CENA 1500 din - Leto XLII - št. 7 Kranj, petek, 27. januarja 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Evropa 92jJ^"2J?a 92, Evropa 92. Evropa 92, /O ljubljanska banka Srednje poti ni Sedemnajsta seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila oktobra lani, je dobila različne pozitivne oznake - zgodovinska, prelomna, zmaga razuma nad čustvi... Mir, ki je po tistem za nekaj tednov zavladal v Jugoslaviji, pa je bil le navidezen. Že prvi "izredni dogodki" po seji in v začetku letošnjega leta so pokazali, da je bilo strinjanje, doseženo na "prelomni seji", bolj ali manj lažno. Del Jugoslavije, ki je s politiko "trde roke", monističnim razmišljanjem in pozivom za izredni kongres doživel na seji poraz, se je zavestno in s privoljenjem zveze komunistov in vodilnih posameznikov odločil, da sabotira uresničevanje sklepov konference in da resne gospodarske in družbene probleme še za nekaj časa pomete pod preprogo kadrovskih čistk, boja zoper foteljaše, obkoljevanja partijskih zgradb, besedne sa-moprevare, gonje zoper predsednika jugoslovanskih komunistov dr. Stipeta Suvarja, medsebojnega samomorilskega brezumnega razračunavanja, nacionalne homogenizacije, pohoda čet pravičnikov, ki bodo vse uredili tako, kot si je zamislil narod... V Jugoslaviji se pravzaprav dogaja tihi prevrat, s katerim se spreminja podoba sedanje države in rojeva neka "tretja", neostalini-stična Jugoslavija z drugačno politično usmeritvijo od tiste, ki je rezultat zgodovinskega soglasja večine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Razdiralni plaz, ki naj bi ga napredne moči v državi poskušale zaustaviti že na ponedeljkovi seji centralnega komiteja ZKJ, je posledica nesposobnosti in nepripravljenosti politikov, da bi soočili koncepte družbenega in gospodarskega razvoja in o njih in njihovih razlikah razpravljali javno. Ker do tega v državi ni prišlo, je javno razčiščevanje izsilila revščina - najprej na ulici z gesli, potem pa, bojim se, je na ponedeljkovi seji centralnega komiteja ZKS dejal Milan Kučan, lahko tudi z orožjem. Koncepta, kako iz težav in kakšen socializem razvijati, pa sta si tako različna, da sta nezdružljiva. Med shodi in bojem za reforme, med "socializmom po meri ljudi", ki poudarja različnost organizacijskih oblik in mišljenja (politični pluralizem), spoštovanje razlik, suverenost in enakopravnost narodov, skupščinsko vladavino in odprtost v svet, in med socializmom, ki zagovarja težnje po trdi roki, enem narodu in eni oblasti, nasilni vzpostavitvi enotnosti in ideološke čistosti, kompromis ni mogoč. Tu srednje poti ni, tu lahko pride le do razkola. C. Zaplotnik " • 1 Ljubljana — V studiju Vibe filma nastaja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem nov slovenski lutkovni film Coprnica Zofka. Po scenariju Svetlane Makarovič in v režiji Matije Milanskega nastaja vedra lutkovna zgodbica, ki jo bomo v kinu videli enkrat v jeseni. V filmu nastopa (z glasovi) vrsta slovenskih igralcev in pevcev. — L M. — Foto: Gorazd Sinik Zdravstvena zakonodaja pred spremembo Mnenja so deljena Brnik, 26. januarja — Z letališča Brnik so preko Beograda, Chicaga v Vail v osrčje Kolorada odpotovali na svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah naši reprezentantje in reprezentantke. Na tem svetovnem prvenstvu bodo reprezentančni dres nosili Grega Benedik, Sašo Robič, Robert Zan, Tomaž Čižman in Rok Petrovič, pri dekletih pa Mateja Svet, Veronika Šareč in Katjuša Pušnik. Vsem želimo dobrih uspehov, srečno. (DH) — Foto: G. Šinik Radovljica, 24. januarja - Ko je po dolgoletnem nerazsodnem razsipavanju v zdravstvu zmanjkalo denarja, se je v tej dejavnosti začelo mrzlično iskanje novih finančnih virov, ki bi napolnili presahle blagajne, cenejših organizacijskih prijemov, racionalnejših zdravstvenih programov... Denar je torej glavni motiv, da se v zdravstvu vneto pripravljajo na novo zakonsko ureditev. Dosedanja razprava je nanizala tudi vprašanja, ki jim niti stroka še ni našla odgovora. Tako ostaja odprto vprašanje standardov in normativov, nacionalni program, viri financiranja, z njimi povezana raven rizičnosti, sporna participacija, uvajanje zavarovalništva, privatna praksa... Bati se je, da celovite prenove zdravstve- nega sistema še ne bo tako kmalu, kajti mnenja o naštetih vprašanjih (stebrih zdravstvenega sistema) so deljena, celo nasprotujoča, iz tega razloga pa je, kot vemo, konec lanskega leta padel že tako imenovani kratki zakon. Kot kažejo lanski dogodki in negodovanja ob participaciji, v razpravo aktivno posega tudi sindikat. Ta je bil organizator tokratnega strokovnega posveta o najbolj vročih zdravstvenih temah. Razprava se je najbolj razživela ob opredelitvi zagotovljenega nacionalnega programa, kjer še ni jasno, na kakšnih merilih bi ga utemeljili. Podobne dvome zbuja tudi zamisel o zavarovalništvu kot enem prihodnjih finančnih virov: bo zdravstvu prineslo dovolj novega denarja ali pa bo tak način že sam zase predrag? Tudi participacija kljub januarski otopitvi še buri duhove: medtem ko jo zagovorniki žele obdržati zavoljo njene vzgojne vloge, jo druga plat (z nekaterimi sindikati na čelu) odganja kot v današnjih socialnih razmerah nesprejemljivo. Tudi v zdravstvenih krogih ne obstaja ena sama ideologija, je dokazala večur-na radovljiška razprava, to pa je pogojeno s številnimi strokovnimi spotikljaji, lokalizmi, bodisi socialno bodisi ekonomsko vizijo zdravstvenega sistema, in še čim. Skupen obrazec, ki bi ga lahko zapisali v zakon, bo težko najti, zlasti v razmerah, ko je treba zavoljo denarja na vrat na nos spremeniti sistem. D. Z. Žlebir Ekološka zavest se prebuja Ena od težav, s katero se danes srečuje-rno že skoraj na vsakem koraku, je onesnaževanje okolja. Ponekod so se bivalna naselja tako razširila, da segajo že do tovarniških dvorišč, spet drugod so se proizvodni obrati približali stanovanjskim hišam. Prav zato so še bolj očitni problemi, s katerimi si strokovnjaki v industriji v preteklosti niso prav preveč belili glav. Sedaj je prišel čas streznitve, a žal je težav kar naenkrat toliko, da jih ni moč odpraviti čez noč. Dejstvo je, da je ozračje vse bolj zastrupljeno. Edini krivec seveda niso tovarne, saj zrak poslabšujemo tudi prebivalci sami z nečistimi viri ogrevanja in številnimi prevoznimi sredstvi, med katerimi so vozila z motorji na neosvinčen bencin še vedno redkost. Tudi naše nekdaj bistre vode so vse kolj onesnažene, na zemljo pa stresamo vse več škodljivih kemikalij in nevarnih odpadkov. Ponekod je zavladal še strah pred uporabo radioaktivnih snovi. Žal Gorenjska pri tem ni nobena izjema. Ali se tedaj lahko čudimo, da postaja glas tistih, ki jim je kaj mar do ohranitve vsaj koščka zdrave narave, vse številnejši in Močnejši? Ob množici strokovnih in samou- pravnih teles, ki se ukvarjajo z raznoterimi vprašanji človekovega bivanja, je skoraj samoumevno, da imamo tudi društva, odbore in komisije za varstvo okolja. Njihovi člani so tudi na Gorenjskem v preteklosti opozorili na to ali ono slabost, ki kliče prej ali slej po spremembi razmer. Nov veter pa je zapihal celo med prebivalstvom. Posamezniki, ki so že prej bili pozorni na ekološke probleme, sedaj niso več samo nemi opazovalci. Kadar se čutijo ogrožene, dvignejo svoj glas in odločno zahtevajo ukrepanje. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prejšnji teden, ko so nas z Jesenic obvestili o belem prahu v ozračju in nas zaprosili, naj jim pomagamo razplesti zamotan klobčič njihovih težav. Prepričan sem, da bo razvoj demokratičnega mišljenja v naši družbi vplival tudi na prebujanje ekološke zavesti med ljudmi. Prav je, da tudi na tem pomembnem področju iščemo skupne rešitve. In več bo posameznikov, ki bodo to hoteli in zahtevali, prej bomo zmanjšali seznam onesnaževalcev narave in večja bo verjetnost za naše preživetje! Stojan Saje Voda še vedno ovira dela Jesenice, 26. januarja - Že tedaj, ko je karavanški predor zalila voda in povzročila na tem gradbišču doslej največjo naravno nesrečo, so strokovnjaki napovedovali, da bo minilo kar nekaj časa, da bodo posledice sanirali in nadaljevali z delom. Voda, ki je povsem porušila čelno pregrado in zalila predor, je poleg metana največja nevarnost v karavanški vrtini. Delavci pri karavanškem predoru se vsak dan trudijo, da bi čimprej odstranili vse posledice in normalno nadaljevali z delom. Do srečanja z avstrijskimi delavci, na državni meji, je ostalo še 400 metrov, a očitno je, da bo vdor vode še naprej kar precejšen problem. Voda tudi danes neprekinjeno teče, speljali so jo iz predora v Savo; obenem, ko se borijo s stalnim dotokom vode, opravljajo tudi druga gradbena in vrtalna dela, ki so v takih nemogočih delovnih razmerah sploh možna. Za zdaj še ne morejo napovedati, kdaj bodo delovne razmere take kot prej, kajti nemogoče je predvidevati, kdaj bi vodni tok znosno usahnil. Karavanke so že od nekdaj znane kot pravi rezervoar vode, kar so občutili že pri vrtanju železniškega predora na Hrušici. Tudi tedaj jim je dela zaustavil vdor vode, ki še danes v potočku teče iz železniškega predora na Hrušici. D. Sedej Zakaj v trgovinah primanjkuje mleka Kranj, 26. januarja - Odkupna cena mleka se je z novim letom povečala za 51 odstotkov, medtem ko je cena konzumnega mleka, nad katerim drži roko zvezna vlada, ostala nespremenjena. Takšen nesmiselni ukrep je potisnil kranjsko mlekarno v še večje težave, ki se kažejo v tem, da pri "konzumu" krije s prodajno ceno le nekaj več kot četrtino (27 odstotkov) stroškov predelave in surovine. Liter konzumnega mleka stane v trgovini 873 dinarjev, mlekarna dobi zanj 821 dinarjev, zadrugi mora plačati povprečno po 1150 dinarjev za liter, proizvodna cena pa znaša 2080 dinarjev. Da bi se v mlekarni izognili vse večji izgubi (na dan jo "pridelajo" dvajset milijonov dinarjev), so se v ponedeljek začeli tržno obnašati. Ker je letos povpraševanje po konzum-nem mleku poraslo v primerjavi z lani za 45 odstotkov, so se odločili, da bodo dajali na trg le tolikšne količine, kot so jih povprečno v zadnjih letih. Kaj to pomeni, najbolj vedo v nekaterih živilskih trgovinah na Gorenjskem, kjer jim zadnje dni primanjkuje mleka, ponekod jim ga zmanjka že celo v dopoldanskem času. Za to, da se je povpraševanje po konzumnem mleku povečalo skoraj za polovico, sta vsaj dva razloga. Ker stane liter alpskega mleka v trgovini že 3400 dinarjev, kar je skoraj štirikrat več, kot je treba odšteti za liter "konzu-ma", se vse več ljudi odloča za nakup konzumnega mleka. In drugi razlog: ker je "navadno mleko" v trgovini celo za več kot dvesto dinarjev cenejše, kot ga zadruga plača kmetom, se dogaja, da ga nekateri kupujejo v trgovinah ne le za osnovno preskrbo, temveč tudi za krmljenje telet, prašičev in podobno. Le kdo bi jim to zameril, obnašajo se tržno in izrabljajo zmedo na trgu in v cenovni politiki. C. Z. < O 5Z co -d LU CC O I— co LU GLAS 9 S GLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOGODKI Petek, 27. januarja 1989 Zaustaviti rušilni plaz Menda še nikoli doslej, v vsej zgodovini jugoslovanske partije, ni seja najvišjega partijskega vodstva zbudila toliko pozornosti, upov in strahu kot jo je napovedana, a začasno odložena seja predsedstva CK ZKJ. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije naj bi tako v ponedeljek, 30. januarja, razpravljal o političnih razmerah v državi, o medsebojnih odnosih v Zvezi komunistov, o delu in odgovornosti CK ZKJ in predsedstva CK ZKJ. Po plenumih pokrajinskih in republiških Centralnih komitejev, po dogodkih v Črni gori, predvsem pa po odkritih napadih srbskega, vojvodinskega in črnogorskega partijskega vodstva na predsednika predsedstva CK ZKJ Stipeta Šuvarja, se zdaj ne da ničesar več skrivati ali prikrivati. Očitno je, da gre v Jugoslaviji za dva nasprotujoča si koncepta nadaljnjega razvoja, gospodarskega in političnega: plansko - centralistične trde roke na eni in demokratično pluralistične prenove na drugi strani. Oba pogleda se v temeljih izključujeta in kljub deklariranim povezujočim elementom, ki naj bi nam v avnojski Jugoslaviji še ostali, ob še tako dobrih namerah ne moreta stopati po skupni poti. Nesoglasja, tudi medijsko razvpita preko vseh razumnih meja kulturnega dialoga, so žal pregloboka: na eni strani agresivnost in manipulacija z narodom, ki baje edini lahko odstavlja na tisoče krivih in nič krivih funkcionarjev, na drugi strani pa kot živo nasprotje in edina resna nevarnost prvemu: demokracija in resnični pluralizem interesov. Medtem ko gre prvemu samo in le za to, da ohrani oblast, saj poleg spektakularne menjave vodstev, od republiških do občinskih, ljudem zaradi popolnega gospodarskega zloma nacionalnih ekonomij ne more ponuditi programa dejanskih sprememb, se v demokratičnejših okoljih presneto resno zavedajo, da gre za krizo sistema. Ponedeljkova seja bo torej za spremembo res prelomna in zgodovinska: ne le zaradi brezobzirnih in pučističnih nakan z mitingi, pozivih po odstopih, ki so se vsi do zadnjega tudi uresničili, ne le zaradi že nemoralnega blatenja dostojanstva predsednika partijskega državnega predsedstva Stipeta Šuvarja, tudi zaradi -upajmo - pokončne in neuklonljive drže tistih, ki bodo morali biti v teh razmerjih sil res odkrita koalicija, principielna ali neprinci-pielna. Zaustaviti rušilni plaz atamanske politike, kot jo imenujejo nekateri, bo silno težko, a pomembno in nujno. In kakor že nekomu, ki mu je tudi do sistemske in ne le verbalne demokracije, zveni paradoksalno: v tem trenutku in v tako resnih razmerah je lahko začasno odrešilno tudi to, da ima partija tako nedemokratičen statut, da kolektivna ostavka predsedstva sploh ni možna. Partija si je torej vgradila instrument, ki je v času, ko padajo vlade vsenaokrog, če enemu voditelju le niso povšeči, kar dobrodošel. Očitno namreč je, da je po vladni krizi edinole partijsko predsedstvo zmožno toliko kohezivne avtoritete, da nas vsaj začasno obvaruje pred katastrofalnimi posledicami. D. Sedej V Tekstilindusu bodo preusposobili 146 delavcev Ozke statve postajajo preteklost Kranj, 26. januarja - Občinski izvršni svet podpira kolektiv Tekstilin-dusa pri kandidaturi za republiški denar, ki ga zbiramo po stopnji 0,30 odstotka in je namenjen preusposabljanju "presežkov" delavcev. Prvi na Gorenjskem je tovrstno nepovratno injekcijo dobil žirovski Kladi-var. V kranjskem Tekstilindusu so v program preusposabljanja zajeli 146 delavcev; stroški preusposabljanja za enega so ocenjeni na okrog 560.000 dinarjev. Tekstilindus sili v prcusposabljanje čisto preprost razlog; če hoče dihati naprej, mora svojo proizvodnjo prilagoditi potrebam trga. Ta že lep čas ne kaže več posebnega zanimanja za ozke tkanine, ki jih kupujejo le še otroški konfekcionarji. Večina tkalskih statev v Tekstilindusu pa izdeluje prav ozke tkanine v širini 90 centimetrov. Tej so seveda prilagojeni tudi stroji in delovni proesti v vseh drugih fazah proizvodnje. Tuje in tudi domače konfekcijske tovarne so svoj nekdaj pretežno ročni način dela že krepko posodobile. Uvajajo oziroma že imajo računalniško vodeno krojenje, pri katerem je odpadek pri širokih tkaninah za dvajset odstotkov manjši kot pri ozkih. Povpraševanja po Tekstilin-dusovih ozkih tkaninah torej domala ni več; še tisto malo, kar je ostalo, gre na trg pod lastno ceno. Nove zahteve so prisilile kolektiv Tekstilindusa, da sledi toku časa. Del statev so že predelali tako, da na njih lahko tkejo široke tkanine. Na vseh širokih statvah uvajajo tretjo izmeno. Ukinjanje tkanja na ozkih statvah je sprožilo presežke delavcev tako v sami tkalnici kot v dodelavi ozkih tkanin. Da se ti delavci - gre za 146 ljudi - ne bi znašli na cesti, so jih zajeli v program preusposabljanja za nova dela, ki že traja. H. Jelovčan Šola se razrašča Kranj, 26. januarja - Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola iz Kranja namerava pri delavski univerzi v Žalcu ustanoviti dislocirano enoto za izobraževanje odraslih v programu tekstilno-mehanska tehnologija, smer tekstilnomehanski tehnik z izbirnimi vsebinami za področje pletenja. Pobudnici tovrstnega izobraževanja ob delu sta Tovarna nogavic Polzela in Tekstilna tovarna Prebold. Soglasje k ustanovitvi dislocirane enote je republiška izobraževalna skupnost za tekstilno usmeritev že dala, kot ustanovitelj matične kranjske šole pa ga je včeraj dal tudi kranjski izvršni svet. To je vsekakor lep primer, kako tudi šola lahko prodaja svoje znanje in izkušnje. Dislocirana enota v Žalcu bo že tretja v nizu kranjske šole v zadnjem času. j-j j raGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Kje je zdravilo za bosonogo zdravstvo? Radovljica, 24. januarja - Bolj v zdravstveno-socialnih strokovnih krogih kot pa pred očmi javnosti se ta čas odvijajo razprave o prihodnjih usodnih odločitvah v zdravstvu. Dosedanji zdravstveni sistem je namreč postal predrag in zato ga moramo preoblikovati tako, da bo bolj ustrezal našim gmotnim možnostim. V Jugoslaviji damo za zdravstvo okoli 4 odstotke družbenega proizvoda, v razvitih evropskih državah pa še enkrat toliko. Ker je tudi naš družbeni proizvod v primerjavi z onim v razviti Evropi precej manjši, si lahko mislimo, da so materialne možnosti za zdravstvo pri nas seveda bolj omejene kot drugod. Kljub temu pa smo dolga leta gojili zdravstvo švedskega standarda, kar ob vse večjem siromašenju države seveda ne gre več. Zato naj bi zdaj zasnovali nov zdravstveni sistem. Kakšnega, niti med avtorji še ni docela jasno. Nesporno je, da se bodo morale pravice v zdravstvu močno skrčiti, ohranili naj bi le zagotovljeni program zdravstvenega varstva za vse, medtem ko bo treba storitve nad nacionalnim programom dodatno plačati. Kaj je tisto, kar naj bi sodilo v zagotovljeni program, je strokovno, a tudi socialno vprašanje, o katerem si tudi razpravljalci v Radovljici niso bili docela enotni. Tu ne gre le za vprašanje semantike, češ kako stvar imenovati v zakonu, temveč za merila, na katerih naj bi v prihodnje utemeljili vsem dostopne pravice v zdravstvu, in kje naj bi bila meja ločnica, od koder bi jih bilo treba z dodatnim zavarovanjem ali kako drugače plačati. Naj jih umerijo tako kot zdaj, ko ga vežejo na določene skupine ljudi, diagnoze in bolezenska stanja? Ali pa morda tako, kot to po načelu prioritet počno v razvitem svetu, kjer imajo prednost nujna medicinska pomoč, bolnišnično zdravljenje, temu pa sledijo manj nujne storitve. Nacionalni zdravstveni program je sicer nekaj trdnega, vsaj kar se tiče financiranja, hkrati pa je do neke mere tudi gibljiv. Če namreč družba zabrede v materialno stisko, je tudi denarja za javno zdravstvo manj, tedaj se v zdravstvenem programu odrečejo tistim prioritetam, ki so pri repu. Nacionalni program tudi pri nas ne bo mogel v nedogled zagotavljati prav vseh zdravstvenih pravic, tega si ne morejo privoščiti niti bogatejše države, kaj šele obubožano gospodarstvo, kot je naše. Toda, kako ob tem oklestiti pravice, da ne bo preveč boleče, da ne bo preveč razslojilo prebivalstva? Glede tega vprašanja, ima bodoči zdravstveni sistem dva obraza, socialnega in ekonomskega, pa tudi zagovornike enega in drugega, ki zdaj nikakor ne najdejo skupnega jezika. Tudi o zavarovalništvu, ki naj bi ga uvedli kot dodatni finančni vir za delovanje zdravstvenega sistema, je veliko različnih pogledov. Naj bo zdravstveno zavarovanje javno, obvezno za vse in prispevki različni, pač glede na zaslužek, ali pa prostovoljno, kjer naj bi zdrav človek daljnovidno nalagal kapital za primer morebitne bolezni, za zobno protezo ali kaj drugega, kar ne sodi v zagotovljen program? Ali bodo na ta način sploh zbrali dovolj denarja? Kakšna bo usoda onih, ki se iz kakršnihkoli razlogov ne bodo zavarovali: bo bolnik brez zavarovanja prisiljen plačati račun za dolgotrajno ležanje v bolnišnici, ki znaša denimo tri stare milijarde? Nekateri poznavalci sodijo, da zavarovalništvo ne bi rešilo bosonogega zdravstva, le kako petino potrebnega denarja bi vrglo. Ali ne bi bilo pametneje raje za toliko zmanjšati zdravstvenih zmogljivosti, ki so zdaj prevelike in precenjene? Velike pozornosti je bila deležna tudi participacija, večje, kot bi glede na (znova) ničev finančni in vzgojni učinek zaslužila. Sicer pa o tej za zdravstvenega »uporabnika« najpomembnejši postranski zadevi na kakem drugem mestu! D. Z. Žlebir V radovljiški občini spreminjajo družbeni plan Veliko pripomb in predlogov Radovljica, 24. januarja - V radovljiški občini spreminjajo srednjeročni in dolgoročni razvojni načrt. Na osnutek sprememb in dopolnitev planov, ki sta bila v javni razpravi do 15. decembra, je bilo kar precej pripomb in predlogov. Izvršni svet je nekatere upošteval in druge zavrnil, sicer pa bodo predlog sprememb in dopolnitev obravnavali delegati občinske skupščine na eni od prihodnjih sej. Poglejmo najprej nekatera "občinska" stališča do bohinjskih pripomb in predlogov. Ker ni denarja, predlagajo, da bi zajetje Voje in oskrbo z vodo za naselje Ravne in smučarsko središče Kobla uredili v naslednjem srednjeročnem obdobju, torej po letu 1990. Naložbe, ki jih še do konca sedanjega petletnega obdobja načrtuje Alpetour, so zanj res prevelik zalogaj, kot ugotavljajo v kraju, vendar si v delovni organizaciji nočejo "zapreti vrat", če bi morda pridobili tuje sovlagatelje. V Bohinju je tudi nekaj pomislekov o preselitvi kampa iz Ukanca na Polje in sploh o opredelitvi iz dolgoročnega plana, da naj bi postopo- ma iz osrednjega območja Triglavskega narodnega parka "prenesli" drugam vse dejavnosti, ki so v nasprotju z zakonom o TNP. Ker je na območju Strže-nice v Bohinjski Bistrici po izjavah domačinov nevarnost drsenja terena, bodo strokovni organi še enkrat preverili, ali je ta lokacija primerna za stanovanjsko gradnjo, sicer ji bodo namenili območje Pod gozdom. Kar zadeva pripombe krajevne skupnosti Radovljica, so načrtovalci upoštevali njen predlog, da bi območje med železniško progo in Triglavsko cesto v Radovljici ostalo nepozidano in da bi zaradi nevzdržnih razmer še v tem srednjeročnem obdobju zgradili kanalizacijo od vojašnice do Donice v Radovljici, povezavo med vojašnico in Vrbnjami pa v naslednji petletki. Komisija za urejanje prostora, urbanizem in varstvo okolja v krajevni skupnosti Bled se ne strinja z gradnjo penzionov na območju med Levstikovo in Cankarjevo cesto, ker v bližini propada več počitniških domov, vendar pa v radovljiškem komiteju za družbeno in prostorsko načrtovanje menijo, da pripombe ni mogoče upoštevati, ker so za propadajoče stavbe odgovorni njihovi lastniki. V krajevni skupnosti Mošnje predlagajo, naj bi zato, ker ni več možnosti za gradnjo stanovanjskih hiš, še v tem srednjeročnem obdobju izdelali zazidalni načrt za območje zahodno od Črnivca, sicer pa načrtujejo severni trasi avtomobilske ceste in se zavzemajo za izgradnjo mostu v Globokem. Njihov prvi predlog bržčas ne bo upoštevan, naloga je načrtovana za naslednje srednjeročno obdobje, za traso avtomobilske ceste pa bo odločilna strokovna presoja Inštituta Jo-sef Štefan. C. Zaplotnik Prenova v Radiu Tržič Tržič - V nedeljo, 29. januarja, bo za nekaj časa prenehal z oddajanjem Radio Tržič. V ponedeljek bodo namreč začeli z montažo nove študijske opreme z ustreznimi povezavami. Če bo šlo vse brez zapletov, radio ne bo oddajal najmanj osem dni. Obrtnikom več lokacij Jesenice, 26. januarja - Na Jesenicah so se resno zavzeli, da bi za razvoj zasebne obrti poiskali več lokacij v vsej občini. Pomagale naj bi tudi delovne organizacije in odstopile delovne prostore, ki jih ne potrebujejo. Ko so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta govorili o razvoju drobnega gospodarstva do leta 1990, so ugotovili, da so v minulem obdobju že uresničili nekaj ukrepov, ki naj bi v prihodnje pomembno vplivale na številčno in materialno povečanje zasebnih obratovalnic. Eden najhujših problemov je vsekakor pomanjkanje poslovnih prostorov ali zazidalnih površin za zasebnike. Zato naj bi samoupravna stanovanjska skupnost, sklad stavbnih zemljišč, Atelje za prostorsko planiranje, obrtna zadruga in obrtno združenje poskrbeli za nove lokacije za gradnjo poslovnih prostorov. Predvsem samoupravna stanovanjska skupnost naj bi pri svojem stanovanjskem fondu pregledala, koliko je neizkoriščenih prostorov, ki bi lahko služili za opravljanje določenih vrst storitvenih obrti, ki pa s svojo dejavnostjo ne bi motile okolice. Delovne organizacije, ki imajo v upravljanju zemljišča, ki jih ne uporabljajo za svojo dejavnost, naj bi zemljišča oddala v najem ali v uporabo samostojnim obrtnikom in njihovim kooperantom. Letos naj bi zagotovili tudi materialno osnovo za razvoj drobnega gospodarstva, zato se pripravljajo na ustanovitev sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. V skladu naj bi združevale sredstva delovne organizacije, samostojni obrtniki, sklad stavbnih zemljišč jeseniške občine ter sama občina iz proračunskih sredstev in samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice. O problematiki razvoja jeseniškega obrtništva bodo razpravljali tudi vsi trije zbori skupščine občine Jesenice na prihodnjih občinskih sejah. D. Sedej Pohod na Kriško goro Križe, 24. januarja - Planinsko društvo Križe organizira v nedeljo med sedmo in petnajsto uro tradicionalni zimski pohod na 1582 metrov visoko Kriško goro. Pohodniki bodo krenili na pot iz Križev in z Golnika, odkoder bodo nadaljevali skozi vas Gozd na vrh gore. Vsi, ki se bodo tokrat prvič udeležili pohoda, bodo v koči na Kriški gori prejeli izkaznico "trimček planinček" in bronasto priponko. Poskrbljeno bo tudi za čaj in za prijetno razpoloženje. Nov poslovni čas trgovin 18. uro. Nov delovni čas utemeljujejo tudi tako, da bi bila z njegovo uvedbo preskrba potrošnikov boljša, saj bi delalo več prodajalcev, delovni čas bi bil krajši, stroški manjši, osebni dohodki pa višji. Trgovine bodo lahko izbirale med tremi vrstami poslovnih časov: neprekinjeno od 9. do 16. ure, deljeni čas med 8. in 12. uro ter 15. in 18. uro ali pa med 8. in 18. uro. Posebej je uvedeno dežurstvo živilskih prodajaln na soboto popoldne in tretji dan praznikov za Jesenice in Kranjsko goro, poslovanje na dan pred praznikom in poslovanje turističnih prodajaln. D. S. Jesenice, 26. januarja - V občini so pripravili in v enomesečno javno razpravo posredovali nov osnutek odloka o poslovnem času trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnic samostojnih obrtnikov. Pri tem so upoštevali pobudo medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki je nastala na osnovi raziskovanja Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, da naj bi racionalneje izkoristili poslovni čas. Predlagani poslovni čas je krajši od sedaj uveljavljenega, saj Visoka šola za organizacijo dokazuje, da se skoraj vse blago proda med 9. in Prestrukturiranje gospodarstva Govorijo naj strokovnjaki Jesenice, 26. januarja - Tudi v jeseniški občini so se po številnih pogovorih v delovnih orga nizacijah občine odločili, da o prestrukturiranju gospodarstva spregovorijo strokovnjaki Svetovalna - inženiring organizacija in svetovalne organizacije po posameznih kolektivih. Člani delovne skupine jeseniškega iz vršnega sveta so obiskali 43 delovnih organizacij v občini in opravili 36 razgovorov s predstavniki delovnih organizacij ter sedem s predstavniki negospodarstva. Ugotovili so, da delovne organizacije svoj nadaljnji razvoj načrtujejo večinoma na osnovi sedanjih proizvodnih in storitvenih programov. Pomembnejše investicije so zaključili, v večini delovnih organizacij pa uresničujejo restriktivno politiko zaposlovanja, zaradi katere se je lani že pomembno zmanjšalo število zaposlenih. Komite za gospodarstvo in urejanje prostora je pripravil teze o nadaljnjem razvoju občine, izvršni svet pa bo imenoval projektno skupino, ki bo sestavila dokument, ki ga bodo uporabili v skladu z zakonom o temeljih družbenega planiranja in ob sprejemu srednjeročnega plana občine za naslednje obdobje. Jeseniški izvršni svet meni, da je problematiko novih razvojnih programov, prestrukturiranja gospodarstva, pospeševanja drobnega gospodarstva možno pospešiti le na organiziran način in z ustrezno povezavo delovnih organizacij ter intelektualnih moči v občini. Lani so opravili nekaj pogovorov s svetovalnimi organizacijami za pospeševanje enot drobnega gospodarstva v Sloveniji: z AGEA Nova Gorica, z Mednarodnim centrom za podjetje v javni lastnini Ljubljana, z Gradom Ljubljana. Razgovore so opravili v jeseniški Železarni, Kovinu in pr' hipnih jeseniškega izvršnega sveta. Tako so že oblikovali programe, ki bi bili primerni za kovinsko predelovalno industrijo. V Kovinu so že začeli s programom Hel-mold za izdelavo jekel za rezila in novimi programi, med drugim sodelovanje Kovina s firmo Leitner in izdelavo snežnih vozil in žičniških naprav. Za železarno je še posebej pomemben program firme Helmold, za katero je Železarna izdelala kvalitetna jekla, ki so presegla pričakovanja tujega vlagatelja; Ne nazadnje so v prizadevanjih za prestrukturiranje jeseniškega gospodarstva pomembne tudi ustanovitve tako imenovanih »inkubatorjev« v Železarni, Tehničnem biroju, Kovinu in Iskri na Blejski Dobravi, svetovalnih organizacij, ki naj bi skupaj z novo svetovalno inženiring organizacijo v občini poskrbele za dobre programe prestrukturiranja jeseniškega gospodarstva. D. Sedei Petek, 27. januarja 1989 3. STRAN g] mUSJRKGLAS Dopoldanska izmena delavcev kranjske Planike je v sredo stavkala_ Ko imajo oboji prav - vodstvo in delavci... Kranj, 25. januarja - Nezadovoljstvo v kranjski Planiki se je kopičilo že nekaj časa in tudi stavko je bilo mogoče slutiti. Delavci iz obrata športne montaže so namreč že pred dnevi obvestili tovarniški sindikat, delavski svet, organizacijo ZK, vodstvo in ostale zaposlene v delovni organizaciji, da zahtevajo 60-odstotno povišanje osebnih dohodkov, vendar tako, da bo potlej direktorjeva plača le trikrat večja od najnižje v kolektivu. Delavci so razen te zahteve postavili še pet drugih: norme naj se ne povečujejo, najnižji skupini za nagrajevanje je treba ukiniti, kolektivno odgovornost zamenjati s posamično, zmanjšati režijo in vsakemu delavcu na njegovo zahtevo dati pravilnik o delovnih razmerjih. V obvestilo so tudi zapisali, da pričakujejo odgovor do 27. januarja in da bodo v primeru, če na zahteve ne bo odgovora, 30. januarja ustavili proizvodnjo. Glavna zahteva: 40-odstotno povišanje plač in razmerje 1 : 5 Ker je vodstvo delovne organizacije že v torek pojasnilo, da je mogoče le 25-odstotno povišanje osebnih dohodkov in da za kaj več delovna organizacija nima svojega denarja, so delavci v sredo zjutraj začeli s stavko, ki je trajala (za najvztrajnejše) nekako do 13. ure. Dopoldne se je sestal in uradno oblikoval stavkovni odbor, na katerem so za predsednika izvolili Franca Jereba, za namestnico pa Marico Čemažar, sicer predsednico tovarniškega sindikata. Odbor je zahteve delavcev iz obrata športne montaže nekoliko spremenil in jih še razširil. Glavna je vsekakor zahteva, da bi za januarsko izplačilo osebnih dohodkov namenili 40 odstotkov več denarja kot za decembrsko, pri tem pa naj bi upoštevali predvsem dvoje: najnižja plača za polni delovni čas in doseženo normo mora biti vsaj 800 tisočakov, povišanje pa naj bo takšno, da bo zagotovilo razmerje 1:5 med najnižjo in najvišjo plačo. Stavkovni odbor tudi zahteva ukinitev posebnega koeficienta pri nagrajevanju vodstvenih in vodilnih delavcev, daje nalogo vodilnim delavcem, da zagotovijo zmanjšanje prispevkov iz osebnega dohodka in dohodka in realno rast deviznega tečaja ter vplivajo na zmanjšanje služb v občini, republiki in federaciji. Omenimo še nekatere preostale zahteve: plačilna lista mora biti dva dni pred izplačilom osebnih dohodkov izobešena na oglasni deski, finančni rezul- tati naj bodo predstavljeni delavcem na razumljiv način, predstavnik SDK Kranj naj vse od 1986. leta dalje preveri, ali je bila glede na doseženi finačni rezultat pravilna delitev dohodka, na člane stavkovnega odbora in na stavkajoče delavce se ne sme izvajati kakršnegakoli pritiska... Stavkovni odbor se je tudi odločil, da bodo delavci čas, ki so ga porabili za stavko, nadomestili, sicer pa je vodstvu delovne organizacije postavil "ultimat", do kdaj mora izpolniti njegove zahteve. Zadnji rok je ponedeljek, 30. januarja, do sedmih zjutraj. Če bo odgovor negativen, se bo v sredo prekinjena stavka že čez eno uro nadaljevala. kah le obvestilo delavcev iz obrata športne montaže, ne pa še zahtev stavkovnega odbora."Delavci imajo po svoje prav, ko zahtevajo višje osebne dohodke, saj verjamem, da njihov položaj ni zavidljiv, vendar pa morajo razumeti tudi to, kaj je dobro za tovarno in kaj ne in da lahko delimo le tisto, kar smo ustvarili. Nobenega smisla ni, da si žagamo vejo, na kateri smo, in se zažiramo v lastno osnovo, ki je za zdaj kar dobra, saj ima Planika 65 do 70 odstotkov svojega denarja. Politike propada ali bankrota ne mislim voditi in zagovarjati. Upam, da bodo delavci to razumeli - če ne, pa se bodo morali o teh vprašanjih pogovarjati z drugim direktorjem. Za januar je možno največ 25-odstotno povišanje osebnih dohodkov, za februar pa se bomo še pogovarjali. Plače glede na draginjo resda niso visoke, vendar smo v čevljarstvu še vedno na prvem mestu. Decembrsko povprečje je bilo okrog miliion 162 delavcev od 4200, kolikor jih je zaposlenih v vsem kombinatu Planika (v Kranju 1770), je decembra prejelo od 500 tisoč do 600 tisoč dinarjev (polovica v obratu v Majšperku), najvišji osebni dohodek pa je bil nekaj večji kot štiri milijone dinarjev. 