List 51. Tečaj LÏV. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 18. decembra 1896. ásđ&lMiMfevenskega vseučilišča. Ko bi se tedaj bila. stvar sprožila, celo jeden del slovenskih poslancev se bil upiral, da Politiški oddelek. se koalicija ne razbije. Seveda začasna Kielmannseggova Slovenska pravna akademija. Mej tista vprašanja, na katera Slovenci obračamo vlada se ni mogla baviti s takimi vprašanji. Še pred grofom Badenijem je zopet misliti na to stvar. Prvi čas Badenijevega vladanja je bil odmenjen vo zadnji čas manje pozornosti, spada slovensko vseučilišče v lilni, davčni in sodnijski preosnovi ter premembi domo Ljubljani, da si potreba tacega vseučilišča sedaj ni manja, vinskega zakona. Ta važna vprašanja so obsorbirala po nego pozornosti bila nekdaj. Da se temu vprašanju obraća manje litično delavnost vseh strank, da pač ni bilo mogoče še pač kriva domača nesloga. Jeden del Slo- misliti na taka, kot je slovensko vseučilišče. Politični po- vencev je celo slovensko vseučilišče popolnoma izpustil ložaj je bil tako nejasen da bi pač naši poslanci ne iz svojega programa. Shod slovenskih poslancev 2. okt. bili vedeli, kje zastaviti svoje moči. Vlada cinca na vse 1890. leta se bil izrekel za slovensko vseučilišče i a strani, konec postavodajne dobe vznemirja vse stranke in pozneje je pa stvar nekako zaspala. v takem trenotju se pač kaj važnejšega doseči ne da. Seveda čas za poganjanje za slovensko vseučilišče Tako je bilo vseučilišče slovensko zginilo za nekaj poslednja leta ni bil posebno ugoden. Brez ozira na naše časa z dnevnega reda, a nadejamo se pa, da ne za vselej. domače razmere, je bil političen položaj tak, da v tem Po novih volitvah se bode pojasnil položaj, in tedaj bodo oziru se ni dalo ničesa doseči. mogli slovenski poslanci obnoviti svoje tirjatve. Poiskati Ko so Staročehe zaměnili Mladočehi, je vlada jela bode jim tudi mogoče drugih strank, ki jih bodo pod se približavati levičarjem. Poslednja leta svojega vladanja pirale. je bil ministerski predsednik grof Taaffe tako odvisen od Po našem mnenju se ne bode dalo vseučilišče v nemške zjedinjene levice » da na osnovo slovenskega Ljubljani kar na mah doseči. Sprva se bode nam pač vseučilišča ne bil mogel misliti, ko tudi bil nam Slo- zadovoljiti s pravno akademijo ali fakulteto in še po vencem še tako naklonjen. Vedeti je treba, da bode lagoma naj se bodo osnovale druge fakultete in tako osnova slovenskega vseučilišča v Ljubljani mej avstrij osnovalo popolno vseučilišče. Tudi v Zagrebu so imeli skimi Nemci vzbudila ravno tako velik krik ali pa še dolgo pravno akademijo, predno tee je osnovalo vseuči večji, nego ga je osnova dvojezične gimnazije v Celju. Slo- lišče. Seveda bode treba gledati, da se ljubljanski pravni vensko vseučilišče bode namreč postavilo meje nemškemu akademiji dovoli tudi dajati akademične stopinje Če ne vplivu na jugu Če ** se tako vseučilišče osnuje, ne bode kdajne ogerske pravne akademije niso dajale doktorstva več manjkalo slovenskih uradnikov in vlada ne bode pač iz tega še ne sledi, da bi ga ne mogla pravna mogla tako urivati Nemcev na Slovensko. Vse to vedo kulteta v Ljubljani. Mnenje, da doktorstvo morejo dajati Nemci, in strah pred slovenskimi sodniki in okrajnimi samo vseučilišča pač napačno. Celo v Avstriji imamo glavarji bode koroškim in pa štajerskim Nemcem kar dve bogoslovni samostojni fakulteti, ki dajate doktorstvo » pretresal kosti. Za Taaffejem je pa prišla koalicijska vlada j v ka- teri je levica igrala odločilno ulogo. Sedaj je bilo pač še v Nemčiji daje bogoslovna in filozofična akademija v Miin stru tudi doktorstvo. Na vsem Francoskem ni skoro no benega popolnega vseučilišča, a vendar se tudi ondu manje misliti na slovensko vseučilišče. Tudi sta koaliciji dajo akademične stopinje. Razstresene so namreč posa-volilna reforma in celjska dvojezična gimnazija naprav- mezne fakultete po raznih mestih, a vsaka ima pravico %r i » L ^ ljali toliko skrbi, da niti misliti ni bilo na osnovo slo- dajati doktorstvo. Tako bi tudi za pravno akademijo v 4 _ f % • HM % . 504 Ljubljani ne bilo nobenega povoda, da ne bi mogla dajati akademičnih stopinj. Seveda pravna akademija naj bode začetek slovenskému vseučilišču. Pravno akademijo je tudi ložje osnovati, nego vse vseučilišče glede učnih močij. V posled-njem oziru je še težava v marsikakem oziru pri Hrvatih. Pri nas bi bilo še težje. Polagoma se bode pa dalo do-seči, počemer so že pred več desetletji hrepeneli slovenski rodoljubi, ako bodemo Slovenci jedini in na naše narodne koristi ne pozabimo. Našim poslancem morajo biti slovenske narodne koristi v državnem zboru prva stvar in za usluge, ki jih store drugim stránkám, naj odločno zahtevajo protiusluge v narodnem oziru. Kdo morda poreče, taka barantaška politika ni lepa, a drže se je vse stranke in po drugi poti se sedaj ničesa ne daje doseči. Politični pregled. Tuji nemški poslanci na Koroškem. — Koroški Nemci so zaceli vabiti druge nemške politike, da bi poživili rnej prebivalstvom nemškonarodno nestrpnost. Grovorila sta na Koroškem v več krajih že Schonerer in Prade. Pove-dala ništa nič novega. Zato pa tudi koroškega nemštva dosti poživela ne bodeta. Prade naj bi bil pač rajši doma, če je na Češkem zares nemštvo v taki nevarnosti, nego hodi re-ševat koroške Nemce. Morda misli mož na Koroškem iskati kacega mandata, ako propa ie na češkem. Goriški Italijani niso več jedini. Volitev Maranija za državni zbor je razbila to jednoto Furlani ne mislijo več poslušati goriških vodij in mislijo vedno le tako voliti, kakor se bode iim ugodno zdelo. To je pa goriške italijanske voditelje malo potrlo. Ko je bil shod furlanskih županov v Gradišču, se je tja přijal tudi goriški Župan, da si ga ni nikdo vabil in prosil Furlane, naj ne rusijo sloge, a ni ničesa opravil, da si je jim slikal vso nevarnost, ki pceti italijanskemu življu od Slovencev. Državni zbor sedaj nadaljuje proračunsko razpravo. Z dvetretjinsko većino je dovolil dispozicijski zaklad, da si so skoro vse stranke zagotovljale, da do sedanje vlade nimajo zaupanja. Seveda grof Badeni se malo briga za to, če imajo stranke vanj zaupanje ali ne, dokler mu bodo tako rade dovo-ljevale, kar od njih zahteva. Pri razpravi o dispozicijskem zakladu je govoril tudi grof Badeni. Laskal se je vsem stránkám, govoril tako nejasno, da koncem govora ni nikdo vedel, kaj je hotel povedati. Ministerski predsednik zna jako spretno skrivati svoje misli. Časniški kolek. — Proračunski odsek je sklenil, da se odpravi časniški kolek, a še le 1898. leta. Ta sklep pač kaže, da nekateri poslanci pred volitvami iščejo popularnosti in zato zahtevajo odpravo časniškega koleka, ob jednem pa vladi gredo na roko. Ta sklep je povse nepotreben. Ž njim se vprašanje le odloži za jedno leto. Vlada gotovo ne bode hitela predložiti zakona o odpravi časniškega koleka v potrjenje, če bi ga tudi gospodska zbornica vsprejela, kar pa še ni gotovo. Vse bode odvisno od novega državnega zbora. Če bode ta odločno za odpravo, se bode odpravil, naj se sedanji zbor za to izreče ali ne. Pač bi pa sedanji državni zbor lahko vlado pri-silil, da odpravi kolek. Če bi