutraj pri nekem naskoku, zađet od sovra-žne krogle na levo sreno stran. Pokopan ie bil drugi dan na skupnem pokopališču, blizu izliva Lipe. Pogreb so mu lepo uredili in se ga je vsa stotniia udeležila. Za hrabro ve-denje pred sovražnikom je bil pokojni z malo in veliko srebrno svetinjo odlikovan. Ćela stotniia, je pisal poveljnik, izraza starsem pokojnika svoje sožalje nad iz^ul^o tako vest-nega, skrbnega in simpatičnega to-variša. Pokojni Josip $tok je bil sim-patičen, 25 let star mož, vesele nara-ve, pri tem pa vnet za vsako lepo in resno delo. Zelo priljublien na je bil pri vseh svojih tovarisih. Mnogo je obetal. vse upe in nade pa je uničila sovražna krogla. Za njim žalujejo starši, bratje in sestra. Čast/njego-vemn spominu! '»•-. ^. . Iz ruske ga vjetnistva ^e je ogla-sil Josin Vendramin iz Šmartna v Brdih. 97. pešpolka. Dalje Ludvnk Humar iz Gorice.Maks Tenre od Sy. Križa pri Trstu, oba 97. pešnolka in Aleksander Cibič s Prošeka. 5. dom. pešpolka. Njihov naslov je: Beresto-vo. Pohoduhov-ski rudnik. Jekateri-noslav. žel. dorotra. stancija Jesino-vataia. Samomor poštne^a nradnika v Dubrovniku. V Dubrovniku se je vrgel na morske skale s strme visine postr»i uradnik Ženo Laszt\vitz, star .30 let. Bil je dober in rniren člo-vek. V uradu so našli za njim vse v redu. V smrt ga je gnala nevraste-nija. Dnevne vesti. — Oficijelni kranjski patrijotični vojni znak. čegar prodaja v vojne dobrodelne namene je bila tukajšnji nabirahiici naturalnih darov vojno-oskrbnega urada dovoljena z odlo-kom c. kr. deželnega predsedništva z dne 17. junija 1916. 1.. št. 3719/Mob. je po 3 K komad v Ljubljani na prodaj v sledečih trgovinah: Back in Fehl, Stari trg; J. S. Benedikt in Ko., Prešernova ulica: A. Gruber. Glavna zaloga tobaka, Mestni trg; J. Kette, Franc Josipova cesta; Anton Kri-sper, Mestni trg; Maček in Komp., Franc Josipova cesta; J. Mathian, c. m kr. {m&- ti lastne stroje. Rabi se okoli 150 ši-vilj, 50 krojačev. 40 čevljarjev in 40 krznarjev. Za navedeno moško delo se spreimejo tuđi taki, ki so vsaj za silo izobraženi v dotični obrti in so voljni priučiti se dotičnemu posebne-mu delu. Delo je zmerno plačano, toda stalno za dlje časa. Delavnica se nahaja 1 in pol uro hoda od Ljubljane. Natančnejše informacije daje pi-sarna Zavoda za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št. 22, kamor naj se priglašajo tuđi ustmene in pismene prijave za delo. S priglasom se mora opisati tuđi zmožnost te& ev. visina pričakovanega zaslužka za lOurno dnevno delo. — Železni denar. Dne 3. t. ni. torej jutri prideio v promet dvajSetvi-narski novci iz železa. Nakovanih je že nad 40 milijonov komadov. V drž. kovačnici za denar izdelajo dnevno 600.000 železnih dvajsetvinarskih novcev, 120.000 desetvinarskih novce v iz novega srebra in 150.000 srebrnih kron. Obenem se bo začelo ]e-mati iz prometa dvajset in desetvi-narske novce iz nikla oziroma aipake in se bo ta materijal dal vojni upravi na razpolaganje. — 20vinarsk2 novci Iz niklja ve- ljajo samo še do 31. decembra t. 1. v privatnem prometu. Na njih mesto stopijo kakor smo že poročali železni novci. — Izpiačevanje vojaških nasta-nitvenih pristojbih se