24 delavcev je zaslužilo od 450 tisoč do 500 tisoč dinarjev, vendar predvsem zaradi nedoseganja norme in bolniškega staleža. Ce bo januarsko izplačilo osebnih dohodkov res višje za 25 odstotkov v primerjavi z decembrskim (kot predlaga vodstvo), potem bo najslabše plačani proizvodni delavec zaslužil za polni delovni čas in doseganje norme 801 tisoč dinarjev (brez dodatkov za gospodarnost in minulo delo), najslabše plačani režijski delavec pa 781 tisočakov. "Če se bo štrajk nadaljeval, ne bomo mogli izpolniti vseh obveznosti do tujih partnerjev. Doslej smo proizvodni načrt uresničili le 70-odstot-no, samo Adidasu kasnimo z dobavo 65 tisoč parov čevljev... Vsak dan stavke pomeni izpad dohodka v višini ene milijarde dinarjev," je dejal direktor Anton Gros. Direktor Anton Gros-. Delimo lahko le tisto, kar smo ustvarili Ko smo se v sredo opoldne pogovarjali z direktorjem Antonom Grosom, je imel v ro- dinarjev. Zahteve po razmerju 1:3 med najnižjo in najvišjo plačo (kar so sprva zahtevali delavci iz obrata športne montaže -op.p.) so zahteve po tem, da bi še tistim redkim strokovnjakom in ustvarjalnim delavcem znižali plače. Pomanjkanje znanja je že zdaj glavni problem Planike in zavora pri osvajanju novih tehnologij in obvladovanju trga. V delovni organizaciji je namreč vsega osemnajst ljudi, ki so sposobni mednarodno in tržno komunicirati. Mislim, da bi se morali pogovarjati tudi o tem, zakaj se je izraba delovnega časa zmanjšala, prav tako tudi delovna učinkovitost, zakaj se je povečal delež bolezni. Pripravili smo program ukrepov za izboljšanje razmer, se primerjali tudi z razvitim svetom, vendar se pri ljudeh in znanju vse neha. Režije je resda deset odstotkov preveč, zato jo bomo postopoma zmanjšali - letos za štiri odstotke." C. Zaplotnik Začetek digitalizacije ljubljanskega telefonskega omrežja Ljubljana — V četrtek, 19. januarja, je bila podpisana pogodba o izgradnji digitalne telefonije na območju ljubljanskih občin. Vrednost posla, ki zajema komutacijske sisteme in prenosno opremo, je 235 milijard dinarjev. Delo bo v štirih letih opravila Iskra oziroma njene delovne organizacije Telematika, Elektrozveze in Center za elek-trooptiko, investitor pa je DO PTT Ljubljana ob sodelovanju gospodarstva in družbene skupnosti. Slovesnega podpisa v Iskrini stolpnici so se udeležili predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, med njimi Nuša Kerševan, predsednica skupščine mesta Ljubljane, Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta in Prane Šifkovič, predsednik poslovodnega odbora Iskre. Štefanija Žagmeister, glavna direktorica DO PTT Ljubljana: »Podpis pogodbe predstavlja za območje ljubljanske regije ter seveda za Iskro in PTT Ljubljana, izredno pomemben dogodek. Naša DO oskrbuje s telefonskimi storitvami več kot 550.000 prebivalcev v 14 občinah. Od 170.000 gospodinjstev jih je 70.000 še vedno brez najosnovnejšega telefonskega priključka. Poleg občanov, ki močno povprašujejo po telefonih, je tu še gospodarstvo s potrebami po vseh vrstah telekomunikacijskih storitev. Pridobili bomo 80.000 telefonskih priključkov v 29 telefonskih centralah. Med drugim bo postavljena nova glavna avtomatska telefonska centrala za mednarodni in tranzitni promet v najsodobnejši tehnologiji — sistem EWSD in vsa pripadajoča prenosna oprema. Zaradi potrebne dogradnje omrežja se bo delo verjetno raztegnilo celo na nekoliko d&ljše obdobje, kot je predvideno v pogodbi. Vendar ocenjujejo, da bomo konec leta 1993, ko bo oprema delovala, imeli na ljubljanskem območju prek 220.000 telefonskih priključkov in 40 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, kar pomeni, da bomo bolj ali manj zadostili potrebam vseh gospodinjstev. Pravzaprav ob novi tehnologiji ne moremo govoriti le o telefonskem, ampak tudi in predvsem o informacijskem priključku, ki bo uporabnikom nudil precej več: tiste telekomunikacijske storitve, ki jih danes moramo imeti, če hočemo ostati aktiven in enakopraven član v mednarodni delitvi dela. To pa je prav gotovo povezovanje v informacijske sisteme ne samo znotraj naše dežele, marveč širše v informacijski sistem, lahko rečemo kar — tega sveta. V naši DO se zavedamo, da s podpisom pogodbe prevzemamo veliko odgovornost, ki pa jo z vso upravičenostjo gradimo na izredno velikem zaupanju do našega poslovnega partnerja — Iskre in njenih posameznih delov — Telematike, Elektrozvez in Centra za elektrooptiko. Prevzemamo skupno odgovornost in obvezo do končnih uporabnikov — občanov in gospodarstva, ki že združuje sredstva in bo še financiralo del opreme z razvojnim dinarjem in dodatnim združevanjem sredstev. Prepričani smo, da bomo dogovorjeno s skupnimi močmi uresničili v predvidenih rokih.« Andrej Polenec: »Podpis pogodbe v vrednosti 80 milijonov DEM je za Iskro Telematiko nedvomno izjemno pomemben. V današnjih gospodarskih razmerah je investicijska politika, posebej na področju infrastrukture, v zagatah. Kljub temu ste Ljubljančani našli sredstva za nadaljnjo izgradnjo svojega telekomunikacijskega omrežja. Brez podjetniško odločnih ljudi telekomunikacijska industrija seveda ne more obstati. V obdobju, ko je naša DO na tehnološkem prelomu, ko inovira svoj program in osvaja nove izdelke, je izkazano zaupanje zelo pomembno. Uvajamo sodoben digitalni sistem SI 2000, ki smo ga razvili z lastnim znanjem. Tehnično in komercialno se lepo potrjuje. Istočasno osvajamo izdelek, danes najsodobnejši dosežek na področju komutacij — sistem EWSD, ki ga bomo' proizvajali skupaj s Sie-mensom. Tako nam prav zaupanje kupcev, ki se izraža v podpisu te pogodbe, daje potrebno moč in spodbudo. Telematika bo zaupanje upravičila s kakovostjo in spoštovanjem dogovorjenih rokov dobav.« Andreju Polencu se je s podobnimi obeti pridružil direktor Elektrozvez Franc Štancer. Predstavnik firme Siemens Lot-har Plehwe pa je izrazil zadovoljstvo nad hitrim prodorom sistema EWSD v naš prostor, pri čemer je poudaril njegov pomen za izgradnjo ISDN (digitalnega omrežja z integriranimi storit- vami) oziroma za teleinformat-sko prihodnost. Podrobnejše podatke o vsebini podpisane pogodbe nam je dal Borut Ošabnik , direktor trženja javnih telekomunikacijskih sistemov v Iskri Telemati-ki: »Gre za štiriletni program digitalizacije telekomunikacij ske-ga omrežja na območju DO PTT Ljubljana, torej za izdelavo projektov, dobavo opreme, rezervnih delov in montažnega materiala, montažo in vključitev v promet digitalne komutacijske opreme, digitalne prenosne opreme (za povezavo mestnega omrežja Ljubljane, medkrajevne povezave med glavnimi in vozliščnimi centralami ter med vozliščnimi in končnimi centralami) in optičnih prenosnih sistemov. To pomeni velik poseg v današnje analogno telekomunikacijsko okolje in velik skok v digitalizacijo omrežja. Iskra Telematika bo dobavila 17 modernih digitalnih telefonskih central tipa SI 2000/224 (24.000 ekvivalentnih priključkov), ki so plod njenega lastnega razvoja, in 13 digitalnih central EWSD (77.000 ekvivalentnih priključkov), ki bodo izdelane v kooperaciji z zahodnonemško firmo Siemens. Prve centrale EWSD bomo torej poslali v Domžale, Maribor, Ravne, Subotico in Ljubljano, pripravljamo pa že podpise pogodb tudi z drugimi jugoslovanskimi organizacijami ptt.« Tudi PEKO na Dunaju Dunaj, januarja - V slovenskem gospodarsko kulturnem centru Domus Slovenka so 17. januarja odprli razstavo izdelkov Zlatarne Celje. Razstavo bodo spremljale tudi modne revije Mure iz Murske Sobote, manekenke pa bodo obute v modno obutev trziskega Peka. To je seveda le mala Pekova predstavitev, saj je Peko na avstrijskem trgu močno prisoten preko svoje zastopniške *^me Aiis. Vse-kakor pi je Domus Slovenka mesto, kjer bodo v naslednjih letih prikazani najboljši dosežki slovenske kulture in s^venskega stva, prav tako pa tudi dosežki iz drugih republik. Tokrat Je Zlatarna Celje poleg svojih izdelkov predstavila tudi cerkveno posodje narejeno v zlatarskih delavnicah v Celju, Ljubljani in na Dunaju v drugi polovici prejšnjega stoletja. D. D. Pogodbo o digitalizaciji telekomunikacijskega omrežja na območju Ljubljane sb podpisali: Janez Žagar, predstavnik Centra za elektrooptiko, Franc Štancer, glavni direktor Elektrozvez, Štefanija Žagmeister, glavna direktorica DO PTT Ljubljana in Andrej Polenec, glavni direktor Telematike. Hektar izgubljen ne vrne se noben Ko pregledujem občinske srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte in opredelitve in poslušam razne politike, preberem in slišim veliko lepih besed o varovanju najvrednejše kmetijske (obdelovalne) zemlje. Ker so v marsikateri občini govorili eno, delali pa drugo, tem besedam ne verjamem veliko, prav tako ne opredelitvam, da so izjeme dovoljene le tedaj, če gre za splošni, širši družbeni interes. Nesporno je namreč, da so v Sloveniji tudi pod krinko (pretvezo) takšnega interesa pozidali na desetine in stotine hektarov najplodnejše kmetijske zemlje. Pa ne le to! Vedno so se tudi izgovarjali, da bodo pozidano zemljo nadomestili z drugo. Zemlje pa ni mogoče nadomestiti, ker polja in njive niso stanovanjski blok, zidan v nadstropjih. Zemlja je ali pa je ni! Hektar izgubljen ne vrne se noben! Tudi v radovljiški občini so že pred leti zapisali v dolgoročni družbeni plan, daje treba ohraniti obseg kmetijskih površin, zlasti najvrednejše zemlje, in varovati vse večje strnjene komplekse ne glede na lastništvo, razdrobljenost, trenutne interese in pridelovalne možnosti lastnikov... Da morda ne bi kdo celo oporekal takšni skrbi za kmetijska zemljišča, so opredelitev še podkrepili s podatkom, da ima radovljiška občina za polovico manj obdelovalne zemlje, kot je slovensko povprečje. Zakaj vse to pišem? Zato, ker nameravajo v občini dopolniti srednjeročni družbeni plan z novimi parcelami, na katerih bo mogoče graditi stanovanjske hiše in nekatere druge stavbe, in ker so med njimi tudi takšne, ki posegajo (vsaj formalno) na zemljišča prve in druge kategorije. Na najvrednejšo kmetijsko zemljo, ki so jo v občini (skupaj še z nekaterimi zemljišči tretje in četrte kategorije) opredelili za prvo območje in jo trajno namenili kmetijski pridelavi. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih se takšna zemljišča lahko pozidajo le, če gre za poseg (kot je, denimo, gradnja avtomobilske ceste), za katerega je z dolgoročnim planom republike ali občine ugotovoljen širši družbeni interes. Je v radovljiški občini ugotovljen takšen interes tudi za gradnjo stanovanjskih hiš, delavnic, penzionov...? V enem primeru je jazlog za "zeleno luč" pri posegu na zemljišče prve kategorije pozidava robu, drugič zaokrožitev zemljišč, tretjič legalizacija črne gradnje, četrtič se kot opravičilo navaja, da gre za "plombo"... Če je takšna pojasnila še mogoče sprejeti, tudi zato, ker so si kmetijci vse sporne primere ogledali na terenu in ker nekaj zapletov izvira iz ne dovolj natančne kategorizacije kmetijskih zemljišč, pa ni razumljivo, zakaj naj bi hišo, ki jo bo bržčas "porušila" avtomobilska cesta, zgradili prav na najboljši (družbeni) zemlji v Hlebcah. Čeprav gre le za nekaj sto kvadratnih metrov njive oziroma travnika, pa tudi takšne malenkosti kažejo, kakšen je v občini odnos do kmetijske zemlje. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEM SVETA Peer export - naša nova licenčna cigareta Naši kadilci bodo imeli na izbiro še eno vrsto domačih cigaret, ki so doslej prihajale iz tujih tobačnih tovarn. V Tutunskem kombinatu Prilep je namreč te dni stekla proizvodnja cigaret peer ex-port iz mešanic tobaka Virginia, Burle in orientalskega tobaka. Cigareta je nastala ob dolgoletnem sodelovanju med firmama Martin Brinnkmann AG Bremen v Zahodni Nemčiji in članicami sozda Jugotutun iz Makedonije. Ta zahodnonemška firma je sodelovala pri posodobitvi Tutunskega kombinata; od skupne vrednosti naložbe v novo tehnologijo za proizvodnjo novih vrst cigaret, 36 milijonov DM, je prispevala polovico, ostalo pa sozd Jugotutun. Prodaja novih cigaret naj bi na jugoslovanskem trgu stekla že prve dni februarja, zavojček pa bo stal 1500 din (v ZRN stane 3,7 DM). V DELOVNI HALJI Marjan Lovrič, poslovodja v trgovini obrtnikov: Po dva obrtnika na dan Sredi decembra so v Kranju odprli trgovino Gorenjske obrtne zadruge, prvo tovrstno trgovino v Sloveniji in Jugoslaviji. Kar pridno se polni, prostora pa je še dovolj tako za izdelke obrtnikov za široko potrošnjo, kot za industrijo. "Kar zadovoljni smo z odzivom obrtnikov," nam pripoveduje poslovodja te nove kranjske trgovine na Primskovem ob domu obrtnikov oziroma Obrtni zadrugi Gorenjske Marjan Lovrič, "prodajne police se počasi, a vztrajno polnijo. Povprečno po dva nova obrtnika prideta dnevno. Danes sem dobil lesene spominke, včeraj vezice za elektroinštalaterje, vrstne sponke, podložke za vijake od 5 do 12 mm. Slednje so prišle iz Novega mesta. Kaže, da je pomagal oglas v reviji Obrtnik in zdaj se oglašajo obrtniki tudi s Štajerske in Dolenjske. Doma pa jih bomo po malem na našo trgovino spomnili s te-lopom v kinu lrt s podobnim. Navadno si obrtnik pride trgovino pogledat kot običajna stranka, ko odhaja, pa pripomni, da se bo tudi on oglasil z robo. Ugotovili so, da je to zanje pravo prodajno mesto, en prodajni pult, ki jih prav nič ne stane. Naš način prodaje je konsignacijski, obrtnik sam postavlja ceno in jo tudi sam spreminja. Radi bi jih pritegnili kar največ, kajti zanimanje za našo trgovino je zelo veliko, niso redki kupci tudi iz Avstrije. Čim več blaga za široko potrošnjo, čim več tudi onih drobnih izdelkov za industrijo, ki jih morda navaden kupec ne najde v redni prodaji, bi radi imelina naših policah, da bi res vsem ustregli. Prepričan sem, da bo trgovina kmalu polno zaživela, da bodo obrtniki spoznali, da jo potrebujejo in tudi kupci se bodo navadili nanjo, čeprav nismo v strogem centru mesta. Danes veliko pomeni tudi parkirišče pred prodajalno, saj se kupec lahko pripelje do vrat. Trenutno imamo še vedno odprto od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, ter ob sobotah od 9. do 12. ure, poleti pa bomo ta delovni čas bolj prilagodili letnemu času in podaljšali popoldanski prodajni čas." D. Dolenc (MJlSSSStSgffiSCaLAS 4. STRAN Petek, 27. januarja 1989 z KRATKE Z GORENJSKE Vljudnostni dopis za Mesnico KŽK na Maistrovem trgu v Kranju -Pisali smo že, da si je na zadnji lanski seji Odbora za lepši videz Kranja pri občinski konferenci SZDL »prislužila« koprivo Planiki-na prodajalna v Prešernovi ulici v Kranju, ki je bila po nedeljeni oceni članov odbora pred novim letom še najbolj podobna neurejenemu skladišču. Odbor pa je imel pripombo tudi na Mesnico KŽK Kranj na Maistrovem trgu; predvsem zato, ker s sedanjo zunanjostjo prav neprijetno izstopa iz celotne urejenosti stavb na Maistrovem trgu. Zato je odbor na KŽK Kranj naslovil vljudnostni dopis za razmislek, da bi stavbo v prihodnje morda preuredili tako, da ne bi izstopala, kot izstopa s sedanjim izgledom. - A. Z. Obrezovanje sadnega drevja Kranj - Hortikulturno društvo Kranj bo letos uresničilo željo številnih članov, da bi tudi praktično pokazali, kako se obrezuje sadno drevje. Obrezovanje sadnega drevja bodo prikazali v soboto (jutri), 28. januarja, ob 9.30 v starejšem sadovnjaku Joža Remica (po domače pri Kmetu) na Rupi 9 pri Kranju. Prikaz obrezovanja bo vodil priznani strokovnjak inž. Marko Babnik. Na Rupo pri Kranju se lahko pripeljete z lokalnim avtobusom, peš pa je manj kot pol ure. A. Ž. Razprava o avtocesti Radovljica - Svet krajevne skupnosti in krajevna konferenca Socialistične zveze Radovljica sklicujeta v torek, 31. januarja, ob 18. uri zbor krajanov krajevne skupnosti Radovljica. K razpravi, ki bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine, vabita vse, ki so zainteresirani za to, kje naj bi v prihodnje potekala avtocesta mimo Radovljice. A. Z. Občni zbor ribičev Škofja loka - V sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine bo drevi (danes) ob 17. uri redni občni zbor Ribiške družine Sora. Na zboru bodo med drugim podelili tudi plakete in priznanja ob 100-letnici ribištva na Slovenskem in obeležili 30-letnico Ribiške družine Sora. Sprejeli pa naj bi tudi finančni in gospodarski načrt ter cenik in članske prispevke za letos. A. Ž. Gasilci bodo zborovali Breg ob Savi - V nedeljo, 29. januarja, se bodo na zboru zbrali člani Prostovoljnega gasilskega društva Breg ob Savi. Člani tega društva, ki so med uspešnejšimi v kranjski občini, bodo letos praznovali 60-letnico obstoja. V šestdesetih letih so v društvu s prizadevnim delom dosegli lepe uspehe, (ip) 30 let Komunalnega podjetja Tržič, januarja - Letos Komunalno podjetje Tržič praznuje 30 letnico obstoja in delovanja. V počastitev te okrogle obletnice bo v petek, 27. januarja, ob 17. uri v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava komunalnih dejavnosti v občini pod geslom "V službi človeka". O pomenu komunale in njenih številnih dejavnosti bo spregovoril dipl. ing. Janez Frelih, predsednik splošnega združenja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, v kulturnem programu pa bo nastopila folklorna skupina Karavanke iz Tržiča. D. D. Počitniški program knjižnice Radovljica - Da bi koristno zapolnili letošnje ničkaj prijazne počitnice brez snega, so v matični knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica pripravili poseben počitniški program. Za učence od 1. do 4. razreda so 18. januarja prikazali uporabo katalogov in priročnikov. 23. januarja so za učence od 1. do 3. razreda organizirali uro pravljic, 25. januarja pa so učencem 3. in 4. razreda predstavili knjižnični mladinski oddelek. Za vse učence nižjih razredov bodo danes (27. januarja) organizirali tudi pogovor o filmu Čisto pravi gusar. Za učence 5. in 6. razreda so 19. januarja posebej prikazali uporabo katalogov in priročnikov, prikaz pa so ponovili 20. januarja za učence 7. in 8. razreda. Za učence višjih razredov so 24. januarja pripravili tudi pogovor o knjigi Pavla Zidarja Dražba sanj. Učencem 5. in 6. razreda pa so 26. januarja predstavili mladinski oddelek, (jr) Novoletno srečanje Lesce - Na tradicionalnem novoletnem srečanju predstavnikov oziroma duhovnikov verskih skupnosti s predstavniki radovljiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki je bilo 20. januarja v Družbenem centru v Lescah, so udeležence pozdravili predsednik občinske skupščine inž. Marko Bezjak, predsednik izvršnega sveta mg. Pavle Zerovnik in predsednik občinske konference SZDL Tone Toman, ki je hkrati predsednik koordinacijskega odbora za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Radovljica. Predsednik skupščine je v pozdravnem govoru izrazil željo za nadaljnje strpno in tvorno sodelovanje in vzajemno razumevanje problemov vseh občanov. Predsednik izvršnega sveta je seznanil povabljene z gospodarskimi rezultati v občini, predsednik koordinacijskega odbora pa je poročal o dosedanjih uspehih pri urejanju medsebojnih odnosov. Po njegovi oceni, ki so jo podprli tudi duhovniki, je odbor prispeval pri ureditvi verskih obredov v domu starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici in pri vračanju bogate knjižne zbirke cerkvenih leksikonov. V imenu povabljencev se je zahvalil dekan Tine Erklavec, ki je še posebej poudaril enotno podporo vsem občinskim družbenopolitičnim organizacijam, zlasti pa slovenskemu političnemu in državnemu vodstvu v prizadevanjih za gospodarske in družbene spremembe oziroma reformo na področju demokratizacije odnosov med vsemi občani različnih nazorskih in verskih prepričanj, (jr) Nadaljevanje telefonije v krajevni skupnosti Gorenja vas ureja ANDREJ ŽALAH Ob medkrajevnem kablu še omrežje Gorenja vas, 26. januarja - Pravzaprav se je velika telefonska akcija v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini začela že pred leti, ko je potem precej interesentov dobilo telefon. Ze takrat pa je bilo nekaterim pojasnjeno, da lahko vplačajo prispevke za telefon, vendar bodo nanj morali počakati toliko časa, dokler v Gorenji vasi ne bodo dobili nove telefonske centrale. Takšnih bodočih naročnikov so takrat zabeležili 37. In ko je lani potem prišlo do nadaljevanja telefonske akcije oziroma priprav na novo, se je le-tem pridružilo še 96 novih interesentov za telefon na območju celotne krajevne skupnosti. Največ jih je v sami Gorenji vasi in Hotavljah, manj pa v posameznih zaselkih. Čeprav je bil 11-članski gradbeni odbor za sedanjo telefonsko akcijo v krajevni skupnosti imenovan oktobra lani, so se priprave nanjo začele že precej prej. Tako je bila že na primer aprila kupljena telefonska centrala za Gorenjo vas, ki bo imela 768 priključkov. Hkrati oziroma malo kasneje pa je bilo znano tudi že število novih interesentov oziroma naročnikov, ki so potem julija lani s krajevno skupnostjo podpisali pogodbe. Takrat, ker še ni bilo gradbenega odbora, je priprave na akcijo vodilo vodstvo krajevne skupnosti. Največ pa je, ker je imel že bogate izkušnje iz prve akcije, delal na tem tajnik krajevne skupnosti Ivo Petrovčič. »Sedanja akcija v naši krajevni skupnosti je pravzaprav le del velike telefon-: ske akcije v občini in sicer v Poljanski dolini od Škofje Loke do Gorenje vasi oziroma Hotavelj. V srednjeročnem programu občine je bilo namreč opredeljeno, da se po izgradnji telefonske centrale na Trati položi medkrajevni kabel tudi v Poljanski dolini. Takrat pa naj bi v posameznih krajevnih skupnostih tudi stekle lokalne akcije za krajevno oziroma razvodno omrežje. Tako so v tej akciji poleg naše še krajevne skupnosti Lučine, Poljane in Log. Skupaj smo podpisali tudi dva samoupravna sporazuma. Prvi nas obvezuje za polaganje medkrajevnega kabla, drugi pa za razvodno omrežje. Ko so novi naročniki za telefon v krajevni skupnosti Gorenja vas lani podpisali pogodbe, so se tudi obvezali, da bodo do novembra v petih obrokih plačali 2 milijona dinarjev in da bodo med akcijo naredili po 30 prostovoljnih delovnih ur; nekateri pa da bodo preskrbeli tudi drogove za zračni razvod. Tako so načrtovani finančni načrt za celotno akcijo uresničili že do konca minulega leta. Drago Pavkovič Ivo Petrovčič Prostor za telefonsko centralo nad pošto v Gorenji vasi je že skoraj pripravljen... »Že konec avgusta lani smo plačali 90,514.560 dinarjev za telefonsko centralo. Ostali denar, ki se je do takrat že natekel, pa smo hkrati gospodarno zavarovali. Oktobra in novembra pa smo nabavili potem tudi že 1003 metre krajevnega kabla od Gorenje vasi do Hotavelj, kar nas je veljalo takrat 73,930.000 dinarjev. Za ilustracijo naj navedem podatek, da smo zaradi dobrega gospodarjenja z denarjem od 29. julija do 31. decembra lani samo na račun obresti dobili 36,086.64o dinarjev.« Konec oktobra pa se je potem priprav lotil gradbeni odbor za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Gorenja vas, katerega predsednik je Drago Pavkovič. Ko so v odboru ugotovili, da bo na nekaterih odsekih treba povečati sedanje zmogljivosti kablov, so se odločili, da obstoječe kable prodajo in na ta način tudi nekaj iztržijo. Hkrati so si z izvajalcem del (PTT Kranj) tudi takoj ogledali traso in že decem- bra so se tudi začela dela na terenu, ki se zdaj v januarju zaradi suhe zime nadaljujejo. Tako je na primer v Gorenji vasi že precej razvodnega omrežja zgrajenega. Konec novembra so izvajalcu tudi že plačali delo in sicer 40,375.000 dinarjev, tako da stane delo na razvodnem omrežju posameznega bodočega naročnika 475.000 dinarjev, v kar pa seveda niso vključeni stroški hišnih napeljav pri naročnikih. Sicer pa so po podatkih gradbenega odbora od julija lani do 13. januarja letos na računu za izgradnjo telefonije imeli 275,878.350 dinarjev prihodkov, stroškov pa je bilo za 250,885.590 dinarjev. Trenutni znesek na računu pa je 24,992.76o dinarjev. »Prav je, da ljudem povemo že zdaj te finančne podatke,« pravi predsednik gradbenega odbora Drago Pavkovič. »Sicer pa v gradbenem odboru zdaj načrtujemo vkop medkrajevnega kabla na območju naše krajevne skupnosti. Kaže, da bomo ta kabel in hkrati z njim tudi krajevnega vkopali do aprila letos, čeprav si prizadevamo, da bi začeli čimprej, da ne bi potem, ko bo že vse zeleno in zasejano, razkopavali zemljišč. Pravzaprav bi ta kabel morali praktično že imeti v zemlji, vendar pa sami ne moremo nič prehiteti, ker gre za celovito in koordinirano občinsko akcijo. Imamo pa v glavnem že pripravljen prostor za centralo in sicer nad pošto v Gorenji vasi.« V gradbenem odboru, kakor tudi v vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da jih letos čaka velika akcija in precej dela, vendar po vseh dosedanjih pripravah in glede na to, koliko je že narejenega, se ne bi smelo zgoditi, da akcija letos ne bi bila končana. Ko bo namreč postavljena in priključena avtomatska telefonska centrala, se naj bi po programu odbora tudi že lahko začelo postopno vključevanje novih naročnikov. »Veliko zaslug za to, da je že toliko narejenega, da smo po ugodnih cenah dobili material in na ta račun tudi marsikaj prihranili, pa ima prav Ivo Petrovčič. Njegove izkušnje še iz prejšnje akcije bodo prav gotovo pripomogle, da bo poračun stroškov po končani akciji za nove naročnike ugodnejši, kot bi bil sicer,« je poudaril Drago Pavkovič. A. Žalar Vztrajni jeseniški planinci Erjavčeva koča v novi podobi Jesenice, 24. januarja - Komaj so člani Planinskega društva Jesenice postavili novo kočo na Golici, že so se lotili nove zahtevne naloge. Pred tremi leti so podrli staro Erjavčevo kočo na Vršiču, kjer je že zrasla nova, večja stavba. Letos bi radi delno uredili njeno notranjost, denar pa bi potrebovali tudi za opremo, če bi hoteli že to sezono sprejeti prve obiskovalce. Ponudili bodo lahko prek sto ležišč in sedežev. Predlani so postavili kočo pod streho in vanjo vgradili okna. Že s tem so si nakopali nekaj dolga, kot pojasnjuje predsednik gradbenega odbora Vojko Koblar. Takrat jim je priskočila na pomoč Planinska zveza Slovenije s premostitvenim posojilom, ki so ga lani odplačali s prisluženim denarjem v drugih svojih postojankah. Da so lahko nadaljevali z deli, so se dogovorili za financiranje v domačem društvu in planinski organizaciji. Veliko so jim pomagale tudi delovne organizacije z denarnimi prispevki in raznimi materiali. Nekaj malega so zbrali še s prodajo darilnih bonov. Tako so lani v stavbi napeljali instalacije, vgradili vratne okvirje in ometali stene, zunaj pa so naredili greznico, zbiralnik za vodo in nasip za zaščito pred plazovi. »Za letos načrtujemo,« razla- ga predsednik Koblar, »da bomo oblekli stavbo s skodlami in v notranjosti končali omete ter druga obrtniška dela. Radi bi opremili vsaj kuhinjo, jedilni kot in skupna ležišča. Že sedaj vemo, da denarja ne bo dovolj, zato nameravamo prositi za sodelovanje večje proizvajalce pohištva in gospodinjske opreme. Obenem načrtujemo akcijo, v kateri si bo vsak darovalec za 10 miljonov dinarjev prispevka zagotovil 100 nočitev v treh letih. Z udarniškim delom članstva pa bomo urejali okolico koče.« Erjavčevo kočo bodo dograjevali in odpirali po delih. Po dokončni ureditvi bo v njej prek sto ležišč in prav toliko sedežev v restavraciji. Prvi gostje bodo v novi koči lahko bivali najkasneje prihodnjo pomlad. Stojan Saje Čuvanje za vsako ceno Ob najrazličnejših skupnih akcijah v krajevnih skupnostih na Gorenjskem, ko so ljudje poleg prispevkov tudi s prostovoljnim delom pripravljeni uresničevati želje oziroma potrebe in reševati probleme, me je lani presenetil tale primer. V neki krajevni skupnosti so odločili, da dom, ki so ga po vojni zgradili s prostovoljnim delom (udarniško), oddajo v upravljanje in lastništvo delovni organizaciji in samoupravni interesni skupnosti. Čeprav sem kasneje izvedel, da to ni edini primer in da so tudi že drugod na ta način rešili drago vzdrževanje tovrstnih oziroma pred leti s skupnimi močmi zgrajenih objektov, je vseeno še vedno veliko več primerov, ko se »lastniki« kar trdovratno oklepajo takšnih domov in jih »čuvajo« za vsako ceno; čeprav so prazni, razpadajo, ali pa težko najdejo denar za vzdrževanje. Po drugi strani pa so v krajih organizacije ali pa društva, ki bi v takšnih objektih radi uredili in opremili vsaj majhen prostor za redno delo in bili potem pripravljeni tudi prispevati k vzdrževanju. Skratka, še vedno smo priča bojazni, da bo »celotna skupnost« zgubila pomembno dobrino, pa čeprav bo vse skupaj ostalo v kraju in bodo v prostorih domačini, tisti, ki so dom pred leti gradili ali pa njihovi potomci. Takšno čuvanje za vsako ceno, ki je praviloma skoraj vedno tudi skregano z dobrim gospodarjenjem (vzdrževanjem in koristno uporabo prostora ter reševanjem skupnih potreb) pa ni le smešno. Dogaja se, da potem, ko bi se za uporabo prostora radi sporazumeli, prihaja do zapletov in celo do neprijetnih sporov, ki pa so največkrat še najbolj podobni vztrajanju in skrbi za oslovo senco... ^ % L Pehta baba še vedno straši - Nekdanji vaški običaji širom Slovenije vedno bolj tonejo v pozabo. Z oživljanjem nekdanjih običajev v Podkorenu pa se je vendarle ohranila posebnost Pehta baba. To je običaj, ki se nanaša na odganjanje duhov. Ustno izročilo o Pehti babi pravi, da je to običaj iz časov, ko so bili v naših krajih še volkovi in medvedi, ki so pozimi napadali drobnico - ovce in koze, ko so pridrveli v vasi. Pehta baba tako predstavlja volkove in medvede, otroci z zvonci pa kmete, ki so jo z rožljanjem zvoncev odganjali. Ta lep stari običaj v Podkorenu vsako leto oživijo na predvečer treh kraljev. -Lojze Kerštan PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Čudno poslovanje v Creini Kaže, da imajo v Alpetourovi delovni organizaciji Crei-na na Primskovem pri Kranju (Mirka Vadnava 8) nekam čudno poslovanje. Tako pravi naš naročnik S. Z. iz Zgornjesavske doline. Ko je izvedel, da imajo v Creini na Primskovem tudi uvožene traktorske rotacijske kosilnice (holandske, ki jih v tej delovni organizaciji sestavljajo), je povprašal, če jo lahko kupi. Odgovor je bil, da kosilnico lahko vplača, vendar pa bo dobava predvidoma marca letos. Svetovali so mu tudi, naj pohiti, ker je trenutno še stara cena oziroma se bo le-ta kmalu spremenila. Seveda je pohitel in v začetku prejšnjega tedna kosilnico tudi vplačal. Pri vplačilu pa mu je zmanjkalo nekaj deset starih milijonov, ki pa jih je še isti dan (čez nekaj ur) hotel doplačati k ceni. Vendar pa se je pri doplačilu nenadoma zataknilo. Pojasnilo je bilo, da mu bodo že vplačani znesek vrnili, ker žal vplačil vnaprej ne sprejemajo. Nič ni pomagalo presenečenje, zatrjevanje, da še zjutraj ni bilo nič spornega in da so tudi drugi pred njim vplačali tovrstne kosilnice. Denarje dobil nazaj. Kakorkoli že, pravi S. Z., takšno čudno poslovanje v Creini na Primskovem, če ne drugega, povzroča neprijetnosti in vzbuja dvome... Še počistijo naj /. P. iz Kranja pa nam je pisal, da so od križišča Smled-niške ceste navzdol ob Savski (proti Inteksu) očistili grmovje in posekali tudi drevesa. Grmovje in drva so odpeljali, odpadke, ki so zamašili odtočne kanale, pa so pustili. Če so odpeljali drva, naj očistijo še kanale, pravi I. P. Petek, 27. januarja 1989 KULTURA 5. STRAN ,;■?<:;)) H$mm)50(GLAS Nastaja nov slovenski celovečerni lutkovni film RDECELASA COPRNICA ZOFKA Ljubljana - V študijih Vibe filma že drugi teden snemajo lutkovni film, za katerega je scenarij (in songe) napisala Svetlana Makarovič. Režiser Matija Milčinski, kipa nima ravno malo izkušenj še iz Lutkovnega gledališča Ljubljana, predvideva, da bo film posnet v štiridesetih snemalnih dneh._ Če se po sedemindvajsetih letih na Slovenskem dogodi nekaj tako redkega, kot je snemanje drugega(!) slovenskega lutkovnega filma, je to za našo ne ravno prekipevajočo filmsko ustvarjalnost prav lahko mali filmski praznik. Kdo ne pozna Zvezdice Zaspanke Franeta Mil-činskega? Še zdaj jo od časa do časa kje zavrtijo kot doslej edini lutkovni film. S prodorom kaset se je nanje preselila tudi Zvezdica Zaspanka in zato jo tudi mlajši rodovi slovenskih otrok prav dobro poznajo. Kaj pa Coprnica Zofka? Nove »zvezde« med lutkami na filmu si ustvarjalec njenega »fizisa« Kdor pozna dosedanje ustvarjanje Svetlane Makarovičeve, je lahko prepričan, da bo film govoril tako otrokom kot odraslim. Otroci bodo najbrž uživali v sami zgodbi, v sceni, v privlačnih marionetnih lutkah. »Tudi za odrasle bo v Coprnici Zofki kaj poučnega,« je povedala Svetlana Makarovič. »Če drugega ne, bodo prav gotovo zaznali kapljo grenko- Svetlana Makarovič in Ljerka Belak vsaka po svoje oživljata coprnico Zofko. Branko Stojakovič ni zamislil v klasični podobi s kljukastim nosom in štrenastimi zobmi in morda še z edinim zobom v ustih; njegova Zofka je dokaj dobrodušno bitje, ki bi sicer na lepotnem tekmovanju lahko nosilo kvečjemu osvežilno pijačo tekmovalkam. Toda lepota je vendarle manj pomembna stvar na tem svetu. Huje je, če iz pravljice nenadoma uidejo vsa pravljična bitja s coprnico vred. Še huje je, če se coprnica zredi in je njena metla noče več prenašati po zraku. To je kaj sitno v tem resničnem svetu, kjer se ljudje malo menijo za pravljična bitja, ne bojijo so Pajkovke, Sive more, pa Akvilina, Škopnika in Šot-ka. Še otroci se jih ne boje, ko pa je v tem čudnem dvajsetem stoletju toliko drugih veliko bolj strašnih stvari. be na koncu. Moja ideja je pač ta, da vsaka sredina vsakogar, ki ne sodi vanjo, ki je netipičen, nekaj posebnega, sežge na grmadi - ali pa mora odložiti ča-rovniški klobuk.« Svetlanina Zofka namreč ob koncu filma odloži svoje čarovnije in postane navadna ženska. Toda to je le zgodba in če je v vsaki zgodbi delček avtobiografskega, potem Makarovičevi vendarle ni verjeti: da bi odložila svoj čarovniški klobuk in nehala čarati vedre pesmice za otroke in tiste za odrasle. Tega ji pač nihče ne bo verjel. Že zaradi tega ne, ker enostavno potrebujemo čarovnike, ki nekaj naredijo iz nič, nekaj spremenijo v kaj drugega, načarajo na papir smeh, solze, misel in to tako, da vsi verjamemo. PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD GORENJSKE Tržič - V petek, 3. februarja, bodo na prireditvi, ki bo v prostorih Osnovne šole Heroja Bračiča podelili Prešernove nagrade Gorenjske za leto 1988. Kulturne skupnosti gorenjskih občin so za nagrade tokrat predlagale devet kandidatov. Žirija se bo odločala med naslednjimi kandidati: za literaturo sta predlagana Neža Maurer in Blaž Ogorevc. Za gledališko dejavnost Cveto Sever, za likovno dejavnost Izidor Jalovec, Boris Sajovic in Polde Oblak; za glasbeno področje Franc Križnar, za film Jože Per-ko in za industrijsko oblikovanje Ljuban Klojčnik. Branko Stojakovič, scenograf in kostumograf je načaral dve Zofkini podobi, dovolj prijetni tudi za otroške oči. Vse te prijazne pravljične pošasti se na dolgih nitih motovilijo po rahlo vijoličnem »eksterie-ru« - gozdu, skozi katerega žubori potoček. Coprnici je glas posodila igralka Ljerka Belak in se tako vživela v vlogo, da od jutra do večera tudi sama nosi lila obleko. Glasove je lutkam posodila še cela vrsta igralskih in pevskih imen: poleg Makarovičeve še Alenka Vidrih, Nada Žgur, Vlado Kreslin, Janez Bon-čina, Ivanka Mežan in Janez Hočevar. Brez animatorjev seveda lutke ne bi bile žive. Za Petra Dougana, ki »skrbi« za coprnico Zofko pravijo, da bi oživil še poleno na nitki; če bo Zofka na filmu imela tudi nekaj kretenj značilnih za Svetlano Makarovič, bo to čisto naključje. Matija Milčinski je pravzaprav dvakrat zadovoljen - ker je (po dveh televizijskih lutkovnih filmih pred leti) zanj to nova priložnost. »Po drugi strani pa sem izredno zadovoljen, da imajo znova priložnost pokazati svoje bogato znanje člani lutkovnega teatra. Vsi skupaj se bomo zdaj šli male filmske čarovnije in v naslednjih dneh posneli še preostale tri četrtine te vedre filmske zgodbe.« Zares, za slovenski lutkovni film bo to kar nekakšno prelomno leto. Kulturna skupnost Slovenije bo letos podprla tudi snemanje celovečernega risanega filma. In če ne bo kaj drugače, bo prihodnje leto Viba dobila tudi novo opremo za risani film, kar je v davnih časih že imela. Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik Novost na knjižnih policah DEMOKRACIJA DUH IZ STEKLENICI DUH IZ STEKLENICE Na tržišču je nova knjiga Davida Tasiča, novinarja Mladine, publicista, enega izmed roške četverice, ki je izšla v samozaložbi v 800 izvodih. MA'lBTAilC j Pravzaprav še ni tako dolgo nazaj, ko smo na straneh Gorenjskega glasa predstavljali zbir pričevanj o Golem otoku in zbornik, ki obsega dogodke ljubljanskega procesa, avtorja Davida Tasiča, že imamo v rokah njegovo novo delo - knjigo "Demokracija - duh iz steklenice". Knjiga je nastala ob pomoči recenzenta Petra Božiča in sodelovanja Mete Roglič, Marjana Horvata, Janeza Bogataja, Toneta Stojka, Miška Kranjca in Jelene Mežnarič. Na 124 straneh je trinajst intervjujev, ki jih je avtor napravil v obdobju 1983 - 87 in prvotno objavil večinoma v Mladini, enega v Intervjuju ter dva v Nonu. Verjetno je dovolj zgovoren že spisek intervjuvancev - Žika Pavlovič. Vitomil Zupan, Rudi Šeligo, Ciril Zlobec, Dušan Radovič, Bojan Stih, Silva Mežnarič, Ljubodrag Somonovič, Vladimir Gligorov, Gregor Tome, Slobodan Inič, Tomaž Mastnak in Kosta Čavoški. Če po eni strani objavljene in izbrane pogovore veže preteklost in nekatere, na žalost, tudi življenjska minljivost, gre po drugi strani zanesljivo tudi za izredno svežino in aktualnost povedanega. Pri marsikom lahko ugotovimo, da se je napovedano že začelo uresničevati ali pa šele sedaj resnično prihaja do izraza. Da je ne glede na siceršnje delovanje posameznih intervjuvancev osrednja tema demokracija, človekove svoboščine in pravice, je že iz naslova, več kot očitno. Ob tem zanesljivo ni zanemarljiv tudi podatek, da so bili pogovori napravljeni v času, ko je David Tasič skorajda dobesedno dan in noč opravljal novinarsko poslanstvo, v času, v katerem je med drugim prejel tudi priznanje za najkvalitetnejšega jugoslovanskega mladinskega novinarja. V. Bešter Prešernovo gledališče Kranj TEDEN SLOVENSKE DRAME 89 Kranj - Tradicionalni TSD bo od 16. februarja do vključno 25. februarja. Osnovni program je izbral kritik France Vurnik. Spremljevalne prireditve in podelitev »Nagrade Slavka Gruma«. Številni pokrovitelji._ V drugi polovici februarja bo v ffešernovem gledališču potekal z£ 19. tradicionalni Teden slovenske drame. Že nekaj let uveljavlje-na pravila so tudi letos v osnovi °blikovala gledališko dogajanje te rePubliške manifestacije. Osnovni program je iz lanskoletnih predstav oblikoval kritik France Vurnik. Izbral je lahko °^ed tridesetimi različnimi predstavami, od tega je bilo kar osem-n,ajst krstnih uprizoritev. Ta statička potrjuje izjemno vitalnost slovenskih gledaliških ustvarjal--^V Po Vurnikovem predlogu bo urama SNG Maribor na Tednu J^Prizorila Linhartovo komedijo iA VESELI DAN ALI MATIČEK ZENI, SLG Celje bo uprizorilo JUDEJO Daneta Zajca, ki so jo rstno uprizorili konec preteklega leta, s krstnimi uprizoritvami se bodo predstavili tudi gledališčniki MGL z Jančarjevim KLEMENTO-VIM PADCEM, Drama SNG Ljubljana s Šeligovo igro VOLČJI ČAS LIUBEZNI, SMG iz Ljubljane s Filipčičevo ATLANTIDO, Ko-reodroma iz Ljubljane z Grumo-vim DE PROFUNDIS in PDG iz Nove Gorice z Verčevo dramo EVANGELIJ PO JUDI, ki je lani dobila Nagrado Slavka Gruma. Vurnik je izbral tudi predstavo tržaških gledališčnikov, Kozakovo Afero, ki pa je gledališče nima več v svojem repertoarju. Med t.i. spremljevalnimi prireditvami moramo na prvem mestu omeniti gostovanje Narodnog teatra iz Bitole z uprizoritvijo Seligo-ve Svatbe. Med ostalimi predstavami moramo omeniti še gostova- nje KbU Janku Premrl Vojko iz Spodnje Idrije z uprizoritvijo Wudlerjeve igre Perpetuum mobi-le. To predstavo je v program Tedna predlagala slovenska ZKO. Skupaj s Carniumom pa bo PG organiziralo v okviru TSD še gostovanje Gledališča Ane Monro z uprizoritvijo Ali lahko predvojna striptizeta danes sploh še kaj pokaže. Med spremljevalnimi prireditvami bo kranjsko gledališče skupaj z Gorenjskim muzejem pripravilo razstavo plakatov oblikovalca Jožeta Logarja v Galeriji Mestne hiše. Kot otvoritveno predstavo pa gostitelj Tedna pripravlja krstno uprizoritev BOŽANSKE TRAGEDIJE E. Filipčiča. Ob svečani otvoritvi bo podelje- na tudi Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo preteklega leta. V konkurenci za Nagrado je kar osemindvajset novih dramskih besedil. Predstave letošnjega Tedna slovenske drame bodo v Kranju, večina v Prešernovem gledališču. Letošnji Teden slovenske drame so s svojim pokroviteljstvom posebej počastile nekatere delovne organizacije ter tako omogočile, da Teden ne bo, glede na prejšnja leta, bistveno okrnjen. Generalni pokrovitelj je Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, sopokrovitelji pa Gozdno gospodarstvo Kranj, Gorenjska oblačila Kranj, IBI Kranj, PTT Kranj, Gorenjski tisk Kranj in Iskra Ljubljana. /ar/ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled zgodovinska razstava Gradovi na Gorenjskem. V galeriji Kavka razstavlja akad. slikarka Irina Rahovsky. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Marjana Vodiška. BLED - V novi poslovni stavbi LIP Bled razstavljata Aleksander Kovač in Izidor Jalovec. ŠKOFJA LOKA - Jutri, v soboto, 28. januarja, in v nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 bodo na Loškem odru uprizorili satiro Vaclava Havela Obvestilo v režiji Igorja Žužka in izvedbi domačih igralcev. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Boris Zapla- til. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Rudi Sko- čir. SOVODENJ - Mlajša dramska skupina bo v nedeljo, 29. januarja, ob 15. uri uprizorila mladinsko igro Mali strah Bav-bav. VASA NASA MATINEJA Jesenice - V nedeljo, 29. januarja, ob 10. uri dopoldne bodo v gledališču Toneta Čufarja za otroke uprizorili Sovico Oko Svetlane Makarovič. Pravljično igrico bodo zaigrali člani Mladinskega gledališča Svoboda II iz Trbovelj. NADALJEVANJE PLESNIH _TEČAJEV_ Kranj - ZKO Kranj obvešča plesalke in plesalce, da se bodo s 30. januarjem nadaljevali plesni tečaji po naslednjem razporedu, ponedeljek: od 18. do 19.30 - mladinke torek: od 15. do 17. ure - mala plesna šola od 17. do 17.45 ure - pripravnica I. od 17.45 do 18.30 ure - pripravnica II. sreda: od 16. do 18.30 - plesna skupina Bodywork od 18.30 do 21. ure - plesna skupina MAS četrtek: od 15. do 18.ure - plesna skupina MAS od 18. do 19.30 ure - mladinke petek: od 13. do 15.30. ure - plesna skupina NOVA od 15.30 do 17. ure - mala plesna šola sobota: od 13. do 16. ure - plesna skupina MAS od 16. do 18. ure - plesna skupina Bodywork nedelja: od 18. do 21. ure - plesna skupina MAS OBČINSKA PIONIRSKA FOTO RAZSTAVA Jesenice — Foto klub Andrej Prešern in šolsko kulturno društvo Prešernov rod osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica organizirata občinsko pionirsko fotografsko razstavo za leto 1989. Razstavo bodo odprli ob šolski proslavi ob prazniku žena na osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici. Na razstavi s svojimi deli lahko sodelujejo pionirji, člani in nečlani foto krožkov osnovnih šol jeseniške občine, ki so mlajši od 16 let. Tema razstave ie svobodna. Posameznik lahko predloži do 6 fotografij, ki morajo biti velikosti 18 x 24 cm in ne smejo biti nalepljene na karton ali kasirane. Vsak avtor pa lahko tri fotografije označi s »K«. Ocenjevalec bo tako vedel, da avtor predlaga kolekcijo. Vsi člani foto krožka lahko predložijo skupaj največ 60 fotografij. Na hrbtni strani vsake fotografije naj bodo podatki- priimek in ime avtorja, naslov fotografije in ime šole. Fotografije, ki so že bile razstavljene na dosedanjih občinskih pionirskih foto razstavah bodo zavrnjene. ' Za razstavo bo fotografije odbral ing. Vitomir Pretnar, amater I. stopnje in član jeseniškega foto kluba Andrej Prešern Podelil bo tudi priznanja za posamezne fotografije in kolekcije. Posebno praktično priznanje bo podelilo šolsko kulturno društvo Prešernov rod za najboljšo fotografijo matere, žene, otroka. Dobro zavite fotografije je treba poslati na naslov: Šolsko kulturno društvo Prešernov rod, Osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica s pripisom »za foto razstavo« najkasneje do 24. februarja letos. Lojze Kerštan Boštjan Gunčar UMETNOST FOTOGRAFIJE Petindvajsetletni Kranjčan ima za seboj sodelovanje na več kot 120jugoslovanskih fotografskih razstavah in na domači omari številna priznanja. Trenutno razstavlja svoje fotografije v avli OO RKS v Kranju in razstavišču tovarne Sava. Ob vsej množici kulturnih ustvarjalcev, ki smo jih že predstavili v pričujoči rubriki so tisti, ki se ukvarjajo s fotografijo zanesljivo v veliki manjšini, pa čeprav imamo na Gorenjskem kar nekaj aktivnih fotografskih sredin. Sklenili smo, da bomo to področje v naši regiji temeljitejše pregledali in že v prvem prerezu smo naleteli na posameznike, ki so takorekoč vsakodnevno s svojim aparatom. Boštjan Gunčar iz Kranja je prav gotovo eden tistih, ki mu ukvarjanje s fotogta-fijo veliko pomeni. Pravi, da se je s čari gledanja skozi objektiv srečal v tretjem letniku gimnazije, resneje pa se je dela lotil leta 1984, ko je prišel iz JLA. Zanesljivo je velik impulz pomenila že prva kolekcija fotogtafij, ki jih je poslal na Gorenjsko razstavo in prejel 2. nagrado. "Čeprav se včasih lotim tudi različnih objektov fotografiranja, vseeno trdno prisegam na akt. Gre za področje, ki je po eni strani še dodatno pogojeno z težavnostjo, ki se ji reče ustrezni modeli. Golo človeško telo namreč še vedno marsikje predstavlja tabu temo, Gorenjska pa je v teh pogledih zelo majhen prostor. Sam modele v največjem številu primerov dobim skozi osebna poznanstva, gre pa večkrat za fotografijo, kjer se ne vidi obraza modela," pravi Boštjan Gunčar in dodaja:" Za foto razstave v naši regiji ni zanimanja ne pri lastnikih razstavišč ne pri obiskovalcih. Kot da ljudje še vedno ne jemljejo resno fotografij, te naj bi še vedno veljale za delo, katerega se lahko vsakdo loti sam. Če sem prej omenil možnost razstavljanja, je kot svetlo izjemo treba omeniti dr. Avguština, ki fotografske razstave razumeva tako kot kiparske, slikarske..." Boštjan je ob pripravi devetih samostojnih razstav v Kranju, Tržiču, Železnikih, Ljubljani... sodeloval tudi na številnih razstavah po celi Jugoslaviji. Domačo vitrino mu krasijo tudi številna priznanja -1. nagrada v Rovinju, 1. nagrada v Aradcu, 3. nagrada v Kumanovu..., za jeseni obljublja ob pomoči ZKO novo razstavo v kranjski Prešernovi hiši... V. B. ureja LEA MENCINGER omaBB&ssaukst. stran /PODLISTEK, PjSHM, ODMEVI Petek, 27. januarja 1989 PROMETNA PROBLEMATIKA IN VARNOST PEŠCEV V KRANJU Novinar Peter Čolnar obvešča s svojimi občasno pomembnimi splošnimi in prometnimi problemi slovensko javnost, s kakšnimi težavami se bori mesto Kranj pri akcijah za zboljšanje vedno bolj težavnih komunalnih, predvsem pa prometnih razmer v mestu. Pri nesporni ugotovitvi, da se je Kranj razvil v najbolj industrijsko razvito mesto v Sloveniji, kjer so morali in še morajo reševati vsemogoče komunalne probleme kot na živem tekočem traku, in čudno, do so vse težje in dražje probleme odlagali po-tomcem.Ker se pa mesto še nadalje vsesplošno močno razvija, so prisiljeni, da določene, vsaj prometne, probleme rešujejo takoj. Ko je republiška skupnost za ceste pred leti zgradila za tranzitni promet povsem novo Obvoznico preko sejmišča in Save ter sedaj še avtocesto, so vsi računali, da bosta ti dve močni komunikaciji bistveno razbremenili center mesta. Žal pa ni tako! Saj se je medtem zelo močno povečal mestni in primestni promet, predvsem pa avtobusni promet celotne Gorenjske in so prometne razmere v mestu sedaj slabše, kot so bile pred nekaj leti. Mesto pa je sedaj še bolj natrpano z avtomobili. Vsem je tudi zna no,da železniško gospodarstvo ne more bistveno razbremeniti mestnega in primestnega avtobusnega prometa, saj leži sedanji kolodvor povsem na robu mesta, v razdalji 600 do 900 m od živega središča in 30 m nad Savo, Kokro in železnico. Vse to bistveno vpliva na prebivalstvo mesta, da se tako v vedno večjem obsegu poslužujejo avtobusov namesto železnice, če se bo razdalja med železniškim in novim avtobusnim kolodvorom znova večala, toliko manj prebivalcev se bo posluževalo železniškega prevoza. Nadaljnja velika prometna pomanjkljivost je dejstvo, da je novi Kranj v nadaljnji izgradnji na levi strani Kokre in slabo povezan z mestom. Vse od novega mostu preko Save na jugu, pa vse do starega mostu preko Kokre na severu, mesto ni dobro mestotvorno povezano in to v razdalji okoli 2,3 km. Vsekakor je to trenutno največji prometni problem za nadaljnji razvoj mesta. Le nov most preko Kokre lahko bistveno razbremeni v člankih tov. Čolnarja opisane težave. Nov most zagovarjam v sredini, v podaljšku Ljubljanske ceste in ne v podaljšku Stritarjeve ulice. V tem pririieru so nujno potrebni radikalni ukrepi, ker širitve in lepotne opreme sedanjih komunikacij ne bodo prinesle bistvenega zboljšanja prometnih razmer v mestu. Nekateri prebivalci starega mesta še vedno kritizirajo zaporo prometa na mostu preko Kokre, pri tem pa ne upoštevajo dejstva, da staro mesto nima pogojev za nemoteno uporabo osebnih avtomobilov in da bi morali že sedaj razširiti prepoved osebnega avtomobilskega prometa še na Koroško cesto, Trg revolucije in vso neposredno okolico hotela, gimnazije in »Globusa«. Iz člankov je razbrati, da se namerava speljati ves promet iz Jelenovega klanca preko ožine ob »Jelenu« in »Globusu« na Ljubljansko cesto in dalje na Gregorčičevo ter Stritarjevo ulico JLA in na Gorenjsko. Ko ta sklep trenutno odločno podpiram, pa ponovno predlagam, da se ves avtomobilski promet iz Jelenovega klanca spelje v podzemlju vse . do uvoza v kleti »Globus« na Gregorčičevi ulici. Le tako se bomo za vedno rešili trajne in žive procesije pešcev, ki se neprekinjeno premika iz starega mesta v novi upravni, poslovni in kulturni predel mesta. Samo takšna, to je radikalna rešitev bo bistveno vplivala na bolj varen in hitrejši pretok prometa skozi mestno središče. S samo zaporo prometa po Koroški cesti ne bomo dosegli želenega uspeha, saj bomo vendar bistveno poslabšali razmere pešcev v ožini ob »Globusu« in hotelu »Jelen«, kjer je največ pešcev. Tu moramo spraviti ves avtomobilski promet v galerijo oz. cestni predor v niveleto kleti »Globusa«, Creine in hotela »Jelen«. Temu primerno predlagam, da se izvrši stroškovna in tehnična študija za prenos vsega prometa od Jelenovega klanca pa do Gregorčičeve ulice v podzemlje. Za ta izredno močan promet, ki bo po sedanjem predlogu seštet prav v ožini, kjer je že sedaj vee dan največji promet pešcev, ni druge rešitve kot prenos avtomobilskega prometa v podzemlje. Skica nesporno kaže, da moramo dati pešcu resnično vso prednost in varnost pred hotelom Creino, gimnazijo, »Globusom«, »Domom« in občino Kranj. Ciril Stanič DRUŠTVO PUNGERT -PRIREDITVE V MESTU KRANJ Dne 23. 12. 1988, ste na 6. strani v rubriki »Prejeli smo« objavili članek »Zabavišče na zelenici«, ki je očitno posredno namenjen ustanoviteljem društvu Pungert. Ker je članek poln netočnosti, neresnic in insinuacij, je verjetno napisan z namenom, da diskreditira društvo. Neresnice in netočnosti zato, ker avtor članka implicitno priznava razpravo na KS Center Kranj, na kateri smo natančno pojasnili namen ustanovitve društva Pungert s programom aelovanja. Namen našega pisanja ni prošnja uredništvu za posredovanje ali odgovor pod člankom podpisanim občanom, ker smo to že storili, ampak pojasnilo in informacija uredništvu v zvezi z delovanjem društva Pungert s prošnjo, da nas v naših iskrenih namenih podprete. Društvo Pungert 1. Društvo je bilo ustanovljeno, oziroma vpisano v register društev, ki se vodi pri sekretariatu za notranje zadeve na podlagi odločbe št. 024-12/86-09, z dne 29. 1. 1987, ki jo je izdal navedeni sekretariat. 2. Društvo Pungert je s pravili društva Pungert definirano kot prostovoljno združenje ljubiteljev kulturnih, zabavnih in glasbenih prireditev in je član zveze kulturnih organizacij občine Kranj. 3. Za ustanovitev društva je v skladu z zakonom o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74) potrebno 10 polnoletnih (seveda poštenih) državljanov ali občanov, z definiranim namenom ustanovitve društva. V skladu s pravili društva in navedenim zakonom tudi, član društva lahko postane vsak občan, ki se strinja s pravili društva in da pismeno pristopno izjavo, ki jo pošlje na naslov društva. Društvu, ki s svojo dejavnostjo moti javni red in mir, žali javno moralo ali razvija dejavnost mimo svojih pravil, pristojni organ (sekretariat za notranje zadeve) prepove tako dejavnost. Če društvo kljub prepovedi nadaljuje s tako dejavnostjo, se mu delo prepove (19. člen istega zakona). Območje Pungert 1. Društvo Pungert bo v skladu s pravili delovalo v mestu Kranj, oziroma na ožjem območju Pungert (1). Pungert je ledinsko ime za ožje območje med Trubarjevim trgom, reko Kokro in strmino nad Lajhom oziroma reko Savo. 2. Območje Pungert je s programskimi osnovami revitalizacije mestnega jedra UD/79-52/77 (UVG, št. 7/83, dne 15. 3. 1983) definirano podobno, kot območje gradu Kieselstein, kulturno rekreacijsko območje (gledališče na prostem, koncerti, proslave in druqe kulturne prireditve). 3. V letu 1987 je društvo na podlagi potrdila, št. 351-768/1987-04/10, z dne 27. 5. 1987, ki ga je izdal komite za urbanizem občine Kranj in najemne pogodbe za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča s Skladom stavbnih zemljišč, nameravalo postaviti montažni oder z gostinskim paviljonom in sanitarijami na območju Pungert. Od nameravane postavitve in izvedbe že pripravljenega programa smo odstopili, tudi nasprotovanja v KS, predvsem pa zaradi zahtevne komunalne ureditve in postavitve sanitarij v montažni izvedbi in razpadajočega stolpa, ki naj bi v prostoru deloval kot edinstven scenski element s takrat že urejeno cerkvijo Sv. Roka. Poleg naštetih vzrokov je bil Pungert nedostopen (sedaj urejen dostop po stopnicah z ograjo in še neizvedeno razsvetljavo) iz bivšega sejmišča, ki bo v času prireditev večje parkirišče z direktnim dostopom na Pungert. 4. Objekt Trubarjev trg št. 6 je bil izpraznjen 26. 2. 1988. Septembra 1987 smo z dopisom na Samoupravno stanovanjsko skupnost opozorili na razpadajoč stolp in objekt ob njem in zaprosili za možnost obnove kot informacijo (dopis 9. 9. 1987). Istega meseca, natančneje, 8. 9. 1987, smo od Gorenjskega muzeja pridobili program ureditve muzejske zbirke v stolpu, in sicer na osnovi sestanka v prostorih Gorenjskega muzeja, katerega se je udeležil tudi gospod Stane Zidar, kranjski župnik. V cerkvi Sv. Roka (cerkev na Pungertu) je kranjsko žup-nišče pripravljeno urediti muzejsko zbirko, predvsem slikarsko, ki je v lasti župnišča, in je sedaj ni mogoče urediti zaradi najemne pogodbe s pravoslavno skupnostjo v Kranju, ki na podlagi najemne pogodbe uporablja cerkev. Hočemo opozoriti na dejstvo, da obnova stolpa in objekta ob njem tudi zaradi aktivnosti članov društva sega v leto 1987, enako velja za v letu 1988 obnovljeno stopnišče z ograjo in razsvetljavo iz sejmišča. Objekt Trubarjev trg št. 6 je bil izpraznjen zaradi smrti imetnika stanovanjske pravice, zato je možnost obnove postala realna in se je konec leta 1988 tudi začela. Na podlagi zahteve Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju je bil 1. 4. 1988 sklican sestanek s predstavniki Gorenjskega muzeja, Samoupravne stanovanjske skupnosti v Kranju, društva Pungert in kulturne skupnosti, na katerem je bil dogovorjen okvirni program obnove obeh objektov. Dne 10. 5. 1988 je Zavod za spomeniško varstvo izdal smernice št. IV-36/5-1988 za obnovo obeh objektov, na podlagi katerega je komite za urbanizem izdal potrdilo o priglasitvi gradbenih del št. 351-01/1988-919, z dne 1. 7. 1988. 5. Na podlagi omenjenih smernic in potrdila je bil del objekta Trubarjev trg št. 6 (prvotna površina 108 m 2) odstranjen in zmanjšan na preurejeno površino 67 m z, s pogojem, da bodo v delu objekta javna stranišča (približno 20 m 2), ki jih je društvo dolžno vzdrževati. Na preostali površini ali delu objekta pa bo društvo v času prireditev organiziralo gostinsko ponudbo, sicer pa bo namenjen članom društva kot klubski prostor. Objekt bo obnovljen s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti zgolj fasadno z obnovo strehe in vzpostavitvijo sanitarij, notranja ureditev klubskega prostora pa s sredstvi društva. Prireditve na območju Pungert 1. Delovanje ustanoviteljev društva Pungert sega v leto 1985, ko smo kot neformalna skupina (vsi Kranjčani iz KS Center) poizkusili s postavitvijo gostinskega paviljona na Titovem trgu (po zgledu na Konjski rep v Ljubljani) in prireditvami ob njem oživiti mesto v poletnih mesecih. Našo iniciativo, ki je bila popolnoma v skladu s programskimi izhodišči revitalizacije jedra mesta Kranja, je zavrnil svet KS Center na seji 19. 9. 1985 z obrazložitvijo, daje prostor namenjen oziroma rezerviran za postavitev vodnjaka - spomenik NOB v KS Center. Našo iniciativo so na isti seji usmerili na Trubarjev trg, oziroma Pungert, ki naj bi bil z istimi izhodišči revitalizacije mesta namenjen taki dejavnosti. 2. Jeseni istega leta smo kot neformalna skupina nadaljevali z usmerjeno aktivnostjo na območju Pungert (komite za družbene dejavnosti, ZSM Kranj, Turistično društvo in zveza Kranj, Zveza kulturnih organizacij, Zavod za spomeniško varstvo...). Problem v zvezi z najemno pridobitvijo nezazidanega stavbnega zemljišča (območje Pungert) za postavitev odra za izvedbo predvidenega programa, je bil razlog za ustanovitev društva. Neformalna skupina občanov ni pravna oseba, kot pogoj za najemno pridobitev zemljišča. Izveden je bil natečaj za oblikovanje prireditvenega prostora in pridobljena potrebna soglasja, na podlagi katerih je komite za urbanizem izdal že navedeno potrdilo kljub nasprotovanju KS Center, z utemeljitvijo, da bo dejavnost društva preko mere obremenjevala občane in okolje (dopis št. 45 z dne 5. 3. 1987). Sklep sveta KS Center je bil izdan kljub našim natančnim in obsežnim pojasnilom na zboru krajanov 23. 2. 1987 v zvezi z društvom, nameni društva, programom društva za leto 1987 in programom trajne in celovite ureditve območja Pungert. 3. Program društva Pungert s prireditvami za leto 1987 je 12. 5. 1987 obravnaval in sprejel svet za kulturo pri OK SZDL Kranj. Nekaj poskusov organizacije prireditev na različnih delih mesta Kranja je več ali manj propadlo zaradi neprofesionalnega odnosa organizatorjev, predvsem pa zaradi vsaj minimalno potrebne infrastrukturne opreme prireditvenega prostora. Hočemo opozoriti na formalen značaj društva (zgolj v zvezi s prireditvenim prostorom) za razliko od društev na sploh kot organizacijske oblike, ker so za različne vrste prireditev (glasba, gledališče, lutke...) potrebni poznavalci ali profesionalci, ki bodo za, svoje delo honorirani in ni nujno, da so člani društva. Enako velja za obiskovalce. Mesto ima z izjemo Pungerta in gradu Kieselstein več možnih prireditvenih prostorov in nekaj izredno akustičnih (prostor med gledališčem in cerkvijo, severni del Titovega trga, Maistrov trg), ki pa zaradi prostorskih razlogov ne morejo biti stalni prireditveni prostor. Društvo bo delovalo na osnovi samofinanciranja oseh prireditev in celotnega delovanja z različnimi oblikami marketinga za posamezne prireditve in seveda vstopnine, ki jo kot denarni vir lahko obravnavamo s pogojem, da je prostor med prireditvijo neprehoden oziroma zaprt (za primer Kieselstein in Pungert). Nujnost organiziranja prireditev na različnih prostorih v mestu je pogoj v kontekstu neformalnega združevanja občanov, zagotovitve programske kontinuitete in organizacijsko-finančne varnosti posamezne prireditve ali celoletnega programa. Povedati hočemo, da si želimo s programsko zasnovo prireditev na območju Pungert zagotoviti obisk dela občanov na vseh prireditvah, posredno pa vzpostaviti druženje, ki mu bo osnova program prireditev za posamezno leto. Osnova za izvedbo kvalitetnega programa je prostor s potrebno opremo, kar Pungert je. Zaradi že omenjenih naravnih scenskih in prostorskih kvalitet profesionalnega pristopa pri organizaciji prireditev ima vse možnosti, da se uveljavi po vzoru Križank v Ljubljani. Eden od pogojev za organizacijo kvalitetnih prireditev po vzoru Križank je ugled prostora, ki pa je po našem mnenju popolnoma v funkciji organizatorjev prireditev in tudi obiskovalcev, oziroma dolgoročnega programskega koncepta. Na koncu, upamo, ne preobširnega teksta, iz katerega je vidno, da naša prizadevanja segajo v leto 1985, kljub več kot razpolovljenemu začetnemu en-tuziazmu vztrajamo. Kot občani mesta se zavedamo, da izraz revitalizacija ne pomeni obnovo mesta v fizičnem smislu obnove posameznih objektov, temveč oživitev mesta z različnimi prireditvami in nekonvencionalnim trženjem v mestnem prostoru, kar je vsebinski kontekst sprejetega programskega dela revitalizacije starega mestnega jedra Kranja. Sicer pa ste, za kar se vam zahvaljujemo, na isti strani časopisa objavili članek z naslovom »Zakaj tako«, ki večino naših ugotovitev eksplicitno potrjuje. Tovariški pozdrav. Društvo Pungert Predsednik: Bogdan Ankerst VEČ KOT ČASOPIS r mira Radovi) tel 75-036 Slavka Šarčevič IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA u Marjana je skrbela za svojega otroka in iskala vsaj malo sreče v življenju. Želela je srečati človeka, s katerim bi šla z roko v roki skozi življenje, a kadarkoli je mislila, da je našla pravega, se je rodil otrok in tako je bilo prvič, drugič, tretjič, tja do šestega otroka. Njen hrbet se je vse bolj krivil pod težo bremena, ki ji ga je naložilo življenje, ki so ji ga naložili tisti, ki jim je zaupala. Njeno breme je bilo še težje zaradi poniževanj, ki jih je doživljala kot mati tolikih nezakonskih otrok, toda ona je molče nosila breme in vztrajala, vztrajala, pa čeprav je bila neštetokrat na koncu svojih moči. Otrokom je bila mati, kakršno naj bi imeli vsi otroci. Rada jih je imela in živela je zanje. Preživljala jih je sama s svojimi rokami, ki se niso nikoli ustavile. Otroci so bili skromno oblečeni. Oblačila in obutev so ponosili drug za drugim. Dotrajanost oblačil je mati nadomeščala s čistočo in številnimi vbodi s šivanko, ki jo je imela v roki pozno v noč, pogosto jo je našlo jutro sklonjeno nad šivanjem, ko jo je premagal spanec. Toda njeni otroci so imeli vsak dan pripravljena oblačila, ko so šli zjutraj v vrtec ali v šolo. Marjana je bila vedno zaposlena, službo je opravljala vestno in odgovorno. Nikoli ni zamujala ali neopravičeno izostajala. Njeni dohodki so bili nizki, za številno družino prenizki in časi, ko so njeni otroci hodili v vrtec in uredništvo tel. 21860 v šolo, so bili za Marjano najtežji. Nisem ji mogla veliko pomagati, saj je bilo takrat tako malo možnosti in tisti večni izračuni : osebni dohodek in otroški dodatek, in že ni bilo možnosti za kakšno dodatno pomoč. Največkrat je ostalo pri tem, kar je zaslužila, in pri otroškem dodatku. Ker pa ti dohodki niso zadoščali za preživljanje številne družine, je iskala Marjana razna dopolnilna, priložnostna dela, da je zaslužila še kakšen dinar. Iskala je dela, ki jih je lahko opravljala doma in bila z otroki. S skromnimi dohodki, ki jih je pridobivala s prannjem, s šivanjem, likanjem je le nekako zaslužila toliko, da je otroke preživljala. Otroci so šli drug za drugim v šolo. Najstarejši so se po končani osnovni šoli zaposlili in z zaslužkom pomagali materi, a mlajši so po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje na srednjih in visokih šolah. Vendar tudi najstarejši niso ostali brez poklicev, študirali so ob delu iprišli do diplom na visokih šolah. Mati Marjana je že dalj časa upokojena. Njena pokojnina, pa čeprav je delala polnih 35 let, je skromna in skromno bi živela do smrti, če ne bi imela svojih otrok. Otroci ji redno pomagajo in ji na razne načine vračajo del tistega, kar je ona naredila za njih, vendar se zavedajo, da ji vsega ne bodo mogli nikoli vrniti. Nikoli ne bodo mogli materi povrniti tistih prečutih noči, ne bodo ji mogli odvzeti poniževanj, ki jih je doživljala, ko je rojevala otroka za otrokom. Toda imajo jo radi in s svojo ljubeznijo ji lajšajo življenje. Srečujem mater Marjano in ona mi je hvaležna za vse, kar sem naredila zanjo ali za njene otroke. Meni je neprijetno, ker ji nisem mogla več pomagati, ker jo nisem mogla še bolj razbremeniti bremena, ki ga je nosila. Moje spoštovanje do matere Marjane je brezmejno. In če je kje mati, ki v vsej svoji razsežnosti zasluži to ime, tedaj je to moja stara znanka, mati šestih nezakonskih otrok, za katere je živela, za katere je imela toliko ljubezni in topline in ki je svoje otroke vzgojila tako, da so postali ljudje, na katere je lahko upravičeno ponosna in z njo smo ponosni lahko vsi, ki smo jo poznali, pa tudi tisti, ki je niso. Povedala sem ti o materi, o veliki materi, ki je sama preživela, vzgojila in izšolala šest nezakonskih otrok in ki jo brezmejno spoštujem. Da se mojemu spoštovanju pridružuješ tudi ti? Hvala ti, prijatelj, hvala v imenu njenih otrok. Toda niso vse matere, kot je bila mati Marjana, bile so tudi matere, kakor mi je o svoji materi pripovedovala Kristina Kristina je v svojo izpoved položila vso bolečino, katero je nosila v sebi, ko se je spominjala svoje matere. Solze trpljenja, razočaranja in obtoževanja so ji polzele po obrazu, ko so iz nje vrele besede: »Ne vem, če svoji materi lahko rečem mama? Vem, da me je rodila, vem da me je učila govoriti, hoditi, da me je hranila. Spominjam se tudi tega, da mi je govorila, da me ima rada. Vendar vse te njene besede zasenči moje globoko spoznanje, da sem ji bila dostikrat le nekakšna opora v njeni nemoči — da ne rečem tudi pokvarjenosti. Tega se zavedam danes, ko sem odrasla in spoznala življenje takšno, kot je v vsej svoji krutosti in slikovitosti. Ne morem vam povedati, kako sem imela svojo mamo rada,' vse do tistega mojega spoznanja, da so bili tisti »strički«, s katerimi se je tako pogo- sto veselila, se z njimi smejala... in, ki so mene, kot otroka tako radi pestovali, se igrali z menoj I njeni ljubimci. Mati je pustila, da so se tisti »strički« igrali z menoj, ni jim branila, ko so me ljubkovali in ni me poučila, ko sem se tako otroško veselila njihovih ljubkovanj. Odraščala sem ob materi. Ob materi sem spoznavala življenje. Mati me je vodila v družbo moških, me vsa ponosna razkazovala in danes vem... ponujala. Kolikokrat se spomin, sedaj, ko sem odrasla, tistega pohotnega pričakovanja v njihovih očeh. A mati se je smehljala. Prihajala sem do številnih spoznanj in zbežala od matere. Šla sem, ker sem se zbala materine bližine. Šla sem prestrašena zaradi vseh tistih umazanij , v katere me je hotela potisniti mati. Še danes ne vem,ali me je takrat moja mati želela hote ali nehote spustiti, kot majhen čolnič v veliko umazano mlakužo. Zbežala sem, bežala, bežala in se s pomočjo bega obdržala na obrežju. Moje bezanje je bilo tavanje med ločjem, ki me je bičalo po obrazu, se mi ovijalo okrog nog in mi branilo, da bi sprostila svoj korak in bi, kot premnogi moji vrstniki, ki so imeli drugačne matere, zakorakala v prostrane poljane mladosti in sonca. Z nebogljenimi koraki sem poskušala ujeti korak z mladostjo in soncem... od česar me je v svoji nevednosti, nebogljenosti ali pokvarjenosti tako dolgo oddaljevala moja mati. Uspelo mi je. Našla sem delček svoje sreče in lahko rečem, da bi bila moja sreča večja, če me ne bi od časa do časa dohitela senca preteklosti in se ne bi v mojih spominih tam daleč prikazovala ona — mati. Kako rada bi zbrisala vse te grenke spomine v sebi in videla svojo mamo takšno, kot jo želim videti... da bi me spomin nanjo osrečeval, me napolnjeval s toploto in ljubeznijo. (SE NADALJUJE) MARJAN BRADAČ Aforizmi Nič čudnega, da se bojimo poledice — dovolj nadrsamo v gospodarstvu. Mokro vreme nič ne pomaga — kadar je suša v denarnici. Če mački stopiš na rep, lahko namesto cviljenja slišič — politične klevete. Mnogi prispevki in investicije spominjajo — na igro »Podarim — dobim«. Ni naključje, da imata enako začetno črko besedi — ukrep in utopija. Največ Jugoslovanov ima bioenergijo — v komolcih. Molk je zlato, dokler ti nekdo — ne »stopi na žulj«. Najbolj pogosto »stopamo na žulj« takim — ki nimajo od česa dobiti žuljev. Tudi med ateisti je čedalje več — krivovercev. Posledica nizkih udarcev je — knokautirano gospodarstvo. Zdravljenje gospodarstva preprečujejo — administrativne kontraindikacije. Eksplozija cen in terorizem imata nekaj skupnega — nedolžne žrtve. MATIJA LOGAR Aforizmi Ko v politiki zapiha nov veter, se del ljudstva redno prehladi. Medtem ko smo bili bosi, so z nami delali v rokavicah. Pogumni so padli za pogubno prihodnost. Bili smo družba banketov, postali smo družba bankrotov. Ce poznate rešitev, vas lepo prosim, da je ne daste v javno razpravo. Za poslušalce bi bilo gotovo koristno, da bi se številni kantavtorji vrnili na začetek svoje kariere — h kantam. Po oblasti lahko tolčejo le pooblaščeni. Politiki najprej prisluškuje, šele potem prisluhne. V preteklosti smo po uspešno opravljenih plenumih začeli uspešno pleniti. Naša skupščina je resnično »skupa«. Urednikova beseda V današnji, 3. številki, podobno kot v zadnji, odpiramo strani z aforizmi. V nadaljevanju pa, tako kot smo napovedali, »odpiramo« sodelovanje z Evropo, o čemer pišeta Miha Naglic in novinarka Marija vole jak. Vine Bešter pa se je pogovarjal o aktualnih družbenopolitičnih razmerah pri nas s Francem Tomšičem, Slavkom Sušcem in Gorazdom Drevenškom. Leopoldina Bogataj MIHA NAGLIC Jugoslavija med Evropo in Tihim oceanom Kam pluje naša barka? »Jugoslavija je čudovita dežela. Mozaik različnih narodnosti se mi zdi zelo srečna okoliščina. Tako bogato kombinacijo narodov, ver, navad in jezikov težko najdete še kje. Vse to se Prepleta v izjemno fascinantnih zgodovinskih peripetijah, ki ji dajejo še poseben lesk. Mišjim, da je to zelo pomembno ohraniti, tako kot to danes počnejo vse evropske države, ki QD_vsej silovitosti procesa združevanja ohranjajo različnost jezikov in navad. To sevedarpo1 lijeni, da se vsak narod odloča o tem, kaj hoče, in da ne smemo dopustiti da bi se ujeTv jjjvarno past nacionalizma... Vsa Evropa razmišlja o ukinitvi meja, Jugoslaviji pa pretili Varnost, da bo samo sebe postavila v sredino Tihega oceana, v popolno izolacijo. Ne sme-jjjo pozabiti, da Jugoslaviji ni treba šele vstopiti v Evropo in spoštovati moramo naše nacionalne izvore. To je evropski duh.« Alexander, Crown Prince of Yugoslavia (1) Kdo se izogiba Evrope? Srbija! "Srbija se boji evropeizacije,« Pravi dr. Bogdan Bogdanovič eden zadnjih intelektual-Cev, ki so v razgretem stanju srbskega duha ohranili trezno Slavo. To, kar se danes dogaja v Srbiji, je skregano z evropskim duhom časa. »Obsedenost« s samim seboj, prikrita z neko izvirno, balkansko različico (neo)stalinizma, ne obeta niČ dobrega. Na zadnji konferenci vojvodinskih komunistov se je poleg tega izkazalo, ua od »kulturne« revolucije obsedeni rdeči gardisti svoje la-H °v stanJe doživljajo kot °drešujoče in ga kot takega Ponujajo celi Jugoslaviji. Od-K°d in čemu zajedljive in stru-Pene besede, ki so iz Novega ^ada, »srbskih Aten«, letele na ^greb in Ljubljano? £ugoslavija je zadnje čase ka-barka, na kateri se ne ve Vec. kdo je kapitan, posadka Pa se je ob ključnem vprašanju — kam m kako pluti — azdelila na dva tabora. Eni so a severozahodno, drugi za ju-sovzhodno smer, eni za Rim, .