sklenil dotični zakon in ob jednem sklenil, da se dotično postavko izbriše že iz proračuna za bodoče leto. Vlada bi odjenjala, ker bi ne bilo več časa proračuna vračati iz gospodske zbornice zbornici poslancev. Češka kmetska stranka je sklenila, da postavi povsod svoje kandidate v kmetskih občinah, kjer ne postavi j o Mladočehi za kandidata kacega kmeta. Sicer se je pa stranka izrekla, da odobrava politiko Mladočehov. Nade, ki so jih gojili nekateri, da kmetska stranka izpodkoplje Mladočehe se ne izpolnijo. Kmetska stranka ve, da Mladočehi na Dunaju pod-pirajo vse, kar je kmetu v korist, docim večkrat drugi poslanci tega ne store. Slovansko prebivalstvo je na češkem tudi tako naudušeno za češko državno pravo, da bi zastonj si prizade-vala dobiti vpliv kaka stranka, ki ni za to pravo. \Nemška napredna stranka na Češkem je naposled razglasila svoj program, katerega je sestavil odbor desetih Članov. Toda sestavljalci niso imeli posebnega truda. Prepisali se stari levičarski program in ga olepšali z nekaterimi nemškonarodnimi frazami. Omeniti je le to, da nova strauka želi tesnejše zveze z Nemčijo. Od Schonererjancev se loci samo po tem, da se naudusuje za jednakopravnost Židov. Občne volilne pravice ni nova stranka vsprejela v svoj program, in bi sploh v nje programu zastonj kaj naprednega iskal. Ban in Rauch. — V hrvaškem saboru je očital baron Rauch banu, da na Hrvaškem gospodari pod)bno, kakor je Tanlongo pri rimski banki. Vlada je tako nadzorovala za-grebško hranilnico, da je prišla na kraj propada. Pri tej hranilnici imajo prvo besedo vladni privrženci. Ta zavod posebno podpira vlado pri volitvah. Zato pa vlada pri njej na-laga deželne novce. Hranilnici je pretila velika zguba pri gra-ščini Božjakovini. Hrvaška vlada je pa to grašcino kupila, da ondu osnuje gospodarsko šolo. Plaćala jo je za dobrega pol milijona predrago, samo da je zavodu, ki je v rokah vladnih pristašev pomagala na noge. Za gospodarsko šolo pa ta gra-ščina ni, ker na nji zaradi prevlažne zemlje ni nobeno umno kmetijstvo mogoče. — Jednak polom je pretil deželni hipo-tečni banki, pri kateri so tudi vladni pristaši Neki ogerski zavod, ki ima 10.000 dělnic te banke, je zahteval, da se upravo te banke vzame iz rok Hrvatom. Da se to ni zgodilo, je hrvaška vlada kupila od Ogrov omenjenih 10.000 dělnic in jih mnogo predrago plačala Tako dežela plačuje za slabo gospodarstvo sedanje vladne klike na Hrvaškem. Ban je zaradi tega govora hotel poklicati barona Raucha na dvoboj. Naposled se je pa zadovoljil s tem, da je baron Rauch iz-javil, da v njegovo osebao poštenost ne dvomi. To se pa ni zahtevalo od njega, da bi tudi přiznal, da je banovo vladanje čisto. Strah pred časnikarji. — Hrvaška deželnozborska večina ima velik strah pred časnikarji. Poročevalcu „Obzora" je prepovedala hoditi v zbornico poročat o razpravah. Dopisnik ni vsega tako poročal, kakor so vladni pristaši želeli, temveč se je preveč držal resnice. S to prepovedjo se je pac predsedništvo hrvaškega deželnega zbora samo osmešilo. Bolgarija. — Knez je otvoril narodno sobranje. V svojem nagovoru je poudarjal, da vežejo Rusijo in Bolgarijo ne-razrušne in dragoeene vezi ter je naglašal gojitev prijateljskih odnošajev s Srbijo. V novem sobranju ima opozicija od 150 poslancev le 15 pristašev. V prejšnjem sobranju jih je štela 50. Ne misli naj pa kedo, da je narod poslal vládne pristaše v tako obilném številu v sobranje, temveč pritisk vladni. Demonstracije, ki so se godile ob volitvah so priča, da volitve niso bile svobodné. Nesrečna dežela, kjer se tako voli ! Turčija. — Kako uravnati zmedene razmere v Turčiji je vedna skrb evropskih velevlastij. Te se po svojih zastop-nikih v Carigradu vedno trudijo od turške vlade mirnim potom dosečij potrebnih preosnov. Le žal, da se turski sultan premalo ozira na lepe opomine veleposlanikov. Kakor se poroča, zaupa sultan še najbolj avstro-ogerskemu poslaniku Calice-ju. Minole dni je bil ta pri sultanu v avdijenci. Sultan je pojas-njeval, koliko je Turčija že storila za prebivalstvo v Armeniji, katero pa tega neče uvideti. Potrebno je, da se od strani velevlastij pojasnijo Armencem dobri nameni Turčije. Calice je na to sultana opozoril na žrtve ob zadnjem klanju in ga je prosil naj pomilosti one Armence, ki so bili obsojeni. Sultan je obljubi! na to željo se ozirati. Kakor vedo povedati n^jnoveja 505 poročila, je sultan že pomilostil vse obsojene Armence, druge strani se pa čuje. da se1 Francija, Rusija in Avstrija dogovarjajo o rešitvi turškega vprašanja. Anglijo boli močno, da so napominane velevlasti pri r^ševanju tega važnega vprašanja njo prezrle. Cerkvene razmere v Turčiji. Kakor politiška uprava v Turčiji ni vzgledna, tako tuđi pii cerkveni upravi Přivolilo do stanovanja in uporabe. 97. Novo zidana ali bistvena preosnovana stanovanja, prodajalnice in hlevi se ne smejo nastaniti prej, izvršitvi nje dobro posušenem in zdravju neškodljivem dokler oblastvo, prepričavši se poprej o pravilni stavbě ni vse v redu. Znano je, da ondi prevladuje za katoličane grška cerkev. Vsled preoblastnega postopanja Grkov, so mnogi To stanju, ni dalo přivolila do stanovanja in uporabe, přivolilo pa se ne sme narediti odvisno od izvršitve no narodi nezadovoljni Bolgari so se pred 25 leti otresli grškega tranjih oprav in dekoracij, ampak se mora nanašati samo gospodstva. Isto hočejo sedaj storiti Srbi. Poroča se, da so na pravo stavbinsko stanje. Grki zastrupili skcpeljskega metropolita Metoda. Sedaj je imenovan metropolitom Grk Ambrozij. To je spravilo Srbe kvišku. Ooločno zahtevajo za metropolita Srba. Dogajajo se nemiri in Ogled na lici mesta s privzetjem zdravniškega urad nega organa je izvršiti v osmih dneh po podaném nazna vse kaže, da zmagajo Srbi in da se odpove Ambrozij Tudi nilu ter ga na podstavi prvotno odobrenega stavbin Eumuni hočejo ustanoviti svojo cerkev in se ločiti od Grkov. Grkom to ni povšeČi tudi iz političnih ozirov, ker mnogi Rumuni veljajo za Grke, ker so pod gršk > cerkvijo, česar bi potem več ne bilo. Spanija in Kuba. Na kongresu Severoameriški Zje-dinjenih držav ie predsednik Cleveland omenjaje kubanskega skega črteža in črtežev o morebiti pozneje dovoljenih prenaredbab raztegniti na najnatančnejšo presojo, če se stavba ujema z vsemi temi črteži ogledu je vselej za pisati zapisnik. Katerih odstopov ni očitati, to se kaže iz določila 18. Oilok o ogledu na lici mesta ravno vprašanja rekel, da Zjedinjene države sicer zdaj še ne morejo tako izdati v osmih dneh, in sicer stavbinskemu gospo kubanskih ustašev priznati za vojujočo se vlast, da pa se utegne kmalu zgoditi, da bodo Zjedinjene države stale odločno na strani ustašev. Cleveland je v svojem govoru poudarjal, da Zjedinjene države ne mislijo kupiti Kube, drugače če jo Spanija sama ponudi, sicer je pa predsednik svetoval Spaniji, naj dovoli kubancem samoupravo. Da je ta govor Clevelandov darju, kakor tudi drugim udeležencem. Javna poslopja, gledališča i. t st. 98 Pri javnih poslopjih, gledališčih i telovad nicah, bazarih in drugih stalnih ali začasnih stavbah ki močno razburil Španijo, je umevno. Ministerski svet je sklenil so določene