zopet prične na rnestnem magistratu v ponedeljek, dne 14. avgusta 1916 v mestnem vo-jaškem nastavljalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo y I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v ponedeljek, dne 14. avgusta; za IH, mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v sredo, dne 16. avgusta; v četrtek, dne 17. avgusta ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto. Cesto na južni kolodvor in Mi-klošičevo cesto; za IV. mestni okraj (Sentpetrski okraj In Vodmat, vzhod-no od Miklošičeve ceste) v petek, dne 18. avgusta. Od 19. avgusta 1916 naprejj za Spodnjo Siško In za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja so od 3. do 6. popoidne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh do-locb. — Umri Ie v Gradcu v starosti 75 let veletržec in bankir gospod Emerik M a y r , lastnik tvrdke J. C. Maver v Ljubljani. Pokopan bo v Ljubljani. Ponesreči! se Je včerai 1. avgusta na lovu g. flrnest S erko, trgo-vec v Cerknici rf'l IIM u jm UI ^sanv KalOJ^FtC ffW?6dila nesreča, še ni dognano. Našli so ga težko ranjenega s strelom v hrbtu. Zvečer Je podlegel svoji težki rani. Gotovo je, da je tuja krivda izključena. Pokojni je iz ugledne notranjske narodne rodbine. Vžival je v rodnem kraju splošno spoštovanje in simpatije, bil je odli- . čen narodni delavec. starosta Sokola in član drugih narodnih društev. Skupaj s svojim očetom g. Francem Serkom je vodil zadnja leta veliko Iesno trgovino Franc Serko in sin. Zapušča mlado soprogo in 2 sinčka. Pokojni je dosegel starost 32 let. Njegova smrt vzbuja na Notranjskem splošno sočustvovanje. Težko^criza-deti rodbini iskreno sožaljeJ -*v,At V Dragatušu pri Črnoml]u (e umri Mihael Mušič, posestnik, me-sa.r in gostilničar, v starosti 83 let. Bil je vzoren oče svoje družine, skr-ben, marljiv gospodar, skozinskoz poštenjak, v vsakem oziru mož na mestu. Da je užival tuđi med ljudstvom splošne simpatije, dokazuje dejstvo, da je 30 let županoval občini Dragatuš. Blag mu spomin! Rodbino c. in kr. nadporocnika v rezervi, Lovrenca 2una, je zadela težka izguba. V nežni starosti 6 let je podleglo v Lebringu dne 31. julija njih tretje in edino dete, sinček Vladimir, zavratni bolezni. Potrtim starsem iskreno sožalje! PoročII se je danes gosp. Vladimir V r t e 1, c. kr. evidenčni geome-ter v Ribnici, sedaj c. kr. enoletni prostovoljec, z gospodična Poldi Tomšičevo, učiteljico v Ribici Bilo srečno! Otrok zanertl požar. Stirilctni deček, sin bajtarice Marije Marinčič v Gatini, ie zažgal sosedov kozolec, last Franceta Podržaja. Kozolec je zgorel z vsemi poljskim! pridelki ter pod njim nahajajočim se poljskim orodjem. Požar se je razširil tuđi na kozolca Janeza Rusa in Antona Br-lana, ki sta bila tuđi napotnjena % žitom. Skupna škoda znaša približio 30.000 krom ter je le delomai pokrijta z malo zavarovalnino. Krivda zajđe-ne breztrižno mater, ki ni pazila na otroka. Nezgode. V gozdu se Je poae-srečil delavec Jože! JerSn iz Udlitfa. Ko je napravljal lubje, mu je pafla smreka na desno nogo ter mu io #o-. 