^gi za Bizanc. Pri čemer se lsti drugi ne zavedajo, da je Uhova smer uperjena proti šktrU ~~ tistemu, ki žene tur-*o barko spet nazaj v Evropo, ^krat z dobrimi nameni. Nad Evropo je vreme vedro, pihajo ugodni vetrovi, Balkan pa je zakrit z meglo. Zdi se, da Albanija, Romunija in zdaj še Srbija ne vidijo iz nje. Iz megle, ki jim zastira pogled in je stanje duha, v katerem so obstali — stalinizem. »Evropsko« nastrojeni del posadke je tako že nekaj časa prisiljen, da dobršen del svoje energije porablja za to, da bi se izvlekel iz zadržujočega prijema »balkanskega« dela — namesto da bi skupaj odpluli naprej k obetajočim obalam Evrope. Sicer pa: Evropa — kaj je, kje je? Beseda »Evropa« ni nikoli pomenila nekaj enoznačnega. Evrop je bilo in jih je še vedno več: najstarejša je tista, ki jo poznamo iz grške mitologije; za geografe je le razvejani zahodni polotok azijske celine — Evrazije; potem je tu Evropa svetega rimskega cesarstva Karla Velikega in njena zgodovinska naslednica — EGS; tu je razdvojena Evropa, ki se je ali se še deli na industrijsko in agrarno, na kapitalistično in socialistično, na Evropo velikih sil in malih narodov, ki so se na sceni zgodovine pojavili, potem ko je W. Wilson razglasil načelo samoodločbe; na »fifty—fifty« Evropo velikih treh, na Evropo samozavestnih in zadovoljnih narodov, ki so dočasa izoblikovali svoje države in na Evropo večno nezadovoljnih nacionalnih manjšin... In prav na zgodovinskem ozadju vseh teh razdvojenosti se danes dogaja proces evropskega zbliževanja in združevanja, ki mu Jugoslavija, sama vse bolj razdvojena, ne zmore slediti. Nesreča — ker je ne znamo spremeniti v prednost — Jugoslavije je v tem, da so številne od prej omenjenih delitev potekale ravno čez naše ozemlje. Tako že rimski limes, utrjena meja, ki je varovala civilizirani Rim pred barbari s severa in vzhoda. Kasneje sta se tu soočala Rim in Bizanc, nato krščanska Avstrija in mohamedanska Turčija. Na ruševinah teh dveh je nastala prva Jugoslavija, država, ki so jo veliki trije razdelili »pol na pol«. Tito je to razumel po svoje in svoj čas prav spretno krmaril našo barko med čermi vzhoda in zahoda. Zdaj, ko tega velekapitana ni več, smo spet razdvojeni in neodločni v času, ki zahteva odločitev. Kaže, da sami s seboj ne znamo več upravljati, da se ne znamo uvrstiti tja, kamor sodimo. adnje čase nas še posebej vpri)zadeva približevanje »prelomnega« leta 1992. Zato kaže osvetliti razmerje med EGS in ostalo Evropo ter naše možnosti v tem oziru. Vsa stvar izvira še iz razkola med Rimom in Bizancem. Ta se je še posebej poglobil po letu 800, ko je papež Leon III. okronal Karla Velikega za »svetega rimskega cesarja«. Razhajanje v verskih se je nato poglobilo še v političnih vprašanjih. Takratna Evropa je bila sicer vsa prežeta s krščanstvom, vendar je imela dve duhovni središči: Rim in Bizanc. Prvi je obvladoval karolinško cesarstvo, po obsegu presenetljivo podobo današnji EGS, drugi pa evropski vzhod. Tako je ostalo več stoletij, dokler ni slednjega doletela strašna nesreča: Rusijo so zavzeli Mongoli, slovanske države na Balkanu pa Turki, nakar je padel še Bizanc sam. Narod, ki je v tem strahotnem brodolomu evropskega vzhoda največ pretrpel, so gotovo Srbi. Po petih stoletjih turškega jarma so potrebovali še eno, da so se ga otresli in se uveljavili kot vodilna, demokratično (!) organizirana država na Balkanu. Ta je bila kmalu pahnjena v prvo svetovno vojno in nato še v drugo, v kateri je srbski narod izgubil skoraj četrtino svojega prebivalstva, v odstotkih več kot katerokoli drugo ljudstvo na svetu. Da bi bila mera polna, se jim je zdaj, šest stoletij po kosovski tragediji (1389) odprla še ta, »izvirna« rana. Če upoštevamo vse to, potem je mogoče njihovo sedanje početje, to obsedenost z lastno travmo razumeti, ni pa ga mogoče opravičiti — ker je skregano z duhom evropskega časa. Srbi so se v svoji novejši zgodovini radi ravnali po Rusih. Ti so se mongolskega jarma otresli veliko prej kot Srbi turškega. Imeli so. prosvetlj enega carja Petra I Velikega, ki jih je že v začetku 18. stoletja navezal nazaj na Evropo in to dejanje simbolično potrdil še s selitvijo prestola iz Moskve v Peterburg. V tem istem mestu je Lenin, evropsko razgledan človek, 200 let kasneje spočel »izvirni greh« svetovnega socializma, mlado sovjetsko oblast pa prepustil aziatskemu despotu Stalinu. Peterburg. se je sicer preimenoval v Leningrad, boljševiški prestol pa se je — spet simbolično — vrnil v Moskvo, z evropske obale nazaj v odmaknjene in zamaknjene stepe. Po sedmih desetletjih stalinističnega »socia- lizma« se je naposled pojavil Gorbačov, ki obeta postati sovjetski Peter Veliki. Ali lahko Miloševič — potem ko je Srbiji povrnil njeno samozavest — postane srbski ali celo jugoslovanski Gorbačov? Zaenkrat tega ne kaže, čeprav* bi bilo v njegovi moči. Pa je tudi v zavesti, v stanju duha? Bojim se, da ne. Če bi bila Jugoslavija v tem trenutku ustavna monarhija, Aleksander II. Evropeizator pa njen kralj (njegovemu pradedu, evropskemu demokratu, so rekli Peter I. Osvoboditelj, njegovemu staremu očetu pa Aleksander I Zedinitelj), mandata za sestavo nove vlade gotovo ne bi zaupal Miloševiču, čeprav sta oba Srba. Sicer pa ga tudi predsedstvo, ta ne preveč posrečeni nadomestek šefa države, ni! Kakorkoli že: srbskim bratom želimo, da bi jih kmalu zapustil brkati duh, ki jih zdaj ob-seda. Da bi šli potem skupaj v prihodnost — kajti v preteklost se z njimi ne mislimo vračati, pa naj bo še tako slavna! Tisti, ki v Jugoslaviji še razmišljajo, ne da bi hkrati vpili, menijo, da je v odpiranju v Evropo in v demokratičnem socializmu tudi edina trajna rešitev kosovskega vprašanja. Srbija je danes kakor sidro, ki jugoslovanski barki onemogoča, da bi odplula k Evropi; sidro, ki se je zataknilo na Kosovu. Kaj pa Slovenci in Hrvati, naroda, ki že od nekdaj premore-ta dovolj pomorcev? Mi smo pripravljeni. Na premcu čakamo, da se na krmi zmenijo za kurz. Zapiujmo naprej od lastnih k evropskim obalam, oceani pridejo na vrsto kasneje! Opombi 1 Mladina, št. 54 (1988), str. 37 2 Delo, 21. 1. 1989, str. 2 Žiri, 23. 1. 1989 •: m°«:m£<*!glas 8. stran Petek, 27. januarja 19* ........................ ...................____________ . -...... . ........ Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropo 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92 V Evropsko gospodarsko skupnost so se pred tridesetimi leti z Rimsko pogodbo združile Italija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Zvezna republika Nemčija. Leta 1973 so članice postale še Irska, Danska in Velika Britanija, leta 1982 Grčija in Jeta 1986 kot zadnji dve novi članici Portugalska in Španija, ki z letošnjim 1. januarjem predseduje ministrskemu svetu skupnosti. Hrane imajo že preveč Članice so nanjo prenesle del svoje suverenosti, pristojnostim so se odpovedale predvsem na področju kmetijske in prometne politike, carin in carinskih tarif in trgovske politike do tretjih držav. Tako so odpravljene carine za industrijske izdelke iz držav članic ter uveljavljena skupna carinska tarifa za blago, ki prihaja iz tretjih držav. Oblikovan je skupni kmetijski trg, kjer se cene ne določajo po načelu ponudbe in povpraševanja, temveč po enotnih, določenih cenah (orientacijska, intervencijska, pra-govna cena). Pri izvozu v tretje dežele pa so izvozniki deležni izvoznih premij. Ker imajo v zadnjem času hrane preveč, so dodale še novo vsebino v smislu omejevanja kmetijske proizvodnje. Z enotnim trgom bi prihranili 200 milijard ecujev V skupnosti je bil torej doslej dosežen le prosti pretok blaga, medtem ko so bile storitve, kapital in delovna sila še naprej v pristojnosti zakonodaj držav članic. Skupni trg je torej še vedno dejansko razdeljen na dvanajst narodnih gospodarstev, kar seveda povzroča ogromne stroške, ocenili so, da bi z enotnim evropskih trgom prihranili 200 milijard ecujev. Prihranek oziroma dobiček seveda najbolj zanima firme, ki jim neenotni trg in z njim povezana carinska kontrola pobere 25 odstotkov dobička. Avtomobilska in elektronska industrija izgubljata zaradi različnih standardov milijarde ecujev. Razlike pri zavarovanju avtomobilov v posameznih državah so tudi 300 odstotne. In še bi seveda lahko naštevali. Poenotili bodo 300 ključnih zadev Nastajanje enotnega evropskega gospodarskega prostora so pospešili leta 1985, ko so šefi in vlade držav članic odobrile Belo knjigo in se s tem zavezale, da do leta 1992 ustvarijo enotni trg brez meja. S tem so se odločili za poenotenje okoli 300 ključnih ekonomskih, tehnoloških in socialnih zadev, od omogočanja svobodnega gibanja kapitala in ljudi, poenotenja standardov, vrste dokumentov in administrativnih postopkov pa vse do skupnih raziskovalnih programov, jjrogramov razvoja transportne mreže, sodelovanje univerz in strokovnega usposabljanja delavcev. Evropa 92 je odgovor na ekonomski izziv Amerike in Japonske V bistvu je to seveda odgovor EGS na ekonomski izziv ZDA in Japonske. Zahodna Evropa bo namreč po letu 1992 največji enotni trg na svetu brez notranjih ovir za pretok blaga, največji tako po številu prebivalcev (320 milijonov) in največji po kupni moči. Z enotnim evropskim trgom bodo članice EGS dosegle pomembne pozitivne učinke na makro- in mikroekonomski ravni. Računajo, da bo sprožil večjo ekonomsko aktivnost in da se bo zaradi tega povprečni bruto narodni dohodek povečal za 4,5 odstotka, potrošniške cene naj bi se v povprečju zmanjšale za 6,1 odstotka, odprlo pa bi se 1,8 milijona novih delovnih mest. Mikroekonomski učinki pa bi se odrazili v zmanjšanju stroškov v proizvodnji in poslovni organizaciji, v izboljšanju učinkovitosti podjetij in znižanju cen zaradi konkurenčnosti trga, v novih načinih konkurence med industrijskimi vejami in prerazporeditvi virov na domačem trgu, odločujočo vlogo pri uspehu na trgu pa bi imele prave komparativne prednosti. Računajo tudi na povečanje števila inovacij, novih poslovnih postopkov in izdelkov, kar bo spodbujala dinamika notranjega trga. ECU bo moral dobiti večjo veljavo in seveda banko Če naj se Zahodna Evropa uspešno postavi po robu japonski in ameriški konkurenci, se bo morala denarno in valutno osamosvojiti. Pojavlja se zamisel o evropski centralni banki. Večji pomen pa naj bi dobil evropski monetarni sistem, v katerem zdaj sodeluje osem članic skupnosti, zunaj so Velika Britanija, Španija, Portugalska in Grčija. Vse torej še ne uporabljajo ecuja (evropska obračunska enota), katerega vrednost izračunajo na podlagi vrednosti vseh valut. Nekatere članice že izkazujejo svoje gospodarske dosežke v ecujih, toda, če naj se uveljavi kot skupna enota in če naj ohranja vrednost, ga mora varovati ista denarna ustanova - Evropska banka. Bela knjiga je zakonodajni program za odstranitev tržnih ovir Prelistajmo torej Belo knjigo (ki so jo pri nas naposled prevedli in zanesljivo jo je moč dobiti v knjižnici Gospodarske zbornice Slovenije), ki ji lahko rečemo za- konodajni program za odstranitev tržnih ovir. Predvidoma bodo do konca leta 1992 sprejeli okoli 300 najrazličnejših predpisov v obliki uredb in direktiv. Predpise pripravlja Komisija, ki je izvršilni organ skupnosti, sedež pa ima v Bruslju. Predsednik Komisije je bivši francoski finančni minister Jacques De-lors, trenutno prav gotovo prva osebnost združene Zahodne Evrope. Po poročilu Komisije o uresničevanju Bele knjige v lanskem letu je Komisija predložila Svetu v sprejem že 208 predlogov. Doslej je bila že sprejeta približno četrtina predvidenih ukrepov. Delo v glavnem poteka po načrtu, zastoji se pojavljajo le pri zaščiti rastlin in živali. Predpise je moč razdeliti v tri skupine in sicer v ukrepe za odpravo fizičnih, tehničnih in fiskalnih ovir. Ukinitev notranjih meja Kdor je v zadnjem času potoval po Zahodni Evropi, je lahko opazil, kako postaja znotraj EGS vse manj pomembna mejna in carinska kontrola, ponekod je praktično ni več. Seveda to ne velja za Jugoslovane, za nas se stvari celo poslabšujejo, za Francijo že moramo imeti vizum, nekajkrat so ga že omenili tudi v Zahodni Nemčiji. Evropa 92 pa notranjih meja praktično ne bo več poznala. Popolnega soglasja o ukinitvi vseh mejnih in carinskih kontrol sicer še ni, temu najbolj nasprotuje Velika Britanija, ki sodi, da bo to šlo na roko terorizmu, črni trgovini z drogo in nedovoljenemu priseljevanju. Vsekakor pa bo notranja svoboda, če tako rečemo, veliko večja, pravico do potovanja bo moč omejiti le iz varnostnih in zdravstvenih razlogov. Predvideni so seveda enotni dokumenti in računalniško podprt sistem potnih listov, ki bo omogočal takojšnjo kontrolo. Ukinitev carinskih kontrol pa je seveda še bolj pomembno za trgovino in industrijo, saj povzroča nepotrebne zamude, formalnosti, dodatne stroške in s tem zmanjšuje konkurenčnost. Novi predpisi bodo zajeli predvsem olajšave pri tranzitnem postopku, ukinitev plačila za prijavljanje na meji, enotne administrativne dokumente ter predpise o veterinarski in fitosanitarni kontroli (prepoved uporabe hormonov, izboljšava certifikatov za semena, določitev največje vsebnosti ostankov za preprečevanje živalskih bolezni, kot so slinavka, svinjska kuga, itd.) Stvar seveda ne bi bila popolna, če ne bi izračunali, kakšno denarno korist bo podjetjem prinesla ukinitev meja. Analiza 500 podjetij je pokazala, da podjetjem v skupnosti carinska kontrola letno povzroči okoli 8 milijard ecujev stroškov, ki so seveda za manjša težje breme. 500 let star nemški predpis o pivu V drugo skupino ovir, ki jih bodo odstranili, sodijo tehnične, to so Bomo ostali na robu in še naprej pestovali V vzdušju vsesplošne vročice in norosti je pisanje o Evropi 92 na prvi pogled njj hvaležna tema, saj boste rekli, čemu nas zdaj obremenjujete še s tem, kako naj}; Evropa uhaja, ko imamo vendar sami s sabo dovolj problemov. Toda kaj ni prej; stavitev Evrope 92 v bistvu držanje ogledala našim razmeram. Evropska gospoda^ ska skupnost v večji integraciji, ki sloni na soglasju, vidi svojo bodočnost, jugoslg. vanski gospodarski skupnosti pa grozi, da se bo zdaj zdaj razletela. V ZahojB, Evropi dvanajst dežel, pravzaprav osemnajst, v katerih ljudje govore trinajst (urafj" nih) jezikov, zmore podirati medsebojne meje, pri nas pa jih gradimo vse višjejf njimi pa okope jeze, sovraštva in zavisti. Izgovor, da temu botruje sistem, je sjajj argument, saj sistem napravijo ljudje. Tudi pomanjkanje pameti, znanja niso3 drugega kot ljudje. Ker samokritičnost ni ravno balkanska odlika, bo dosti bjjj dovzetno pojasnjevanje našega (ne)početja s horoskopom. Jugoslavija je bila jI nesljivo rojena v znamenju dvojčkov, kajti v njeni naravi je nekaj dvojnega. Pravjr prav že od nekdaj, ko še ni bila rojena, je po tem ozemlju že potekala katolišj<3< pravoslavna ločnica, ki zanesljivo ni najstarejša. Da si v Jugoslaviji Vzhod in Zaho} podajata roki, so vedeli tudi trije modri možje na Jalti. Jugoslovani smo to dolgojj sto let spretno izkoriščali, v zadrego pa smo prišli, ko sta si Vzhod in Zahod res^ čno segla v roke. Zdaj ne vemo kaj bi: tekli za Evropo in jo poskušali ujeti aHJft stavili na karto naše nerazvitosti in postali stična točka razvitega in nerazvite^ sveta. Slednja pot nam je seveda pisana na kožo (najmanj Slovencem), todajjffi gne biti zelo, zelo tvegana, kajti lahko pridemo v RAJ, kakor nekateri poimenuj^ Romunijo, Albanijo in Jugoslavijo. predvsem različni standardi, ki veljajo za posamezne izdelke. V skupnosti poznajo tri vrste standardov. Najprej so to tehnična pravila, ki so jih posamezne članice predpisale iz zdravstvenih, varnostnih ali ekoloških razlogov. Druga vrsta so standardi, ki sicer nimajo oblike pravnih predpisov, vendar pa imajo takšno veljavo in so torej v bistvu prostovoljni zakon (npr. DIN v Zvezni republiki Nemčiji, BIS v Veliki Britaniji, AFNOR v Franciji). V tretjo vrsto pa sodijo postopki za preverjanje teh standardov in za izdajo potrdil oziroma tako imenovanih certifikatov. Ker vse to ni enotno, pretok blaga med članicami skupnosti ni povsem prost. Znan je denimo primer, ko zaradi 500 let starega nemškega predpisa o pivu ni bil mogoč uvoz danskega in nizozemskega piva. Z enotnimi standardi bodo seveda tudi državni stroški pri izdajanju certifikatov manjši. Poleg čisto tehničnih stvari pa je predviden tudi sprejem različnih predpisov o kakovosti živil, farmacevtskih in kemičnih izdelkov, o javnih naročilih, prostem gibanju delovne sile, skupnem trgu storitev, transportu, prostem pretoku kapitala, intelektualni in industrijski lastnini. Nekateri predpisi so bili že sprejeti, kot so omejevanje uporabe bifenilov in azbesta, izenačitev stopenj izobrazbe ter predpisi o vrednostnih papirjih, bankah in delnicah. Zanimivi primeri, koliko bodo prihranili Koristi, ki si jih obetajo z odpravo tehničnih ovir, so po industrijskih vejah različne. Ena ključnih je avtomobilska industrija, ki zaposluje 7 odstotkov delovne sile in je po podatkih za leto 1985 izdelala 40 odstotkov osebnih avtomobilov na svetu. Z odstranitvijo tehničnih ovir bi se stroški na enoto proizvoda zmanjšali za 5 odstotkov oziroma za 2,6 milijard ecujev. Kako je evropski avtomobilski trg zdaj neenoten, ponazarja dejstvo, da 90 avtomobilskih delov izdelujejo v količinah, ki so manjše od 500 tisoč, evropski izdelovalci pa izdelujejo 30 različnih vrst podvozij, optimalno pa bi bilo, če bi jih 21. Pri predelavi hrane si obetajo 4 odstotni prihranek, saj si zdaj zaradi razdeljenosti trga vsako leto stroške povečajo od pol do ene milijarde ecujev. V tem pogledu je tipičen primer španski predpis, ki določa, da mora biti na nalepki za živila navedeno tudi število zdravstvenega pregleda o neoporečnosti. Na pomenu pridobivajo storitve, njihov pretok pa omejujejo številni predpisi. Pri finančnih storitvah pričakujejo kar 22 milijard ecujev koristi. Prihranki bodo seveda najbolj opazni pri pocenitvah nekaterih izdelkov: cene farmacevtskih izdelkov se bodo v Zvezni republiki Nemčiji znižale za 50 odstotkov, v Veliki Britaniji pa za 40 odstotkov, telefonski priključki bodo v Belgiji cenejši za 60 odstotkov, v Italiji pa za 50 odstotkov, premog bo v Zvezni republiki Nemčiji cenejši za 50 odstotkov, v Veliki Britaniji za 25 odstotkov itd. Podrli bodo tudi davčne ograje V tretjo skupino ovir, ki jih bodo odstranili, sodijo davčne. Takse na dodano vrednost in davki na porabo so bolj ali manj vključeni v končno ceno izdelkov in storitev, kar seveda poraja razlike v cenah oziroma razlikovanje na trgu. Uvesti nameravajo skupni postopek, po katerem bi se prodaja in nakup v skupnosti obravnavala kot prodaja in nakup znotraj meja držav članic. Prodaja pri prodajalcu bi predpostavljala uvajanje takse, medtem ko bi se taksa na dodano vrednost, ki jo plača kupec, odbila ne glede na državo, v kateri je plačana. Z računalniško podprtim enotnim sistemom in uvedbo nadomestil bi zagotovili, da se taksa na dodano vrednost, plačana v državi izvoznici in dobita v državi uvoznici, v slednji nadomesti. Svet na Evropo 92 različno reagira Ostali svet, ki je združen v več gospodarskih skupnosti, se na Evropo 92 pripravlja različno. Za sosednjo Avstrijo pravijo, da je živčna, zdaj je članica EFTE, rada pa bi postala trinajsta članica EGS, vendar pa ne ve natančno, kaj naj pri tem napravi s svojo nevtralnostjo. V Švici menda mirno gledajo na dogajanje v evropski skupnosti, saj računajo na določene ugodnosti zaradi svojega nepolnopravnega članstva. Do sprememb so kritični na Švedskem. V SEV se zavzemajo za sodelovanje in povezovanje z Evropo. ZDA in Japonska sta podjetniško napadalni. V Evropi tako ostaneta še Albanija, ki se za to ne zmeni kaj dosti, ter seveda Jugoslavija. Prav tako kot Albanija nismo v nobeni evropski gospodarski integraci- ji, vendar z njimi seveda trg^\ mo bistveno več. ) Poudariti velja, da je integr'1'' nost EGS in EFTE tolikšna, dji enotnemu evropskemu trgu ty ko prištejemo tudi nasledil članice: Avstrijo, Švico, &3 sko, Norveško, Islandijo in Ff sko. Že leta 1977 so ukinili g| ne za industrijske izdelke, *■' je bilo kasneje razširjeno v : v P Čakajoč na... Naša država se uradno še JPlC jasnila. Neuradno pa je zn^ da bi se radi priključili Eft>. naši predstavniki so se o ^ menda tudi že pogovarjali, P0"; vori pa so obstali. -f Čakanje si seveda lahko raz'0 mo s tem, da nas zahodna Ev pa, takšne kot smo, ne mar.3 ne potrebuje. Besedovanj^ tem, kako pomembni smo z^j* in zalivanje zavesti o lastni r membnosti, seveda kaj prida f pomaga. Prispodobe o vlaku1 j pri nas zadnje čase zelo popu i ne in lahko rečemo, da tomt res še ni odpeljal zadnji vla^ da predvsem nas bi moralo s beti, v kolikšni meri bo Evr°jj 92 za nas še imela odprta vf^ Njeno bistvo je namreč, d3 ' pravice in ugodnosti priznaj če jih bo tudi druga država $L čemur pravimo recipročnost * naše sporazume s skupnostj°L je značilno nerecipročno daja ' olajšav. Naš poseben, sui ris položaj se je že v marsif. izčrpal in obtičali smo torej r točki, ko zgolj na enostrafl olajšave ne moremo več ra^H« ti. Tudi zategadelj je gosp0?) ska in družbena reforma to^ bolj pomembna, glede na politično dogajanje v za \ dneh, je razumljivo tudi čak9^ na... Dolg spisek, česfl kdo ni naredil Čakanje in omahovanje laP ponazorimo z dolgim spis^ česa kdo ni naredil in zaČne^ kar pri zvezni vladi, ki bi P° jli ročilu zvezne skupščine dj*^ novembra lani morala izde Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92, Evropa 92 Austrijske civilizacije ialkanske posebnosti gfategijo naših odnosov z ev--pskimi ekonomskimi integra-[Jjami, vendar tega ni storila, jrt°go pa je prenesla v letošnje ^o četrtletje. za sodelovanje Jugoslavije >EGS je leta 1987 ustanovil v fluslju mešano delovno skupi-X na politični in strokovni ra-J": ki se je zadnjič sestala julija Ipi v Beogradu. Doslej se v njej > niso pogovarjali o prilagajali Jugoslavije Evropi 92 in že ^sjetim ukrepom iz Bele knji--»> čeprav so s predstavniki )*S takšne razgovore že predali- Sploh pa se je v doseda-?h razgovorih pokazalo, da nali Predstavniki niso dovolj pribijeni za poglobljene, stroko-razgovore, ki bi omogočili iDliko ^od vanje jasnih pogajalskih puišč, konkretnih predlogov g za takšno stanje vidi v ne-gdostni pripravljenosti in uspo-/%nosti pristojnih zveznih |feanov. razgovorih v delovni skupini obravnavali tudi nekatera rašanja o enotnem evrop-:;em trgu kot npr. sodelovanje področju standardizacije, f'rašanje enotnega administra-t'nega dokumenta, postopek j|veščanja Jugoslavije o obliko-in3u enotnega trga. Vendar so ^ ta vprašanja obdelana povr-brez konkretnih predlogov i(Jroma predvidenih aktivnosti ;,r»a.si strani. otokopirani dokumenti Hi- pcen primer, kako poenosta-si pri nas predstavljamo /Ugajanje Evropi 92, so zaple-dokumenti o tehničnih predan. Med dvema sestankoma lojene delovne skupine je (Prnisija EGS poslala našemu /e.znemu zavodu za standardi-:'c'Jo 187 dokumentov, s pomoč-j katerih bi naše predpise poe-PUl s tehničnimi predpisi dr-'(v članic EGS. Naš zavod pa sleJ še ni začel nobenega po- in Č- Za P°enotenJe jugoslo-skih predpisov z ukrepi iz ^knjige. Petek, 20. januarja, se je na ^voru v Ljubljani mudil tudi .^J1 Pompijatov, načelnik 2be za mednarodno sodelova-I ^veznega zavoda za standar-^'jo, odgovoril je, da so. v penijo že poslali fotokopije "dokumentov. ^asamo se torej lahko, ali si .'zvezni uradniki tako pre-£sj:p predstavljajo prilagaja- tvropi 92 in mislijo, da za-i CaJo fotokopije, ne pa strategi Prilagajanj a oziroma uspo-^]anje našega gospodarstva Jo, ali pa se jim nikamor ne j?1 in ležerno čakajo, kdaj bo garia zelena luč. Drugače po-^ano, se torej ne znam0 ali j erno prilagoditi. *vet velikih |°itiesto enega 1«jhnega J^'g. da gre predvsem za ne-.Pravljenost, je na omenje-^.^zgovoru dal Jovan Nastaja lc> načelnik zvezne carin-j nUprave, ki je kot primer na-^ eusklajenosti pokazal, kak-obrazec carinske deklaraci-iJ^abljamo pri nas in kakš-j» v EGS. Tam, v osemnajstih *vah namreč obsega le list J^ia formata A4. Pri nas pa i ,mo devet različnih carinskih •iraraciJ- velikosti A3. Admini-'°š^e "*e tore;i bistven0 vecJe, «al1 seveda tudi. ^trj^e Celo, da so v pogovorih z ^4 t . kole8i dorekli tudi ^ u:1^. jezikovnega proble->L *jči v tem, da je na naših h^1^. besedilo v štirih jugo-skih jezikih, evropski obrazci pa imajo prostor le za en jezik. V osemnajstih državah je v rabi 13 jezikov in naš problem je seveda resnično poseben, saj so denimo v Švici, kjer govorijo tri jezike, to takšni, ki so uradni jeziki v sosednjih državah. Veseli smo podpore, je dejal tov. Na-stasijevič, saj nas čaka veliko dela, na razrešitev čaka kopica problemov, v odnosih s skupnostjo imamo veliko nerešenih vprašanj, tako glede črne metalurgije, potrdil o izvoru blaga in podobno. Pri potrdilih o izvoru blaga EGS zahteva točnejše podatke, naše ravnanje pa je pri tem skrajno malomarno, če ne že kriminalno. Ironično zabavna je denimo zgodba o makedonskem teranu. Slovenija je najbolj ¥\eucakar\a Slovenija je najbolj neučakana, najbolj se zanima za dogajanje povezano z Evropo 92, najbolj se zaveda nujnosti prilagajanja, kar je razumljivo, saj je naše gospodarstvo najbolj povezano z gospodarstvom članic EGS. Slovenija izvozi na evropski trg več kot 80 odstotkov blaga, v zahodnoevropske države (EGS in EF-TA) 62 odstotkov, v države članice EGS 53 odstotkov. Pri izvozu storitev pa je popolnoma navezana na ta trg. Jugoslovanski deleži so manjši, saj je izvoz v države EGS in EFTE 44 odstoten. Podobno je tudi pri uvozu, saj Slovenija iz držav EGS in EFTE uvozi 68,4 odstotka blaga, jugoslovanski uvoz iz teh trgov pa je 38,8 odstoten. Slovenija, pa tudi sosednja Hrvaška, se zaradi bližje soseščine bolj kot preostala Jugoslavija zaveda, kaj pomeni Evropa 92, ki je izmed velikih svetovnih trgov Jugoslaviji najbližji, saj smo geografsko vendar del Evrope. Že drugi največji svetovni trg, Združene države Amerike, je v primerjavi z zahodno Evropo geografsko dosti bolj oddaljen, da o ostalih, na primer o Japonski, ne govorimo. Evropa nam je blizu, zato je tudi lažje dostopna za zbiranje informacij, za proučevanje trgov, za nabiranje izkušenj na tem trgu. Evropa, tudi Severna Amerika, nam je glede na kulturo in mentaliteto tudi lažje razumljiva. Oddaljenim delom sveta se je pač veliko težje prilagajati, kar je seveda dokaj-šnja ovira uspešnih gospodarskih odnosov. Zaradi neučakanosti je slovenski izvršni svet že naročil izdelavo štirih raziskav, ki bodo dale konkretne odgovore, kaj za Slovenijo in Jugoslavijo pomeni Evropa 92. Žal je bila zavrnjena pobuda Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, ki je Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve kot koordinatorju jugoslovanskega dela omenjene skupine za sodelovanje Jugoslavije in EGS predlagala vključitev predstavnikov republik in pokrajin. Pobuda je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da so v to koordinacijo vključeni samo zvezni resorji. Tudi zaradi tega je obveščenost, ne samo Slovenije, temveč vseh delov Jugoslavije, pomanjkljiva in nesistematična. Malo tudi vemo o tem, kaj v drugih predelih Jugoslavije sodijo o prilagajanju Evropi 92. Pri Republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje so zato osnovali posebno delovno skupino, ki jo vodi predsednica komiteja Cvetka Selšek, skrbela pa bo predvsem za ustrezno vsestransko obveščenost. Pri slovenskem izvršnem svetu pa je osnovana posebna Komisija za Evropo 92, ki jo vodi podpredsednik slovenske vlade Janez Bohorič, v njem pa so predstavniki upravnih organov, gospodarske zbornice, sindikata, socialistične zveze in mladine, znanstvenih in raziskovalnih organizacij ter večjih podjetij, kakor sta Gorenje in Iskra. Informacije in dokumente naj bi zbirali na enem mestu Prednostna naloga Komisije Evropa 92 bo ustanovitev depozi-tarnega centra EGS, ki bo v skladu z obstoječim informacijskim sistemom v Sloveniji omogočil zbiranje, obdelavo in uporabo vseh pomembnih informacij, povezanih z nastajanjem enotnega evropskega trga. Slovenski izvršni svet pa je konec decembra lanskega leta že naročil republiškim upravnim organom, naj v letošnjem prvem tro-mesečju glede na ukrepe Bele knjige pripravijo rešitve in jih posredujejo Komisiji Evropa 92. Delovna skupina pri republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje pa bo skrbela predvsem za vsestransko obveščenost o Evropi 92, seznanjala ustrezne dejavnike s sprejetimi ukrepi iz Bele knjige ter zagotavljala povezanost z zveznimi organi. Spremljala bo tudi izkušnje drugih držav pri prilagajanju Evropi 92, zlasti tistih, ki niso članice EGS in so za nas posebej zanimive (Avstrija, Švica, Madžarska), dežel in regij Alpe-Jadrana ter regij skupščine evropskih regij. Kaj pomeni Bela knjiga za Jugoslavijo Poglejmo si, kolikor je pač moč oceniti, kakšen pomen bo imela Bela knjiga za Jugoslavijo, za jugoslovanske državljane in za jugoslovanske izdelke. — Najprej je vsekakor treba reči, da se bo zastavilo vprašanje recipročnosti, saj po novem Evropska gospodarska skupnost daje olajšave le, če jih daje tudi nasprotna stran. Takšne zahteve že postavlja za transport. — Prilagajanje enotnemu gospodarskemu trgu in večje vključevanje naših izdelkov in storitev na trge zahodne Evrope bo nujno moral slediti tudi večji uvoz izdelkov s teh trgov. Vendar, možen bo le, če bomo imeli devize, če bo to v skladu z našimi plačilnobilančnimi sposobnostmi. — Jugoslovanski izdelki, ki bodo šli na trg Skupnosti, bodo morali spoštovati normative in standarde Skupnosti (direktive EGS) in posamezne nacionalne norme in standarde, v kolikor bodo strožji. — Normative in standarde Skupnosti bodo morali seveda spoštovati tudi kmetijski pridelki, ki jih bomo prodajali tja, pri njih pa so zahteve posebej ostre, kakor je denimo prepoved uporabe hormonov, ustrezati morajo mikrobiološkemu nadzoru, predpisani so ostanki pesticidov do določene višine itd. — Trg EGS se bo za naše izdelke postopoma zapiral, če zaradi tehnološkega zaostajanja ne bomo sposobni zadostiti njihovim standardom. To seveda lahko sklene krog, saj bo s tem oteženo odplačevanje naših dolgov, narasla bo stopnja nezaposlenosti, povečal se bo zunanjetrgovinski primanjkljaj, izvoz se bo preusmerjal na Vzhod. — Tehnološko zaostajanje pa je že zdaj moč napovedati. Praktično smo že izpadli iz programa EUREKA, ne moremo pa se vključiti v projekte, kot so PA-CE (znastvenikom je omogočeno, da so po načelu šole na daljavo stalno in v vsakem trenutku obveščeni, kaj je novega na njihovem področju), COMET (specialistični tečaji, ki omogočajo hitro prekvalifikacijo in prilagoditev strokovnjakov spremembam tehnoloških inovacij ter približevanje izobraževanju v proizvodnji) in ERASMUS (iz- YU menjava študentov, profesorjev). — Zaradi ostrih ekoloških zahtev v državah Skupnosti se bo povečalo zanimanje tujega kapitala za vlaganje v ekološko sporne objekte v Jugoslaviji. Torej, ekologi pozor! — Jugoslovanski državljani bodo lahko potovali v države EGS z lastnimi vozili le, če bodo njihova vozila glede izpušnih plinov ustrezala standardom EGS. — Jugoslovanski prevozniki bodo lahko opravljali prevoze znotraj EGS, če bodo izpolnjevali njihove tehnične standarde. Srečevali pa se bodo z raznovrstnimi omejitvami: daljši postopek na meji, omejen dostop do opravljanja transportnih storitev itd. — V EGS bodo uvedli enotni, računalniško zasnovan potni list, jugoslovanski državljani bodo zaradi tega pri prehodu meja znotraj Skupnosti v neenakopravnem položaju z njenimi državljani. — Jugoslovanski državljani, zaposleni v državah EGS, bodo v podrejenem položaju. Pri zaposlitvi bodo imeli namreč prednost državljani Skupnosti, izobrazbene stopnje bodo v njej izenačene, spodbujali bodo selitve znotraj Skupnosti, predvsem nezaposlenih strokovnjakov s Severa Evrope na jug. Turizem je v Skupnosti prava industrija Jugoslavija nima izvoznega izdelka, po katerem bi jo svet poznal. Zal je naša slava drugačna, poznajo nas predvsem po slabi kakovosti blaga. V svetovni trgovini imamo le 0,5 odstotni delež, na prvo mesto pa se uvrščajo čevlji, pri njih imamo 4 odstotni delež svetovne trgovine. Nima torej smisla izbirati izdelka in si pobliže ogledovati, kaj zanj pomeni Evropa 92. Velja pa si ogledati, kaj pomeni za naš turizem, kakšne vplive bo imela nanj Evropa 92, saj prav turizem vodi ljudi čez meje in jih združuje. V EGS je turizem prava industrija, saj v zadnjih letih države skupnosti obišče letno od 130 do 140 milijonov turistov. Leta 1986 je turizem predstavljal 5,5 odstotka družbenega proizvoda, v nekaterih državah pa je še večji: v Španiji 8,6 odstoten, na Portugalskem 8,2 odstoten, v Franciji in Grčiji 6,6 odstoten, v Italiji 6,3 odstoten. Le v Franciji in Zvezni republiki Nemčiji prevladuje domači turizem, v vseh ostalih deželah je pomembnejši tujski turistični promet. V turizmu je zaposlenih 7,4 milijona ljudi, kar je 6 odstotkov vseh zaposlenih. Ce pa dodamo še sezonsko zaposlene, se število povzpne na 10 milijonov. Najbolj navdušeni turisti so Nemci, ki najbolj "poganjajo" tujski turizem v Skupnosti, saj njihova potrošnja na tujem predstavlja 40 odstotkov celotne potrošnje prebivalstva Skupnosti na tujem. Slede jim Danci, Britanci in Nizozemci. Turistično naravnanost Nemcev potrjuje tudi podatek, da ima v Skupnosti turistična poraba 8 odstotni delež skupne osebne porabe, v Zvezni republiki Nemčiji je 11 odstoten, v Franciji 9 odstoten, v Belgiji, Luksembur- gu, Nizozemski, Irski in Danski pa je 8 odstoten. Z ukinitvijo notranjih meja se turizmu v Skupnosti obeta marsikatera sprememba. Turistov na mejah ne bodo več ustavljali cariniki. Zelena karta za avtomobilsko zavarovanje bo postala splošni dokument za vse države Skupnosti, kar je deloma že zdaj. Turisti bodo imeli na osnovi lastnega zavarovanja pravico do hitre zdravstvene pomoči v vseh državah Skupnosti. Enotno bo obveščanje in zaščita turistov v smislu različnih vrst tveganj, kot je kvaliteta turističnih paketov, protipožarna varnost v hotelih itd. Velike spremembe bo zaradi enotnega tržišča doživel letalski promet, njegovo deregulacijo skrbno pripravljajo. Letališča bo vsekakor zelo prizadela ukinitev brezcarinskih prodajaln, kako bo tovrstna prodaja urejena, še ni povsem jasno. Brez omejitev bo v Evropi 92 potekal denarni promet, ljudje bodo lahko poljubno vsoto plačali kjerkoli, z gotovino, kreditno kartico, potovalnim čekom itd. Novo plačilno sredstvo pa bodo elektronske kartice. ECU pa bo za turizem pomemben zaradi cenovne primerjave, pri plačevanju pa se bodo z njegovo pomočjo lahko izognili množici valut. V Skupnosti prav razvoju turizma namenjajo vse več sredstev, za pospeševanje manj razvitih imajo tri sklade, v katerih bo do leta 1993 na voljo 13 milijard ecujev, v glavnem bodo porabljeni za turistične investicije. Pripravljajo skupni mediteranski program, pospeševali bodo razvoj turizma na vasi. Turistična propaganda pa bo usmerjena predvsem znotraj Skupnosti, s poudarjanjem pomena turizma za gospodarstvo Skupnosti, ter v oddaljene, bogate dežele, kot so ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija. Bo za naš turizem sonce zašlo V EGS sodijo, da lahko prav turizem ljudi najbolje navadi na Evropo brez meja ter doprinese k poznavanju različnih kultur, mentalitet in načinov življenja, kar je pomembno predvsem za mlade. Zato nameravajo leto 1990 razglasiti za leto evropskega turizma. Za priložnostne akcije, predvsem za propagando bodo porabili 5 milijonov ecujev, kar sta Komisija EGS in ETAG (Europead Tourism Action Group) že odobrila. Takoj se seveda zastavi vprašanje, bo tudi naš turizem sodeloval v tej akciji, saj gre vendar za propagiranje evropskega turizma. Podobno se kot kaže sprašujejo tudi v Avstriji, Švici in na Norveškem, saj so te države skupaj z Jugoslavijo na nedavni seji Komisije EGS in ETAG zahtevale, da se v letu evropskega turizma Evropa pojmuje kot celota, kar je bilo načelno sicer sprejeto, kakšno bo sodelovanje, pa še ni dorečeno. Predsednik Evropske turistične komisije g. Leu je ob tej priložnosti -dejal, da v dolgoročnem interesu Evrope, zlasti njenega turizma, poleg tragične razdelitve na Vzhod in Zahod ne more biti še globlja demarkacijska črta med Evropo 92 in ostalim delom evropske družine. Na konferenci o turizmu - Hori- zont 92 je bil g. Leu, ki je sicer generalni direktor švicarskega državnega turističnega komiteja, še bolj slikovit, ko je dejal, "da nekateri sami sebe leta 1992, v tem primeru dežele EGS, vidijo kot kraj, kjer bo sonce vzšlo. Toda, glede na to, kje kdo stoji, je to lahko tudi zahod sonca. Ne morem reči, da v deželah, ki ne bodo združene v Evropo 92, še vedno prevladuje vzdušje 'konca sveta', zanesljivo pa imajo občutek 'pršenja' sončnega zahoda. Kar je dobro za enega, je lahko strup za drugega." V sosednji Avstriji so že izdelali študijo, kaj Evropa 92 pomeni za njihov turizem, pri nas seveda kasnimo in je še nimamo. Bomo kasnili tako dolgo, da bo sonce res zašlo? Turisti iz držav Skupnosti imajo v jugoslovanskih turističnih nočitvah kar 72 odstotni delež, v registriranem deviznem prilivu pa 67 odstotnega. Torej nam res ne sme biti vseeno, kaj bo Evropa 92 pomenila za naš turizem. Jugoslavija je članica ETAG, ki kreira turistično politiko Skupnosti, obstaja pa še pet turističnih združenj, v katerim pa ne more biti niti kot opazovalka. Tudi v HOTREC (združenje hotelov in restavracij EGS) ne more biti, tam pa so kot članice EFTE vključene Avstrija, Švedska, Finska, Švica in Norveška. Sodelovanje v takšnem združenju pa se je seveda zelo pomembno, če nič drugega, je dragocen vir informacij. Dokaz, da se EGS zaveda pomena sodelovanja z Jugoslavijo na področju turizma je projekt enotnega informacijskega sistema v jugoslovanskem turizmu, ki ga EGS financira, delo pa je poverila francoski organizaciji SEEDA, ki bo to napravila do sredine letošnjega leta. Seveda ne bo zadoščalo le povezovanje in sodelovanje, spremembam, ki jih prinaša Evropa 92, se bomo morali tudi notranje prilagoditi, kjer pa nas čaka polno naročje dela. Na naši meji turist čaka sedem in več ur Problemov pa imamo seveda veliko in preveč. Čemu bi denimo omogočili in propagirali tujcem vstop v našo državo z osebno izkaznico, kakor bodo lahko potovali po Evropi 92, če morajo na naših mejnih prehodih čakati sedem in več ur. O kvaliteti naših cest in železnice ne kaže izgubljati besed, saj vemo kakšne so. Veliko težav bo našemu turizmu brez dvoma povzročila tudi enotna zaščita evropskih turistov, z njo se tam ukvarja Evropsko združenje potrošnikov. Z evropsko klasifikacijo bomo morali uskladiti kategorizacijo naših turističnih objetkov. Na spremembo se bo treba pripraviti tudi pri cenovni politiki in v prihodnjih treh letih zbrisati razlike, ki so zdaj dokajšnje (med Veliko Britanijo in Zvezno republiko Nemčijo 15 do 20 odstotna), če jih ne bomo postopno, bomo verjetno pristali na najnižji. To je seveda le nekaj stvari, ki so opazne na prvi pogled, bistvo pa je vsekakor v tem, da bomo morali dati pri nas turizmu večjo veljavo in bolj skrbeti za njegov razvoj, le tako bo lahko sledil razvoju turizma v Evropi 92. (mMmmzsGLAS 10. stran Mm/ Petek, 27. januarja 1989 VINE BEŠTER zatrtje demokracije - samomorilsko dejanje oblasti Politični pluralizem in razprave o (ne)strankarskem sistemu prihajajo predvsem v Sloveniji vse bolj do izraza. Po radikalnem programu mladinske organizacije je "pomlad" prinesla s seboj cel kup novih družbenih gibanj in zvez, med katerimi bomo očitno lahko kmalu zasledili tudi social - demokrate. Kakšen je njihov pogled na aktualne družbenopolitične razmere pri nas, smo poskušali razbrati iz pogovora, ki so se ga s strani iniciativnega odbora za ustanovitev SDZS udeležili France Tomšič, Slavko Sušeč in Gorazd Drevenšek, iz našega uredništva pa Vine Bešter, ki je pogovor tudi pripravil za objavo. Osnovni datum, ki vas simbolizira, je 15. december 1987 - dan, ki so ga nekateri označili tudi kot prvi javni protest večje skupine ljudi proti obstoječemu enopartijskemu sistemu v Jugoslaviji - dogodek znan iz Litostroja? Tomšič: "Kot je znano, so šli v omenjenem letu 9. decembra li-tostrojski delavci na cesto. Krona tega je bilo zborovanje pred skupščino in ustanovitev stavkovnega odbora v Cankarjevem domu. 15. december je bil rok za realizacijo naših zahtev, takrat je bil pripravljen izredni zbor delavcev, ki se jih je zbralo okrog 4000. Sam sem kot predsedujoči tako stavkovnemu odboru kot zboru sredi sestanka uvi-del, da nam v bistvu ne politika ne direktorij nista sposobna realizirati naših zahtev. Že pred tem smo ob razmišljanju, kaj je pravzaprav narobe, prišli do spoznanja, da glavna krivda leži na političnem sistemu. Tako sem na zboru tudi predlagal, da se ustanovi iniciativni odbor za ustanovitev Socialdemokratske zveze, vendar je ta ideja takrat zamrla, ponovno smo se aktivirali šele čez leto dni. Sestali smo se skupaj z Zvezo razumnikov (danes Slovenska demokratska zveza, op. p.) in se odločili, da nastopa vsaka skupina samostojno, ker smo se bali, da ne bi prišlo do nove SZDL." Drevenšek: "V bistvu je takrat Demokratska zveza začutila, da gre zares, in dogovorili smo se, da se najprej ustanovijo demokrati. Dobili so prednost, tudi program so imeli že bolje izdelan." Tako na televizijskem omizju kot ustanovitvenem zboru SDZ ste javnosti sporočili, da se vaša ustanovitev premika za približno mesec dni, kot razlog pa ste navedli izpopolnitev vašega programa? Tomšič: 'To je resnični razlog. Večina ljudi misli, da gre za različne tudi policijske pritiske, a ni v tem nikakršnega vzroka. Ne želimo delovati le kot gibanje, pač pa se organiziramo po pravilih moderne evropske stranke." "Ne gremo v SZDL" Preden bi odšli v Evropo, ostanimo še za trenutek znotraj državnih meja. znana je vaša izjava, da ne pristajate na status pod stranke, in da vstopate v jugoslovanski politični prostor s svojim programom in neodvisnostjo delovanja? Tomšič: 'Točno. O tem smo večkrat razpravljali in se na koncu odločili, da v SZDL ne vstopamo toliko časa, dokler se ta SZDL ne spremeni v tem smislu, da ne bo protežiral avantgardne in vodilne vloge partije, kar se nam zdi popolnoma anahronistično in to ne glede na mnenje frontnega predsedstva." Razpolagate do našega pogovora s kakršnokoli uradno reakcijo slovenske partije glede na vaše ideje, program...? Drevenšek: "Nobenega direktnega kontakta nismo imeli in vse kar je bilo rečeno, se je zgodilo med vrsticami." Tomšič: "Na nekaterih intervjujih, kjer smo bili skupaj pa tudi na seji predsedstva SZDL, ko smo bili vabljeni tako mi kot ZK oziroma Marksistični center, lahko rečem, da ni enega, ki se ne bi zavzemal za politični pluralizem." Ustavimo se ta hip ob tem. obstaja namreč uradna teza vladajoče poNtike, da politični pluralizem vsekakor da, samo o strankarskem sistemu se pa ne bi preveč nadolgo pogovarjali? Sušeč: "Nam se zdi nestrankarska demokracija nesmiselna. Demokracija je namreč možna samo v večstrankarskem sistemu, to pomeni več politično avtonomnih organizacij s svojimi programi in kandidati ter seveda volitvami, ki so neposredne in tajne - dati volilcem možnost resničnega izbiranja med različnim." 