za veliko množino ljudi, sme stavbinsko obla- izročiti vsem velesilam spomenico, s katero bo Španijo pro- stvo po njih legi in njih kakovosti v mejah javnih in testovala zoper to, da se Zjedinjene države vtikajo v kubansko policijsko-požarnih. ozirov odrediti izjeaana določila za njih napravo, in pri takšnih poslopjih je zlasti skrbno vprašanje. Verjetno pač ni, da bi evropske velevlati kaj odgovorile na to spomenico. Premalo so pač interesovane v Ameriki. Po kaj naj bi se Avstrija, Rusija in tudi Nemčija vtika- gledati na to, da se morejo ob požarni nevarnosti ljudje vali v španjsko-amerikanske zadeve, ko nimajo povoda za to. sami naglo rešiti. Zadnji Čas so došla iz Kube nekam ugodna poročila za Špance. Pala sta namreč v boju vstaški vodji Maceo in Maksim Gomez. To poroČilo je seveda Spance močno priuzdignilo. So pa Pri zidanji takšnih poslopij ni paziti samo na předpise tega stavbinskega reda, ampak tudi na posebna za- s tem res dosegli tak uspeh, pokazala bo bodočnost. konita določila in policijska ukazila, ki so bila izdana v Vstaši jmajo pač več vodij. Previdco in pametno bi pač bilo, tem oziru. da bi Spanija dala Kubi zahtevano samoupravo. Le žal, da se izvestni elementi temu odločno upirajo, ker bi Kuba ne potem še nadalje molzna krava za Spanijo in bila ta zanaprej ne uživala vec lepih dohodkov bogate Kube it Ôbrtnija. Eft ■î* Stavbenski red Sedmi oddelek. oblastvili postavljenih v izvrševanju stavbinskega reda in njih đelovanju. 99. Omejitev pristojnosti in red sodnih stopenj o določitvi, premembi, raztezi ali omejitvi mestnega urav- navnega in razširjavnega črteža sta določena v 100. C. kr. deželna vlada posluje kot stavbinsko oblastvo I. stopnje glede vseh stavb v namene javnega deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Konec.) Šesti oddelek. bogoslužja, kakor tudi glede vseh državnih in deželnih stavb i potem glede stavb javnih (zakladov, ki so v dr žavni ali deželni upravi. pređpisih, na katere C. kr. deželna vlada ima pri takih stavbah tik obje paziti po izvršityi staybe. stoječih, posebnih predpisov spolnovati tudi předpise tega Pos'pravljanje gradiva raz stavišča j naprava pomosta i. t. d. 96. Kadar stavba dovršena, mora stavbinski gospodar takoj na svoje stroške provzročiti, da se po spravi ves razmet, vse lesovje in v obče vsi prehod ovi- stavbinskega reda. H komisijonalnim razpravam klicati je vselej zastopnika mestne občine. 101. Stavbinsko přivolilo za stavbě, koje gradi mestna občina sama, ali kak v njeni oskrbi stoječi fond » izdaje občinski svet. Letá razsoja pri tem tudi o vseh, rajoči predmetje raz ceste, da se dobro popravi razriti iz IePa ne odstranjenih ugovorih, v kolikor niso odkazati pômost i morebiti pozneje vsled tega nastali usadi in v na civilno, pravdno pot, obče vse, kar je bilo v okolici stavbě z zidanjem poško dovanega. 102. ostalem izvršuje magistrat določila tega stavbinskega reda in njemu je razsojati in odrejati v vseh * 506 stavbinskih stvareh, ki niso izrekoma odvzete njegovi pristojnosti. § 103. Zlasti presoja magistrat zaradi dovolila, ki ga je dati, dotične stavbinske črteže, pri čemer se mu je ravnati natanko po predpisih pričujočega stavbinskega reda (§ 23.). Pri tej prisoji se mora ozirati tudi na javne ozire in na zahteve dobrega okusa. Magistrat sme stavbinsko dovolilo odreći, ko bi stavba sama zase ali v zvezi z bližnjim! poslopji kazila lepo lice ceste ali prostora, kjer se misli postaviti. Kadar se stavba dovoli, tedaj mora magistrat stavbinskemu gospodarju razven pismenega stavbinskega dovolila vročiti tudi z odobrilnim pristavkom previđen istoris stavbinskega črteža. V § 97. predpisani ogled na lici mesta mora izvršiti župan ali pa od njega v ta namen odposlan občinski uradnik. § 104. Pri vseh stavbah brez razlike mora magistrat ukreniti potrebne odredbe zaradi tega, da se, če je treba, odkáže prostor za gradivo in da se store zaradi stavbě potrebne naredbe. § 105. Magistrat mora pri vseh stavbah paziti na to : 1.) da se nobena stavba ne gradi pred podelitvijo stavbinskega dovolila in, kadar se je zoper to pravočasno vložil rekurz, pred potrditvijo stavbinskega dovolila po višji stopinji ; 2.) da se stavbinski graditelj povsod drži stavbinske in nivelske črte; 3.) da se natanko ravna po odobrenem stavbinskem črtežu ; 4.) da se stavba ne izroči nobeni v to neupravi-čeni osebi, in 5.) da se za stavbo uporablja samo dobro in tr-pežno gradivo. Kadar je stavbinsko dovolilo v presojo nosilnost posameznih konstrukcij predpisalo obremenilne poskušnje, tedaj je iste izvršiti; takšne poskušnje se pa smejo tudi posebej ukazati, kadar se za to pokaže potrba na podstavi nadzorovanja stavbě med stavbinsko dobo ali že po dokončani stavbi. Troške za izvršitev obremenilnih po-skušenj mora plačati stavbinski gospodar. § 106. Magistrat podeljuje v mejah svojega pod- ročja přivolilo do stanovanja in uporabe pri dovršenih stavbah. § 107. Magistrat ima nadzor o stavbinskem stanji obstoječih poslopij in čuje o natančnem izpolnjevanji hišnim lastnikom glede vzdrževanja poslopij zakonito na-maloženih dolžnosti; on veleva, da se na javna korist odstranijo na njih opaženi stavbinski nedostatki, in ukazuje, da se izpraznijo in podero razpadajoča poslopja. Započeta civilna pravda ne sme uradno zaukaza-nega podiranja zadržati. Glede poslopij, namenjenih javnemu bogoslužju, potem glede državnih in deželnih poslopij, kakor tudi glede poslopij v državni ali deželni upravi stoječih javnih zakladov, naposled glede poslopij železniških uprav mora magistrat izdanje takšnih odredeb zahtevati pri onih oblastvih, oziroma organih, v katerih upravi so dotična poslopja. Glede občinskih poslopij mora neposredno prouzročiti, kar je treba. § 108 Pri vseh izvrševanji pričujočega stavbinskega reda magistratu v razsodbo odkazanih stvareh, katere se posebno dotikajo koristi občine zaradi nje lastne zemliiške posesti ali z ozirom na javni promet, zlasti pri določe-vanji stavbinske črte, pri napravi novih ali pri uravnavi že obstoječih trgov, cest in ulic, v kolikor z javno raz-grnjenim mestnim uravnavnim črtežem to ni določeno, se mora magistrat obrniti na občinski zastop, ki o tem ukrene. Občinskemu zastopu pristaje v teh slučajih pri-tožna pravic po tem stavbinskem redu, in zaradi tega mora magistrat obvestiti občinski zastop o vseh dotičnih razsodbah. % Osmi oddelek, Preiskava in kazno vanj e prestopkov starbinskih predpisov in izdanih ukazil. Rekurzi. Troski. Prestopki, ki so po občnem kazenskem zakonu pod kaznijo prepovedano. § 108. Prostopke pričujočega stavbinskega reda, ki so po občnem kazenskem zakunu pod kaznijo prepovedani, je kaznovati po občnem kazenskem zakonu. Drugi prestopki. § 110. Magistratu pristaje preiskava in kaznovanje vseh predstopkov stavbinskih predpisov v toliko, kolikor kazensko-sodnim oblastvom ni naloženo opraviti uradne posle. § 111. Za prestopke §§ 15., 30. in 33. je kaznovati stavbinskega gospodarja, oziroma stavbinskega graditelja, za one § 33. pa stavbinskega gospodarja samega z globami do 200 gld.; globo je premeniti v zaporno kazen po določilih kazenskega zakona. Razven tega se sme v slučaji prestopka § 15. izreči, da je stavbo podreti, v kolikor to zahteva ravnanje po stavbinski ali nivelski črti, ali da se globa poviša do 1000 gl. Ravno tako se mora odstraniti zoper předpis § 30. započeta stavba, če se zanjo ne da pozneje stavbinsko dovolilo, in celo, kadar se da to dovolilo, v kolikor stavbinsko dovolilo ne zado-stuje. Za prestopke ostalih stavbinskih predpisov se ka-znujeta stavbinski graditelj in stavbinski gospodar, v kolikor je zadnji kriv, z globo do 100 gld. ali s primerno zaporno kaznijo. Kazen pa ne oprosti od dolžnosti, odstraniti zoper předpise delano stavbo in odpraviti vsak odstop od stavbinskih predpisov in podrobnih ukazil. Rekurzi. § 112. 