3*™ 4* _________»SLOV11NSK1 NAKOU*. dne *. avgusta i*T«: ITO. *iev. nula nad koienom. — Neznan tofc> sar je na Trnovskem pristanu povo-zfl nekega 121etnega dečka, ki se Je igral z oteoci. Kolo mu je šio čez le-vo nogo v gležnju; poSkodba je težka- Straže rofrifti vjetnftov. štajersko namestništvo je davolik), da po-sestnikom, ki hnajo vojne vjetnike na delu, ni treba te vjetnike nadzira-jočim vojakom dajati mesa, nego da smejo tem vojakom dajati druga ži-vila v vrednosti 1 K 80 vin. »K&riina teta.« Včeraj je bila v kino »Ideal« prva predstava najpo-membnejše veseloigre Treumann-Larsenove serije »Karlrna teta«. — Treumann - Larsenove igre so danes že vrsta zase. Ti vsebujejo nainreč vse, kar p. n. ofočinstvo rado vidi v veseloigri. Odlični miljć, v katero se čutiš premesčen za eno udobno uro, eieganca ViggS Larsens, navadno pol-na humorističnih alur. in šegava prikupi jivost Wande Freudmanove, ki vedrio pokaže, da ie umetniea prve vrste v oblačenju in slačenju. Raz-ventega se je predstavljala lepa nravska drama »Zirti, gozdarjeva hči«, posebnega reliefa vsled lepih slik, kakor tuđi nad vse zanimiv te-den Šaše Messtra št. 89. Program ostane se za danes 2. in jutri, četrtek 3- avgusta. — V petek 4. avijusta; »Žrtcv noći«, drama Louisa Raipha. »Tragedija kavalirja«. — Večerne predstave na vrtu. Izgubljen je bfl včeraj od Seien-fcurgove ulice do policije en damski čeveij. Kdor ga je našel, naj ga odda pri policiji. Razne stvari * Konfisciran Gregrov dnevnik. Dnevnik ^cškega politika drja. Ed-varda Grćgra, ki ga je svoj Čas izttal posL dr. Tolika je bil po § 65 a kaz, zak. Konfisciran. * Invalid — operni pevec V vo-jaški bolnišnici v Monakavem so našli, da ima v vojni težko ranjeni Ivan Elbe čudovito lep glas. čim je ozdra-vel, so ga kot invalida poslali na — konservatorij. Elbe je tako izvrstno napredoval, da bo že v prihodnji sezoni nastopil kot operni pevec v Wiirzbargu. * Angiešk! »minmd« pogofl. Nemški listi poročajo, da Je lord Cro-mer prijavil spis, v katerem se bavi z mirovnkni pogoji. Gorostasnost teh »mirovnih« pogojev je spoznati iz sledeče zahteve lorda Cromerja: Nemčija se mora Uico nado poraziti in ponižati, da bo morala kratkomalo vse sprefcti, kar ]i bo četvcrOTveza diktirala. — Kjc naj dobi četvero^ zveza moč, da ustvari tak položaj, to je lord Cromer pozabil povedati. * »Vojna inožgao.« Rektorji velikih angleških vseučilišč in najzna-menitejšifa iicejev so imeli pred kratkim zborovanje, na katerem so se posvetovali, kako povzdigniti splo-Šno stopn)o izobraženosti med angle-škim narodom. Pripo-znali so, da je ra\iio v trgovskem in tehničnem oziru treba poskrbetu da bo angleški naraščaj se bolje vzgojen. kakor je zdaj, da bo zmožen za »vojno mo-žgan^f to je, za gospodarski boj, ki bo sledil sedanjeniu boju in pri katerem pojde za ohranitev bogastva in moči angleškega naroda. * Pustolovska sobarica. Sredi nunolega meseea se je v odlićnem hotelu na Dunaju nastanila mlada, jako elegantna dama, V zglaševalni list je zapisala, da se piše Liza pl. Moaise in da je hči veleposestnika. Ker je nenavadno mnogo zapravlja-la in se Ča&ih tuđi nekaj čudno obnašala, se je policija začela zanjo zanimati ter hitro dognala kaj čudne vesti. Izkazalo se je, 3a dekle ni ne plemenita, ne hči veleposestnika, nego