1990 - neposredne volitve Poskusimo se gibati znotraj realnih razmer, to pomeni všteti v ta razgovor obstoječo ustavo, zakone. Mar ne pomenijo samostojne nove stranke zaenkrat še vedno zgolj papirnato igro? Sušeč: 'Tu.je seveda težko biti realist. Potemtakem bi morali sprejeti avantgardno vlogo Zveze komunistov, stopiti v SZDL in vse diskusije voditi znotraj frontne organizacije, kar pa ni naš cilj ne namen. Če govorim povsem nazorno, trenutno v zadnji fazi oblikujemo naš pro- Slavko Sušeč: "Že sama ideja samoupravljanja je čisto zgrešena ideja, ker sa-. moupravljanje predpostavlja, da vsi upravljamo, vsi sodelujemo v odločitvah, bodisi gospodarskih bodisi političnih. Vedeti moramo, da vsi niso strokovnjaki in tako ne morejo odločati o vsem, to je popoln nesmisel in drugo, vsi sploh nočejo odločati o vsem, ljudje hočejo samo svoje delo, ki ga lahko ob dobrem zaslužku pošteno opravljajo, potem pa hočejo imeti mir. Mir pred politiko in mir pred odločitvami." gram. Dali ga bomo v javnost, ljudje se bodo z njim identificirali ali ne, se pravi, se včlanili ali ne. Naš namen je doseči, kot je bilo že rečeno, neposredne in tajne volitve." Drevenšek: "Obstaja možnost, da plasiramo ljudi na volitvah in direktno poskušamo na vseh političnih forumih doseči svojo pozicijo, kot druga stranka ali pa računati na to, da se bodo z našim programom identificirali posamezni ljudje, ki so že v uradni politiki in bodo s tem dobili tudi našo neposredno podporo." Lahko rečemo ob predpostavki, da ste že ustanovljeni, da bo vaše osrednje delo usmerjeno v leto 1990 v izpopolnjevanje programa, v prepričevanje ljudi o kvaliteti vaših akcij in hkrati posredna priprava že omenjenih vseljud-skih neposrednih in tajnih volitev? Drevenšek: "Mogoče malce ironična replika. V enem od osnutkov programa je pisalo, da pripravimo, če bo potreba, tudi vlado v senci." Tomšič: "Gre za povsem resno stvar. Kako si pravzaprav predstavljamo volitve? Volilna baza je edina poklicana, da odloči katera politična grupacija, stranka bo dobila večinske glasove. Ne da bi spreminjali naprimer SZDL, lahko sedaj na kandidacijski konferenci naprimer v Kamniku pridejo komunisti s svojim programom, ravno tako tudi mi, demokrati... in takrat, ko nas bo recimo sto, dvesto skupaj, lahko začnemo s kandidacijskim postopkom. Prav možno je, da bodo naše kandidate tudi drugi predlagali, torej bomo lahko imeli svojega ali skupnega kandidata." Revolt ljudskih množic Na dogajanje v Sloveniji, konkretno na formiranje posameznih zvez, počasi začenja reagirati tudi ostala Jugoslavija. Znana je seja beograjske SZDL, kjer so zaradi tega menda celo zamenjali dnevni red svoje seje. Vzemimo v obzir tudi informacijsko blokado v državi in močan pritisk zvezne politike. Predpostavimo, da se vse skupaj ustavi? Sušeč: "Če nas bodo ustavili, lahko samo ugotovimo, da s to svojo tezo, da so za demokratizacijo družbe, ne mislijo resno in da gre ponovno za pesek v oči. Če nam ne bodo omogočili enakopravnega nastopa na volitvah, lahko rečemo, da ne živimo v demokratični družbi in si potemtakem tudi ne znamo predstavljati, da je v obstoječem sistemu kaj takšnega sploh mogoče." Drevenšek: "Nobene možnosti ni, da bi to ustavili, ker so se ljudje dejansko že večkrat opredelili - Odbor za varstvo človekovih pravic, kmečka zveza, demokratska zveza..., potem tu pride še social-demokratska zveza, ki bi imela tudi ekonomske vsebine. Ustaviti vse to bi zanesljivo pomenilo izzvati revolt pri vseh simpatizerjih, s takšno akcijo bi se ljudstvo samo še bolj obrnilo proti obstoječi oblasti in komunikacija bi se še nadalje krhala. Glede na to, da naše dogajanje budno spremljajo tudi tuji novinarji, bi ustavitev začetega procesa pomenilo tudi handicap v mednarodnem političnem področju. Naša politika bi po vseh teh letih morala biti toliko zrela, da je zatrtje nečesa takšnega v bistvu samomorilsko dejanje." Osebno mislim, da naša politika ni zrela, kar je že nekajkrat dokazala in da se očitno, realno gledano, prav požvižga na svoj mednarodni ugled - vzemimo v ozir samo pištolske akcije naših ambasadorjev in izvoz orožja. Naši oblasti je, kot vse kaže, tudi povsem vseeno, kaj si to ljubo ljudstvo misli in z eno samo potezo lahko izbriše vse slovensko vrenje? Sušeč: "Procesa demokratizacije nam oblast ni prostovoljno dovolila, pač pa je bila v to prisiljena, ker je zašla v takšno krizo, iz katere ne vidi več izhoda. Podobno je z'Zvezo komunistov, ki je ob ves ugled in podporo ljudstva. Če pa se resnično vse skupaj zaustavi, se bomo v enem mahu vrnili nazaj za petdeset let v zgodovino." Tomšič: "Če ste prej mislili leto 1971, se res lahko vlečejo paralele, vendar je sedaj vseeno povsem drugačen čas. Danes smo politično zrel narod, kar se je iz-kazako v preteklem letu in takšnega naroda ne moreš več zatirati. Po drugi strani smo imeli leta 1971 za vratom še Sovjetsko zvezo, sedaj je nimamo več. Začel se je proces demokratizacije tudi pri naših sosedih, Madžarih, Čehih, Poljakih, tudi v Sovjetski zvezi in če bo prišlo do represije, bo to samo iz Jugoslavije, torej drugih republik. Če pa bi do tega res prišlo, mislim, da je zanje konstalacija moči zelo slaba. Če se zanašajo na vojsko, kaj pa so to drugega kot fantje, ki mislijo podobno, kot mi in to tudi srbski fantje, ne bodo šli proti nam, policija je preslaba. Ni torej druge možnosti, kot iti lepo počasi na evolucionaren način v demokratičen proces." Drevenšek: "Obstaja še vedno druga možnost, da država še nadalje krepi svoje represivne organe." Odloča ozek krog ljudi Če sem vas torej prav razumel, je po vašem mnenju stopnja osveščenosti v Sloveniji na takšni ravni, da je ni več možno tudi s povsem radikalnimi potezami porušiti, izničiti, in da je potrebno računati z maso ljudi, ki bi se zoper stavila morebitni vojaški ali policijski represiji? Sušeč: "Če bi res naredili kaj takšnega, lahko začasno sicer zatrejo demokratično gibanje, samo ta oblast ne more ponuditi rešitve iz obstoječe gospodarske krize, nimajo več potez. Drevenšek: "Še ena velika hiba je, sama vodstva so namreč že toliko sprta med seboj in šibka, da ni možnosti, da bi ena struja prevladala drugo." Rečeno je bilo, da sedanja oblast ne more več ponuditi v obstoječih razmerah ničesar kvalitetno novega. V čem ste torej lahko vi drugačni? Tomšič: "Ne bi šel v detajle, vendar glavni odgovor je sledeči: socialdemokrati želimo eno problematiko - krizo, inflacijo osvetliti z različnih strani in potem vzeti skupaj najboljše. Ne skušamo biti sami najboljši, kajti en sam ne more reševati stvari. Torej demokracija sama je rešitev." Drevenšek: "Doslej se je v posameznih primerih odločalo na ravni resolucij, z nekimi partijskimi sklepi, za katere nihče ni mogel reči, ali so dobri ali slabi, pravzaprav ni nihče o tem diskutiral, do nedavnega niti upal. Morali bi odpreti diskusijo in dati možnost odločanja resnično kompetentnim ljudem." Sušeč: "V sedanjem sistemu odloča tudi o takšnih stvareh, kot je gospodarstvo zelo ozek krog ljudi, ki za to sploh niso kvalificirani, resnični strokovnjaki pa so odrinjeni na stranski tir." V ta okvir bi verjetno povsem mirno lahko vključili tudi vlogo Bajtovega instituta, ki očitno pripravlja analize zgolj za lastno uporabo. Če iz tega izpeljem izkušnje nedavne ulične ankete, kjer so ljudje odgovarjali nekako takole: prav vseeno mi je, kdo je na oblasti, kako se imenuje in kakšne barve je, zame je pomembna samo debelina mesečne plačilne kuverte, vas sprašujem, kakšen je vaš odnos do tega? Tomšič: "To je popolnoma logičen zaključek. Delavca pač niti najmanj ne zanima, kakšno bo upravljanje, pomembno je, kakšna je njegova socialna varnost, in da ne bo v primerjavi z našimi sosedi tako nizko, kot je sedaj. Ravno tukaj je ta trik. Če hočemo zadovoljiti delavca, moramo dopustiti večstrankarski sistem. Poglejte samo zadnji zakon o podjetjih, povsem lahko ga je namreč razumeti kot del socialdemokratskega programa. Vedeti moramo, da takšen zakon potrebuje kot medij demokracijo, drugače bo umrl." Uvedba strankarskega sistema Ob vseh novih idejah lahko obstaja tudi možnost, da bodo poskušale obstoječe tako imenovane družbenopolitične organizacije lete vsrkati vase, nekateri tako razumejo tudi zadnji poziv SZDL, s tem, da imajo prednost že uveljavljenega aparata. Kaj bi potemtakem sploh še ostalo za vas? Sušeč: "Nas prav nič ne moti, če bodo vzeli točke našega programa v svoj okvir, to sploh ni pomembno. Glavno je namreč, da se program uresniči, da se spremeni ta klima, da se odpravi revščina, doseže razvoj, zviša materialni standard... in če so to sposobni uresničiti, vse v redu. Saj ravno to hočemo, takšno oblast, ki nam bo to zagotovila! Vendar tudi, če oni naše ideje sprejmejo kot svoje, jih niso sposobni uresničiti, ker so obremenjeni, ideološko obremenjeni. Tomšič: "Nam ne gre samo za pluralizem idej, pač pa tudi za pluralizem institucij." Vrnimo se malo nazaj, ko smo govorili o nestrankarskem in večstrankarskem sistemu in mnoštvu političnih idej. Kakšno je v tem primeru vaše konkretno stališče? Tomšič: "Krilatica brezstrankar-ska demokracija je zgolj stvar, ki ustreza trenutnim razmeram in služi za zavajanje javnosti, češ na takšen način bomo lahko nekaj dosegli in s tem seveda še nekaj časa ostali na oblasti. Ne- France Tomšič: "Nemogoče je en sistem protežirati in ga imenovati socialistično samoupravljanje, če nas je pripeljal v takšno stanje, v kakršnem smo sedaj. Stanje, v katerem naš delavec najmanj odloča v vsej svoji zgodovini. Socializem je dosegel določeno stopnjo razvoja takrat, ko smo bili na materialno zelo nizki stopnji, na stopnji fizičnega dela, ko se da nekomu ukazati, kaj je potrebno narediti. Nikakor pa ti ne moreš na stopnji, na kateri so zahodne dežele ukazati "bodi ino-vativen". Tukaj smo mi propadli, moraš imeti sistem, ki človeka sam sili, da da najboljše od sebe, ne zaradi ideologije, pač pa zaradi tega, ker bo imel od tega sam koristi." posredna demokracija je, kot je lepo rekel Oman, možna samo v družini. Ne moremo namreč za vsako stvar izvesti referenduma, nekdo mora le odgovarjati za odločanje. Odločanje v eni skupini, partiji, je lahko dobro in slabo. Ker pa je preveč možnosti, da je lahko slabo povsod po svetu tako, da, če imaš za en problem tri rešitve, ga po analizi želiš rešiti in v konkretnem primeru so rešitve stranke, arbiter pa je ljudstvo." Jugoslavija kot konfederacija Jugoslovanska dimenzija slovenskega vrenja vsekakor ni za od-met. Enotna federativna ureditev kajpak lahko pomeni povsem realno oviro za nadaljnji razvoj dogodkov v naši republiki. Bi to lahko pomenilo, da bi imeli v Sloveniji večstrankarsko življenje v ostalih republikah pa dosedanji pet-polni oziroma enopartijski sistem? Sušeč: "Ta Jugoslavija je po mojem mišljenju zelo, zelo čudna tvorba, kajti, če gledamo posamezne narode, očitno v njej ni nihče zadovoljen. Vsi se nekako čutijo oškodovane in mar niso ti "bratski" odnosi vmešavanje v notranje zadeve druge republike? Tomšič: "Sociologi so že prišli do tega, da je Jugoslavija lahko združitev južnih Slovanov, kar v večini smo, vendar bi bila enotnost samo v tem, da se sprejme različnost posameznika. Socialdemokrati menimo, da je sistem Gorazd Drevenšek: "Nobene možnosti ni, da bi proces demokratizacije ustavili, kajti takšen korak bi zanesljivo izzval revolt pri vseh simpatizerjih novega. S takšno akcijo bi se ljudstvo samo še bolj obrnilo proti obstoječi oblasti in komunikacija bi se še nadalje krhala." v Jugoslaviji lahko pomaknjen za določen časovni zamik. V prehodnem obdobju smo rekli, da se lahko k nam včlanijo tudi iz drugih republik, ker tam kaj takšnega še ne obstaja, ko pa bo, se bodo seveda vključili v svoji republiki." Razmišljanje v tej smeri verjetno pripelje do pojma, ki je bil pri nas sila aktualen kaki dve leti nazaj -konfederacija? Sušeč: "Če povem svoje osebno mnenje, ocenjujem, da se fede- rativni princip združitve jugoslovanskih narodov v eno državo ni izkazal v nobenem pogledu za uspešnega, kot sem že prej rekel, se vsi nekako čutijo oškodovani. Rešitev vidim v večji avtonomiji posameznih republik in v okviru republik, narodov torej je konfederacija veliko bolj ustrezen način združitve." Tomšič: "Bilo bi za razmišljati o tem, kajti nikoli še ni bil ne slovenski ne kak drug jugoslovanski narod vprašan, kaj pravzaprav sploh hoče, kakšno samostojnost. Nikoli niti ni bila dana možnost, da bi te zahteve definirali, v tej smeri se moramo razvijati, potem bomo tudi prijate-lji." Šolski učbeniki nas učijo, da temu ni tako, da so se namreč leta 1945 jugoslovanski narodi svobodno in povsem nedvoumno odločili, kaj hočejo... Tomšič: "Tudi, če so se naši stari starši za nekaj odločili, bi se lahko starši za nekaj drugega kot tudi sinovi." Sušeč: "Ob tem bi rekel, da mora iti razvoj v večjo avtonomijo republik, sploh Slovenije, od gospodarstva, politike tudi v vojaškem smislu. Slovenski narod bi se moral nanovo z referendumom opredeliti, v kakšni Sloveniji oziroma v kakšni Jugoslaviji hoče živeti, ker takšnega referenduma še ni bilo. Volitve leta 1945 niso bile svobodne, takrat opozicija ni mogla nastopiti in takrat je bila tudi povsem drugačna klima, ljudje so bili siti nasilja in partija je imela zelo učinkovit propagandni aparat. Zgodovina je pokazala, kaj so komunisti resnično sposobni doseči." Kaj razmišlja Kučan? Kako mislite, da se ta trenutek počuti obstoječa slovenska politična garnitura - jih je strah; ne vedo, kaj bi, razmišljajo, kako bo, če bodo resnično ob prestol? Tomšič: "Zanesljivo so v veliki dilemi. Po eni strani sem prepričan, da je tričetrtine komunistov, tudi iz vodstva, za proces, ki se sedaj dogaja v Sloveniji po drugi strani pa se morajo ozirati na jug. Sami ne vedo, kam bi šli, koliko daleč bi dopustili, na kakšen način bi vse skupaj zavrli... skratka zelo nerad bi bil ta trenutek v koži Kučana. On mora nekaj argumentirati v kar sam kot intelektualec ne more biti prepričan." . Sušeč: "Strinjam se, da so v primežu, priznavam jim velike zasluge, da je v Sloveniji sploh storjen prvi korak v demokracijo in tudi sam upam, da bodo naši, zaenkrat še komunistični voditelji, pritisk drugih republik zdržali." Drevenšek: "Po mojem v Partiji ni dileme. Natančno vedo, kaj hočejo, jasno je, da je ZKS podrejena ZKJ in gre za proces mešetarjenja med nekom, ki tega novega noče in med tistim, ki to podpira." Marsikaj v pričujočem razgovoru kaže, da je prenekatera še včeraj sveta politična stvar postala, če že ne napačna, vsaj hudo sporna, in da zgodovinskega razvoja na daljši rok pač ne moreš zaustavljati. Pomeni vse, kar ste rekli konec in dokončni razkroj političnega sistema socialističnega samoupravljanja? Sušeč: "Kako konec, socialističnega samoupravljanja sploh nikoli ni bilo in ga potemtakem tudi ne more biti konec. Socialistično samoupravljanje je popoln nesmisel." Drevenšek: "Beseda je zlorabljena za nekaj povsem tretjega." Sušeč: "Ne gre samo za zlorabo besede, ta sistem ni ne demokratičen ne gospodarsko učinkovit. Zavzemamo se za sistem, kot ga imajo zahodne razvite države, to je sistem participacije samoupravljanja - svobodnega podjetništva." Drevenšek: "Ideja samoupravljanja je sicer povsem zdrava... Sušeč: "Ne, mislim, da tudi ideja ni zdrava!" Tomšič: "Strinjam se, da ne moremo izgubiti socialističnega samoupravljanja, ker ga nismo nikoli živeli in ga tudi ne poznamo. »SDZ je protiutež mitingom« Nekaj dni po aretaciji Janeza Janše je dr. Dimitrij Rupel dal na zboru slovenskih kulturnih delavcev pobudo za ustanovitev Zveze izobražencev. Iz te njegove zamisli je nastala Slovenska demokratična zveza, dr. Rupel je bil izvoljen za začasnega predsednika. »Pred kratkim je bila ustanovljena SDZ. Ljudje so vas izvolili za začasnega predsednika. Ali nam lahko na kratko predstavite program zveze?« Naš program je zdaj že splošno znan. Glavni cilj SDZ je izboriti si prostor za neomejeno razpravo o demokraciji in političnem pluralizmu v Sloveniji ali nemara kasneje celo v Jugoslaviji. Politični prostor si želimo izboriti ne samo znotraj SZDL, ampak v slovenski družbi nasploh, kar pa se izraža lahko le v obliki parlamenta. Pri tem so nas nekoliko narobe razumeli, kot da je parlament edina možna oblika političnega pluralizma. Ni važna oblika, ali naj se imenuje parlament ali kongres (kot v ZDA) ali pa skupščina (kot v Švici), bistveno je, da se naučimo demokracije. To bo omogočalo izražanje interesov ljudi in skupin, ki se doslej niso mogli politično izražati. Iz našega programa in debat na zboru SDZ veste, da SDZ noče biti stranka, ampak, da hočemo odpreti politični prostor, v katerem bodo mogoče kasneje delovale različne stranke od komunistov do dru- gih strank, kot se danes temu reče, stranke ustavnega loka. S tem se bo uveljavila pluralistična politika, kar je nasprotno modelom demokracije, ki se uveljavlja v nekaterih krajih Jugoslavije. SDZ predstavlja protiutež modelom mitin-gaške »demokracije«. »Vašo zvezo ste definirali kot prehodno organizacijo. Ali to pomeni, da boste skušali zamenjati SZDL?« Vprašanje, ki ga postavljate, je logično in kaže na kup nerešenih problemov. Ne bi rekel, da SDZ predstavlja alternativo SZDL, ki je dedič vojne in izrednega stanja in ki je do Dolomitske izjave predstavljala pluralistično organizacijo, kasneje pa je postala transmisija partije. Menim, da bi se danes pluralizem političnih subjektov moral izražati v parlamentu, v skupščini, zato nima nobenega smisla imeti nekega vzporednega, dodatnega parlamenta v SZDL. Vendar pa zdaj še nismo tako daleč, zdaj je potrebno storiti nekatere pripravljalne korake. Ko govorimo o SZDL, moramo upoštevati, da je SZDL ključni faktor za razumevanje in de- montažo realsocialističnega političnega sistema. SZDL je umeščena med partijo in državo, je torej tisti prostor, kjer partija neposredno posega v kandidiranje, v volitve, prek SZDL izvaja koordinacije, posega v kadrovsko politiko itd. Obenem pa ima SZDL državne kompetence, ki so povezane s poslovanjem države, kot je predlaganje kandidatov za predsedstvo, izvaja kontrolo nad delom državnih organov itd., kar so državne funkcije, kar je protiustavno, kajti če bi nekdo resno preanaliziral statut SZDL, bi dokazal, da so te funkcije protiustavne. Nočemo zamenjati SZDL, saj smo začasna organizacija, ki v nasprotju s SZDL, svojo začasnost tudi priznava, in ki obenem meni, da bi morala SZDL v pluralističnem sistemu prenehati obstajati. Toda, če smo realisti, potem moramo upoštevati SZDL, delovati znotraj SZDL tudi rušilno, seveda s predlogi, kritiko in kampanjami. »Kako boste organizirali zvezo?« Organizacijska shema naših političnih organizacij je seveda izredno razvejana in zato privlačna, toda če bi se organizirali v občinah, potem bi obstajala nevarnost, da bi občinske strukture manipulirale z našo zvezo in jo tako nevtralizirale. Zato zaenkrat razmišljamo in o tem obstajajo tudi iniciative, da se SDZ organizira v različnih centrih. V prvi fazi bomo dopuščali neenako-mernost in nesimetrijo v organiziranosti, toda obenem želimo, da bi z našo zvezo pokrili ves slovenski prostor. Zaenkrat se pripravlja ustanovitev podružnic naše zveze v Kočevju, v Celju, v Pomurju in seveda v Mariboru. Ravnali se bomo po iniciativah ljudi, saj smo nastali kot rezultat pobud civilne družbe, želimo, da naj nas ljudje poiščejo, da se sami »zmigajo«, nikomur ne vsiljujemo programa. Ne želimo ostati ljubljanska zveza, zato bi se priporočil tudi Gorenjcem, da naj nam pomagajo ali pa, da naj se sami organizirajo. »Ali boste do ustanovnega zbora vaše zveze pripravili podrobnejši program zveze?« Do konca maja, ko bo ustanovni zbor zveze, moramo pripraviti obsežnejši program. Doslej smo se ukvarjali s političnim sistemom, toda program bo verjetno bolj obsegal gospodarska vprašanja. Kaj pa bo v tem programu, je težko reči, kajti če smo gibanje za demokracijo, potem je potrebno prisluhniti temu, kar je v slovenski družbi najbolj pereče. Program bo odraz tistega, kar bodo ljudje prinesli vanj. Predstavljam si, da bo osnovno vprašanje osnutek nove slovenske ustave, toda druge stvar so še odprte. »Kakšno mesto bi imela zveza v parlamentarnem sistemu?« Najprej vam moram vrniti vprašanje, ali mislite, da bo nekoč na Slovenskem obstajal parlament. Če bo nekoč obstajal, potem SDZ ne bo več potrebna. Dokler ni parlamenta, moramo delovati tako, da bomo po kanalih SZDL prišli v skupščino, kjer bi se radi vpletli v politična dogajanja. Če planiram naprej za leto in pol, ko bodo volitve, potem bi želeli nastopiti na njih s svojimi kandidati ali pa s takimi, ki bodo dobili podporo ljudi. Pri tem bomo upoštevali heterogenost naše zveze, ki sega od katoliških skupin npr. skupina 2000 (bivših) komunistov. »V drugih republikah dosedaj še ni bilo nekih burnih odmevov na ustanovitev SDZ. Ali vas to preseneča?« To me ne preseneča, je pa prav gotovo predmet za razmišljanje. Na Hrvatskem so v Vjesniku dosti nevtralno povezali ustanovitev naše zveze z njihovo demokratično alternativo. »Politika« je ustanovitev popolnoma zamolčala, kar razumem, medtem ko je NIN dal neki poudarek ustanovitvi zveze. Doslej so Slovencem očitali, da se nacionalno homogeniziramo, da vodimo politiko na nacionalni bazi, in zato so nam očitali nacionalizem. Zdaj tega argumenta nimajo več, ker so nastali pogoji za politični pluralizem. V Sloveniji ni več nacionalne homogenosti, slovenski politični prostor je pluralističen in zdaj njim zmanjkuje argumentov za razprave o demokraciji. S čim se danes Srbi lahko hvalijo? Ali z Miloševičem? Mislim, da ne. Pozdravljam ustanovitev zagrebške demokratske alternative, vendar pa nisem prepričan, če je lahko platforma Praxisa temelj za zbiranje ljudi. Mi želimo sodelovati z vsemi v Sloveniji in Jugoslaviji, ki se borijo za demokracijo in sicer na osnovi posameznih projektov npr. o ustavi itd. tako bomo sodelovali z ZSMS, Odborom za varstvo človekovih pravic in drugimi. Jože Novak Programska izjava socialdemokratske zveze Slovenije Prepričani, da ima vsak državljan Slovenije pravico živeti v svobodi in blaginji, izbirati in odstavljati voditelje po vnaprej določenih demokratičnih postopkih, ustvarjati v miru in brez strahu pred samovoljnimi posegi oblasti, ustanavljamo Socialdemokratsko zvezo Slovenije Slovenija in Jugoslavija sta v splošni družbeni krizi. Vzroki zanjo so v nedemokratični in ideološko obremenjeni politični ureditvi, njene posledice pa so vidne na vseh področjih družbenega življenja — v gospodarski krizi, kulturnem siromašenju, znanstvenem zaostajanju in ne nazadnje v nemoči posameznika. Socialdemokrati Slovenije (SDZS) smo avtonomna politična organizacija. Navdihujejo nas sodobna in svobodoljubna načela evropske sociaidemokracije, ki temeljijo na etiki evropskega humanizma, socialni pravičnosti in človeškem dostojanstvu. Ker hočemo socialdemokrati uresničiti pravico vseh državljanov Slovenije do svobode in blaginje, se bomo na miren in legalen način zavzemali predvsem za spremembe v politiki in gospodarstvu, socialni politiki in vojski. 1. Politični sistem Socialdemokrati si bomo prizadevali za odpravo tistih temeljev sedanjega političnega sistema, ki v sferi političnega ohranjajo nedemokratične oblike odločanja o javnih zadevah, kot je enopartijska vladavina. Socialdemokrati menimo, da je vera osebno prepričanje vsakega posameznika in zato ne more biti prepreka za politično in družbeno udejstvovanje. Po našem trdnem prepričanju so osnove sodobnega političnega sistema med drugim: - ločitev zakonodajne, sodne in izvršne oblasti; - volilni postopek, ki temelji na svobodnih, neposrednih in tajnih volitvah; - popolna uveljavitev parlamentarne demokracije. Socialdemokrati se bomo zavzemali za parlamentarni sistem, v katerem lahko kandidirajo predstavniki različnih političnih strank, organizacij in drugih zvez ter posamezniki na osnovi podpore določenega števila podpisnikov. Parlament kot vrhovni predstavniški in zakonodajni organ mora delovati suvereno, neodvisno od kakršnihkoli zunajparlamentarnih posegov. Stalno mora nadzorovati izvršne organe, policijo in vojsko. Državni aparat ne sme služiti nobenemu posebnemu interesu (razredu, skupini, stranki ali posamezniku), zagotavljati mora le spoštovanje legalnih in legitimnih oblik javnega delovanja. Smo za uvedbo referenduma kot obliko neposredne demokracije. Državljani naj bi o čimveč pomembnih vprašanjih odločali sami v krajevnih skupnostih, občini, republiki in federaciji. Socialdemokrati ne verjamemo v nestrankarsko demokracijo. Za nas je Socialistična zveza nesprejemljiva in vanjo ne vstopamo, dokler ima Zveza komunistov v njej priviligiran položaj. 2. Pravosodni sistem in zakonodaja Zavzemamo se za pravno urejeno državo in takšno kazensko zakonodajo, ki bo ščitila državljana pred zlorabo oblasti. Med najpomembnejšimi nalogami, ki si jih socialdemokrati zastavljamo, je izdelava predloga nove slovenske ustave. O tako pripravljenem predlogu bi odločali državljani Slovenije na referendumu, ki je za socialdemokrate edini legitimni način sprejemanja najvišjega slovenskega zakonika. 3. Gospodarstvo Prepričani, da je za družbeno blaginjo potrebno učinkovito gospodarjenje, se socialdemokrati zavzemamo za: • ponovno uveljavitev dela kot prispevka in dobrino; - podjetništvo; - lastninski pluralizem. Delavec mora dobiti delovnemu prispevku ustrezno plačilo, podjetnik pa naj neovirano, v okviru norm, ki veljajo v sodobnih tržnih gospodarstvih, razpolaga s pooblastili, ki so nujna za izvajanje podjetniške funkcije. Koncept integralnega samoupravljanja je treba nadomestiti s soodločanjem in opustiti koncept družbene lastnine. Delavcem je treba omogočiti odkup delnic. Podpiramo odprto tržno gospodarstvo z gospodarskimi organizacijami, ki so neodvisne od političnih in ki so gospodarsko popolnoma odgovorne za svoja ravnanja. Oblikovati je treba sistem, ki bo, upoštevaje različnosti gospodarskih interesov, določal samo temeljna pravila ravnanja, ta pa se ne morejo bistveno razlikovati od pravil v drugih sodobnih tržnih gospodarstvih. Zavzemamo se za sodoben razvoj kmetijstva in za ukinitev zemljiškega maksimuma. Država naj z gospodarsko politiko pomaga razvoju kmetijstva, ki naj temelji na družinskih kmetijah in zagotavlja varstvo obdelovalne zemlje. S prestrukturiranjem gospodarstva naj se izboljša človekovo okolje, zato smo za ekološko čiste ter energetsko in surovinsko varčne dejavnosti. Davčni sistem in politika naj bosta v službi gospodarske rasti. Davki morajo spodbujati produktivnost, podjetništvo in na ta način vplivati na izboljšanje življenjske ravni. Obremenjenost gospodarstva in prebivalstva mora biti na ravni industrijsko razvitih držav. Zavzemamo se za samostojnost Slovenije pri oblikovanju sebi primernega gospodarskega sistema in ekonomske politike. »Enotnega« trga ni mogoče uveljaviti s centralizacijo makrou-pravljanja na ravni federacije, ampak s popolno samostojnostjo gospodarskih organizacij. 4. Sindikat Najpomembnejši dejavnik industrijske demokracije je avtonomen sindikat. Zato se bomo zavzemali za svobodno ustanavljanje neodvisnih in pluralističnih sindikalnih organizacij ter za njihovo povezovanje. Vzporedno pa si bo treba izboriti pravico do popolne legalizacije stavke. Današnji sindikat se mora znebiti skrbništva Zveze komunistov in tudi v prihodnje ne sme podleči vplivu katerekoli druge politične organizacije. Zato se bomo socialdemokrati dosledno zavzemali, da bo v podjetjih in drugih ustanovah sindikat edina oblika organiziranja. Druge družbenopolitične organizacije naj bi delovale izven podjetij in ustanov, saj bo edino na ta način sindikat postal res avtonomna organizacija delavstva. 5. Socialna politika Socialna politika je odvisna od političnega in gospodarskega položaja. Njene možnosti so določene z ravnijo proizvodnje in višino družbenega proizvoda. Zaradi gospodarske krize in zapletenega, neracionalnega in zato neučinkovitega državnega admini-striranja, se socialne dejavnosti pri nas dramatično krčijo. Stanje se še kar naprej slabša, kar je pripeljalo do popolnega zloma socialnih dejavnosti, še zlasti zdravstvenega in izobraževalnega sistema. Osnovne storitve (izobraževalne, zdravstvene, socialno-varstve-ne, pokojninske, kulturne...) morajo biti dostopne vsem državljanom ne glede na njihov družbeni položaj. Temelj socialne varnosti vseh državljanov vidimo v njihovem delu. Solidarnostno pomoč priznavamo samo osebam, ki so telesno ali umsko prizadete, otrokom in ostarelim, brezposelnim ter drugim ogroženim kategorijam prebivalstva. Posebej se bomo zavzemali za varstvo otroka in družine in za bolj učinkovito reševanje stanovanjskih razmer. Prizadevali si bomo za oblikovanje programov za zaposlovanje mladih in socialne programe za delavce in njihove družine, ki bodo v prehodnem obdobju gospodarske prenove ostali brez de- la. Pomagali jim bomo, da bodo čimprej osvojili nova znanja, ki jih zahteva sodobno gospodarstvo. Poleg tega bomo predlagali tudi druge oblike reševanja brezposelnosti, ki so jih v sodobnem svetu že preizkusili, zlasti pa možnosti za samozaposlovanje v privatnih in zadružnih podjetjih. Da pa bi preprečili poenotenje storitev ter povečali njihovo učinkovitost in kakovost, bomo socialdemokrati podpirali razvoj javnega in privatnega sektorja na vseh področjih socialnih dejavnosti. Državljani bodo lahko svoja sredstva uporabljali po lastni izbiri v enem ali drugem sektorju. 6. Mednarodni pložaj Slovenije Slovenija je del Evrope in usodno smo zaznamovani s pridobitvami zahodne civilizacije, ki se ji tudi v prihodnosti nočemo odreči. Socialdemokrati si bomo dosledno prizadevali za vključevanje Slovenije in Jugoslavije v evropski prostor in v zahodnoevropske gospodarske, tehnološke in kulturne integracije. Ena od prioritetnih nalog socialdemokratov bo ustvarjanje političnih in ekonomskih predpogojev za članstvo v Evropsko skupnost (ES). Dosledno se bomo zavzemali za odprte meje in prost pretok blaga in informacij. 7. Položaj Slovencev v Jugoslaviji in zamejstvu Pridružujemo se večkrat izraženim težnjam Slovencev in drugih državljanov Slovenije glede suverenosti ljudstva Slovenije in vseh drugih jugoslovanskih narodov ter takšno sožitje v Jugoslaviji, v katerem bodo prišle do polnega izraza vse različnosti in razvojne potrebe republik v skladu z njihovimi lastnimi možnostmi, njihovo ustvarjalnostjo in kulturno tradicijo. Dosledno bomo razvijali skupni slovenski kulturni prostor, ki naj zajema vse Slovence ne glede na njihova politična ali verska prepričanja ter kraj bivanja, temelji pa naj na jezikovni pripadnosti. Zavzemamo se za slovenski kulturni forum kot posvetovalno telo vseh Slovencev. 