1.) Rekurzi zoper razsodila in odredbe c. kr. deželne vlade gredo na c. kr. min. za notranje stvari; 2.) rekurzi zoper razsodila in odredbe magistrata, katere se nanašajo na izvrševanje mestnega uravnavnega in razširjavnega črteža, ali na předpis stavbinske črte in stavbinskega nivela, gredo v II. 3topnji na c. kr. deželno 50? vlado in zoper dotične razsodbe c. kr. deželne vlade na c. kr. ministerstvo za notranje stvari; 3.) na c. kr. deželno vlado gredo dalje rekurzi zoper kazenska razsodila magistratova in zoper njegove odredbe s temi v zvezi stoječe; dalje rekurzi zoper razsodbe občinskega sveta glede razdelitve kakega zemljišča na stavišča (§ 4.) ; 4.) rekurzi zoper vsa ostala razsodila, ukazila in odredbe magistratove gredo na občinski svet in zoper njegove sklepe na deželni odbor. Rekurze v stavbinskih stvareh, z vštetimi rekurzi zoper kazenska razsodila vred, je v lagati pri prvi sto-pinji v 14 dneh od dneva, ko se vroči razudba, ter jih je zavrniti, kadar se zamudi ta rok. Kadar sosed zamudi rekurzni rok, tedaj ga to ne ovira, da bi morebiti zasebno-pravni ugovor zoper stavbo ne dognal pravnim potom ; začetek in nadaljevanje stavbě pa se sme v takšnem slučaju ustaviti samo s scdniško odredbo doseženo po civilno-pravnih pravilih. Zoper dve soglasni razsodili v kazenskih stvareh je dopuščen. daljši rekurz samo še glede odredeb, v zvezi stoječih s kazenskim razsodilom. Takšen rekurz je pa ravno tako v zapadnem roku 14 dni od dneva, ko se je vročila razsodba, vložiti pri prvi instanciji, drugače ga je brez ovinkov zavrniti. Nadzorna pravica državne uprave. § 113. Nadzorna pravica državne uprave v stvareh stavbinskega reda, kakor je uravnana v čl. XVI. občinskega zakona z dne 5. marcija 1862. leta, drž. zak. št. 18., in s primernimi določili občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887. 1., dež. zak. št. 22, s pričujočim stavbinskim redom ni zadeta. 0 troških. § 114. Po obstoječih odredbinskih zakonih za uradne posle v stavbinskih stvareh pripadajoče troške mora pla-čati tista stranka, katera je prosila za začetek postopanja ali ga prouzročila s svojo krivdo in zlasti z nagajivimi ugovori. Stavbinsko oblastvo mora razsoditi, kako je zgoraj omenjene troške pri skupnih interesih primerno razdeliti na stranke in v koliko mora tist, ki propade, po svoji krivdi prouzročene troške postopanja, vštevši troške za pravaveščo in strokovno pomoč, povrniti na-sprotniku. Troški, ki nastanejo s kazenskim uradovanjem zaradi prestopka zakona, zadevajo tistega, ki je za kri-vega spoznan. Razveljava in prememba starejših določil. § 115. S pričujočim zakonom je za občinsko ozemlje dež. stol. mesta Ljubljane razveljavnem stavbinski red z dne 25. okt. 1875. 1., dež. zak. XI. kos, št. 26. Obrtnijske raznoterosti. Perilna sol je napravljena iz mila in sode. Dobro se skuha razstopljina mila in potem se pa pridene nekaj sode. Gosta zmes se potem ohladi in zmelje. Dobro pokositrena železná pločevina se ohrani sto let, in ne stane vec kakor črno popleskana. Pleskanje se mora slednje cetrto leto ponavljati, pa še pri tem se pločevina ne ohrani čez 30 let. Stekleni stavbeni kamni se dajo sestaviti kakor na- vadni kamni. Ker so po sredi votli, močno zadržujejo mraz in zvok Preiskavanje stavbenega kamna glede upornosti proti mrazu. Pri 30° posušeno kamenje se moči jeden teden v vodi, ki ima 15 — 20° toplote. Potem se pa denejo taki kosi, da zmrznejo pri 10—15° stopinjah mraza. To se ponavlja kacih 1 Oki at. Če kamna mraz ni še nič razgnal, je to znamenje, da mu mraz ne bode škodoval. ^ ii 111111Uli m u !i! m m m m 11111111?! il % Proti muham. Pred vsem pazi na to, da je vse čedno in dobro prevetreno, kajti muhe se drže samo umazanih in za-duhlih prostorov. Hlev bodi torej čist, dobro naj se pre-vetruje in v njem naj bode tema. Na oknu se naj narede goste dratene mrežice ali pa okviri s kakim prezornim temnim blagom, da muhe ne morejo notri in po noči naj se puste vrata odprta. Dobro je tudi, če se apnenemu beležu pri beljenju pridene karbolne kisline in se lesni deli namažejo z la-vorjevim oljem. Če se hočejo muhe preganjati z mrčesnim praškom, ga ni treba potresati v vsem hlevu, temveč je zadosti, če se potrese prašek na vodoravni rob pri oknih, katere se potem zapre. Muhe, ki iščejo svetlobe, letajo po oknih in pridejo v dotiko z mrčesnim praškom ter padajo omamljene na okensko polico, s katere se večkrat po-meto in sežgo. Če so pajčevine tudi grde, naj se v hlevu ne ome- tajo, da se ne uničujejo pajki, najboljši pokončevalci muh v hlevih. Pred vsem pa glej, da navadiš lastovke, da se bodo držale hiše in hodile tudi v hlev. Olajšaj jim gnezdenje v hlevu s tem, da přibiješ majhne poličice, na katere se rade naselijo. Pusti jim kako odprtino, da morejo vedno ven in notri letati in v zid zabij okrogle lesene kolčke, da nanje sedajo mlade lastovke. Ravno tako naj se varujejo drugi mrčese pokonču-ječi ptici. Napravijo naj se v zidovih primerne votline, da v njih gnezdijo. Ravno tako naj se tudi varujejo ne- topirji. Dobro je tudi, če se obesijo na strop zvezki pra-proti, na katere se po noči usedejo muhe. Po noči se ti zvezki pobero in sežgo. Živali, ki delajo, namaži z jednim delom petroleja in jednim delom kacega druzega nedrazega olja po onih mestih, kodér jih muhe najbolje nadlegujejo. V Angliji imajo tudi navado, da vso žival umijejo z vodo, v kateri se je kuhalo orehovo listje. S tem se pokončajo tudi mušja jajčica, ki se drže kože goved in konj. Za stanovanja, spalnice in shrambe so najboljši 508 steklene lovivke za muhe, ki so mnogo bolje, kakor druge Ko so utihnili glasovi vesele himne, razleglo se večkrat še grda sredstva, ki dostikrat nič ne pomagajo. je glasno povelje admiralovo: „Zasidrajte se!" Jeseni muhe večkrat kar cepajo. Temu je kriva Vse, kar je moglo gibati, je hitelo, da izvrši ne- imajo neka bolezen, ki prihaja od neke posebne glivice. Muhe, potrpežljivo pričakovano povelje. Jedva so bile ladije okrog sebe belkast zasidrane, je Kolumb v prekrasni uniformi, obkoljen s spremstvom, šel na mostič in zakričal na ves glas. Pozor! Poslušajte! Izpustite čolne! ki poginejo za \to boleznijo, prášen obroček, kar se večkrat vidi na mrtvih ki se drže podob, oken in zrkal. muhah Ako se take mrtve ? se muhe spravijo in pomladi polože na police pri oknih mej muhe zanese ta žanje tako nevarna bolezen. Koncem naj še omenimo, da so muhe v zdravstve nem oziru jako nevarne. Raznašajo nalezljivo snov