da je bila sobarira v Pragi ter se piše L*ii Konig; izkazalo se je pa dalje tuđi, da jo išče praška policija, ker je ukradla prijateljici 6000 kron in z njimi pobegnila. * 3000 otrok pri papežu. R i m, 31. julija. (Kor. urad.) Papež je spre-jel včeraj opoldne 3000 rimskih otrok kot zastopnike vseh onih otrok, ki so prejeli včeraj sveto obhajilo, da izprosijo mir. Kardinalni vikar Pon> pilli je prečital adreso na papeža. Sv. Oče je v daljšem govoru izvajal, da so se predvsem rimski otroci odzvali njegovi prošnji na vse otroke Evrope, da naj prejmejo sv. obhajilo šte-vilno na dan žalostne obletnice. Pa-pež se je zatekel k nedolžnosti otrok kot najsilneišemu sredstvu, da izpro-si božjo pomoć. 2eli, da bi ?loveška družba napravila konec sovTaštvu in se posvetila delu in spravi]w->sti. On ne formulira nikakega nacrta, ponavlja Ie svoje Želeje. Pozval je otroke, naj dvignejo oljkino vejico kot simbol mini in jim podelil svoj blagoslov. * Vojni poročevalci kot vojni vjetnikl. Nemlko - ameriski vojni po-ročevalec dr. Funke je lani obiskal angle§ko fronto na Flanderskem. Si-cer je imel rzkaznico, ki mu jo je dal franeoski generalni štab, a vendar so ga Angležl najprej proglasili za voj-uega vjetnika, ga preiskali in zasli-sali in ga končno zaprlL Naslednji dan so ga odpravili v glavni stan in tam je imel priliko, govoriti s feld-maršalom Frenchom. Ta mu je na njegovo pritožbo hladnokrvno rekel: ^Angleži ne poznamo v vojni nika-kega mednarodnega prava.« Ravno-tako, kakor dr. Funkeju, se je zgodilo še pet drugim vojnim poročevalcem. Maršal French jih je dal posaditi na avtomoblle in odpeljati v Havre, kjer so biii izroceni franeoski žandarmeriji, ki jih je spremila najprej v »depot«, potem pa po izvršitvi gotovih formalnosti, izpustila, Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Zavod za v vofnl oslepele vojake«: Alojzij Fegan, c. kr. notar v Idriji 100 K, iz kazenske zadeve Ivanke Kolenc zoper Janeza Erjavec. Za »Ciril - Metodovo družbo«; J. M., tu 2 K 40 v in mesto venca na grob padlemu Vladimirju Milavec so darovali naslednji: Vlad. Arko s so-progo iz Zagreba 50 K, Milka Jemrič iz Zagreba 20 K, Vojko Arko iz Zagreba 20 K, rodbina Medenova iz Be-gunj pri Cerknici 25 K in rodbina Leskovic - Meuen iz Ljubljane 25 K-Skupaj 142 K 40 v. Srčna hvala! 'T*''*•''■■*' Današnj list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. __ _ ._._ ._______ ja ,__ .____ __ i ^r Zlata svetinja ^r /^ Berolin, Pariz, Rim itd.,^r Najfcoljše koim. * _f± +^ tistllo za Axry ** tr >StritifjeTi ollca 7. ^^ Ecmik dr. fag. Eirsch, Olomnc Ke- mično-tehniCna preiskava je izprićala, da je „SejAUn" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se i njo Uhko razkuiuje. F«0a|Uai#a V CerkmlcI javlja žalo^too vest, đa je dolgoletni, zaslužni £lan njenega načelstva, gospod Ernest Šerko nagloma izdihnil stojo blago dušo. ' r: ^^7-^^^'' k Zemeljski ostanki prerano umrle ga se prenesejo dae 3. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Cerknici. Potojllnlca w CorknlcL ^J 7* • i • v elegantni obliki priporoča VlZllIllCC Narodna tiskarna. * _—_ - -__-_ --_ E^j^^^^^^a^jaa^^a^^aaa^^^aaaaaaaaaaaM^aaa^^a^aa^aaaa v deielnem gledališču. Keprebllcno samo danes 7 sredo 2. augusta In Jutri v četrtek 3. avgusta; ali „Upor gladiatorovM. Velik 2300 m dalgi historiftai tllm v 6. deUh. Sođelnje ve£ tisoS osebl — Velike bitke rimskih legij. — NenadkrilJiTa nprizoritev. Predstave ob pol 5. In 6. ari zvečer to tndl mladini pri-stopne, predstave ob pol 8. la 9. nrl zvečer nišo za mladino. Potrtim srcem javljamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, siu, brat^ zet in svak^ gospod ERNEST SERKO dne 1. avgusta nagloma preminul. Pogreb nepozabnega rajnika bo v eetrtek. 3. avgusta pop. ob 5. iz hiše žalosti na pokopališče v Cerknici. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Cerknici. Dantea Šerko roj. Premror, soproga. — Dano in Fran, sinova. — Tast, tasča, svaki, svaklnle. Fran in ZoUja Šerko, starisi. — Dr. Altred Šerko, asist. zdravnik, dr. BUlan Šerko, c. kr. profesor, nadporočnik, dr. Bdvard SerlMb polovni zdraynik, bratje. 175. Stcv, MirwffM»&Ki MAUUfj*. hm 2. i¥r—li iai6. * Stran i. 1 m Giobotco ulatolčeni naznanjamo, da se }e Vsegamogofnemu do- ■ pađio poklicati k sebi po bridki izgubi dveh otrok, najunegt zadnjega « ijubljcnega otroka I Dladimirja ■ danes apoidne ob pol 12. po kratki bolezni v nežni starosti 6 let. I Ljubljeni otrok se bo po zakonitih predptsih blagoslovu v sredo, ■ 2. avgusta ob pol 6 uri popoldne v mrtvačnici pokopaušča pn Sv. Petru H in ga borno po tem položili v grob. I GRADEC -LEBRING, 31 julija 1916. ■ Lorenc Zna, nadporočnik v rez. pri c. in kr. bos. herc. pešpolku št. 2. ■ Joti pio a lan, roj. Stigli Ć, btari&i. ■ Proda se —— ; vila z vrtom — lfečna poi št. 1. — 2460 V na]em se odđa za avgnsiov termin mal svetel prodaj alniski «*i VmP lm ^8 B pr'praven tuđi za stanovanje. Ponudbe na upravn *S1 jvenskega Naroda« pod „lokal 2432". 3432 Ucr želim sedanio službo pre-meniti, i&čem prostora but v kaki modni ali manufakt. trgovini. Ponudbe na unrav. »Slovenskima i Naroda« pod „8pr«memba 245C"» 2450 [ Skoro nova 2-mh i i za spalno >obo se radi odpotovanja * takoj proda. t Plića na Orad st 8, Ljubljana, ' ===== Dva kovaška == ! v +m za seivire se sprejmota lakoi proti dobri plači — Ponudhe na 2446 8. FiltEllfBEK. Mi3 |t Uji. Usrniut »ino ! najboljše kakovosti se dobi v sod- \ Čkih od 56 li tro v naprej po pri- raerno nizki ceni pri iQ49 M. Rosner & Go. v Ljubljani. Absolventlnlo trftmkoffa total*, zmoina ra&mstta, knjigovodstva in obeh deielnih jetikov, atrojcpisia in slov. stenogialije fali fjfftflMMftfft sltSta« — Naslov pri oprava. »Slov. Naroda«. 2445 Olli m taMl mrtlt¥wi# stanovanje i z 2 sobama, kuhinjo in pripadki stranki < brez otrok v Kopitapjevi «1. it 4. j Već se izve Hitnova ulica št. 14. v I prvem nadstropju 2444 Pri pofliamKaRju mleKa! SMni taj inaika Mi je Dijbolj zdrava io todi najcenejša JJ hrana za dojenčke. n Blailnirm =»« * i*iikoto otipomor« po-mjuijkanju tnlctca in sUdBorja, pri njegovi uporabi »e namrrć prihramta rive tretjini mlelt* in ena tretiinm iladkorja — Oi mnu^ih pr in^nj tu tamo ena eoape Xa>« pi. Trtih6**J , l«fa«l ■■ije^e loproi« v araica: Ljubi ivak ! Hoćem Ti sporo .ci, .U ilajCiTM/ ElziRemu Bialemu SUdln tstadni t»i- in di se izborno razvija, vsleg £esar se Siadin j lahko najtopleje priporoča ' r>-.bi ne pri lekamarju Tril^Wni9>«rstrassc l«t, JobcT-&tad:erstrasse 25. Rađrtrkypl»tz 4; v Gradca: Sack-SIUSSC 4. *'4» I flCftO KITO ■ najbolje kakovosti 90 7, 9, 12 In 16 kron; Usno podloge In mrežice vseh vrst; „HorU", barva za l&se in brado od Dr. Drallea 1 po 2 in 4 K Usne vode in masti; Sampoon za umivanle ias, iminke in puder ponličnl i. t. d. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor! Zaradi vpoklican|a t vofasko slnžb^vanie ie lokal odprt samo xa prodalo blaga in slcer vsaki dan samo od 9 do 1 ta v a«d«i|o od • do 11 j ure dopoldan. V*ln* mi. ««5pedin]c! lesla j« knjttioa 24C7 Sašeeje t poiiniMD ali nauk o preprostem shranjevanju so<*ivja io sadja za ximo. Naroda se v UcKellski tiskara! ali pri Boin Raćič v Zagorin ob Savi. Ceoa ^-^—_ 30 ¥in. ——— Dobro obranjeno ~V8 ! «™= se kupi. ==: Ponudbe z aavedbo cene na upravn. ; »Slovensk. Naroda« pod „kolo 2431". ( ^—.—__—_--------------___ - Stalna stranka išče za takoj ali november 1 si m z dvema ali tremi sobami. 23io Pisniece ponudbe na uprarništvo »Slo-venskega ' aroda« pod „Jesen 2310". KAVA! afsl W dnsjn Ze zmleta, že s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave. Ena toka koeha stane samo 30 vin. 500 kron plaćam tistemu, kateri more i reci, da ni vredno. i Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 j tako KocKo v poi litru vode 5 minut kuhati, od ogna vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in ■ naiboljŠa kava je gotova. — Po požti 30- ! sil|am naimam 20 kock, to je 1 kg E 3*50; \ Ovoj se zaraCuni po lastni ceni ! PoSilja se proti povzetju. Sprejmem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25—. Naročila sprejema in izvršuje razpošiijalnica Ivan Urek L|nbl|ana 5, Mestni trg ŠL 13, dvoriščo, desno« \9it Učenec krepak, s primerno šolsko izobrasbo. u sprelme tako! pod ugodnimi po- goji v trgovino z mešanim blagom« Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. 2451 ^____------—" k tovornemu avtomobilu, proti dobri plači, sjprejme Val. Lapajne v Idriji. Išče se za priheđnfe iolsko Ieto jtUllui Otiju u IIiHtlU in če mogoče s prosto uporabo glaso-virja za 2 deklici \z boljše rodbine, učenki IV. razreda liceja. Ponudbe na Antonllo Faifar v Črnomlin. 2453__________________ St. 9C0 240a Razpis službe. Podpisano župaostvo jrazplsuje službo obhodnika. MeseČna plača 100 K, Kmečkega dela zmožnim se nudi postranski zaslužek* Nastop službe takoj. Zopanstvo o&čioe HaKIo n Gorifteni, ___________dne 27. julija 1915.___________ Lovro Sobenlkf Sp. Šiika pni Ljubljani. 2459 Potrti nei/morne žalosti naznanjamo pre(užno vest, đa je naš preblagorođni senjorše!. gosnod ■■____ •■ 0+ |k^| po dolgi, mučni bolezni v 75. letu vceraj v Gradcu preminul. Truplo pokojnika se blagoslovi v Gradcu in prepelje v Ljubljano; kjer se položi v družinsko rakev k večnemu pocitku. ^5, Dan in uro pogreba objavimo pravocasno. V LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1916. Tvrdka J. C. MAVER. Stran 6.____________________________________________________„SLOVENSKI NAgUP», omb 2. •»§«!■ m*. 