8. Obrambna politika Socialdemokrati se zavzemamo za popolno podreditev vojaškega aparata demokratično izvoljeni skupščini. Zavzemali se bomo za ukinitev vojaških sodišč. Financiranje vojske naj bo izključno v domeni civilnih oblasti. Kratkoročno se bomo zavzemali za radikalno skrčenje obstoječe vojske in za spoštovanje ugovora vesti, dolgoročno pa je naš cilj številčno majhen, sprofesionaliziran, obrambno usmerjen vojaški aparat. To bi seveda med drugim pomenilo tudi redukcijo splošne vojaške obveznosti. Prepričani smo, da sedanja milizari-zacija vsakdanjega življenja ne odraža morebitne napete mednarodne situacije. Socialdemokrati se bomo zavzemali tudi za popoln nadzor slovenskega naroda nad vojaškim aparatom na območju Slovenije. Če smo lahko imeli tak koncept obrambe v času NOB, je še toliko bolj upravičeno, da tak koncept obrambe prenesemo v mirnodobni čas. Zato se bomo socialdemokrati zavzemali za organiziranje slovenskega armadnega območja, kjer bosta poveljevanje in pouk v enotah, štabih in drugih organih slovenskega armadnega območja v slovenskem jeziku. Iniciativni odbor SDZS, 14. januarja 1989 Pri pisanju programske izjave so sodelovali: Frane Adam, Katja Boh, Alenka Cotič, Uroš Černe, Gorazd Drevenšek, Vida Jan, Goran Jovanovič, Jožef Kopše, Bogomir Koželj, Andrej Magaj-na, Jože Mencinger, Milan Oder, Roman Pogačar, Slavko Sušeč, Matjaž Šinkovec, Uroš Sušteršič, Boro Terčelj, Gregor Tome, France Tomšič, Vladimir Turk, Jaša Zlobec Ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije bo 16. febt u-arja 1989 ob 17. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. 12. STRAN AKTUALNO Petek, 27. januarja 1989 Policijska intervencija v Poljanski dolini (2. del) Zakulisje nekega primera V torkovi številki smo objavili prvo informacijo o zapletu, ki je nastal po tribuni s člani Odbora za varstvo človekovih pravic na Selu pri Zireh, danes pa, kot smo obljubili, nadaljujemo z razgrinjanjem tančic primera, ki je z objavo v različnih sredstvih obveščanja že dobil vse značilnosti medijske afere. Gre pravzaprav za tipologijo nekega primera, ki sproducira dogodek, s katerim se mora potem intenzivno ukvarjati mala vojska ljudi. Gre tudi za (poskus) prikaza zakulisnega funkcioniranja sistema, kjer, kot vse kaže, še vedno ne veljajo sicer vsakodnevno proklamirana gesla oblasti o odprtosti medijskega prostora, pluralizmu idej in spoštovanju zakonsko utečenih poti. Za lažje razumevanje primera najprej ponovimo bistvene stvari, do katerih smo se uspeli dokopati v torkovem časopisu: člani osnovne organizacije ZSMS Selo pri Žireh so v sklopu rednega letnega programa pripravili tribuno s predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic (Igor Bavčar, Janez Janša, Igor Omerza in Bojan Fink), ki je naletela na izreden odziv med krajani, saj je bil sicer majhen prenovljeni prostor selskih mladincev nabito poln. V razpravi, ki je bila sicer v nekaterih točkah sveža in izredno zanimiva, ni bilo čutiti argumentiranih nasprotnih mišljenj, vedo povedati prisotni. Akcija, kot takšna verjetno ne bi bila nič posebnega (podobnih prireditev je bilo namreč v Sloveniji že več kot petdeset), če se ne bi post fe-stum'v razplet vključila milica. Njihov predstavnik je namreč službeno obiskal Radio Žiri, zahteval del magnetofonskih trakov (sodelavka radia je namreč celotno prireditev snemala), kjer naj bi bile izrečene sporne besede. Po poslušanju je brez komentarja nekaj zapisal v svoj notes in odšel. Druga raven funkcioniranja "Žirovskega primera" so posamezni člani škofjeloške borčevske organizacije, ki so protestirali proti vsebini oddaje žirovskega Radia, kjer je bilo štiri dni po prireditvi posredno govora o dogodku na Selu. V želji po čim večji objektivnosti smo se zapeljali v Žiri in se najprej obrnili na Vitolda Oblaka, predsednika selske mladinske organizacije: "Najprej moram reči, da se do tega trenutka še nobeden od novinarjev ni obrnil name, kljub temu da je bilo že marsikje objavljeno in kljub dejstvu, da sem pravzaprav kot predsednik OO ZSMS prvi odgovoren za akcije naše mladinske organizacije. Gre za podatek, ki je verjetno že sam po sebi dovolj zgovoren. Če začnem s policijo, mislim, da sploh ne bi bila vpletena, če ne bi bilo klicev občanov, da naj gredo poslušati trakove. Glavni problem vidim v tem, da ne vem zakaj ni tisti, ki je bil prisoten že na tribuni, vprašal, če česa ni razumel. Ne vem sicer, kdo naj bi to bil, mislim pa, da gre tej osebi zasluga za aktiviranje postaje milice. Zanesljivo je moral biti vplivna osebnost, da ga je miličnik sploh ubogal in šel na Radio. Zaenkrat še nismo vsestransko ocenili celotnega primera, tako se tudi še nismo opredelili, če je šlo mogoče za posredni pritisk, da naj s takšnimi akcijami, kot je bila omenjena, prenehamo. Sem pa tja, bolj v kavarniških debatah nam včasih podrobijo, da se ukvarjamo z nepravimi rečmi, nekdo je to označil celo kot "kontrarevolucijo". Že sedaj pa lahko rečem, da bomo z začetimi tribunami nadaljevali in naš naslednji gost bo, kot ste že poročali, predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik. Če je res, da so na OK ZSMS Škofja Loka "presenečeni", da ena od njihovih sredin dela na tak način kot mi, in če smo jih z našimi akcijami spodbudili k večji aktivnosti, govori se menj da o Kučanovem obisku, to sploh ni slabo." Brez odziva javnosti Podobno kot predsednik mladih iz Sela, je tudi Jelka Mlakar, odgovorna urednica Radia Žiri ugotavljala, da tečejo akcije mimo nje: "Čim se pojavi nekje občinstvo, novinarjem vrata niso zaprta in kar novinarji pripravljajo za kasnejšo obdelavo, so to delovni posnetki, ki jih brez dokončne priredbe noben novinar ne da v javnost. To je naše delovno gradivo in tako naša radijska postaja ne more biti mesto, kjer bi se preverjala konkretna vsebina izrečenega na tribuni. Delavec postaje milice je prišel na naš radio v nedeljo zjutraj in poklical prvega znanega tehnika, ki ga pozna, Rudija Krvino. Ta mu je trakove zavrtel in vse skupaj je potekalo brez komentarja. V našem nedeljskem radijskem programu smo spustili v eter prvo novico s tribune, kratko izjavo Janeza Janše, ki ni doživela nobene reakcije s strani poslušalcev. Za torek pa smo pripravili daljšo, sedemnajstminutno oddajo, ki smo jo že v nedeljo napovedali. Naša želja je bila, da v tej oddaji poskušamo iz sicer triurne razprave potegnemo predvsem tri izhodišča: kot prvo, kako gleda Odbor za varstvo človekovih pravic na nastanek Slovenske demokratske zveze, kot drugo, kaj trenutno Odbor dela na vprašanjih četverice in kot tretje, kakšna bo usoda Odbora po epilogu primera, kakršenkoli ta že bo. Okoliščine so bile naslednje: tudi na torkovo oddajo ni bilo nobenega odmeva, ampak medtem so očitno že brneli telefoni in kot vse kaže na različnih ravneh tudi pogovori, da je potem prišlo do objave v dnevnem časopisju. Mi seveda po Zakonu o obveščanju odgovarjamo za tisto, kar spustimo v eter - konkretno v nedeljo tri minute in v torek sedemnajst minut. Pravzaprav si ne znam razlagati obiska miličnika drugače, kot da si je želel kakšne reči razjasniti mogoče za svojo uporabo, predvidevam namreč, da bi prišel na Radio z uradnimi papirji, če bi imel od koga ukaz. Mi do tega trenutka nismo na radio prejeli nobene uradne reakcije, da je bilo z oddajo karkoli narobe, vemo samo za prošnjo OO ZZB Škofja Loka, da bi jim presneli vsebino torkove oddaje." Beseda borcev Ker se bomo na akcijo policije vrnili kasneje, si najprej poglejmo, kako dogodek komentira predsednik škofjeloških borcev Stane Pečar: "Res je, da so me klicali nekateri borci iz naše občine, ki se niso strinjali z nekaterimi izjavami, ki so bile objavljene v omenjeni oddaji žirovskega Radia. Sam se nisem udeležil ne prireditve mladih iz Sela ne poslušal oddaje, tako sem predlagal, da prosimo uredništvo Radia Žiri, da nam vsebino oddaje presnamejo, da bi jo lahko poslušali. Ne gre za željo po ukrepanju zoper udeležence ali organizatorje mladinske prireditve, pač pa le za ugotovitev ali so imeli naši že omenjeni borci prav ali ne. Ustanovili smo posebno delovno skupino v sestavi predsednik, podpredsednik, član predsedstva in predsednik nadzornega odbora OO ZZB Škofja Loka, ki bo svoje mnenje o oddaji predstavil na prvi prihodnji redni seji, 31. januarja, pod točko razno. Tezo, ki je za nekatere v škofjeloški občini realna, da so namreč hoteli s tem, ko se je vključila v akcijo tudi milica, mladim na Selu pokazati, da takšne vrste delovanje ni zaželeno in naj se raje ukvarjajo z drugimi rečmi, češ v občini imamo radi mir, uradna občinska politika komentira zelo energično. Posamezniki zaostajajo za časom Sekretar občinske mladinske organizacije, kamor izhajajoč iz statuta ZSMS tudi spada OO ZSMS Selo, Blaž Jesenko pravi: "Mislim, da se ni hotelo nikogar prestrašiti, kajti nenazadnje smo prišli v čase, ko se nihče več nikogar ne boji in če so pravi pogledi, prave usmeritve, ni bojazni." Še bolj jasno je svoje misli izrazil predsednik OK SZDL Janez Zavrl: "Mladinci na Selu prav nič ne prehitevajo časa, bolj verjetno je, da nekateri posamezniki zaostajajo za njim. Če so kakršnekoli namere teh posameznikov, ki pa bodo morali javno povedati, zakaj se ne strinjajo s tribuno in kaj jih moti, da bi se neki aktivni del mladine v naši občini zatrl, ustaviti. Dejstvo namreč je, da je osnovna organizacija ZSMS na Selu ena najaktivnejših, če ne celo najaktivnejša v škofjeloški občini, ki je presegla neke tradicionalne okvire delovanja osnovnih mladinskih organizacij v preteklosti." Ob vsej nedvoumno izjasnje-ni podpori delovanja mladih vseeno ne moremo mimo ugotovitve, da takšne akcije predvsem na odročnih koncih, v manjših sredinah še vedno niso sprejete z navdušenjem, in da je marsikaj tistega, kar si je že izborilo domovinsko pravico naprimer v Ljubljani v prenekaterem koncu Slovenije še vedno obdano s strahom in nezaupanjem. Tradicionalizem ima pač močne korenine, če pa so te pri posameznikih podkrepljene še z nespremenjenim stanjem in večnimi resnicami, gre vse skupaj še toliko težje. Akcija policije Zadnji (ali za marsikoga prvi) kamenček v mozaiku je akcija organov za notranje zadeve. Poteza poslušanja magnetofonskih trakov, ki so bili izključno v fazi delovnega gradiva novinarja oziroma radijske postaje s strani delavca milice daje vsej zadevi seveda svojevrsten pečat. Tudi Postopka milice ne morem komentirati, ker ne vem, zakaj so se spustili v to, mogoče so opravljali samo del svojih rednih nalog (ne poznam njihovih pristojnosti) ali pa jim je kdo dal kakšno informacijo v zvezi s tem. Rečem lahko samo to, da se tudi na področju dela varnostnih organov zavzemamo za dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. Ni res, da smo borci proti takšnim prireditvam mladih, kot je bila omenjena na Selu, zavedamo se namreč, da sprostitev političnega pluralizma prinaša tudi nove oblike delovanja, ne moremo pa se strinjati, da so mladi povabili medse predsednika Stanovnika brez vednosti in mimo občinskega protokola. Ne more namreč že vsaka vaška organizacija vabiti v svoje okolje predsednika republike." na tej ravni smo razkrivali poteze postopoma. Najprej smo.po logiki stvari poskušali dobiti izjavo od že večkrat omenjenega miličnika, vendar nas je le-ta kratko odslovil, da ne bo ničesar komentiral, ker za to ni pristojen in naj se obrnemo na njegovega predpostavljenega v Škofji Loki. To smo tudi storili in od komandirja postaje milice Braneta Viranta izvedeli le to, da nam tudi tam ne morejo pomagati, ker je vse skupaj še v raziskovanju (petek, 20. januarja), da pa bomo celotno informacijo lahko dobili čez tri dni na UNZ Kranj pri tovarišu Hočevarju. Do tod je šlo, čeprav so nas pravzaprav zgolj preusmerjali, gladko, zaustavilo pa se je pri tovarišu Hočevarju, ki ga nam v ponedeljek ni uspelo dobiti, v torek pa je bil že na dopustu. Na zvezo smo dobili Mitja Brajnika, s katerim smo se potem le uspeli dogovoriti za sestanek, ki ga je vodil kar sam načelnik UNZ Kranj Ludvik Slamnik. V kratkem pogovoru so bila predstavljena vprašanja, ki se postavljajo obdelavi primera z novinarske plati. Menimo namreč, da bi UNZ morala odgovoriti na sledeča vprašanja: ali je bila policijska intervencija v kontekstu s še nadaljnjim spremljanjem četverice, tokrat ne samo skozi službo DV pač pa tudi skozi uniformirano milico; kdo je dal nalog za poslušanja magnetofonskih trakov; ali so bile kršene kakšne določbe zakona, ker miličnik ni imel nikakršnega uradnega naloga (če so bile, kakšen bo ukrep); kdo je dal nalog za poseg milice in kakšna je pravzaprav ocena UNZ o celotnem primeru. Slamnik nam ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ker je po njegovih besedah potrebno zbrati vse ustrezne informacije in obljubil, da bo UNZ javnosti odgovorila preko posebnega uradnega sporočila: V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v časopisu Gorenjski glas, z dne 24. 1. 1989, na strani 9 pod naslovom »Ruši-tev sistema ali blatenje Tita ?*, daje Uprava za notranje zadeve Kranj naslednje pojasnilo: Miličniki OM Žiri so pri opravljanju rednih nalog javne varnosti izvedeli zlasti od starejših občanov, da naj bi bile na okrogli mizi, ki jo je organizirala OO ZSMS Se-la-Žiri, izrečene nekatere žaljive trditve o pokojnem predsedniku Titu, ki bi lahko predstavljale elemente prekrška ali celo kaznivega dejanja. Ker so bili občani, s katerimi je miličnik opravil razgovor, tudi osebno prizadeti, se je miličnik samoiniciativno odločil, da bo preveril resničnost njihovih izjav, zato je zaprosil uslužbenca Radia Žiri, da mu omogoči poslušanje magnetofonskega traku v tistem delu, kjer naj bi bile posnete sporne izjave. Miličnik je poslušal trak v prostorih Radia Žiri, in sicer v dolžini približno 5 minut, nato pa je prostore zapustil. Zaradi tega primera delavci ONZ niso in ne bodo izvedli nikakršnih nadaljnjih ukrepov niti zoper posameznika niti zoper katerokoli organizacijo. Ukrepanje miličnika je bilo povsem samoiniciativno, ker je želel ugotoviti, ali so bili v danem primeru podani elementi kršitev pozitivne zakonodaje. Nikakor pa ne gre za izvajanje pritiskov ali nadzora nad dejavnostjo posameznikov ali organizacije kot to skušajo na tendenciozen način predstaviti nekateri. Namesto zaključka Iz vsega napisanega si je pozorni bralec verjetno že lahko izoblikoval svojo sliko dogodka, ki je zaradi neupoštevanja rednih, in mislili bi povsem utečenih poti, postal medijska afera. Igrice, ki ne potekajo po točno določenih pravilih in na očeh javnosti se očitno kaj lahko sprevržejo v nekaj povsem drugega in naša velika želja je, da bi se na Gorenjskem vsi skupaj iz opisanega primera kaj koristnega naučili, saj je verjetno marsikdo komentiral dogodek tako kot Janez Janša: "Res čudno, pravzaprav sploh ne vem, kako si vse skupaj razložiti." Dejstvo je, da so se z opisanim primerom ob policiji ukvarjali ne samo novinarji pač pa tudi številni samozaščitno osveščeni občani, (poklicani in nepoklicani) politiki in organizacije. Kar se tiče "sporne" oddaje, predlagamo uredništvu Radia Žiri, da jo enostavno še enkrat uvrsti v svoj program in s tem na najlažji način razbistri vnete duhove, vsem drugim dogodkom iz ozadja "Žirovskega primera", njihovim akterjem in načinu funkcioniranja pa velja povsem jasno in nedvoumno reči: "Hvala lepa, takšnih zgodbic se na Gorenjskem preprosto ne gremo več!" Vine Bešter Razburjenje (šele) zaradi predlaganega odloka Ponovna razlaga o deponiji v Tenetišah Kranj, 26. januarja - Predsedstvo občinske skupščine je v sredo na začetku seje občinske skupščine predlagalo zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da se z dnevnega reda zasedanja umakne sprejem predlaganega odloka o ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Tenetišah. Tokrat, kot predtem že dvakrat, razlog za umaknitev ni bil formalen. Zahtevo s protestom, da se o predlaganem odloku na skupščini ne razpravlja in sklepa so najprej v ponedeljek zvečer sprejeli na zboru krajanov v krajevni skupnosti Kokrica, po obisku delegacije pri predsedniku občinske skupščine Ivanu Torkarju v torek zjutraj pa še na skupnem zasedanju delegatov in članov potem v torek zvečer prav tako na Ko-krici. Zbor krajanov v ponedeljek zvečer v dvorani doma na Kokrici je bil izredno številčen. Več kot 150 udeležencev zbora ni prav nič motila izredno mrzla dvorana doma, saj je bila razprava toliko bolj vroča; čeprav pa ne »pregreta«, kot so se po njej potem menda širile govorice. Na dnevnem redu naj bi bilo sicer več vprašanj, vendar so se, ko so se odločili, da za nobeno ceno občinska skupščina v sredo ne sme sprejeti predlaganega odloka o ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Tenetišah, krajani razšli v pričakovanju, da bo pooblaščeni delegaciji iz krajevne skupnosti naslednje jutro pri predsedniku občinske skupščine uspelo doseči umaknitev. V nasprotnem primeru so ob sprejetju odločnega protesta tudi predlagali, da bodo protestirali v sredo pred skupščino. Dvomi v odlagališče posebnih odpadkov so tudi zato, ker že sedanje odlagališče komunalnih odpadkov ni bilo tako urejevano, kot bi moralo biti... Razlogov za množično udeležbo in odločen protest glede deponije v Tenetišah je najbrž več. Eden od pomembnih razlogov je bil prav gotovo tudi ta, da pravzaprav okoliške krajevne skupnosti med junijsko enomesečno javno razpravo o ureditvenem načrtu deponije lani niso reagirale oziroma so jo najbrž spregledale, da ne rečemo vzele premalo resno. Takrat pa je bila živahna razprava, v kateri so krajani zavračali načrtovano deponijo posebnih odpadkov, v krajevni skupnosti Tenetiše. Kot kaže, pa so se zdaj, tik pred predlaganim sprejemom že dvakrat z dnevnega reda umaknjenega odloka (zaradi formalnega postopka) pomembnosti odločitve in nejasnosti zaradi različnih govoric in mnenj, problema zavedli najprej na Kokrici; pa tudi v drugih krajevnih skupnostih na tem območju Kranja, kot je pokazal torkov sestanek skupnega zasedanja delegacij iz krajevnih skupnosti, ki se ga je udeležil tudi predsednik komiteja za urbanizem Jože Pešak. Kakorkoli že, tako ponedeljkov kot torkov sestanek sta pokazala, da krajani doslej resnično niso bili seznanjeni s predlaganim ureditvenim načrtom. Po drugi strani pa vsi zelo dobro poznajo probleme, ki jih imajo že 18 let na očeh, in s katerimi morajo živeti, kot so povedali, zaradi sedanjega odlagališča komunalnih in seveda tudi vseh drugih (tudi posebnih odpadkov med njimi) in ko kljub pripombam in protestom stvari še do nedavnega niso bile prav nič boljše oziroma, kot so zatrjevali, bi bilo najprej treba urediti odlagališče komunalnih odpadkov. Načrtovano odlagališče posebnih odpadkov pa so oba večera odločno zavračali. Umaknitev predlaganega odloka z dnevnega reda zasedanja skupščine seveda problema ni rešila. Zdaj je pred organizatorji, načrtovalci ureditvenega načrta in strokovnimi razlagalci pravzaprav tista naloga, ki so jo poleti med javno razpravo sicer (formalno) pričakovali, vendar pa so jo (morda zaradi preslabe obveščenosti ali premajhnega poudarka) dokaj zlahka opravili. Ponedeljkovega zbora se je udeležilo prek 150 krajanov, ki so vsi enotno sprejeli odločen protest za sprejem odloka. Torkove razprave na skupnem sestanku delegacij pa so se po dobri uri tudi udeležili številni krajani Kokrice in ponovno zahtevali, da se odlok umakne z dnevnega reda... Predlagani ureditveni načrt deponije je po strokovni plati in temeljiti seznanitvi najbrž res takšen, da mu je težko oporekati, posebej, če nam ni vseeno (pa naj bodo to komunalni ali posebni odpadki - vendar, kot je pojasnil Jože Pešak, niso predvideni strupeni, kužni ali radioaktivni), da se le-ti zdaj mešajo (ali pa so se še do nedavnega) skupaj. Vendar pa ljudje pričakujejo najprej učinkovito ukrepanje in primerna ter trdna zagotovila, da se ne bodo pojavljale ničkolikokrat že očitane malomarnosti in neodgovorno ravnanje. Vprašanje pa je, ali tudi to lahko prepriča ljudi o potrebnosti načrtovanega odlagališča posebnih odpadkov v Tenetišah. Oba večera v začetku tedna na Kokrici je bilo namreč slišati tehtne pomisleke in dvome, zakaj mora vsaka občina zase sama skrbeti za shranjevanje tovrstnih odpadkov in če že naj bi bilo tako, kje so zagotovila, da ob sedanji tehnologiji in vseh ukrepih ne bodo jutri spet zaradi neodgovornega ravnanja pomenili še hujšo ekološko bombo. Kakorkoli že, takšna razprava, prava in strokovno razumljiva ter obvezujoča za posledice, naj bi bila zdaj. Zato je tudi prav in modro, da so v sredo umaknili z dnevnega reda sprejem predlaganega odloka. Vendar pa ne bi bilo modro, če bi to pomenilo odlaganje problema, ki pa že sedaj grozi kot prava ekološka bomba... A. Žalar Aleksander Ravnikar o razkrivanju ozadja ljubljanskega procesa Klobčič se le odmotava Predsednik skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici, sicer podpredsednik slovenske skupščine Aleksander Ravnikar razgrinja akcije delovnega telesa, od katerega, razen obsojenih Borštnerja, Tasiča, Zavrla in Janše, veliko pričakuje tudi vsa slovenska javnost. Marčevski dnevi, ko bi po zapornih nalogih morala četverica za rešetke, se nezadržno približujejo - dejstvo, ki nam je služilo kot osnovno izhodišče našega razgovora. Kaj je bilo po vašem mnenju, kot predsedniku delovnega telesa slovenske skupščine, ki ima za svojo osnovno nalogo celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici, najpomembnejše na šesti seji vaše komisije, ki je doživela velik odmev v sredstvih javnega obveščanja, predvsem v naši republiki? "Strinjam se z vašo formulacijo naše seje, ko govorite o medijskem odzivu, kar je na svoj način seveda popolnoma razumljivo. Znano je, da je bil del seje javen in del seje, ko smo govorili o gradivih, ki imajo določeno stopnjo zaupnosti, za javnost zaprt. Da je bila omenjena seja res temeljito predstavljena, priča že sam podatek, da so bili praktično objavljeni magnetogrami javnih delov seje. Ne morem govoriti o ugotovitvah in ocenah šeste seje, Čeprav iz posameznih novinarskih zapisov izgleda,kot da smo jih že izoblikovali. Skupina se je odločila, da je njena prva naloga pripraviti v skladu s programom skupščine, poročilo o našem dosedanjem delu in ugotovitvah. To seveda onemogoča, da bi tekoče po vsaki seji delali zaključke o vsem, s čimer smo bili na seji seznanjeni. Druga okoliščina, ki poleg omenjenega onemogoča odgovor, je dejstvo, da vsako novo spoznanje za posameznega člana skupine odpre dodatna vprašanja, ki jih želi ravno tako razjasniti. V interesu vseh je, da zaupano nalogo opravimo odgovorno, da sicer selekcioniramo tista vprašanja, ki za samo razjasnitev osnovne stvari in korektno opravilo naloge niso bistvena, hkrati pa ne želimo izpustiti ničesar, kar bi lahko po-memno vplivalo na naše dokončno mnenje." na naše končno poročilo, kajti zanimanje za naše delo je tolikšno, da se v skupini stalno pojavlja vprašanje, na kakšen način zagotoviti več javnosti ob tem, da se stalno zavedamo, kako težko je to izpeljati, preden pridemo do končnih sklepov. Ob želji, da bi bilo naše delo korektno spremljano, se seveda zavedamo, da s svojim delom in vsem tistim,s čimer se srečujemo, postavljamo novinarje pred najtežjo nalogo -kako poročati o tistem, o čemer pravzaprav (še) ničesar ne povemo." Kmalu končno poročilo? Kako pa v tem področju opravljajo svoje delo novinarski kolegi iz drugih republik? "Skupina si je zastavila nalogo, da, kolikor je mogoče, redno dobiva pregled, kaj se o našem delu piše. Poskušamo skrbeti, da bi člani skupine bolj ali manj ažurno dobivali fotokopije teh člankov in glede na moj vpogled v omenjeno pisanje lahko rečem, da se v ostalih delih Jugoslavije tej zadevi ne posveča toliko pozornosti kot v Sloveniji." Ob začetku vašega dela ste si uvodoma zastavili zajeten kup nalog, ki jih boste opravili. Čas počasi in neza- rhentov ,na katere smo bili bodisi opozorjeni bodisi smo si jih zastavili v izvršitev sami. Gre za seznanitev z nekaterimi gradivi, ki so bila v zvezni skupščini, in analizo člankov v zvezi z napadi na JLA. Razpravljali smo tudi že o informacijah v zvezi s sejo vojaškega sveta in nekaterimi dogodki po njej. sejo vojaškega sveta in nekaterimi dogodki po tej seji, v bistvu nam manjka samo še malo podatkov za oblikovanje končne ocene." Informacija za delegate Nekako drugo veliko področje vašega dela predstavlja ugotavljanje ozadja same sprožitve celotnega postopka proti Borštnerju, Tasiču, Zavrlu in Janši? "Informacijo o tem smo dobili na šesti seji. Naše delo na tem področju še ni dokončno opravljeno, vendar že doslej zbrano gradivo omogoča odgovore na nekaj temeljnih vprašanj. Skupina se bo na prihodnji seji ukvarjala s tem, kaj od svojega dosedanjega dela lahko vključi v informacijo za delegate predstojeće že omenjene skupščinske seje. Žal ta informacija v tej fazi kot kaže še ne bo javna, ker bomo na nekaterih delih navajali tudi posamezne podatke, ki imajo oznako zaupne narave, najbrž pa bomo o teh ugotovitvah javno kaj več povedali kasneje." Tako za širšo javnost kot seveda predvsem za samo četverico vaše delo napreduje prepočasi. Kljub temu da ste obelodanili proti-zakonitost vojaškega povelja, se vse težje čaka na vašo končno in celovito oceno? "Moja osebna ocena pa tudi ocena članov skupine, je bila da bi lahko res- Sprožitev celotnega postopka Kaj je bilo torej po vašem povsem novega na pričujoči seji? "Seja je bila posvečana v osnovi dvema stvarema. Prvič odgovorom na vprašanja, ki jih je RK ZSMS oziroma njeno predsedstvo uradno vložilo na slovenski skupščini in se nanašajo na ta primer. Na vsa postavljena vprašanja mladincev je republiški sekretar za notranje zadeve odgovoril in odgovori na vsa vprašanja so javnosti tudi dostopni. Tako smo v skupini obdelali del vprašanj, sicer zaenkrat brez dokončnih ugotovitev, ki so se v javnosti že pojavila. Drugo, kar nas je zanimalo, na kar nas neposredno zavezuje tudi odlok o ustanovitvi skupine, je bilo raz-jasnjevanje same sprožitve postopka in dejavnosti organov za notranje zadeve v zvezi s tem. Dobili smo podatke, deloma tudi na zaprti seji in se odločili, da jih bomo v najkrajšem možnem roku tudi ocenili." V prvem vprašanju sem namenoma omenil veliko zanimanje medijev za vaše delo, kajti resnično menim, da je temu res tako. Ob tekočem spremljanju skorajda vsega slovenskega tiska dogodkov, ki se navezujejo na četverico je seveda razumljiv tudi velik interes novinarjev za poteze vaše skupine. Opravlja sedma sila svoje delo po vasem mnenju korektno? Opravlja sedma sila svoje delo po vašem mnenju korektno? "V skupščini sem na vprašanje o našem delu enkrat že odgovarjal, bilo Je na prvi seji decembra Jani. Ob tisti priložnosti sem se zahvalil novinarjem za korektno poročanje, ker resnično ocenjujem, da gre v glavnem res za takšno vrsto poročanja. Seveda pa vsako takšno delo pomeni, da vanj človek vloži tudi nekaj osebnih Pogledov. Razumem, da se dajo informacije v okviru v kakršnem jih novinarji dobijo, in da jih ne morejo uporabiti tudi s tistim, kar smo sicer v skupini že izvedeli, a še ne dokončno ocenili, ter da so zaradi tega poudarki tudi osebno obarvani. Kar je mene osebno doslej motilo, so bile nekorektnosti takšnega tipa, kot sem jo opazil v predzadnji številki Mladine. Če sem prav Dral, so bile izjave Roberta Botterija navedene v članku, ki se je ukvarjal z našo zadnjo sejo, podpisana je novinarka Majda Vrhovnik, brez navedbe Vira. Vsaj sam sem razumel tako, kot ^a gre za del magnetograma, vendar, oe me spomin ne vara, ni šlo za magnetogram izjav Botterija na naši seji, pač Pa za neko drugo izjavo, pod katero ni navedeno, kje je bila podana. Če se po-r°ča o nekem dogodku, bi človek domneval, da bo novinar poročal o tistem, Kar se je tam dogajalo, vem pa, da so jnožne drugačne obdelave. Za temeljno korektnost se mi zdi nujno potrebno, ?a se navajajo viri in dejstva natančno S da se ne interpretirajo zlonamerno, zavedam pa se, da ne bo nihče čakal Kdo so člani skupine? Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine SRS je pripravila seznam kandidatov, ki so jih potem delegati tudi izvolili, predsednik - Aleksander Ravnikar, rojen 1951, diplomirani pravnik, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, člani - delegati zbora združenega dela: - Doris Debenjak, rojena 1936, diplomantka Filozofske fakultete, prevajalka, samostojna kulturna delavka, Ljubljana; - Matevž Krivic, rojen 1942, diplomirani pravnik, magister prava, višji predavatelj, Višja upravna šola Univerze Edvarda kardelja v Ljubljani; - Brane Lampret, rojen 1949, pravnik, vodja oddelka za samoupravo, samoupravne splošne akte in informatiko, DO Energetika, Ljubljana, DSSS; - Janko Pučnik, rojen 1957, diplomirani pravnik, pomočnik KPO, Iskra Delta, Ljubljana; - dr. Lovro Sturm, rojen 1938, diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, znanstveni sodelavec Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; člani - delegati družbenopolitičnega zbora: - Marjan Jelen, rojen 1947, diplomirani pravnik, član poslovodnega odbora, Univerzitetni klinični center, Ljubljana; - Jože Lojen, rojen 1927, ekonomski tehnik, upokojenec, Šmarje pri Jelšah; - Vika Potočnik, rojena 1957, specialni pedagog, delegat iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ; - Drago Selinger, rojen 1926, predmetni učitelj, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije; - Slavko Soršak, rojen 1931, diplomirani politolog, magister politoloških znanosti, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije; člani - delegati v zboru občin: - Tone Jerovšek, rojen 1941, diplomirani pravnik, predsednik zakonodajno-pravne komisije skupščine SR Slovenije; - Marija Pehan, rojena 1962, pravnica, predsednica Mestne konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Maribor; - dr. Bogomir Sajovic, rojen 1925, diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, univerzitetni profesor za civilno pravo, Pravna fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana; - Branko Smole, rojen 1941, profesor industrijske pedagogike, predsednik skupščine občine Maribor Rotovž. drzno mineva, kako uspevate z reševanjem zastavljenega? Kot se spominjam, je bilo ob vašem začetku govora, da boste približno v pol leta prišli do končne ocene. "Lahko rečem, da naloge večinoma realiziramo po predvidenem vrstnem redu in ni nepomemben podatek, da smo naleteli na dober odziv. Velja reči, da je vsakdo, ki smo ga povabili na našo sejo, k nam res prišel in nam s svojimi izjavami pomagal razjasnjevati okoliščine ljubljanskega procesa. Nismo še namreč naleteli na primer, da se nekdo našemu povabilu na komisijo ne bi odzval ob tem, da ne dvomim, da si je marsikdo težko odtrgal toliko časa, kot smo mu ga člani komisije odvzeli. Startali smo z osrednjo nalogo raz-iasnjevanja narave vojaškega povelja. Ze novembra smo javnost seznanili, da smo bili seznanjeni z vsebino dokumenta in podali naše sporočilo o naši temeljni oceni tega dokumenta. To oceno smo na različne načine preverjali, da pride na skupščinske klopi res obdelana in preverjena. Naše nadaljnje zanimanje je bilo posvečeno okoliščinam in času, v katerem je bilo to vojaško povelje izdano. Torej drugi polovici leta 1987, pozornost smo namenili razmeram v Jugoslaviji v tem času in začetku leta 1988 -kakšne varnostnopoli-tične ocene so se oblikovale v naših najvišjih organih. Kljub temu da smo seznanjeni s številnimi dejstvi,nam za celovito oceno manjka še nekaj ele- nično v pol leta zbrali temeljne informacije okoliščin in tudi nekaterih posledic procesa, da ob študiju gradiva ugotovimo, kaj je še nerazjasnjenega le-to pojasnimo skupščini in javnosti. Upam, da se od tega ne bomo oddaljevali." Sodelovanje z Odborom V kolikšni meri konkretno vpliva, po moji oceni izredno pestra sestava vaše skupine, tako na notranjo dinamiko kot samo uspešnost dela vašega delovnega telesa? "Sam sem zgolj predsednik skupine, ki je prvenstveno dolžna opozarjati na tiste naloge, ki so zapisane v odloku o ustanovitvi skupine in to je za nas osrednja točka. V tem tudi ni nobenega nesoglasja znotraj skupine, so pa seveda pogledi posameznikov na izpeljavo posamezne naloge različni. Ni nezane-marljiv podatek, da smo se uspeli doslej uskladiti okrog vseh temeljnih okoliščin, ki jih moramo raziskati pa tudi v prvih ugotovitvah in ocenah. Da bi se uskladili v vseh stališčih seveda sploh ni umestno pričakovati. Vsak od nas je samosvoja osebnost, ima svoje izkušnje, različno strokovno znanje, ga določene zadeve bolj in druge manj zanimajo. Ne pričakujem, da bi v našem delu naleteli na popolno soglasje o vseh vprašanjih, ki so se (se bodo) pri našem delu pojavile. Za realizacijo naše naloge je povsem dovolj, da smo se uspeli zediniti okrog glavne linije, ki jo moramo slediti. Tu mislim na zaporedje in na bistvene dogodke, ki naj jih preverimo." Znano je, da so vam vso podporo in zaupanje izrekli tudi na Odboru za varstvo človekovih pravic - organu, ki je razumljivo še kako zainteresiran za vsebino vaših rezultatov. Imate z njimi vzpostavljene kakršnekoli redne povezave? "Kakšnih posebnih neposrednih razmerij med nami in Odborom ni. Sam sem obvestil skupino na prvi seji, da sem v pripravah na prvo sejo povabil na razgovor predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic Igorja Bavčarja, glede na to, da so v skupščino poslali več opozoril, da so objavljali stalna sporočila, da so bili večkrat tukaj na razgovoru in da so predstavniki Odbora tudi javno nastopali v skupščini. Seveda pa je šlo predvsem za vprašanje, kakšna gradiva bi utegnil Odbor posredovati skupini. Na prvi seji smo Kdo je vse govoril? Na posameznih sejah skupine so kot vabljeni sodelovali: na drugi seji podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik in član predsedstva SR Sovenije Andrej Marine; na peti seji so bili predsednik CK ZKS Milan Kučan, nekdanji predsednik SRS France Popit in ponovno predsednik SRS Janez Stanovnik; na šesti seji pa so bili republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, republiški podsekretar za notranje zadeve Ivan Eržen, Milan Domadenik, Roman Jeglič, Miran Frumen, uslužbenec SDV, Zvonko Hrastar, kriminalist in Robert Botteri, glavni urednik Mladine. Skupina je imale dosedaj sedem sej. Aleksander Ravnikar mem kup bolj ali manj odkritih namigovanj, da je v svojih izjavah vse od aretacij naprej prihajal sam s sabo v številna nasprotja. Tako je marsikdo razumel tudi Ertlovo izvajanje na vaši šesti seji? "Če ste v vprašanju mislili tudi na vprašanja, ki so jih postavili s strani RK ZSMS, velja reči, da je prav na vsa odgovoril. Drugo vprašanje je seveda, kakšno je lahko zadovoljstvo s temi odgovori, kar pa je osebna stvar tistega, ki jih prebira. Gleda na to, da naš interes ni bil, da se odgovori samo na ta vprašanja, in da smo se morali ukvarjati s celotno sprožitvijo postopka, je seveda še več odgovorov. Kot predsednik skupine, ki bi moral nastopati z mnenji članov skupine, sem ob tem vašem vprašanju v težavah. Mi ocen o tem delu nismo še oblikovali, seja je bila izjemno dolga, sedeli smo namreč od dvetih dopoldan pa dlje kot do osmih zvečer. Dobili smo temeljite odgovore na začetek postopka in njegov potek, dobili pa smo tudi vrsto predpisov, ki so pomembni za naše nadaljne delo." Dokument še vedno v Beogradu Če sem pravilno obveščen, vam predsedstvo SFRJ kljub izrecni prošnji slovenske skupščine še vedno ni dostavilo ne na enkratni ne na stalni vpogled spornega vojaškega povelja. Še Ljubljanski proces je bil v poletnih mesecih zanesljiv osrednje sodišče zanimanja slovenske javnosti. Kakšno je resnično zakulisje dogodkov? se člani skupine tudi odločili, da zaprosimo glede na to, da je bila