raznih je Kolumb. Spustite čolne! povelje na vseh ladijah. razleglo se je v odgovor oklepih in čeladah v čolne, zaukazal boleznij. Tako se večkrat po muhah zanese kolera, je tika, živali da se vranični prisad itd. Zato naj se na to gleda, ki so poginile, hitro zagrebejo, da se muhe ne Začelo se je tekanje semtrtja, dokler se niso iz-polnila vsa admiralova povelja. Kolumb je šel v admiralski čoln s kraljevo za- pasejo po njih. Tudi se naj gleda na to, da muhe ne stavo v roki, v spremstvu vseh uradnikov bodo lizale slin in drugih izvržkov bolnih ljudij. ekspedi cije. Hkratu ž njim sta šla v čoln poveljnika „Nine" Kmetijske raznoterosti. Pivske tropine. Tropine od piva so dobra krma ne za krave, temveč tudi za konje. Dobro dajati jih neko ovsu ali koruzi, posebno v letih, v katerih liko drag. Konji, ki jedo pivske tropine, so običajno jako lepi. oves Jajca, kokoši zneso v avgustu in septembru, se na- vadno najbolje ohranijo čez zimo. V teh dveh mesecih petelini najmanje plemene in je torej večina teh mesecev jajec neople- menjenih. Taka jajca se pa dalje drže nego oplemenjene. Se- in „Pinte", brata Pinsona, tudi v bogatih oblekah in v [spremstvu mornarjev. Vsak Pinsonov je imel v rokah zastavo, kateri sta bili okrášeni z zelenim križem in začetnimi črkami kraljevskih imen F. in Zaželeno obrežje se je naposled razprostiralo mornarjem pred očmi. Če tudi je otok bil popolnoma porasen z gozdom, vendar je bilo videti, da je obljuden. Množina popolnoma nagih domačinov je prihitela na breg, in so z znamenji in mahanjem izražali svoje veda za valjenje niso jajca teh dveh mesecev. Seveda za va- začudenje in radovednost, ko so viděli bele prišlece. ljenje se tudi ne morejo dosti rabiti, ker običajno jeseni ko- v tem so se čolni bolje in bolje približali bregu. Voda košim ne dajo valit. Tudi se dalje ohranijo jajca od kokošij, kjer nimajo petelina. Živalsko in rudninsko gnojenje. Zadnji čas se po-nujajo razna umetna gnojila. Ta gnojila so dobra, če se rabijo je bila tukaj tako prozorna, da se je popolno jasno vidělo v globočino več sežnjev. Kolumb je prvi stopil na novo zemljo, pokleknil poleg živalskega gnoja, a popolnoma pa poslednjega nadome- in jo poljubil; goreče je molil prav iz dna srca. Sprem- stiti ne morejo. Živalski gnoj ima lastnost, da zadržuje vlago, stvo ga je posnemalo. dočim rudninska gnojila te lastnosti nimajo. Hitro se zatorej Ko je tako izrazil svojo ginjenost in hvaležnost, njiva izsusi, ki se gnoji samo z umetnim gnojem. Slabe po- . Tr , , , . , .. r . v . sledíce tega se posebno čuti v suhih letih in na peščeni zemlji. Je Kolumb vstaI- Pofcegml raeč 12 nožnice m razvi1 kraljevsko zastavo. Poučni in zabavni del. = :m .....................................................................«...................................... Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šrekník.) Sedemnajsto poglavje. V Novem svetu. imenu Boga Očeta, Sina in Sv. Duha, pro-glašam ta otok za posest presvetlega kralja našega Ferdinanda in presvetle kraljice Izabele! — zaklical je slovesno. Vi, Rodrigo Eskobar, kraljevski beležnik bro- dovja, vi Rodrigo-Sanhec de Segovija, generalni nadzornik ekspedicije, in vi Dijego de Arana, bodite temu priče ! Da ne bi bile v bodoče kolike razpore, uka- Prekrasno jutro, kakeršna so samo v tropičnih zujem vam, Rodrigo Eskobar, da napravite zakonito deželah, se je začelo. Na nebu so bili temni oblački, samo listino in jo oskrbite s podpisom vseh navzočih. na vzhodu so se žarili in spreminjali v tisočerih svet- Kraljevski beležnik je hitro izpolnil dano mu lih žarkih, ki so spremljali vzhod solnea. In sedaj se povelje in listino so takoj vsi podpisali. je zabliskalo površje morja v prvih solnčnih žarkih. Megla se je razpršila in pred očmi mornarjev razpro- se je zopet obrnil admiral k svojim spremljevalcem Sedaj, ko so izpolnjene vse formalnosti, stiral se je zelen, cveteč otok. Na temnomodri povr- je zemlja, ki je pod našimi nogami prešla v for šini morja videl se je otok kot velikanski smaragd. malno last presvetlih naših gospodarjev, Ferdinanda Tukaj smo, kjer se nahajajo indijski zakladi, in Izabele, in zahtevam vsled danih mi pooblastil, da Ta otoček leži pred celino, moja naloga je izpolnjena. mi prisežete zvestobo kot admiralu in podkralju te de- Slava Bogu na višavah! žele Ko se je to zgodilo, so vsi mornarji se rinili solzami veselja je zapěl „Tebe Boga hvalimo" Kolumbu, ga pozdravljali z glasnimi klici, poljubljali 509 Anton. On, načelnik in prozročitelj vseh uporov, je najponižnejše prosil Kolumba, naj mi milostljivo odpustí in pozabi njegovo postopanje. Kolumb je z mirno dostojnostjo odpustil vsem, ki so se puntali in mu grozili s smrtjo. — Le pomirite se, — rekel je, — komur je Bog kazal tako milost, kakor meni, ne more pomniti hu-dega. Vam odpuščam in pozabljam vse, kar se mi je hudega storilo. To bodi nam za opomin v bodoče in svoje pregreške popravite z največjo točnostjo in go-rečnostjo v službi in našli bodete v meni najboljše varuha in najboljšega zagovornika, ki vse obdari po zaslugah. Vsi so mu jednodušno prisegli zvestobo do groba ; in ne zastonj postal Kolumb v jedni noči iz bed-nega klativiteza mogočnež, od katerega je zavisno razdeljevanje nagrad in častij. Domačini gledali so došlece z nezmernim začu-denjem. Te ljudi z dolgimi bradami v sijajnih oblekah so imeli za prišlece iz onega sveta, a ladije z njih tičjim krilom podobnimi razprostrtimi perutmi, so imeli za čudovišča, ki so po noči se vzdignila iz morja, ko so od teh čudovišč se odločili čolni in pe-ljali k njim te neznane ljudi v bleščečih oblekah, so domačini jo pobegnili v gozde v nepopisnem strahu. Vendar je kmalu radovednost premagala strah in previdnost. Ko so se prepričali, da jih neznana bitja ne preganjajo so se jeli približavati drug za drugim z zna-menji največja spoštovanja, padali se pred njimi na zemljo in kvišku vzdigovali roke. Očevidno so imeli Špance za bogove, přišedše iz neba. Ti nazori div-jakov se tudi niso premenili pri daljnjem potovanju Špancev. Ko so pozneje se začeli Evropci in divjaki razumevati, je nekoč vodja rudečekožcev vprašal: Kako so belokožci prišli z nebes, so li leteli po zraku ali se doli spustili po oblakih ?.. . Največ začudenja je vzbujal sredi domačinov Kolumb s svojim škrlatastim plaščem. Približavali so se mu z največjim spoštovanjem, tipali so njegovo brado, obraz in roke, čudeč se njih beloti. Sčasoma so prišli še drugi prebivalci na obrežje, kazali ravno tako zaupnost in prostost. Kmalu so otipali in ogledali vse Špance. Kolumb je bil ukazal, da se nimajo ustav-ljati divjakom; temveč zadovolje vati njih radovednost, in jih vzpodbujati k zbližanju z Evropci. Španci niso nič manje radovedni ogledovali te nage, pisane tatu-irane podobne. — To je čuden rod! — rekel je Dijego do Arana. — Njih koža je tako temnobakrena. Belci niso, zamorci pa tudi ne! — Mej njimi so tudi črni in pisani, — opomnil je Rodrigo Eskobar. — To se vam le zdi, gospod, — rekel je Kolumb. — Temeljna barva njih kože je ravno taka, kakor barva kože prebivalcev Kanarskih otokov, a kakor vidno je več domačinov tatuiranih, nekateri z