175. štev. ____^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^j^j^^^^^^^^^^ ^ ^ ^^^—»—^M—vaHBjpmmBnMHnMVHaHB^ajaaattBajMB^hB^BBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBa^^^^^^^^^^^^M. ^^^——^^———»«—^—^^^™«fc—^^^^—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^» ^^»^^^^_ ^________________^____________ aa^^—^^^^j^^^^^^^ll^B^aflPi^^^^MHMiii^MIBMMi^Bi^^^^^^aaaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaa^P ^Hfcv^^4^^%^^^3Aa\ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ "" '"' " ^^^^^ '"' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ aara^^V^^^^M^^vaiaaV ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^^'^'"^^^^'^"^^^^^'^^^^"^^^^'^^^"" IPriporočamo naSlm ^4 I/TII I MCI/A CIU ADI IA *■•* te 0dine slovenske s I z gospodinjam z |gj| IVV/LiliJl\U tllVUKlJl/ l^ggl tovarne Y WdfatA rTeUfan *t*«. 16. T«i«t*n ftt*«. i«. '.44 Stavbno podjatniitvo i pisama za arhitekturo in stavbno- ••- Let. i«7s. ..t.R..ij«R. -i«i*k. 4~*b* -•■ t«hni*ka del« j t«sar«tvo in miiarstvo s strojnim obratom Fo*tena In pri dna 2409 PRODAJALKA N iprtime ▼ modni trgovini P. Šterk, &inbl)ana, Stari trg štev. 18. Pismene ponudbe do 15. avgusta 1916. Zeleznaio 1090 Chino if Ino lekarnarja Piccolija v Ljubljani, prekaSa vse slične preparate, ker vsebujc vedno saznanjeno količino Zeieza in ima nesporno medirinično vrednost I Steklenlca stane 2'40 K. ~9H —— Od da se ^——— STJiilOUANJE s tremi soba ini in kopalmeo, za no-vember, stalni stranki 2420 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. [ISliiiiliiSii naznaiija slavnemu ub;in>tvu> da je z da-naSnjim dnem £i*y otvorila ateller ta :: predtiskanje:: vsAkovrstnih reteih dol. == I stota m se dobijo tu dl == Sđrijske čipke. L-obl]ana, Wolfova allca l.D. r------ ^ i Odvetnik in kazenski zagovornik dr. Oton Fettich-Frankheim | naznanja, da je otvoril s 1. avgustom svojo I odvetniško pisarno i v Ljubljani, Sodna ulica štev. 11 | I prvo nadstropje (Bahovčeva hiša). xx------------------ ""*■ ixx ® Ion gohištvs 1. J. liaglas f 2 Ljubljana, Kongresni trg st. 12. 126 | )gsa %* spalae Ib fedibio »obe, salono In goaposko no EsS aobe. Preproge, xastorjl, modrod na Tiast SS E!u ilmnatl modrocl, otrožkl voziikl Ud. XX I """■ jS^mP^čm^i Popolne I »^^^^^^^^^ opreme I I otroškega perila I w zalogi za vsako starost I I ppiporofia znana I I trgovina s perilom I I C. J. Hamann I I LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. I I Ustanovljeno 1868. I I 19" Porilo latrtnoga IsiMk«. -SJB I Odd* se 2455 stanovanje obstojeČe iz sohe in kuhinje v pritličiu vile št. 24 na Sr|av6evi ceatl družini brez otrok. Natančneje se poizve pri hišnem lastniku ra?notam prasne od petrolefa, (eđilnega olja In deuaf« Apirita, kapaje v V53-i inr-o^' "»i po naiviijih c-inah tvrika Ivan Jelaein, i L'nbliana, Bimska cesta Stav. 1. | Adri ja | drogerija, fotomanufatitura LJubPjana9 Selenbnrgova nllca il 5. prlporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov \l\$[\ Lvsol, Lysoform, Kreolin, For- Imalin, Formaiinove pastilje, karbolovo kislino, karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga totogralskUl potrebšžln In a^aratov. Proti prahajem. luskinam in izpađanjn las