rudečo. drugi s črno in belo barvo. Za to uporabljajo barvě, kakeršne jim ravno pridejo pod roke. — Vsekako imate prav, gospod admiral! — zaklical je Eskobar. — Pri nekaterih je naslikan samo obraz in pleča, pri drugih pa vse telo. — Njih divjost ni nikakor tako strašna, je samo umetna, — rekel je Kolumb. — Poglejte dobro njih obraze in vidite, da niso brez vse lepote, če se ne oziramo na prevotljene nosove in na barve na čelu in licih. Poglejte, kako imajo visoka čela, lepe oči, kako so pravilne in visoke rasti. — Prav res, pritrdil je Dijego de Arana — a njih lasje so čudni, popolnoma ravni, debeli, trdi kakor konjski repi, in tako dolgi. kakor bi jih nikdar ne strigli. — To je tudi najbrž tako, — nasmehnil se je Kolumb, — o nožu se tukaj še govoriti ne more, kajti, kakor se vidi, jim je popolnoma neznana potreba železa. Poglejte kako je nekdo izmej njih prijel za klinjo meča .in si globoko obřezal roke. Ostali so umolknili z največjim strahom .in začudenjem ogle- dujoč orožje. — Mari ti Indijanci nimajo nikakega orožja? — vprašal je Arano ogledujoč okrog. — Poglejte gospod admiral, na njih telesih se vidijo sledovi ran, priza-detih gotovo s kakim orožjem. — Gotovo, a tukaj nekaj ljudij drži v rokah su-licam podobnega. Pojdimo in natančneje si ji oglejmo ! Kolumb je šel k skupini domačinov, ki je držala v rokah nekake sulice. Vzel je jim jedno in jo ogledaval. — To je pušica s kamnom na koncu, — rekel je. — Ta je obžgana, da jo trši, — rekel je Arano, kažoč na drugo sulico. — Tu je ost narejen iz kosti ali zoba kake ži-vali, — rekel je Rodrigo Eskobar. — Vsekako se tudi bojujejo, — rekel je Kolumb — in zatorej se ne čudite njih ranam. Kolumb je stopil k domačinu, katerega koža je bila pokrita z obrastki in ga z znamenji vprašalř od kod prihajajo. Sprva divjak ni razumel vprašanja, a kmalu se je spomnil, za kaj se gre. Pokazal je na morje, zgrabil jednega tovariša čez pas in mahnil, kakor bi ga hotel vreči v čoln in potem zopet pokazal na svoje rane. — Torej tako je, — zaklical je Kolumb. — In-dijanec pojasnjuje, da prihajajo k njim prebivalci so-sednih otokov, z namero, da jih ujemo, oni se pa branijo. — In kako bistro je vas razumel, gospod admiral — čudil se je Dijego de Arana. — Da, ti Indijanci so, kakor se vidi, bogato obdarovaní od prirode, če tudi so popolnoma nevedni. Biti morajo dobri za sluge. Jaz mislim, da jih ne bode težko pokristijaniti, ker sami itak nimajo no-bene vere. »IO Večina indijancev je bila popolnoma naga. Celo ženska jako lepe rasti, ki je stala zraven, je bila po- polnoma naga. Nekateri moški, očividno imenitnejši, katero je spisal Poučni in zabavni drobiž. Materine sanje, se imenuje slika v jednem dejanjuy Grangl. Knjižica je jako lična ter stane- so se ločili od drugih po tem, da so imeli na glavi 15 kr. Ta igra predstavlja sanje matere, boječe se za svojega krono iz perja. Kolumb je ukazal mej divjake razdati barvanih čepic, voščenih biserov in drugih malovrednih drob- otroka, kateremu preti sovraštvo in brezsrčnost, a ga otme Slika ljubezne, ki ga pripelje v zavetje sv. Cirila in Metoda, je posebno primerna za igre pri podružnicah rdružbe sv. Ci rila in Metoda" in je v Ljubljani pri dveh koncertih se z ve- njav, vsled česar so se divjaki nepopisno razveselili likim uspekom predstavljala. V njih najde posebno narodna in niso vedeli, kako bi zahvalili Špance. Naposled so ženstvo priložnost za sodelovanje. Dobiva se pri knjigovežu v znak hvaležnosti svoje, jim jeli prinašati iz svojih koč vse, kar so imeli, sadje, nekak kruh narejen iz suhega korenja imenovenega „hasasa", neko tlakino iz bombaža, in veliko drugih stvarij. Iv. Bonaču v Ljubljani. Narodna šola »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Sent Rupertu pri Velikovcu se imenuje 10 kr. stoječa knjižica, v kateri je opisana zgodovina snovanja te šole. Knjižici je pridejana tudi lepa slika omenjene šole. Dobiva se pri Ves dan so trajale prijateljske razmere mej Iv. Bonaču v Ljubljani. Spanci in divjaki. Kolumb je bil trdno prepričan, da je přišel na neki prebrižni indijski otok; po njegovem mnenju so domačini bili Indijci. To ime se je ohra- nilo tudi v bodoče, ko se je odkritje Kolumbovo znan- nam načrta prof. Valla zgodovino slovanskih narodov do leta »Matica Hrvatska« podari svojim elanom za Božifc naslednji svoj letošnji bogati slovstveni pridelek : 1 ) Poslednji zvezek prirodoslovnega děla: „Iz bilinskogo svieta", spisal dr. Grjurašin. 2) Zvršetek „Poviesti srednjega vieka", v kateri stveno ocenilo, in se imenujejo Indijani (Indijci) vsi prebivalci novega sveta. 1453. r Francuzka drama od njezina početka do najnovi- Zvečer je Kolumb zaukazal, da se odpravijo jega vremena Lovrenčević u 5) 4) Niz novijih pripoviesti ruskih" převel n Izbrani spisi dr. Ivana Dežmana", kateritn nazaj na ladije. Spanci so se težko ločili od prekrasnih poljan otokovih, ki so se jim zdele po dolgem po-tovanju pravi raj. Ko se je drugi dan zdanilo, je bilo na obrežju polno domačinov. Nekateri so z vzhodom solnca sku-šali priplavati k ladijam, drugi so se peljali na čolnih izdolbljenih iz dreves, katere so imenovali „kanoe" in katere so jako spretno gonili z vešli. Ker je v te čolne moglo iti le kacih 40 ali 50 ljudij, a se jih ?je nabralo mnogo več, so se nekateri čolni preobrnili, je spisal uvod in življenjepis pokojnikov sloveči estetik prof. dr. Markovic 6) » Izabrane pjesme Huga Baladić*-1. »i Dobri ljudi", pripovesti iz isterskega življenja, jih 7.) je spisal Evgen Kutničić. 8.) „Nikola Baretič", pripovest Venče slava Novaka 9) „Na pragu novega doba", Osmana-Aziza. pripovesti iz Bosne. — Poleg tu navedenih obeta Matičin „Izvjtštaj" še jedno ali dve beletristiški deli za letos. Posebe se treba naročiti na nastopne knjige, jih izda leto s 51 Ma- tica Hrvatska1 v svoji zalogi : Vergilijevih del pesniški prevod. Prevod izbranih „essay"-ev tudi Slovencem znanega Angleža Macaulaya in „Hrvatskih narodnih pesmij u zvezek (cena gld. 50 kr.), ki bodo jedna izmed najvažoejših izdanj » Matice Hrvatske". Novi elani izmed Slovencev prejmo po vrhu Divjaki so prav kakor riba plavali zopet k njim, obr- brezplačno „hrvatsko-slovenski slovnik". „Matice Hrvatske" ni nilo je in izcerpali iz njih vodo, kakor bi se ne bilo treba priporočati; priporoča se najbolj sama s svojlmi kras- ničesa zgodilo. nimi deli. Přišedši k ladijam so divjaki hitro splezali nanje in začeli zamenjevalno trgovino. Zvončki in bleščeče stvari so je posebno zanimali in trudili so se nabrati jih, kolikor je bilo mogoče. Nič manje se pa ni vzbu- <91 Novice. m » » » £ T...........................M..'...................i.....i................................................ Deželni zbori mej Djimi tudi kranjski se sklicujejo na dan 28. decembra. Izmej primorskih deželnih zborov je sklican samo goriški. Pa ne, da bi bilo to v zvezi s preme-stitvijo deželnega zbora isterskega iz Poreča v Pulj ! Poziv. Dne 27. januvarija 1893 je v Ljubljani iz-dihnil svojo blago dušo za nas Slovence jako zasluženi mož, kril Kolumb, je admiral prepovedal to zamenjavanje namreč gosp. Josip Marn, c. kr profesor, častni kanonik, vitez in tudi kupovanje bombaža. dila poželjivost Spancev, ko so videli zlati lišp, katerega so domačini nosili v nosu in ušesih. Rudeče-kožei so kmalu razumeli željo Spancev in dajali so zlatnino za vsako malenkost. Ker je dobivanje zlata bilo državni monopol v vseh zemljah, katere je od- Franc Josipovega reda in predsednik „Slovenske Matice". Kaj je bil blagi pokojnik naši slovenski mladini, je nam dobro sedaj v visokei Kolumb si je prizadeval izvedeti od domačinov, kje se dobiva zlato. Iz njih znakov se je dalo sklepati, da je zemlja, ki ima mnogo zlata, na jugu. Ker so čolni domačinov bili lahki in kaj nedovršeni, torej kot modri večletni nesposobni za vožnjo na širnem morju, je Kolumb revûi narod Ie že marsikateremu záslužnému možu v znamenje znano. Marsikateri njegovi nekdanji učenec službi — se ga še hvaležno spominja. Prav veliko neprecen-ljivih zaslug si je pokojnik nabral s svojim „Jezičnikom" in Naš sicer predsednik „Slovenske Matice". sklepal, da dotična zemlja ne more biti daleč od odkri-tega otoka. Zaradi tega je sklenil odpluti, ne obotavljajoč se v pokazano smer, da pripelje svojim zapovedni-kom kolikor je moč veliko in dragocenega plena. (Dalje sledi.) hvaležnosti postavil spomenik, in tako je prav ! ljivemu Marnu Tudi mar- spomenik. Morda rojen dne 18. marca 1832. se spodobilo, da se mu^ postavi primeien bilo primerno tu v Štangi, kjer je bil . Premili Slovenci, znanci, prijatelji in učenci blagega pokojnika, ako utrpite v ta namen kaj darovati, blagovolite podpisanemu v Stango pri Litiji do-poslati ! čim več darov se bo nabralo, tem lepši spomenik se bo mogel pokojniku omisliti. Dne 28. septembra so v Štangi 511 a ta namen darovali že 72 gld. sledeči p. n. gospodje : Ivan Lavrenčič, dekan 10 gld., % Ivan Dobnikar, župnik 10 gld., Josip Pristov, župnik 10 gld, Mihael Saje, župnik 10 gld., Kranju Novo gasilno društvo snujejo v Preddvoru při Ignacij Šaleh ar. Žganje ga je umorilo. Dne 15. t. m. v jutro župnik 10 gld , Jernej Zupančič, duhovnik našli so v hlevu Jos Javornika na Poljanski cesti v Ljubljani 10 gld., Albin Ilowsky, župnik 5 gld., Ivan Brezov ar, kaplan hlapca Mat Paderšica mrtvega. Poklicani zdravnik je konsta- gld., Viktor Koecliler, kaplan 1 gld., Jakob Žust, bogo- toval, da ga je vsled prtobilo zavžitega žganja zadel mrtvoud slovec 1 sld. V Štangi pri Litiji, dne 12. decembra 1896. Mihael Sajé, župnik. »Slovenska Matica« je razposlala vsem svojim ©overjenikom naslednjo okrožnico : „Kozlerjev „Zemljevid slo- venskih pokrajin" je v zalogi Slovenske Matice" že pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostoma po njem, a Matica ga nima več na razpolaganje. Odbor se je torej od-ločil, da Matica izdaj nov „Stenski zemljevid slovenskih po-krajin" s slovensko terminologijo v merilu 1 — 200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bi imela 146 cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bi bil izdelan natanko tako, kakor generalna Karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in bi imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Po proračunu Hoelzleve tvrdke na Dunaju, s katero „Sten-1000 iz- je Matica v dogovoru, bi stalo 3000 izvodov novega «kega zemljevida" 6000 gld. Če se pa naroci vodov, stanejo 5000 gld. in vsacih 100 izvodov pozneje na-ročenih 180 gld. Cena je torej, Če se že prvotno naroČi večje število, nepremerno nižja in postane potem izvod gld, Odboru je do tega, de pridejo društveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega in tu v zemljepisnem oziru dovršenoga zemljevida, ki jim izvrstno ustrezal na poto- vanju po slovenskih krajih, v šoli pri pouku, v uradu pri razno vrstni h poslih in doma pri branju slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti kraji po slovenskih deželah, tako da bi popolnoma nado inešČal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. gospode poverjenike, naj blagovolijo s priloženo naroČilno polo vsak v svojem okraju nabirati narocnike na „Stenski zemlievid slovenskih ". NaroČi se lahko vsak Matičin društvenik ali ne- . poverjenike, na naročevanje nedruštvenik Zlati pa prosimo povabilo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti ob-činske urade, NaroČilne pole naj se vrne odboru ob jednem z imenikom udov za prihodnje leto Podpisani odbor „Slovenske Matice" se zanaša, da najde ta misel krepak odziv v vseh slovenskih krogih, in pričakuje prav ugodnega odgovora. Zakaj samo v tem primeru, če se oglasi zadostno število na-ročnikov, bi mogla izdati Matica nameravani „Stenjski zemljevid". Valvazorjev spomenik postavi, knkor znano, vlada slavnému zgodovinarju Vaivazorju v Ljubljani. Spomenik bo stal pred deželnim muzejem. Naprava modela za ta spomenik se je izročila domačemu umetniku Ganglu. Nove ulične in hišne tablice se nabijajo po Ljubljani. Te so bile zlasti potrebne, ker je nastalo več novih ulic in cest in so se nekaterim ulicam, cestam in trgom pre-menila dosedanja imena. Napisi na novih tablicah so v smislu Veličina napisov izraža razmerje obeh narodnostij ; slovenski napisi so torej primerno večji nego nemški. t m. zadel je vlak mej Novim je ležala na železni- znanega sklepa deželnega odbora dvojezični. Zlobnost. Dne mestom in Mirnopecjo na veliko skalo, škem tiru. Skala se ni mogla sama privaliti na tir, temveč so je morale le zlobne človeške roke prinesti tja. Poškodovalo je nekoliko stroj, vender se je mogel vlak brez druge nesreče po preteku 10 minut nadalje odpeljati. na možganih. Tatinska druhal potika se okoli Ilirske Bistrice in delà nadlego in škodo prebi válcem. Ulomila je ta druhal že v veČ hiš in prodajalnic ter odnesla raznega blaga in denarja-Sodi se, da so tatovi tujci. Prebivalstvo je v strahu in straži po noči Upati je, da se ta tatinska druhal kmalu zasaci in utakne pod ključ. Oběsil se je 541etni gostač Pavl Svoljšak iz Puštala _ • ^ 1 X ' __i . \ - m ( 3. * 4 ^ rr- V - Ji^^h/jv i "i"5 i ' *| i „ ■ • 1 L ^r^ f J ' ~ 1 " * pri Skofji Loki. Samomorilec je bil znan žganjepivec. Zadnje dni bii někam klavern. Zabranjena nezreča na železnici. Ko je dne t. m. drdral dunajski brzovlak proti Zagorji, zavalila se je velika čez 20 centov težka skala na železniški tir. Čuvaj je to opazil in je zabranil nesrećo s tem, da je prihaiujočemu vlaku tekel nasproti in strojevodjo z znamenji opozoril, da je še pravočasno ustavil vlak. Legar (tifus). V Pulju razsaja legar. Pojavil se je najprve me] nižjimi sloji, nato tudi v boljših krogih. Vsak dan oboli do 80 oseb. Bolezen zahteva veliko žrtev Umrlo je že tudi več vojakov. Ker je število bolnikov veliko, poman-kuje zdravnikov. Bolnice so prenapolnjene. Napraviti so se mo- rale barake. Tudi na Kranjskem in sicer v Selski dolini nad Škofjo Loko je zadnji čas zbolelo več osob za legarjem. Tudi je ta bolezen pobrala že nekaj čevja se je pojavil legar. osob Tu li okrog Ko Kranjska dežela je štela konci 1895. leta 500 453 prebivalcev. Zakonov se je sklenilo to leto 3604. Eojenih je bilo 18 419 otrok, umrlo pa je 13 659 ljudi. Po starosti jih je umrlo: V prvem mesecu 1332, v prvem letu 3377, v starosti do 5 let 6028, od 5 do 15 let 1216, od 15 do 30 let 941, od 30 do 50 let 1160, od 50 do 70 let 2211, čez 70 let 2098. Mej drugim jih je umrlo vsled pri- rojene telesne slabosti 839, za jetiko 2016, za plučnico 659, za davico (vratnico) 1493, za oslovskim kašljem 136, za ko- zami 30, za škrlatico 241, za ošpicami 102, za vročinsko boleznijo (tifus) 164, za grižo 200, za kapjo na možgane 310, za srčne napake 173 itd. itd. Ponesrecilo je 226 oseb; samomorov se je izvršilo 35, umorov in ubojev pa je bilo 34. Girardi. Po Časopisih se je bila raznesla novica, da je slavni dunajski gledališki komik Girardi zbláznil. Sedaj se pa pojasnilo, da so ga le v blaznico hoteli spraviti, ker je njegova žena imela znanje z Rothschildom in je bil on ljubo-sumen. Dobili so bili nekega zdravnika, da j > napravil spri-čevalo, da je Girardi blažen, da si ga še ogledal ni Pogorelo gledališče. V Cremoni te dni po- gorelo Riscijevo gledališče. Neka družba, lišču dajala predstave, ima mnogo škode. je v tem gleda- Samomor morilca. Iz ogerskega mesteca Na met-Kereszt javljajo, da je tamošnji zasebnik Filip Stein ubil svojo postarno soprogo, da je mogel nadaljevati že pričeti lju- bimski odnošaj z neko mlado udovo. tem zločinu je znal Steinov sosea. Zagrozil se mu je, da ga ovadi vodišču. grožnja morilca tako prestrašila, da je zažgal svojo in se zitvoril v gorečo zgradbo. Stein že spremenjen v oglje. Ko so prihiteli gasilci, Ta bajto bil Skrajna komoditeta. Emir (vladar v Afganistanu) s i je naročil v Londonu becikel. Toda komodni gospod ne bode sam gonil svojega kolesa, ampak, kakor pravega kneza, Cerkev na Homcu v kamniškem okraju, katero vozil ga bode sluga! so morali vsled potresa močno popraviti, so slovesno blagoslo "vili dne 6. decembra. Vojak samomorilec. 231etni vojak Josip Skrl iz sv. Križa, službujoči v domobranskem polku v Trstu, ustřelil 512 se je 10. dec. na hodniku vojašnice v Rocolu. Nastavil si je bil puško na prsi in sprošil. Kroglja mu prodrla srce, torej je nastopila smrt hipoma. Mladenič je ostavil pisma, v katerih je izjavil da želi smrti, ker ne more živeti oddaljen pravi pravciti od onih, katere ljubi. Truplo samomorilčevo so přenesli v da preišče razmere. mrtvašnico vojaške bolnišnice. Nehvaležna žena. Apelacijsko sodišče v Peter-burgu je te dni razpravljalo in razsodilo o naslednjem neobi-čajnem dogodku. Zasebnik Fruktov je podařil svoji ženi hišo ter je potrošil v ta namen, namreč za zgradbo in pohištvo, vse svoje premoženje. Čim pa je Fruktovna postala hišna lastnica, jela je jako zlo ravnati s svojim soprogom. Yzela si nekega višjega Častnika v „svojo" hišo ter niti ni prikri- Štrakujoči gimnaziciji. Senjski šestošolci so » svojim profesorjem zgodovine skrajni nezadovoljni. Ker pri-tožbe nič pomagale niso, dogovorili so se dijaki uprizoriti štrajk. Vlada je poslala šolskega nadzornika y Loterijske srećke. V Brnu dne 16. dec. t. 1.: 73, 21, 36 41 Na Dunaji dne 12. dec. t. 1.: 87, 14, 15, 25, 32 V Gradci dne 12. dec. t. 1.: 56, 51, 83, 69, vala, da ima ž njim ljubimske odnošaje. A svojemu bolehnemu možu ni hotela dati niti 30 kopejk, da si dobavi zdravila ! Fruktov je slednjič izgubil potrpljenje ter zatožil svojo ženo, zahtevaje, da sodišče iztirja od nje v gotovini vrednost podar- gld Trzne cene. V Ljubljani dne 12. dec. 1896. Pšenica gld. 9* . 6 50 kr., ječmen gid. 5*50 kr., oves gld. 6*50 kr t kr. jene ji hiše, namreč 20.000 rubljev. Sodišče I. instancije je ajda gld. 7- kr proso gld. 6'50 kr., turšica gld. 5*30 kr. razsodilo, kakor bil želel tožitelj, a obsojena žena je ape- leČa gld. 11-— kr., grah gld. 10'- kr., fižol gld. kr., Dobro izučen v lovela. No, sedaj je i apelacijsko sodišče potrdilo to razsodbo (Vse cene veljajo za 100 kgr.) „zbok oČitnega zapostavljanja moža " Nesreča na morju. Iz Aldernoya se poroča londonskim listom, da je te dni francoski parnik na potu iz Bayonna v Rouen zadel ob neko skalo in se potopil. Kapitan se je rešil, mornarji so vsi utonili. Led na Donavi Plavajoči led na Donavi je porušil leseni veliki most pri Novem Sa u. Led je odtrgal 28 pontonov, ki so se malone vsi razbili. Škode je kakih 30 000 gld. krepak star sele 23 let, želi takoj službo nasto piti. Kdor ga želel vsprejeti ? naj se obrne Toplomer kaže poslednji dni v Novem Sadu 12° pod ničlo. písmeno do Dvoglavega otroka je te porodila dni živelo toliko časa, da Magda Terzic iz I etine na Hrvatskem. Dete so je mogli krstiti. Telo je bilo sicer povsem normalno, samo Alojzija Rojšeka y Sirmanskem hřibu. Pošta Litija je bila taka, kakor da sta bila dva obraza z zadnjima stranama skupaj sešita. Mejnarodni tatovi pred sodiščem. Pred dunaj-skim porotnim sodiščem se je začela obravnava proti glaso- vitim mejnarodnim Dimitriju Papakosti, Periklesu Affendakisu Matěj tatovom Stalcu in Glišu Priboj Obtoženi so za- radi dvanajst ulomov, katere so storili na Dunaju, v Gradci in v Pragi. Divje zverine v Indiji. V madraškem predsedništvu v Indiji so lani zveri raztrgale 277 ljudij, 1646 jih je pa umrlo za kačjim pikom. Ubili so pa lani slone, 177 tigrov 64 panterj 12 medvedov, 10 volkov, 2 hij 8 drugih zverij Dvojno usmrtenje. V soboto so v Tuzli v Bosni oběsili srbsko kmetico Stáno Mičié in Turka Jusifa Karamu- Umoriía sta Mičiéinega moža. Njegovo truplo sta razse- Z* ? jica kala in dala prašičem primes ie kot bobovi kavi edíno zdrava Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih. po-narejenih izdeikov je treba paziti na ízvirne zavoje z imenom: Kathreiner Velik štrajk v Hamburgu tem severonemškem trgovskem mestu ustavili so delo vsi pristaniški delavci. Okrog dvajsettisoč delavcev praznuje. Več vojakov in policijstov poslali so ? Hamburg, da vzdržujejo red. Baratierijevo opravičenje. Lahi so sicer zaradi kolosalnega poraza pri Aduvi na hrabrega beguna, generala Baratierija hudo kričali in ga postavili pred vojno sodišče, a lbům slovanskih napevov citre i Zbirka priljubljenih narodnih in umetnih napevov s podlože obsoditi ga, se niso upali, boječ se njegovih razkritij. Bara- nimi slovanskimi besedami in nemškem prevodom istih. To tretje ti eri živi sedaj v varném zavetju, na Tridentskem, a kakor krasno izdanje, z vsebino pesem vseh slovanskih narodov, je namen-jenOj da bode matica in okras knjiznic rodoljubno navdihnjenih prijateljev, katerim je mila slovanska godba. Dobra tehnika napevov, kaže, neče prevzeti nase vseh grehov drugih zaradi porazov v Afriki. V kratkem iziđe knjiga, katero je spisal o vojni v zanimiva ' vsebina pesmij ter p os rečeni jim prevodi, kakor tudi Abesiniji. Napoved, da iziđe ta knjiga je v Italiji zlasti v okusna oprava tega izdanjay ga delajo pripravnega za vsakega Iju- krogih dolgoprstnih državnikov in liferantov obudila silen strah. Najbrž bo posledica Baratierijeve knjige velik škandal. bitelja citer, htevo brezplačno : Pregled dosedaj izšlih 18 snopićec posilja na za Grozen člověk. Tovarniški Feliksdorfu je neko 17letno dekle na šamoti napadel, jo zlo-rabil in jo potem zadavil. V soboto so ga orožniki ujeli in knjigovodja Lubiš v Odpravništvo lastne založbe ucil in glas benin za citre (J. Sorg) v Zagrebu. izročili pristojnemu sodišču. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba Glasnikovi nasledniki