želja, da se zagotovi določene procesne garancije za tiste, ki bi karkoli povedali, da ugotovi, kakšen bi bil v takšnem primeru pravni status teh oseb. Dobili smo odgovor Katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je bilo tudi javno objavljeno. Po tem je bilo objavljeno sporočilo Odbora,v katerem napovedujejo, da bodo neglede na to, da drugega mnenja še nismo dobili, svoje zbrano gradivo dali na razpolago tudi naši skupini. V zadnjem obdobju smo izvedeli, da nam ga še ne bodo. Seznanjeni smo s sporočilom Odbora 52-a, vemo, da je to povzetek nekega gradiva, ki ga Odbor ima, vendar lahko šele gradivo samo omogoči skupini odločitev, kaj je v njem posebej pomembnega za izpolnitev naše naloge." Nasprotje Ertlovih izjav Ste v pripravah povabili na podoben razgovor še koga, ki se je javno že posredno vključil v razkrivanje ozadja procesa? "Vabilo je veljalo tudi slovenski mladinski organizaciji, točneje predsedniku republiške konference ZSMS Jožetu Školču. Mladi so nam namreč že septembra v skupščino poslali izjavo za javnost. V tistem času se Školč ni mogel odzvati, tako sva se pogovarjala s članom mladinskega predsedstva Mojmirjem Ocvirkom,ali imajo v zvezi s to izjavo zbrano kakšno gradivo za našo skupino. V decembru je bilo v skupščino v zvezi z delovanjem organov za notranje zadeve pospremljeno s številnimi vprašanji, na katera je odgovarjal, kot sem že omenil, na šesti seji skupine Tomaž Ertl." Če ostaneva za trenutek pri Tomažu Ertlu, republiškem sekretarju za notranje zadeve, lahko na hitro povza- vedno velja, da ste njegove bistvene postavke in naravo izvedeli od podpredsednika predsedstva SFRJ Staneta Do lanca, glede na osnovni cilj vašega dela pa bi bilo normalno pričakovati, da ga imate stalno na razpolago? "Mnenje skupine je, da bi vsekakor to vojaško povelje moralo biti na razpolago v Sloveniji, in da bi ga mi seveda morali imeti za temeljito proučevanje. Sama seznanitev je bila toliko temeljita, da smo se lahko odločili po ve-čurni obravnavi s podpredsednikom predsedstva SFRJ Stanetom Dolan-cem, ki nas je ob povedanem seznanil tudi z nekaterimi okoliščinami, ki so pomembna za našo nalogo, smo se lahko odločili, da bomo lahko opravilih temeljno presojo tega dokumenta. Ponavljam, da smo lahko temeljno presojo s stališča ustavnosti in zakonitosti opravili, kar smo že sporočili tudi javnosti. Delegate v skupščini bomo seznanili s celovito presojo vojaškega povelja, ki ima ob nespornih delih dve točki,v katerih so tudi določbe,za katere ugotavljamo, da so v neskladju z zakonom, torej nezakonite." Po poklicu ste pravnik in iz tega izpeljujem tudi zadnje vprašanje. Sami ste omenili, kar ste sicer javnosti že sporočili, da so v spornem vojaškem povelju, ki je bil izdan 8. januarja 1988, tudi nezakonite določbe. Predpostavimo, da bo v tem kontekstu zapisana tudi končna ocena. Bi to kakorkoli vplivalo, da bi se četverica izognila zapornim rešetkam,med katere bi se po veljavnih pozivih morali javiti marca? "Mi se ukvarjamo z okoliščinami in posledicami procesa. Sam proces torej ni področje dela naše skupine. Velja tudi spomniti, da smo delovno telo skupščine, in naše ocene mora skupščina verificirati. Naloga skupine pa je, da okoliščine pojasni. Če bo našo presojo potrdila tudi skupčina potem jo bodo lahko pri svojem delu najbrž upo-rahljali tudi drugi organi." Vine Bešter (cmsmss-m^GLAS 14. stran Petek, 27. januarja 1989 Silvo Poljanšek ob zaključku prvega dela hokejskega prvenstva Finalni obračuni, zaključni računi Jesenice, 25. januarja — Začeli so se že polfinalni obračuni najboljše četverice letošnjega državnega prvenstva v prvi zvezni hokejski ligi. V torek so Jeseničani v Ljubljani šele po streljanju kazenskih strelov izgubili s Kompas Olimpijo (6:5, 3:3), Medveščak Gortan pa je v Zagrebu premagal Partizan iz Beograda (3 :1). Prihodnji torek bo ob 18. uri v dvorani Podmežakljo druga tekma med Jesenicami in Kompas Olimpijo. Prvi del prvenstva je ocenil direktor marketinške službe Elana Silvo Poljanšek, nekdaj tudi sam odličen hokejist. »Končan je ligaški del tekmovanja za državno prvenstvo v hokeju na ledu. Sedaj bodo moštva v medsebojnih dvobojih odločala o končni razvrstitvi in o naslovu državnega prvaka za sezono 1988-89. Sistem igranja v končnici prvenstva določa, da se bodo prva štiri moštva srečala v polfinalnih srečanjih, na tri zmage. Peto in šesto uvrščeni moštvi bosta enako igrali za mesto od pet do šest. Po polfinalnih srečanjih se bosta zmagovalca srečala v končnem obračunu, na tri zmage, za naslov državnega prvaka. Poraženca pa bosta v medsebojnih obračunih odločala za tretje in četrto mesto. Analiza ligaških tekmovanj kaže, da je bilo prvenstvo izredno naporno predvsem zaradi večjega števila enakovrednejših srečanj med vodilnimi moštvi. Neprekinjeni sistem igranja, torek in petek, je od moštev zahtevalo izredno fizično in psihično pripravljenost in kar najmanj nihanj v tekmovalni formi: Za prikazani hokej lahko rečemo, da je bil kvaliteten in razburljiv predvsem na nekaterih tekmah, kar se je tudi pričakovalo. Tuji igralci zlasti na odločilnih srečanjih z Medveščakom Gorta-nom in Kompas Olimpijo, ki so odločala o razvrstitvi, niso poka- . zali kvalitete, s katero bi lahko spremenili neugoden potek srečanj v korist moštva Jesenic. Moštvo Partizana iz Beograda zaradi premajhnega števila kvalitetnih igralcev ni moglo poseči v boj za višja mesta, vendar je na posameznih tekmah presenetilo vsa tri pr-vouvrščena moštva. Moštvi Crvene zveze iz Beograda in Vojvodine iz Novega Sada sta bili po igralskem kadru prešibki, da bi se lahko enakovredno spoprijeli z najboljšimi. To potrjuje tudi izredno velika negativna razlika med danimi in prejetimi zadetki — pri Crveni zvezdi minus 181 zadetkov in pri Vojvodini — 132. Vse to govori tudi o razliki v kvaliteti med vodilnimi in zadnjeuvrščenima moštvoma. Napovedati izid polfinalnih srečanj med Medveščakom in Partizanom in drugim polfinalnim parom Olimpijo in Jesenicami ni lahko, vendar pričakujem zanesljivo uvrstitev Medveščaka Gor-tana v superfinale. V drugem polfinalnem obračunu bo hud boj med obema moštvoma, saj sta obe sposobni zmagovati tako v Ljubljani kot tudi na Jesenicah. Prav gotovo bodo gledalci v končnici prvenstva videli kvalitetnejšo igro in večjo prizadevnost igralcev na vsaki tekmi, saj vsak spodrsljaj pomeni praktično slovo od superfinala. Pomembno vlogo pri zagotovitvi kvalitetnih srečanj bodo imeli hokejski sodniki. Upam, da pri delegiranju sodnikov ne bo veljalo načelo nevtralnosti, pač pa to, da bodo odločilne tekme končnice prvenstva sodili najboljši sodniki.« D. Humer Pred startom v prvi B zvezni vaterpolski ligi Vaterpolisti Triglava med moštvi za vrh Kranj, 25. januarja — Pred začetkom prve B zvezne vaterpolske lige, ki je novoustanovljena liga za sezono 1988-89, je izvršni odbor VK Triglav pripravil tiskovno konferenco. Predsednik kluba Iztok Krašo-vec, sekretar kluba Matjaž Brinovec in direktor YU vaterpolskega sklada Jože Jenšterle, so nas seznanili s pripravami moštva in izgledi za uvrstitev. Jugoslavija je država, v kateri vaterpolo ni zelo množičen šport, je pa dosegel zavidljiv kvalitetni nivo. Tekmovanje v prvi zvezni ligi je doseglo raven, ki se je ne bi sramovala nobena država, državna reprezentanca je svetovni in olimpijski prvak in moštvo z največ osvojenimi kolajnami na teh tekmovanjih, klubi dosegajo velike uspehe v mednarodnih nastopih. Za prihodnost vaterpola v Jugoslaviji se torej ni bati. Tekmovanje v prvih A in B zveznih ligah v tej sezoni poteka v pokritih zimskih bazenih v zimskem času. Takega bazena v Kranju ni, edini je le v Ljubljani. Tako bo člansko moštvo Triglava v prvi B zvezi ligi vsa domača srečanja igralo v bazenu Tivoli. Le še osem dni nas loči do prvega kola v tej novoustanovljeni prvi B zvezni ligi, ki je del enotne prve A zvezne vaterpolske lige. V A nastopa dvanajst klubov, v B pa osem. Vsi najprej odigrajo tekme liga-škega sistema, temu sledi play off. V končnici prvenstva sodeluje deset klubov A lige ter prvo in drugouvrščeno moštvo B lige, ki po dirigiranem žrebu odigrajo med seboj tekme na dve zmagi. Iz obeh lig izpadeta zadnjeuvrščeni moštvi, v prvo A ligo se uvrstita ekipi, ki sta'v liga-škem delu Iprve B lige zasedli prvo in drugo mesto. Sistem tekmovanja je torej tak, da je teoretično tudi drugouvrščena ekipa prve B lige lahko državni prvak. • Prvo kolo prve B zvezne vaterpolske lige bo torej 4. februarja. Poleg Triglava bodo igrala še moštva Beograd, Bijela, Budva, Gusar iz Mlinov, Medveščak iz Zagreba, Proleter iz Zrenjanina in ZAK iz Ki-kinde. Triglav se je pod vodstvom domačega trenerja Rada Čermelja in pomočnika Ljuba Čaliča dobro pripravil za to ligo. Na delu v Ljubljani jih bomo videli že v prvem kolu, saj pri Triglavu gostuje Budva. D. Humer Ob prazniku Hokejska tekma mladih Jugoslavija : Romunija Kranj, 25. januarja — Hokejski klub Triglav iz Kranja praznuje dvajsetletnico igranja hokeja v Kranju. To je dolga doba, saj vemo, koliko odrekanj je bilo treba, da se je hokej v Kranju razvil v tako igro, da člansko moštvo igra v drugi medrepubliški hokejski zvezni ligi. Dolga je bila torej pot do uspehov hokeja v Kranju, vmes pa so bili tudi »padci«. V dvajsetih letih prizadevnega dela in odrekanj je bilo člansko moštvo Triglav že trikrat prvak druge zvezne lige in bi lahko igrali tudi v prvi zvezni ligi, vendar je bilo v občini zanj vedno premalo denarja. Letos praznujejo dvajsetletnico dela. Za to praznovanje so predvideli v soboto mednarodno hokejsko tekmo mladih Jugoslavija : Romunija. Ta odpade. Slavnostna seja, na kateri bodo podelili priznanja in plakete vsem, ki so karkoli prispevali za razvoj hokeja v Kranju, bo ob 16. uri na Gorenjskem sejmu. D. Humer V Kranju le hokejska tekma Kranj, 26. januarja — Kljub temu da jutri, v soboto, odpade prijateljska meddržavna tekma mladih hokejskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije, bodo ljubitelji hokeja v Kranju na Gorenjskem sejmu prišli na svoj račun. Tako bo ob 17.30 na ledeni ploskvi Gorenjskega sejma tekma mladih reprezentantov Jugoslavije in kombinirane ekipe Triglava in Kompasa Olimpije. Pred odhodom na svetovno prvenstvo alpinci v Smeltu D. H. ureja JOŽE KOŠNJEK Pet alpincev in tri alpinke na SP v Vail Ljubljana, 24. januarja — V prostorih glavnega pokrovitelja YU SKI sklada Smelta so se pred odhodom na svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah predstavili naši alpinci in alpinke. Že včeraj, v četrtek, je z Brnika v Vaila v Kolorado odpotovalo pet alpincev in tri alpinke, Rok Petrovič pa gre 4. februarja, z njimi pa tudi vsi trenerji in pomočniki ter vodja Ela-nove tehnične službe Boštjana Gaser. Srečno in veliko uspehov! Včeraj zjutraj ob 7. uri so z letališča Brnik na dolgo pot na prizorišče svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah prek Beograda, Chichaga odpotovali v Vail v Kolorado naši alpinci in alpinke. Na svetovnem prvenstvu bodo Jugoslavijo zastopali fantje Grega Benedik, Robert Zan, Sašo Robič, Tomaž Čižman in Rok Petrovič, ki bo odpotoval 4. februarja, saj bo ta čas doma treniral in si nabiral formo za nastope v Vailu. Žensko ekipo sestavljajo: Mateja Svet, Veronika Šareč in Katjuša Pušnik. Z njimi sta odšla tudi oba zvezna trenerja Jože Šparovec in Jože Drobnič s pomočniki: Matjažem Kranjcem, Dejanom Poljanškom, Primo- Robert Zan — »Kaj naj rečem? Vsi pričakujejo veliko. Sam se bom potrudil, da bom v vseh disciplinah pokazal vse svoje znanje in uspehi ne smejo izostati.« Sašo Robič — »Največ pričakujem od nastopa v supervele-slalomu in veleslalomu, a tudi v slalomu sem lahko dovolj v ospredju. Zame bo glavni cilj, da izboljšam FIS točke.« Grega Benedik — »Upam, da bom v še boljši formi, kot sem jo že pokazal na zadnjih dveh slalomih svetovnega pokala. Upam, da bom med prvimi desetimi.« žem Pešlem, kondicijskim trenerjem Markom Klemenčičem in fizioterapevtom Hiro-jamo. Vodja naše odprave je direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. Za njimi bodo 4. februarja poleg Roka Petroviča na pot odšli še predsednik SZ Slovenije Janez Zaje, doktor Vinko Pavlovič in Dušan Sen-čar. Ne smemo pozabiti, da sta na pot v četrtek odšla tudi serviser Elana Milan Bernik in vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser. Na tiskovni konferenci v Smeltu so bili vsi naši reprezenti oblečeni v oblačila Mure, s katerimi se bodo predstavili tudi v Vailu. Največ vprašanj je bilo, kako se bodo naši izkazali na tem svetovnem prvenstvu. Direktor in vodja odprave Tone Vogrinec je dejal, da se bodo domov vrnili z eno žensko kolajno, potihoma pa vsi računajo na dve, na eno Mateje Svet in eno Tomaža Čižma-na. Več ne pričakujejo, čeprav je prav na svetovnem prvenstvu vse možno. Največ si obetajo od deklet, predvsem Mateje Svet, ki pa pravi, da se ne bo ponovilo svetovno prvenstvo iz Crans Montane, kjer je osvojila tri medalje. V Vailu pričakuje eno. Vsi naši ' bodo nastopili v vseh disciplinah in tudi v kombinaciji. Prav kombinacijski slalom (začne se že v nedeljo) in dobre uvrstitve v mjem, prinašajo izboljšavo FIS točk. Naši tekmovalci se zavedajo, da je konkurenca najmočnejša in že uvrstitve od petega do petnajstega mesta bodo dobre. Če bodo boljši, bo uspeh še toliko večji. D. Humer Foto: G. Šinik Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav Na Gorenji Savi ni pomanjkanja snega Kranj, 25. januarja — Gorenja Sava — novi smučarski skakalni center za mladince je v teh zimskih dneh, ko nikjer ni snega, pravi zimski raj. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja je naredil 60, 40, 20, 12 in 10-metr-sko skakalnico in v Sarajevu kupil dva snežna topova. Enega so posodili v Mostec v Ljubljano, z drugim pa usposobili skakalnice, da na njih skakalci lahko trenirajo in pilijo osnove smučarskih skokov. Tako je naredil SSK Iskra Delta Triglav premik v zgodovini smučarskih skokov v Kranju. Imajo sposoben upravni odbor, sposobne trenerje in pomoč staršev svojih tekmovalcev. Tudi z njihovo pomočjo so v nočnih urah zasnežili skakalnice, ki so v teh milih zimskih dneh še kako dobrodošlo za smučarske skakalce. Dva meseca že lahko nemoteno trenirajo. Na njih so bili že dvakrat prireditelji tekem za pokal Cockte in bodo tudi organizatorji republiškega prvenstva za mlajše pionirje B in C. Na njih trenirajo in vadijo tudi drugi skakalci iz Slovenije in mnogokrat so tu na treningu tudi tekmovalci iz zamejskih smučarskih skakalnih klubov. Poklicna trenerja kluba ID Triglav Jani Grilc in Robert Kaštrun imata polne roke dela. Obenem pa je v teh šolskih počitnicah tod tudi šola za začetnike smučarskih skokov. S šolo bodo nadaljevali tudi v času pouka po že ustaljenem urniku. Na Gorenji Savi tako redno vadi in trenira nad štirideset domačih tekmovalcev. Le s takim trdim delom in s pomočjo staršev tekmovalcev in dobrega upravnega odbora se pridobivajo dobri mladi tekmovalci. D. Humer G. Šinik Kolesarstvo Prijavite se za deseti Tek treh dežel Kranjska gora, 25. januarja — Turistično društvo Kranjska go-ra-Rateče, Trbiž in organizacijski komite Ski tour 3 Podklošter se vneto pripravljajo na deseti tradicionalni smučarski Tek treh dežel na 30 kilometrov dolgi smučini. Če bo februarja zapadlo'dovolj snega, bo tek s startom pred hotelom Kompas v Kranjski gori in ciljem v Selčah nad Podkloštrom 19. februarja ob 9.30. , Smučina je znana in poteka po treh sosednjih državah. Začne se v Kranjski gori, nato gre preko meje v Ratečah, mimo Bele peči, zavije pred Trbižem v dolino proti avstrijski meji in od tod do vasi Selce, kjer je cilj. Udeležijo se je lahko vsi, moški in ženske, nad 18 let starosti z veljavnim potnim listom in maloobmejno propustnico. Prijav-nina je 30.000 dinarjev in jo je treba plačati do 10. februarja na naslov: TD Kranjska gora, 64280 Kranjska gora, po poštni položnici ali pri blagajni društva vsak dan od 8. do 13. ure. Hkrati organizator Turistično društvo Kranjska gora naproša vse tiste, ki se bodo prijavili, da napišejo, kolikokrat so že tekli na Teku treh dežel. Za deseti tek bodo vsi tisti, ki so že tolikokrat tekli, nagrajeni. D. Humer Zakaj Bojan Ropret ni zvezni trener Kranj, 23. januarja — V kolesarskem športu v jugoslovanski kolesarski zvezi se spet krešejo kopja. Slovenska kolesarskega zveza je za zveznega članskega trenerja prijavila na razpis našega najboljšega kolesarja vseh časov, člana KK Save iz Kranja Bojana Ropreta. Vendar na* KZ Jugoslavije te prijave niso vzeli v roke. Kot je razvidno, so bili, razen Slovenije, ostale republiške zveze za Cvitka Biliča. Tako naj bi bil Cvitko Bilič zvezni trener in zvezni kapetan, njegov pomočnik pa Bojan Ropret. Vemo, zakaj Bojan Ropret ne more prevzeti mesta zveznega trenerja. Prav zato, ker je bil dolga leta zvezni trener in kapetan Kranjčan Franci Hvasti. In tu se krešejo kopja. Bojan Ropret je še premlad za to funkcijo. Tako je Cvitko Bilič že naredil načrt reprezentance in si izbral vrhunske kolesarje. Seznam reprezentantov je širok. Določil je kar osemindvajset kolesarjev, ki bodo v letošnji kolesarski sezoni nastopali v dresu z državnim grbom. V prvi selekciji — kandidati za ekipno vožnjo so: Aleš Pagon (Sava), Robert Pintarič, Brane Ugrenovič (oba Rog), Jože Smole, Robi Šebenik, Sandi Papež (vsi Krka), Rajko Čubrič (Čukarički) in Valter Bonča (Idrija). Kandidati za posamično vožnjo pa so Srečko Glivar (Krka), Marko Polanc in Aleš Tahmajster (oba Sava), Gorazd Penko in Boris Premužič (oba Rog). V selekciji je torej dvajset kolesarjev iz klubov in osem vojakov. Glavni cilji vseh reprezentantov je Dirka miru, Po Jugoslaviji in svetovno prvenstvo. Za uvodno dirko sezone »Settimana Bergamosca« so v moštvu Polanc, Melanšek, Premužič, Penko, Lizde (Unis Sarajevo) in Robič. V poštev pa pridejo še Tahmajster, Šebenik in Pintarič. Za dirko po Jugoslaviji pride v poštev vseh dvajset kandidatov in osem vojakov. V JLA so: Mičo Brkovič, Zoran Vujanovič, Borut Ječnik, Aleš Galof, Vlado Sedej, Marko Zupane, Borut Jakopin, Bogdan Ravbar in Igor Turk. Ekipe je zvezni trener sestavil na osnovi lanskih uspehov in rezultatov. Opravil je že pogovore s skoraj vsemi klubi in zvezami v Jugoslaviji. D. Humer Dvajsetletnica hokejsko drsalnega kluba Partizan Tržič Za praznik tekma med mladimi in veterani Tržič — Hokejsko drsalni klub Partizan Tržič je pred dnevi s prijateljsko tekmo med ekipama »Mladih« in »Veteranov« na lepo prenovljenem drsališču za Virjem v Tržiču proslavil svojo 20-letnico. 6. novembra 1968 je bil ustanovni občni zbor tega športnega kolektiva, ki ga je Hokejska zveza Slovenije 5. decembra istega leta registrirala kot rednega člana HZS. V začetku leta 1969, je bila na tem drsališču prva podobna tekma med igralci dveh generacij, ki so jo takrat dobili mladi s 6 : 2. Na jubilejnem srečanju ob 20-letnici je v ekipi Veteranov nastopilo še sedem igralcev, ki so takrat igrali v vrstah Mladih. Dokazali so, da še niso za v staro šaro in so po igri, v kateri je izkušenost premagala mladostno zagnanost in tudi neuigranost, premagali Mlade s 6 : 4. Od ustanovitve HDK Partizan Tržič so Tržičani do leta 1978 igrali v takratni Slovenski hokejski ligi ter bili v sezonah 1973/74 in 1974/75 najboljši, vendar se zaradi pomanjkanja denarja nikoli niso mogli odločiti za nastopanje v višjem rangu tekmovanja. V tem času so bili še štirikrat drugi in in štirikrat tretji ter enkrat četrti. Od leta 1979 dalje so sodelovali v bolj rekreativni Medobčinski gorenjski hokejski ligi, v kateri so bili dvakrat prvaki, štirikrat drugi, trikrat tretji in enkrat četrti. Od leta 1986 pa tudi te oblike tekmovanja ni več, pa tudi drsališče za Virjem je bilo zaradi zemeljskega plazu neprimerno za ureditev ledene ploskve. V dvajsetih letih obstoja so tržiški hokejisti odigrali 163 tekem, od katerih so jih 84 dobili, 67 izgubili ter 12 remizirali. Prejeli so 998 golov, dali pa so jih 928. V tem času so prejeli 876 kazni ter presedeli na klopi 1731 kazenskih minut. Od vsega začetka sta v vrstah kluba Silvo Japelj ter Anton Krmelj. Silvo Japelj je ddigral 146 tekem ter v teh igrah dosegel kar 289 golov. Vratar Lovro Hladnik, ki je bil med ljubitelji hokeja v Tržiču zaradi svojih lepih obramb zelo priljubljen, je lovil ploščke 17 sezon. Vsa leta je bilo eno glavnih vodil članov HDK Partizan Tržič tudi organizirano rekreacijsko drsanje čimvečjega števila občanov. Vsako leto so (glede na vreme) pripravili ledeno ploskev, za katero je dolga leta neumorno skrbel Janez Hladnik, starejši. Tako njega kot vse dosedanje prizadevne športne delavce ter igralce so hokejisti po nedavni tekmi generacij povabili v gostilno Pr'Slug, kjer so v prijetnem vzdušju, ob dobri večerji ter obujanju spominov na nekdanje tekme in dobre poteze, vsakemu članu v spomin na 20-letnico predali plošček z odtisnjenima letnicama 1969-1989. J. Kikel Petek, 27. januarja 1989 /RflZVEpRILOi 15. STRAN Wlt Svilanitove izdelke iz frotirja poznajo po vsem svetu, največ pa izvažajo v Nemčijo in Skandinavijo. Izredno zanimanje za njihove izdelke vlada tudi po naših brezcarinskih prodajalnah. Kravate iz čiste svile so na sejmu MODA 89 v Ljubljani SVilanitu prislužile diplomo Ljubljanskega zmaja. DELAVSKA UNIVERZA 64220 ŠKOFJA LOKA VPISUJE V NASLEDNJE TEČAJE STROJEPISJA - 90 ur SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA - 100 ur ZA VOZNIKE VILIČARJEV - 60 ur VARSTVO PRI DELU ZA OBRTNIKE - 5 ur RAČUNALNIŠTVA Za delo na računalnikih IBM PC organiziramo tudi usposabljanje v DO (tečaji oz. instrukcije). Informacije in prijave: vsak dan od 7.00 do 15.00 ure, telefon številka: 620-888 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VPISUJE V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE Pouk je organiziran 3-4 krat na teden v popoldanskem času. Šolanje je brezplačno. Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon 064-621/865, 622-761, interna 48. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA NOVO!NOVO!NOVO! Organiziramo VIDEO TEČAJE angleškega in nemškega jezika začetni in nadaljevalni - 50 ur Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon: številka: 064-621/865, 622-761, interna 48. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA FEBRUAR IN MAREC 1 989 Pričeli bomo s tečaji tujih jezikov: 1. VERIFICIRANI PROGRAMI VSEH STOPENJ (1-5) - nemški jezik - angleški jezik - francoski jezik - italijanski jezik 2. OSVEŽITEV ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - 30 ur (14 dni) (nove vsebine, razvijanje konverzacije, poslovna terminologija) 3. POSLOVNA ANGLEŠČINA IN PRIPRAVA NA ZT Vabimo vas tudi v naslednje splošne tečaje: - KUHANJE - ŠIVANJE - ROČNA DELA (pletenje, kleklanje, vezenje) - AVTOGENI TRENING - ALFA TRENING Z VIZUALIZACIJO - ANTI STRES PROGRAMOV Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, telefon 064-621/865, 622-761, interna 48. KIRSCHENTHEVER 48 AVSTRIJA BRASIL M0CCA KAVA 1 kg 49,90 ATS RAMA 500 g 13,90 ATS MILKA ČOKOLADA 100 g-7,90 ATS KAVA DISKONT UGODNA MENJAVA DINARJA PLAČILO TUDI V DINARJIH Pred Dravskim mostom - desno SUROVA KAVA MINAS 1 kg 40 ATS WC PAPIR 10 kom 19,90 ATS ITAL. RIŽ 5 kg Z VEDROM 49,90 ATS Petek, 27. januarja 1989 OBVESTILA, OGLASI 21. stran omšsmm!mxLM Tudi v Kranju trgovina za male živali_ Scorpio pri Jahaču Pa le imamo tudi Gorenjci trgovino za male živali, da ne bo treba otrokom v Ljubljano. Zdravko Teršek je v prostorih nekdanje kr-znarije v Jahačevem prelazu v Kranju odprl malo trgovino, kjer pa se veliko veliko dobi. Tu je vse za pse, vsa akvaristika, kupite pa lahko tudi ptice, od kanarčka pa do najbolj iskane eksote, kot so razne velike papige. Vse je bil zgolj slučaj. Ko je Zdravko pred šestimi leti še iskal sebe in premišljeval, kaj v življenju sploh početi, je nekega dne za novega psička svojega dekleta iskal pasjo ovratnico. Lepo, kovinsko. V Ljubljani pri Lovcu so jih imeli. Toda, ko jo je on hotel, jih ni bilo. Zatajil je uvoz. Takrat ga je prešinilo: Kaj pa če bi delal ovratnice? Meni nič tebi nič je stopil v pisarno Lovca in povprašal, če bi kupili ovratnice, če bi jih on izdeloval. Komercialistki Olga Fine in Vlahije-va sta bili navdušeni: da bosta vendar dobili doma dobavitelja za te iskane ovratnice. Takoj je bilo dogovorjeno, Zdravko je dobil naročilnico za 1000 kosov. Zdaj je šlo zares. Naročilnica je bila v žepu, Zdravko pa še niti stroja ni imel. Toda, znašel se je. Razdrl je star motor, vzel potrebne dele iz starega jeepa, žagal, brusil, varil in stroj je bil narejen. Še danes, po šestih letih dela nanj. Pri Lovcu in nikjer drugje ni več problem najti odlične kovinske pasje ovratnice. Še več, Zdravko se je specializiral za izdelavo vseh pasjih potrebščin, od glavnikov, ovratnic, krtač, "štriglov", dresurnih ovratnic, med najbolj uspešnimi, daleč poznan pa je njegov usnjen šolski povodec. Na raznih sejmih je navadno prodajal svoje izdelke, zdaj pa je vendarle dobil stalen prodajni prostor v Kranju. Zdravko je iznajdljiv, posloven človek. Ve, da je treba trgovino kar najbolj napolniti in ker je tudi velik ljubitelj živali, se je z vso ljubeznijo posvetil živalim, ki jih imajo otroci najraje: ptice in ribice. Zanje ima vse potrebno. Za ptice kletke vseh vrst, vedno ima tudi ptice, le najdražje je treba naročiti posebej. To so na primer rdeče-krile papige, are, meniški papagaji, sivi Jaka in podobne. Za ljubitelje akvaristike ima vseh vrst ribic za akvarije, rastlinje, hrano, čistilne polže in podobno. Prodaja že gotove akvarije pa tudi dele zanje, da si ga lahko sami izdelate. Dobi se seveda tudi vse za nego in za hranjenje tako psov, kot ptic in ribic. Kinološka društva imajo popust pri nabavi opreme za šolanje psov, popust pa imajo tudi vsi naročniki revije Moj mali svet. To si pri njem tudi lahko naročite. Toliko za danes o tej mali, a zaenkrat najbolj zanimivi in najbolj živi trgovinici sredi Kranja. O njej bomo še slišali, kajti Zdravko pripravlja za otroke pravo živo presenečenje. D. Dolenc VOJNA POŠTA 1427 ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. MEHANIK ZA PEHOTNO OROŽJE - 1 delavec 2. PIROTEHNIK STRELIVA IN MINSKO-RAZSTRELIVNIH SREDSTEV - 1 delavec 3. AVTOMEHANIK - 1 delavec 4. MEHANIK ZA INŽENIRSKO-GRADBENE STROJE - 1 delavec 5. MEHANIK ZA SREDSTVA ZA ZVEZE - 1 delavec 6. AVTOELEKTRIKAR - 1 delavec 7. STROJNI TEHNIK - 2 delavca, 8. EKONOMSKI TEHNIK - 3 delavci, 9. ZDRAVNIK-STOMATOLOG - 1 delavec 10. MEDICINSKI TEHNIK - 1 delavec, 11. VOZNIK (za rešilca) - 1 delavec 12. GRADBENI INŽENIR, USMERITEV NIZKA GRADNJA -1 delavec, 13. DAKTILOGRAF Ia RAZREDA - 1 delavec, 14. NAČELNIK VOJAŠKEGA KLUBA (kulturni animator) - 1 delavec, 15. KV KUHAR - 1 delavec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na VP 1427 Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.. I KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n.sol.o. Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj DS Skupne službe objavlja prosta dela in naloge VODJA ODDELKA ZA KADROVSKO - SOCIALNE ZADEVE - 1 delavec Pogoji: višja izobrazba pravne ali organizacijske (kadrovske) smeri ali višji socialni delavec in tri leta deiovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati za zgoraj objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. KOM PAS JUGOSLAVIJA Zimske počitnice 88/89 — smučanje • V februarju, marcu in ponekod tudi aprilu možnost rezervacij za smučanje v tujini po programu KOMPASOVE POČITNICE-SMUCANJE 88/89! • Od 25. 2. naprej na smučanje v FRANCIJO POSEBNA PONUDBA ZA VSE, KI ŽELIJO NEKAJ VEČ: • KOMPASOVI SNEŽNI KLUBI - POPUSTI - DRAILO ZA ZVESTOBO - ŠPORT IN REKREACIJA - ZABAVA - PROGRAM ZA OTROKE - IZLETI IN ŠE MARSIKAJ! DOBRODOŠLI V KOMPAS KLUBIH: — BOVEC - posebni popusti za člane kluba pri nakupu smučarskih vozovnic! — BOHINJ — MALLNITZ/Avstrija (od 4. 2. 89) • PROGRAM ZIMSKIH POČITNIC ZA VSO DRUŽINO IN VSAKEGA ČLANA POSEBEJ — ROGAŠKA SLATINA - novo smučišče v zdraviliškem kraju s 300-letno tradicijo! — BOGAT PROGRAM - otroški vrtec, športna in večerna animacija, zdrvstvene storitve, izleti... — UGODNE CENE: 7 dni, hotel B. kategorije, polni penzioni, animacija...480.000 din! — V JANUARJU 10 % CENEJE! ZIMSKE POČITNICE 88/89 OB MORJU »OD OKTOBRA DO MAJA« - POČITNICE OB MORJU Senior klubi • HVAR - OTOK SONCA, hotel Adriatik, (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), brezplačno bivanje in storitve penziona vsem otrokom do 7. leta, ki spijo s starši; 50 % popusta do 11. leta na tretjem ležišči?; 7 pen-zionov in letalski prevoz in transfer (avtobus/ladja) 500.000 din; odhod vsako soboto; • DUBROVNIK, hotel Palače, (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti) 7 penzionov in letalski prevoz in transfer (avtobus 530.000 din) • MALI LOŠINJ, hotel Aurora, B kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, dnevnim časopisjem, igrami za prosti čas, animacija, izleti) 7 dni, polni penzion, 310.000 din, avtobusni prevoz 60.000 din, odhodi vsako soboto; POČITNICE 89 - TUJINA " KONKURENČNE CENE • CIPER, Larnaca, Limassol, odhodi vsak četrtek cena 870.000 din in 140 USD • TUNIZIJA, Hamamet, odhodi vsak petek, cena že od 1.468.000 din naprej • MALTA, odhodi vsak četretk, cena že od 1.045.000 din naprej IZLETI PO DOMOVINI PRIPOROČAMO: ZA POSAMEZNIKE IN ZA SKUPINE: • KARNEVAL V CAVTATU, 3 dni, 3. 2., 525.000 din • PRAZNIK MIMOZ, 3 dni, 3. 2., 467.000 din IZLETE Z LETA-LOM"V FEBRUARJU IN MARCU PREDVSEM ZA SKUPINE: • IZLETI V MAKEDONIJO - cena 585.000 din • IZLETI V ČRNO GORO - cena 535.000 din • IZLETI V SARAJEVO - MOSTAR - DUBROVNIK - cena 555.000 din TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE 64248 LESCE Alpska 58 K sodelovanju vabimo dinamične in razgledane sodelavke in sodelavce (študentke, študente, gimnazijke, gimnazijce in druge), ki jih zanima delo v turizmu. Nudimo možnosti za opravljanje naslednjih nalog in opravil v Campingu Šobec v letni sezoni 1989: 1. receptoriev Pogoji: pasivno znanje dveh tujih jezikov (lahko nemško, angleško, francosko, holandsko). 2. noCnih Čuvajev - receptorjev 3. pobiralcev vstopnine, parkirnine, malega golfa in drugih uslug 4. vzdrževalcev tenis igrišč, ki upravljajo tudi manjši bife in pobirajo pristojbine, vezane na tenis. Pogoji (pod 2., 3., 4.) pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina, angleščina). Pod tč. 3.: mali golf, tudi izpit za reševalca iz vode. 5. Cistilk in Čistilcev - vzdrževalcev Pogoji: po možnosti pasivno znanje enega tujega jezika (nemščine). restavracija šobec 1. natakarji Pogoji: pasivno znanje dveh tujih jezikov, strokovna usposobljenost Prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo*opravljali najmanj dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod 1 - 5 naj kandidati pošljejo na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE, Alpska 58, za organizacijsko kadrovsko komisijo do 4. 2. 1989 prijave za Restavracijo pa na naslov RESTAVRACIJA Šobec, 64248 Lesce do 4. 2. 1989. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno. Informacije lahko dobijo po telefonu št. 064/74-260 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali osebno v pisarni Turističnega društva v Družbenem centru v Lescah. Slovenija V PRIPRAVI: • ENODNEVNI IN DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLETI NA AVSTRIJSKO KOROŠKO, V REZIJO, V VIPAVSKO DOLINO IN GORIŠKA BRDA, ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO, PREKMUR-JE, POMURJE, HRVATSKO ZAGORJE, ISTRO, KORNATE.. POSEBNI IZLETI ZA DAN ŽENA, IZLETI ZA MATURANTE (pO domovini in tujini) ZAHTEVAJTE NAŠE POSEBNE PROGRAME: - PODARITE (SI) NEKAJ VEČ! - ZA VSE, KI SE IMAJO RADI - PROGRAM ZA POSLOVNE PRIJATELJE - POSLOVNI POTNIKI - individualne rezervacije hotelov in vseh vrst prevozov po domovini, informacije po tel.: 061/331-352 in 329-987, od 8. do 14. ure IZLETI V TUJINO MUNCHEN - razprodaja, 1 dan, 3. 2., 4. 2. ZLEŠKA, 3 dni, 9. 2., 16. • PADOVA, 1 dan, 25.2. • EGIPT, 9 dni, 26. 2. • AMSTERDAM, 4 dni, 16. 3., 30. 3. • SVETA DEŽELA, 8 dni, 6. 2., 6. 3., 20. 3. • LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 2. 2., 27. 4. 89 • VELIKA KITAJSKA TURA MARCO POLO, 17 DNI, 16. 4. • VELIKI KITAJSKI ZID, 10 DNI, 26. 3. • PEKING. 8 DNI, 5. 2., 12. 3. • SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 DNI, 23. 4. • BALI - RAJSKI OTOK, 12 dni, 24. 4. • ZDA - Los Angeies - GALERIJA NAD ATLANTIKOM, 8 dni, 4.3. • VIKEND V NEW YORKU, 5 DNI, 17.2., 3.3., 17.3. • NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES • LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 DNI, 20. 2., 20. 3., 24. 4. • KUBA-BISER KARIBOV, 13 DNI, 3. 3., 24 3. • INDIJA KATMANDU, 14 DNI, 25.2., 18.3. • TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 DNI, 17.2., 24.2. PRIPOROČAMO: KARNEVAL V BENETKAH, 1 dan, 4.2. • KARNEVAL V BELJAKU, 1 dan, 4. 2. • EGIPT maju posebno letalo, 4, 6, 8, in 10 dni v aprilu in STROKOVNA POTOVANJA • MUNCHEN - mednarodni sejem obrti od 4. do 12. 3. bus, 3 dni, 5.3., 7.3., 9.3. bus 2 dni, 7.3., 8.3., 10.3. letalo, 3 dni, 5.3., 7.3., 9.3. letalo - bus, 2dni, 7.3., 8.3., 10.3. • BOLOGNA-ARTE FIERRA, 2 dni, 18.2. • PADOVA - FLORMART, 1 dan, 18.2. • VERONA-KMETIJSKI SEJEM, 2 dni, 17.3. • KOLN - Sejem pohištva, 4 dni, 23. 1. - posebno letalo • FRANKFURT - Spomladanski sejem, 20. 2., 4 dni • FRANKFURT-ISH, 3 dni, 4.3. • Zurich - lNTOOLEX, 3 DNI, 30.1. IN 1.2. • BASEL-SWISSBAU, medn. gradbena razstava, 3 dni, 1.2. • STOCKHOLM - Švedsko pohištvo, 4 dni, 7.2. • HANNOVER - CEBIT, 4 dni, 7.3. • PARIZ-SIA IN SIMA, kmetijski sejem, 4 dni 6 3 • PARIZ-PREMIER VISION, 4 dni, 17.3. • PARIZ - modni seiem, 4 dni, 3.2. • KOLN - MOŠKA MODA, 4 DNI, 23.2. • MILANO-VENDE MODA IN MODIT, 3 dni, 2.3. • DUSELDORF-IGEDO, ženska moda, 3 dni, 6.3. • BRUSELJ - Patibouvv, gradbena razstava, 4 dni, 27 2 • STUTTGART-DIDACTA, 2 dni, 27.2. • KOLN - Domotechnica, 3 dni, 14.2. • KOLN-ISM 89, slaščičarski sejem, 4 dni, 7.2. • LONDON-IFE 89, pehrambena industrija in pijače, 3 dni, 30.1. Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice- Škofia Loka Nama - tel.: 621-957, Kranj - tel.: 28-473, Jesenice -tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska gora - tel ■ 88-162 NOVO V KINU Umazani ples je ameriški mladinski film, ki je z glavnima igralcema Patrickom Svvavzejem (Sever in jug)in Jennifer Grev, z odličnim plesom in še boljšo glasbo navdušil mlado in staro. Zares film vreden ogleda. V kinu Center v Kranju bo na sporedu od 31. januarja dalje. Dom za obešanje je najnovejši film Emira Kusturice, s katerim se bo znova potegoval za oskarja. Sodobna filmska drama obravnava resnično življenjsko zgodbo romskega dečka in pripoveduje o ljudeh, ki si tako zelo žele ljubezni, denarja, sreče in sijaja nekega življenja, o katerem pa lahko le sanjajo. V glavnih vlogah nastopata Bora Todorović in Davor Dujmovič. Predpre-miera filma bo v soboto, 28. januarja, ob 22. uri v kinu Center v Kranju. Mama je ponorela je holandska komedija, v kateri se bomo spet enkrat od srca nasmejali. To je zgodba o boju na življenje in smrt med starši in otroki. Oče ima ljubico, mama pa strašno nrav. Razbito pohištvo, napadanje in obramba, grožnje z ločitvijo, ugrabitev - vse to se dogaja v tej komediji, ki je obkrožila že vso Evropo. Morda nas bo tudi na kaj spomnila! Premiera filma bo 29. januarja ob 20. uri v kinu Storžič v Kranju. Priče nasilja je ameriška srhljivka z znanim Stevom Guttenber-gom v glavni vlogi. Terrv se zabava s Svlvijo, ženo svojega šefa. Ob nekem sestanku Svlvija s Terrvjevega okna vidi moškega, ki napada ženo. Terrv ne bi rad, da bi krivec ostal nekaznovan, Svlvija pa noče pričati, ker bi se s tem izdala. Zato pove Terrvju vse detajle napada in Terrv se prijavi za pričo. Vendar obtožencev advokat najde nekaj vrzeli v njegovem pričevanju in nazadnje izpade celo, da je bil napadalec sam Terrv. Samo Svlvija bi mu lahko pomagala... ®@iaSS8đJ8IEIGLAS 22. STRAN / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 27. januarja 1989 MAU OOIASI M..27 960 APARATI STROJI Navijalni STROJ aumann prodam. Tel.: 41-011_854 Popolnoma nov barvni TV iskra 82 CATV brez daljinca, 56 cm, ugodno prodam. Tel: 064/633-145 925 Ugodno prodam HLADILNIK s 50-litr-skim zamrzovalnikom. Tel.: 79-982 926 Prodam trajnožarečo PEČ kiperbusch, HLADILNIK obod in nerjaveče pomivalno KORITO - dvojno. Tel.: 34-046, Ivančič, Planina 59, Kranj 938 Prodam barvni TV gorenje, starejši letnik. Matija Kapler, C. 1. maja 67, Kranj 965 Prodam KOSILNICO BCS v zelo do-brem stanju in komplet OSOVINO za kiper prikolico 4 tone. Tel.: 70-009 971 Električni AGREGAT 1,5 kW in baterij-ski VRTALNI STROJ 12 V prodam. Tel: 69-614 978 TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ n.sol.o. 64290 TRŽlC Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko n.sol.o. Tržič objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v razvojno pripravljalnem sektorju dela in naloge VODENJE PRIPRAVE DELA ZA TOZD ORODJARNA Pogoji za sprejem: — diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih — aktivno znanje enega tujega jezika — poskusno delo 3 mesece. VODENJE RAZVOJA IN PRIPRAVE TERMOPLASTIČNIH MATERIALOV Pogoji za sprejem: — diplomirani inženir kemije in 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje dveh tujih jezikov — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v Gorenjskem glasu na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. G EXOTERM 64001 KRANJ Odbor za delovna razmerja kemične tovarne EXOTERM Kranj, objavlja prosta dela in naloge za: 1. SALDAKONTISTA DOBAVITELJEV Pogoji: ekonomski tehnik (V. stopnja) eno leto delovnih izkušenj 90-dnevno poskusno delo 2. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA Pogoji: skladiščnik (IV. stopnja), kovinarska stroka eno leto delovnih izkušenj 90-dnevno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EXO-TERM, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, 64202 Naklo. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po prenehanju zbiranja prijav. PETROL PETROL DO GOSTINSTVO, Ljubljana n.sol.o., TOZD HOTEL ŠPIK, msub.o., Gozd Martuljek 45/a Na podlagi določil statuta in sklepa zbora delavcev razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Pogoji: višja strokovna izobrazba (VI/1 stopnje) ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) živilske smeri tri,oz. pet let delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah v gostinstvu. Pri izbiri kandidata bomo poleg navedenih pogojev upoštevali tudi splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom. Kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ELEKTRO GORENJSKA, msub.o. KRANJ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE PRAVNIH ZADEV Pogoji: — visoka izobrazba pravne smeri (VII. stopnja) — zaželen pravosodni izpit Delovno razmerje se sklene za določen čas nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). 2. POSREDOVANJE TELEFONSKIH ZVEZ Pogoji: — šola za telefoniste (II. stopnja) — 12 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta JLA 6/III v 8 dneh po objavi. JEZERSKO VABI V dolinah je megla, pri nas pa sonce, led na jezeru, ob njem pa odprto gostišče. Pridite in se prepričajte! Ugodno prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje in črno-bel TV. Janeza Puharja 2, stan. št. 1, Kranj _989 TRAKTOR IMT 539, prevoženih 80 ur menjam za Tomo Vinkovič ali prodam. Tel.: 35-578__996 Prodam barvni TV iskra. Tel.: 24-027 _1004 Prodam nov enoosni traktorski VOZ in kroparski AMPAS 150 kg. Slivnik, Sp. Gorje 61/b_1007 Ugodno prodam zamrzovalno OMARO. Tel.: 34-385_1011 Zelo ugodno prodam barvni TV, 51 cm, star 1 leto in STOLP hitachi z omarico, vse iz konsignacije. Tel.: 36- 530, po 15. uri_1019 Prodam mizarski kombinirani STROJ hobi 79 standard (trofazni). Tel.: 27-452_1036 Poceni prodam črno-bel TV in električni ŠTEDILNIK (4 plošče). Tel.: 27-452 _1037 Barvni TV iskra, star 4 leta, prodam. Zg. Bitnje 211, tel.: 26-361, dopoldne _1039 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Tel.: 37- 841_1040 Prodam VIDEO KAMERO, prenosni vi-deorekorder in tunner, znamke pana-sonic nacional in dodatno opremo. Tel.: 37-085_1043 Prodam PEČ za centralno stadler, 25 kal., rabljeno 2 sezoni, nov 80-litrski električni BOJLER in novo gril PEČICO. Škerjanc, Sp. Besnica 137/a 1062 Poceni prodam 120-litrski HLADILNIK. Kondič, Podlubnik 158, Škofja Loka _1064 Prodam motorno ŽAGO stihi, 30 cm. Zavrl, Šutna 105, Žabnica 1076 Prodam barvni TV gorenje ametist, ekran 67 cm, v dobrem stanju. Vovk, Boštjanova 4, Lesce, tel.: 74-005 1079 Prodam vgradno PEČICO s ploščo 4 elektrika, nova. Milan Kosec, Smled- nik14_1088 Prodam laserski GRAMOFON toshiba. Kozan, Kuratova 39, Kranj, tel.: 25-259 _1094 Prodam črno-bel TV in kiperbusch. Tel.: 37-083 1097 Prodam nov ŠTEDILNIK za etažno ogrevanje emocentral 20 N, na dva ro-sta. Janez Mužan, Obrne 13, Bohinj-ska Bela_1099 Prodam VIDEOREKORDER sharp. Tel: 45-623 _1101 Prodam dobro ohranjen črno-bel TV gorenje. Tel. 27-928 1104 Trajnožarna peč za centralno kurjavo STADLER 40 KW, skoraj nova pro-dam. Tel.: 77-618 sobota, nedelja 1109 Prodam malo rabljen italijanski čistilec, boljši, ROBO 1000 za 80 SM. Tel.: 40-662 v soboto 1111 KUPIM SAMONAKLADALKO SIP 15 ali 17, KOSILNICO BCS ali njej podobno, smrekove ali jelkine HLODE kjerkoli na Gorenjskem. Višelnica 15, 64247 Zgornje Gorje, tel.: 42-751 1116 Po ugodni ceni prodam kompresor 220 V Energoinvest primeren za avtoli-čarstvo. Kazič, Cesta v Rovte 5, Jesenice 1119 S popustom 10 % prodam nov ljutomerski TROSILNIK hlevskega gnoja s pokončnimi valji. Olševek 49, Preddvor _1125 Ugodno prodam 3 leta star TV črno-bel. Dežmanova 1, lesce, stan. 26 1137 AVTORADIO MTC 2x 18W z avtore-versom in telefon Panasonic, na daljinsko, domet 250-300 m, oboje novo, prodam. Tel: 25-503 1140 Prodam VILIČAR iNDOS 1,5 T. tEL: 633-593_1146 Stroj za globoko tiskanje z nastavljivo temperaturo, prodam. Tel.: 73-072 _1147 Prodam barvni TV Simmens. Predoslje 3, Kranj 1155 VIDEOREKORDER Tel.: 73-876 Orion, prodam. 1172 Pletilni stroj PASSAP DUO MATIC 80 z motorjem in dodatki, prodam. Tel.: 78-724_1183 Prodam TRAKTOR TV 419. Zg. Dobrava 13 pri Kropi 1186 GRADBENI MATERIAL Prodam LES za ostrešje. Tel.. 35-438, popoldan Prodam 6 m DIMNIKA premera 130 mm, komplet, nov, 15 odstotkov cene- je. Tel.: 064/631 -622_942 Ugodno prodam 13 kvad. m. KLIN-KERJA Ljubečna Celje, črne barve. Tel.: 41-021_961 Prodam 1.000 kosov rabljenega STREŠNIKA špičak. Tel.: 78-689 962 Prodam dobro strešno OPEKO špičak. Voglje 66, tel.:49-270 _976 Prodam 7 klasičnih RADIATORJEV trika, višine 0,60 m (98 členov). Jelene, Kropa 9 1013 Prodam uvoženo plastificirano PLUTO, 10 odstotkov ceneje. Tel.: 83-727 ______1096 Po ugodni ceni prodam APNO v vre-čah. Tel.: 42-503 1107 Prodam 11 m DIMNIKA ŠIDEL fi 20 in termo peč 3 KVV. Milje 26, Šenčur __"_1120 Prodam 450 kosov modularne opeke Ormož. Zagotovim tudi prevoz. Tel.: 82-437 1136 Prodam suh smrekov opaž 140 m. Tel.: 68-049_1157 Prodam kompletno konzolno GRAD BENO DVIGALO do 500 kg. Tel.:37-020 1158 POSESTI Večjo DELAVNICO ali GOSPODARSKO POSLOPJE dolgoročno vzamem v najem ali kasneje odkupim. Šifra: KLJUČAVNIČARSTVO_562 HIŠO oz. zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici, kupim. Šifra: GORENJSKA _____^_830 Kupim HIŠO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra. OPIS IN CENA_935 V centru Tržiča ugodno prodam dvo-stanovanjsko HIŠO z lokalom in tremi garažami. Primerna za obrt ali turjzem. Resni interesenti lahko pokličejo na tel.: 50-068_944 Lepo zazidljivo PARCELO na robu za zidljivega območja, blizu gozda in reke, voda in elektrika na parceli, v Hote-mažah pri Preddvoru, prodam ali zamenjam za travnik ali pašnik pri Ma-čah ali Novi vasi. Tel.: 34-093 ali 24-811 _1015 Prodam pol hektara TRAVNIKA v KO Šmartno. Naslov v oglasnem oddelku. 1114 GOSTIŠČE VICRED V RETEČAH PRI ŠKOFJI LOKI VSAKO SOBOTO OB 20. URI PRIREJA PLES Z ANSAMBLOM LIPA IZ CERKEU. TAKO BO TUDI ZA PUSTNO SOBOTO. POHITITE Z REZERVACIJAMI NA TEL. 064/632-677 STAN. OPREMA Prodam 3-delni REGAL in klubsko MIZICO za dnevno sobo ter KAVČ. Infor-macije na tel.: 78-230_977 Raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA poceni prodam. Nova vas 8, Radovljica _1010 Prodam litoželezno trajnožarečo PEČ -kamin. Tel.: 33-212 1025 Poceni prodam GARNITURO, mizo + 6 stolov, nova, 50 odstotkov ceneje. Tel.: 50-116_1032 Prodam peč za centralno ogrevanje 35000 Kcal-Tam Stadler. Tel.: 44-686 _1139 Poceni prodam sedežno garnituro ter dve trajnožareči peči. Tel.: 631-826 _1154 Prodam dve termoakumulacijski peči-rabljeni, 2 in 4 KW. Tel.: 45-626 1159 Ugodno prodam novo PEČ z bojlerjem za centralno, 25.000 Kcal. Tel.: 47-089 _1170 Prodam spalnico in več gobelinov. No-voselič, Orehovlje 1, Kranj 1176 Prodam Loka term KAMIN. Tel.: 34-594, po 18. uri 1188 STANOVANJA Bi v Škofji Loki oddali SOBO v najem mlademu arhitektu. Tel.: 064/631-948 _874 V Kranju oddam opremljeno 1-sobno kletno STANOVANJE - najraje študen- tom. Šifra: ŠOLSKO LETO_92_ Zamenjam družbeno STANOVANJE (2 sobi + 2 kabineta), 81 kvad. m., na Planini I. za 2-sobno STANOVANJE v Kranju, šifra: S SOGLASJEM 974 Oddam SOBO. Naslov v oglasnem od- delku. _990 Zamenjam družbeno enosobno STANOVANJE s centralno v Lescah za večje v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku._1016 Zamenjam večje družbeno STANOVANJE 87 kvad. m. na Planini za dve manjši, lahko tudi garsonjeri. Tel.: 37-437_1052 Prodam štirisobno STANOVANJE v Kranju. Tel.: 35-548_1054 2-članska družina pod nujno išče SOBO ali GARSONJERO na področju Kranja. Šifra: KRANJ - NUJNO 1083 Zdomcu ali poslovnemu partnerju iz tujine oddam večsobno novo STANOVANJE v okolici Kranja. Šifra: TRI LETA 1133 nama t NA PULTU POSEBNIH PRODAJ LAHKO IZBERETE PUSTNO MASKO IN VSE ZA PUSTOVANJE tŠE DO 5 FEBRUARJA P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN ZIMSKIH OBLAČIL IN OBUTVE DO 40 % Enosobno STANOVANJE na Planini, prodam. Tel.: 39-889_1134 Prodam novejše trosobno stanovanje 74 kvad. m v Bistrici pri Tržiču. Vselji-vo avgusta 1989. Tel.: 50-373 ali 51-555, dopoldan_1160 Mlado dekle nujno potrebuje sobo ali manjše stanovanje v Kranju ali okolici za dobo 6 do 8 mesecev. Enoletno predplačilo. Šifra: MARINKA 1169 VOZILA Za BMW serijo 3, prodam: original VOLAN, 2 kompletna ZAVORNA OBROČA - diska, ARMATURO, GUME 185/70-13, original PLATIŠČA, GLAVO motorja za serijo 2 in HLADILNIK - ki-ler za R 4. Tel.: 21-201 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1980 in VIDEOREKORDER Normende. Informacije na tel.: 25-535 Ugodno prodam VW 1200 J, letnik 1975. Tel: 34-639 899 Prodam Z 101 SC, letnik 1979, 50.000 km. Papler, Sp. Besnica 130 920 Prodam ohranjen GOLF diesel S paket, letnik 1984 ali zamenjam za ohranjen starejši golf z doplačilom. Tel.: 74-097. Lesce 923 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik november 1986, registrirano do novembra 1989. Tel.: 064/631-438, po 14. uri_924 Prodam GOLF, letnik 1981, z dodatno opremo. Tel.: 50-819 929 Prodam JUGO koral 55, star 1 mesec, 15 odstotkov ceneje. Gorenc, Selo 44, Bled__930 Prodam GOLF bencinar, letnik 1986. Jože Košir, Krajevna pot 9, Stražišče, tel.: 25-003_ 933 Prodam MOPED APN 4, v zelo dobrem stanju. Tel: 45-133, zvečer 936 l\par]islvi Kolaček _« * a % Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 Prodam KOMBI zastava, letnik okto- ber 1979. Tel: 34-229_937 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1983, 27.000 km. Tel.: 69-097_943 letnik 1981. Tel.: 945 Prodam Z 750, 064/622-572 Prodam JUGO 45 A, staro 1 leto in pol. Novak, Šmartno 2, Cerklje 946 Prodam BMW 318, letnik 1978 ali za-menjam za manjši avto. Tel.: 064/620-425_950 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 Pra-protna polica 10, tel.. 42-420 951 Prodam ali zamenjam FORD eseord, starejši letnik, za R 12. Milivoj Miloje-vič, Žabnica 64 954 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1979. Informacije na tel.: 27-445 957 Prodam VISO klub, letnik 1982. Tel.: 27-127_959 Prodam garažiran CITROEN AX, 1.124 kubični, star 6 mesecev. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure na tel.: 73-867_960 Prodam OPEL KADETT karavan 1.6 D, 5 vrat, 5 prestav, z dodatno opremo, letnik avgust 1985. Tel: 46-030 964 Prodam OPEL KADETT. Tel.: 39-399 966 BRAKO PRIKOLICO, odlično ohranje-no, rabljeno tri sezone, prodam ali zamenjam za R 4, z doplačilom. Tel.: 26-255 968 R 4 TLS, letnik 1981, lepo ohranjen, prodam. Tel: 26-255 967 Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Tonkli, Zg. Besnica 108 970 Prodam Z 101, 064/631-017 letnik 1985. Tel.: 972 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 42-618, popoldne_981 Ugodno, poceni prodam GOLF diesel, letnik 1983. Tel.: 064/621-458, popoldne_986 Poceni prodam Z 750, obnovljena, registrirana do 7.1.1990. Tel.: 46-421 _99_ Prodam OPEL KADETT, star 1 leto. Tel.. 50-330_993 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, pravkar registriran. Kern, tel.: 42-820_994 Prodam GOLF diesel, letnik 1984/85. Prebačevo 26 995 Prodam FIAT UNO, letnik 1987. Infor-macije na tel: 57-637 998 Prodam SUBARU 700 SDX, letnik 1986. Dorfarje 31, Žabnica 999 GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohra-njen, prodam. Tel.: 28-223, vsak dan __1000 Prodam Z 750, starejši letnik, registri-rana do maja 1989. Britof 29 1001 Prodam JUGO 45, letnik november 1984. Tel.: 27-047 _1002 Prodam MOSKVIČ karavan letnik 1978. Novak, Jezerska c. 61, Kranj 1005 Prodam GOLF bencin, letnik 1982, do-datno opremljen. Ilovka 4, petek od 15. ure dalje 1006 Z 750, dobro ohranjeno, letnik 1977, cena po dogovoru, prodam. Jože Fi-steš, ProletarskaT 1, Tržič 1008 Prodam TALBOT horizon, letnik 1982, dobro ohranjen. Tel: 82-563 1009 Prodam JUGO 45 A, star 2 leti, prevoženih 9.000 km. Tel.: 25-946 1017 Prodam GOLF diesel, obnovljen, letnik 1979. Tel: 28-175, popoldne 1020 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979 in dodatni MOTOR, letnik 1976. Tel.: 28-516_1021 GOLF, letnik 1982, odlično ohranjen, garažiran, nujno in ugodno prodam. Stular, Svetinova 20, Jesenice - Koroška Bela 1023 Prodam zelo dobro ohranjenega GOLFA bencin, letnik 1980. Benedikova 11, Kranj - Stražišče 1026 Prodam R 4 TL, letnik 1983. Hafner, Tr-nje 1, Škofja Loka 1033 Prodam Z 101, letnik 1976, 78.000 km. Krnica 24, Zg. Gorje_1034 Prodam JUGO 45 A, letnik 2/1987. Tel.: 47-488_1035 Z 101 GT 55, letnik 1984, 60.000 km, registrirano do oktobra 1989, ugodno prodam. Gregorčičeva 29, Radovljica _1044 Z 101, letnik 1984, 63.000 km, prodam za 14 mio. Tel.: 75-915_1045 Prodam GOLF, letnik 77, za 1 milijardo. Jenko, Trata 19, Škofja Loka 1046 Ugodno prodam GOLF bencin, letnik 1978, nemški. Emil Jagodic, Cegelnica 16, Naklo_1047 Prodam Z 750, obnovljena in JAWO 350, malo voženo. Latič, Prešernova 13, Radovljica _1049 Prodam Z 101, letnik 1982. Informacije na tel.: 66-537_1050 BMW 316 prodam. Možna je zamenjava za manjši avto. Tel.: 49-490 1051 Prodam nalite GUME. Gorenja vas 193 ____1053 Prodam ohranjen 126 P. Breg ob Savi 28, Mavčiče _1056 GOLF, letnik 1978, 4 vrata, ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 061/627-193 _1058 Prodam Z 101, letnik 1979, prevoženih 84.000 km. Rajgel, Vodopivčeva 16, Kranj 1060 VOLVO 340 GL, letnik april 1988, zelo ugodno prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. Tel.: 57-736, zvečer 1066 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Gale, C. 26. julija 58, Naklo, tel.: 48-568 1068 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1976, registrirana do septembra 1989. Tel.: 89-012_1069 Prodam UNO 45, letnik 1984, za 3 milijarde. Tel.: 77-483, Leopold Lebar, Prisojna 7, Bled 1070 Petek, 27. januarja 1989 MALI OGLASI, OSMRTNICE 23. STRAN (^msm^SS^OLAB Prodam nove REZERVNE DELE za Z 101 GTL, za sprednji del. Mladen Mi hajlinovič, Kolodvorska 7, pri Železniški postaji_1072 LADO samaro, staro 17 mesecev, prodam. Kličite na tel.: 51-554, med 19. in 20. uro 1073 APN 6, letnik 1986, ugodno prodam. Ahačič, tel.: 25-389_____ Prodam KOMBI Z 850 AP, letnik 1981. Tel.: 80-602, Janez Dežman, Selo 9, Žirovnica 1078 Prodam Z 750, neregistrirano, celo ali po delih, v voznem stanju. Adergas 24, tel.: 42-348_1081 Prodam Z 101, letnik 1976. Jankovič, Mlekarska 14, Kranj 1086 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Tel.: 50- 556, Gros, Begunjska 31, Bistrica pri Tržiču_ 1087 Prodam AUDI 60 L, letnik 1972. Tel.: 51- 577, zvečer_1089 SPAČKA, letnik 1974, voznega, po delih prodam. Tel.: 24-357_1090 R 4 GTL, letnik 1983, brezhiben, prodam za 12,5 mio. Tel.: 28-861, int. 21V0, dopoldne _1091 Prodam 2 novi GUMI 650 R 16. Tel.: 46-097 _1092 Prodam REZERVNE DELE in MOTOR z menjalnikom za opel kadett. Kos, Pi-panova 80, Šenčur_1098 Prodam Z 750, letnik 1976. Predoslje 116, tel.: 36-232, popoldne_1102 Prodam Z 750. Brovč, Zg. Veterno 1/a, Jržič__V106 Prodam LADO 1300, letnik 1985, rjave barve. Tel: 631-410_1108 Prodam 126 P, letnik 1980, rdeče barve. Tel.: 33-910_1112 Prodam OPEL ASCONO 16, letnik 1977, Grad 7, Cerklje 1113 KUPIM Urejene poslovne prostore 60 m2 (3 sobe) primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost, na dobri lokaciji ob železniški postaji v Kranju oddam v najem po ugodni ceni. Pisne ponudbe pošljite na naslov: DO Živila Kranj, TOZD Gostinstvo, Naklo, Cesta na Okroglo 3. Prodam Z 128 1,1 GX, stara 18 mesecev. Mežnar Bojan, Proletarska 13, Tr-___117 Vodarn DIANO. Aljančič, tel.: 70-006 ___1121 JUGO 55, 7/85 prodam. Tel.: 27-324 __27 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Jezersko^ - Vukovič 1128 Prodam Z 101 GTL 55 letnik 1987. Informacije popoldan. Sink Štefan, Trnje 11, Škofja Loka_1129 FIAT 126 P, star 1,5 leta, ugodno prodam. Tel. :51-828_1131 Prodam JUGO 45 AX, star 7 mesecev. Suška c. 25, Škofja Loka, tel.: 631-980 _______32 Prodam Z 101 GTL 55, staro tri leta. Tel.: 48-533_1141 Z~750 LE, letnik 1982, prodam. Tel.: 50-606_ 1142 MOTOR MZ ERZ 250, letnik 1988, ugodno prodam. Udovč, Begunjska 17, Lesce _ 1148 Ugodno prodam Z 750 LC, letnik 1979, registriran do oktobra. Informacije v Popoldanskem času na 79-512 1149 Prodam obnovljeno ŽABO DS 21, le- ___J975. Tel.: 69-432_1150 Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1987. J__: 37-430, popoldan__15_ Prodam avto BMW 316, letnik 1987 ali menjam za novejši GOLF diesel. Klicati petek, soboto, nedeljo od 19. do 22. ____tel.: 85-461_1__ Ugodno prodam FIAT 500, temno modre barve, registracija do novembra 1989. Tel.: od 15. do 16. ure 27-655 ____1_64 Prodam karamboliran JUGO 45/81. Malovrh Stane, Tominčeva 22, Kranj __________65 Prodam MOPED BT 50, dodatno gpremljen. Tel.: 21-807_1_66 Prodam FORD TAUNUS 1,6 L, letnik '976. Jenšterle, Kidričeva 19, Kranj ______1167 Prodam Z JUGO 1,1, letnik 1988. Tel.: _8_010 _ 1171 ^ R 18, letnik 1984 prodam motor avtomobila in ostale rezervne dele ter masko za GOLF, letnik 1982. Tel.. 5°J_____1_77 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983, 65.000 km. T___79-820_1180 Prodam DIANO, letnik 1981. Križnar, $3__jeva 9, Kranj, tel: 24-190 1185 Prodam obnovljeno R 4, letnik 1978. !___oslje13 1189 IZGUBLJENO ^mesecu septembru se je našla OV-j___Dobi se na Hujah 9, Kranj 947 V preteklem tednu je bil odpeljan 8 Mesecev star BERNARDINEC. V le-ušesu ima vtetovirano številko ^«60347. SLIŠI NA IME KASTOR VLUMPI). Kdor koli bi kaj vedel o njem naJ se oglasi v Gostilni Trnovec, Du-tel: 27-580 1124 Kupim TRAKTOR ferari 24 KM, lahko tudi v okvari. Tel.: 70-477_949 Kupim rabljen TROLESEC za gnoj, manjši. Tel.: 46-442_953 Kupim rabljene DESKE in PLOHE za zidavo. Tel.: 42-739, v soboto 975 Kupim okroglo STAJICO. Tel.: 26-525, popoldne 979 Kupim KAROSERIJO - furgon za kom-bi IMV 1600, do 6 let staro. Lahko del-no poškodovano. Tel.: 57-628 982 Kupim SEJALNICO s 17 sejalniki, delovna širina 2 m, nemško, znamke isa-ria, izdelane v letu 1940/46. Lahko tudi za rezervne dele. Lepo plačilo. Tel.: 48-057__983 STREŠNO OPEKO špičak kupim. Tel.: 73-232 _988 Kupim VOZIČEK za dvojčke. Krapež, C. 1. maja 1, Kranj_1059 Kupim BIKCA, starega 1 teden. Tel.: 80-755_1077 Kupim KUHINJSKI ELEMENT orhideja, rumen, spodnji, šir. 30, 40 ali 80 cm. Tel.: 89-076__1080 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HISO. Šifra: OKOLICA KRANJA 1100 Kupim rabljeno nalepno desko za traktor za izvleko lesa. Tel.: (061) 627-169, popoldan 1153 ŽIVALI Prodam 10 tednov staro TELIČKO za zakol ali nadaljno rejo. Eržen, Britof 338_927 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 73, Cerklje_93_ Prodam 8 tednov stara sivo-srebrna PUDLJA z rodovnikom. Tel.: 48-011 _932 Prodam PRAŠIČA, težkega 130 kg. Se- benje 36, Križe__940 Podarim nemškega OVČARJA, star 4 leta, z rodovnikom. Tel: 48-541 941 Prodam 11 tednov starega BIKCA si-mentalca. Ješe, Zaloše 11, Podnart _955 Prodam ZAJKLJE in zajčnike. Tel.: 57-977_956 Prodam KUNCE - ZAJKLJE. Reševa 3, tel.: 22-502__969 PSA pudlja, starega 17 mesecev, srebrne barve, prodam. Tel.: 064/621 -239 _973 Prodam 6 tednov starega črno-belega BIKCA in 1 teden staro črno-belo TELIČKO ter drobni KROMPIR. Podbrez- je 160, tel.: 70-189_997 Prodam KRAVO križano s tretjim teletom. Palovšnik, Alpska 70, Lesce 1022 Prodam KRAVO simentalko, ki bo tretjič telila v začetku februarja. Kristan, Zg. Otok 14, tel.: 79-811_1027 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 35 kg. Cerkljanska Dobrava 5 1028 Prodam teden dni starega TELETA. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 1029 Prodam visoko brejo TELICO in KRAVO s tretjim teletom. Preddvor 10 1031 Prodam BIKCA in teličko, stara 7 dni. Podbrezje 107, Duplje 1130 Prodam BIKCA črno-belega, starega en teden. Visoko 71, Šenčur 1138 Prodam KRAVO frizijko, po izbiri. Ši-pec, Češnjevek 22, Cerklje 1143 Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Lahovče 67, Cerklje 1156 Prodam PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41_1162 Prodam polovico mlade krave in 10 dni starega bikca. Ažman, Suha 5, pri Predosljah. 1173 TELICO simentalko, ki bo v začetku februarja telila, prodam. Tel.: 70-411 _1038 Prodam ali zamenjam plemenskega OVNA. Zupan, Kovor 28, Tržič, tel.. 57-802_1048 Prodam KRAVO, ki bo februarja tretjič telila. Breg ob Savi 28, Mavčiče 1057 Prodam 1 teden staro TELIČKO. Gra- šič, Podbrezje 72_1082 Prodam 50 plemenskih OVC. Tel.: 061/851-006_1085 Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri ali menjam za jalovo GOVED. Virmaše 42_11_8 Zamenjam JALOVO KRAVO za brejo ali prodam. Prebačevo 54, Kranj 1122 ZAPOSLITVE Zaposlim KV KUHARICO. OD 200 SM. Tel.: 80-399_613 Nudimo odlično plačano HONORAR-NO DELO. Tel.: 38-818, po 15. uri 922 Redno zaposlitev nudimo DELAVKI s prakso šivanja na industrijskih strojih. Tel: 34-050_934 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom, tudi tipkanje. Šifra: KARKOLI 948 Iščem DELAVCA za delo na sekalnem stroju, takoj po končani šoli. Bučan, Britof 240, Izdelovanje copat 958 Za prodajo uporabnih izdelkov potrebujemo več PRODAJALCEV. Tel.: 75-335__63 Za prodajo iskanega artikla iščemo dobre AKVIZITERJE. Najboljši pogoji. Plačilo takoj. Tel.: 27-780_1024 Vabimo k sodelovanju več honorarnih SODELAVCEV za prodajo poslovnih daril v dopoldanskem času. Tel.: 061/267-711, med 17. in 18. uro 1041 Iščem izkušenega AKVIZITERJA -vodja s svojo skupino, za prodajo gospodinjskih pripomočkov. Vsak dan od 14. do 17. ure. Zagoriška 18, Bled _1063 šivi LJA dobi serijsko delo na dom. Ši- fra: LEPA IZDELAVA_1071 Vas tare finančna kriza? To pomeni, da še niste sodelovali z DOMUSOM. Če imate lasten prevoz, pokličite na tel.: 24-971, v petek po 11. uri 1075 Nudim honorarno POMOČ pri pripravi kemijskih in farmacevtskih izdelkov. Šifra: FEBRUAR__103 Iščem ORGANIZATORJA za prodajo domačih zdravil na terenu. Šifra: GO-TOVINSKO PLAČILO_1105 Jeseničani in okoličani za prodajo DOMAČE LEKARNE rabim še nekaj potnikov. Plačilo takoj. Tel.: 82-015 1123 ŠTEPAR ICI z veliko prakse, najraje upokojenki, nudim redno honorarno delo na domu- šivanje rokavic. Šifra: ZANESLJIVA_1145 Sprejmem delo na dom. Šifra: VESTNA 1175 RAZNO PRODAM Prodam 10 ton SENA in večjo količino strešne OPEKE folc. Pokorn, Vešter 19, Škofja Loka_980 MOTOR BT 50, malo rabljen in RAČU-NALNIK comodore 64 z jostikom in igrami, prodam. Vilfan, Zg. Bitnje 61/a _987 Prodam rabljen ELEKTROMOTOR 7,5 kW, 2.800 obratov, vezano OKNO kli 120 x 140, dvižna GARAŽNA VRATA lip, OVČARJA, starega 8 mesecev in kovinski PESJAK s streho, velikosti 3,50 x 2,20 m. Sp. Brnik 47_1003 Starejši barvni TV gorenje s slabim ekranom in 0,75 kub. m. hrastovih PLOHOV, ugodno prodam. Dušan Mi-rič, Ljubljanska 28, Bled 1030 ZAHVALA Ob težki izgubi nepozabnega očeta ANTONA KOŠMRLJA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in ostalim za podarjeno cvetje, izrečena sožalja, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČA: hčerka Brigita Kranj, 23. januarja 1989 Prodam kotno KUHINJO in FORD ca- pri. Sovodenj 1, tel.: 79-184_1055 Ugodno prodam 2 DVOSEDA in dele za ford, letnik 1972. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj _1067 Prodam SENO. Voglje 117, Tel: 49-444 _______1115 Prodam smrekove plohe 5 cm obžgan les, bikca črnega, starega 6 tednov. Mlakar, Voglje 75_1126 Ugodno prodam domače žganje in dva radiatorja Jugoterm Tik 22 900x1200. Pičman Peter, Britof 47, Kranj _1152 Ročno pletem po naročilu ženske obleke in kostime in prodam nekaj go-belinov. Tel.: 75-009_1163 Prodam kovinsko CISTERNO 1400 litrov. Tel.: 48-592_1168 Prodam gajbice, streho za JUGO in menjalnik za R 4. Verbič Ciril, Zg. Brnik 136 _1178 TV color Gorenje, daljinsko upravljanje, ekran 65, odlično ohranjen, otroško posteljico z jogijem ter elektro omarico 60x60, prazno, prodam. Ivo Maric, Frankovo 43, Škofja Loka 1179 PRIREDITVE Gostilna in kegljišče Pri Johanci iz Bri-tofa pri Kranju, prireja v soboto, 28. januarja 2. Veliki biljard turnir Kranja. Prijave sprejemajo do ure pred pričet-kom turnirja, ki se bo pričel v soboto ob 13. uri. Vse informacije dobite na tel.: 36-581 Ivan Štular preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Stanetu Studnu, zaradi Merkatorjeve gume. 985 OSTALO Prodam krmilni KROMPIR. Tel.: 49-514 _952 Prodam SENO in silažno KORUZO. Tel.: 45-334 992 Prodam SENO. Tel: 45-560 1014 MAŠKERADNE OBLEKE za otroke od 2 do 14 let prodam - pošljem. Tel.: 061/266-940^ po 10. uri 1012 Prodam suha trda DRVA. Dobrava 1, Cerklje_____1018 Iščem SOINVESTITORJA za nakup lokala na Bledu, 30 mio. Šifra: ČIMPREJ _ 1042 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.. 36-828 1061 Ugodno prodam SENO. Tupaliče 43, Preddvor _1065 Prodam globok otroški VOZIČEK in garderobo za dojenčka do enega leta starosti. Tel.: 34-326_ 1084 Prodam otroško POSTELJICO. Pun-gerčar, Brezje 80/c 1095 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole. Tel.: 21-623_1144 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole ter angleščino in francoščino za srednje šole. Tel.: 26-622 1174 OBVESTILA Kmetovalci! Ponujam vam ugodno sodelovanje pri IZDELAVI elementov za palete. Informacije: Zupan, Retnje 35, Tržič, tel.: 57-491_153 ROLETE IN ŽALUZIJE, ZASTEKLITVE balkonov naročite Špilerjevim, Gradni-kova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610. Cene konkurenčne, za rolete brezplačen prevoz. 168 IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in velikosti. Opravljam tudi KLJUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni boste. Tel.: 79-855_248 POPRAVLJAM tranzistorske sprejemnike, gramofone, kasetofone. Mulej, Mandeljčeva pot 3/a (Švabska vas) _546 Cenjene stranke obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija v Naklem ZAPRTA od 25. do 29. 1. 1989. Se priporočamo! 846 Rajko Černilec iz Tavčajeve 7, Kranj obvešča, da bo prenehal svojo čevljarsko dejavnost z 31. 1. 1989. Obenem se strankam zahvaljuje za večletno sodelovanje. 855 Kmetovalci! Ponujam vam ugodno SODELOVANJE pri izdelavi elemen tov za palete. Informacije: Zupan, Ret-nje 35, Tržič, tel.: 57-491_928 Popravljamo RADIO APRATE in KA-SETOFONE: Tel.: 21-267_1TI0 Izdelujem INSTALACIJE centralnih kurjav, CISTERNE za olje, vezava cistern. Tel: 79-820 1181 Čistim vse vrste tapisonov, itisonov, preprog, sedežnih garnitur, stekla ter zaščitne premaze vinasa, marmorja, IKLINKERJA, ITD. tEL. (064) 39-508 _1182 Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠENČUR, tel: 061/50-720 19494 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, starega ata, pradedka, tasta in strica RUDOLFA JOSEFA se zanvaijujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom: Alič, Močnik in Janežič, kakor tudi vsem ostalim stanovalcem bloka, pogrebnemu zavodu, duhovni službi in bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA V 93. letu je prenehalo biti ljubeče srce našega ljubljenega ata FRANCA MEZANA kmeta, p. d. Biščevega ata z Bleda Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše iskrena hvala. Posebna zahvala g. prelatu in pevcem za tako lepo opravljen pogreb. VSI NJEGOVI Bled, 16. januarja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete TEREZIJE ČUK roj. Šinkovec (1917) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam: Gorenjski tisk Kranj PTT Kranj in Tržič, LTH Škofja Loka - TOZD Orodjarna, Rajgelj Anton - Galvanska oprema Kropa in Savi Kranj. Zahvaljujemo se pevcem iz Dupelj za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni dr. Sajevec Mariji za dolgoletno zdravljenje in dr. Mohor Mitju. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: VSI NJENI Duplje, Škofja Loka, Suha pri Predosljah, Gorice, 24. januarja 1989 ZAHVALA Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. Ob boleči izgubi naše ljube hčerke, sestre in tete MARIJE JARC, mlajše p. d. Markove Mici iz Nakla se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno so-žalie ter bili z nami v težkih trenutkih in ji darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Novaku za zdrav-lienie prof dr Klunu in ostalemu zdravstvenemu osebju nevrokirurgije ter nevrološke klinike v t ;..uiL„; čL nncflhoi cp Tiahvaliuiemo Datronažnima sestrama Zutki Pangeršič in Ivici Kuri. Hva- Liubliani Še posebej se zahvaljujemo patronaznima sestrama Z-utki i-angersic in ivici rvun. rivala pevcem bratov Zupan za zapete pesmi, Mihu Štefetuza poslovilni ^govor in g. župniku za^ lepo opravljen ^obV^lšlTrena hvala" vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem šte- vilu. ŽALUJOČI: mama Marija, sestra Angelca in nečakinja Tatjana Naklo, 21. januarja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA REŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, dr. Grmovi, med. sestri Štefki za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratom Zupan, lovcem LD Begunjšči-ca in gasilcem GD Mošnje. VSI NJEGOVI Gorica pri Radovljici NOVICE IN DOGODKI Nevzdržne razmere v zdravstveni postaji Žiri Bolniki v hladu in mraku, sestra pa v kletki Žiri, januarja - Posebna strokovna komisija se je decembra oglasila v žirovski zdravstveni postaji, kjer so prostorske razmere že dlje časa nevzdržne. V tesnih najemnih, preslabo ogrevanih in osvetljenih prostorih se gnetejo osebje in pacienti vseh starosti in diagnoz. Brezkompromisna sanitarna komisija bi take prostore nedvomno že davno zaprla. Tukajšnja pa je terjala, da jih ustrezno obnove, nato pa naj že vendarle začno z gradnjo nove zdravstvene postaje, ki jo snujejo že desetletje. Zdravstvena postaja Žiri, ki domuje v najemnih prostorih Kmetijske zadruge Sora, ta čas v škofjeloški občini (pa verjetno tudi v širni Gorenjski) dela najbrž v najmanj zavidljivih prostorskih razmerah. Prostori so slabo osvetljeni in premalo ogrevani, zlasti posvetovalni.ški, v tesnih, nefunkcionalnih prostorih pa osebje komajda zmore zadovoljivo opravljati svoje medicinsko poslanstvo. Že delo medicinske sestre je sila utesnjeno, saj je v svojem prostoru kot v kletki, kaj šele laboratorija, ki je prisiljen opravljati analize kar v prevezo-valnici. Tam bolnikom tudi oskrbujejo rane in jim dajejo injekcije, pri čemer pa pacient ne more niti ležati, ker mu prostor tega ne dovoljuje. Tudi čakalnici, ki je za dnevni pretok bolnikov občutno premajhna, in sanitarijam bi imeli marsikaj očitati, da o skromni in zastareli opremi, ki jo je komajda moč čistiti, niti ne govorimo. Zgolj najemnih prostorov seveda ne gre kriviti, da žirovska zdravstvena postaja dela v nemogočih razmerah. O odgovornosti za današnje nevzdržno stanje bi si morali nekoliko izprašati vest vsi od lokalnih struktur zdravstvene postaje, loškega zdravstvenega doma, gorenjskega zdravstvenega vodstva pa do lokalnih in občinskih oblasti, zakaj so toliko let pustili to zdravstveno postajo životariti. Pred desetletjem so že načrtovali, da bodo zgradili nove prostore, vendar je tedaj uspel le del projekta: lekarna, izhod, kurilnica in vezni trakt med lekarno in bodočim zdravstvenim domom. Resda so bili načrti tiste čase precej bolj velikopotezni, kot jih je moč ob današnjem materialnem položaju zdravstva uresničiti, vendar pa niso docela sanjski. Gradili naj bi nekoliko manjši in skromnješi objekt, vendar ustrezno funkcionalen in primerno opremljen, podoben onemu v Gorenji vasi. Misliti je namreč treba na 4.700 domačih prebivalcev, ki bo morda tod iskala zdravniško pomoč, pa še na kopico onih iz vasi v sosednjih treh primorskih občinah, ki gravitirajo k Žirem. Komisija, ki si je ogledovala žalostno stanje stare zdravstvene postaje, je predlagala, naj v Žireh takoj osnujejo gradbeni odbor za izgradnjo nove zdravstvene postaje, ki bo najprej bedel nad pripravo dokumentacije za gradnjo in skušal vplivati na razporeditev sredstev, ki jih je v občini še vedno mogoče nameniti tudi družbenim dejavnostim. Za gradnjo sistemsko zbrana sredstva najbrž ne bodo dovolj, zato kaže misliti tudi na to, kako bi denar dobili od domačega združenega dela, ki v Žireh nima nobenih lastnih zdravstvenih zmogljivosti. Omenjeni načrti niso nikakršna daljna prihodnost, v dveh letih bi jih lahko udejanili, če bi se za to res složno zavzeli. Toda ta čas zdravstvena postaja ne more delati v razmerah, ko se bolniki gnetejo v mrazu in mraku in ko sestra v svoji kletki komaj more zganiti z rokami. Dodatno ogrevanje morajo takoj urediti, prav tako razsvetljavo in vsaj za silo funkcionalnost tistih prostorov, v katerih se pacienti in osebje najbolj mučijo. Da se to da tudi v starih najemnih prostorih, dokazujejo mnogo primerneje urejeni prostori zobne ambulante, ki je v primeri s splošno prav imenitna. D. Z. Žlebir Saj ni res, pa je: inšpektor vas lahko pri izhodu iz gostilne kaznuje s pet tisočaki Neživljenjski predpis ali kdo bo nosil naprodaj svoje zobe Kranj, 24. novembra - Če vas bo morebiti pri izhodu iz trgovine ali iz gostinskega lokala pričakal davčni ali tržni inšpektor in od vas zahteval blagajniški izpisek, ne smeti biti pretirano presenečeni in nejevoljni.V primeru, da boste brez listka ali računa o plačilu kupljenega blaga oziroma gostinske storitve, vas bo lahko tudi kaznoval s pet tisoč dinarji. Ni veliko, pa vendarle! Od 1. januarja dalje namreč velja v državi zvezni predpis (23. člen zakona o obračunavanju in plačevanju prometnega davka), ki obvezuje natakarje, točaje, trgovce in druge, da morajo za vsako prodano blago ali opravljeno storitev izročiti "stranki" blagajniški listek. Tako je bilo .sicer že prej, novost je ta, da ga kupec ali gost mora vzeti in ob kontroli tudi pokazati davčnemu ali tržnemu inšpektorju. Če so, denimo, v gostilni ali trgovini kršili zvezni predpis, inšpektor lahko kaznuje štiri: delovno organizacijo s 100 tisoč do milijon dinarjev kazni, vodjo lokala ali trgovine z 20 tisoč do 200 tisoč dinarji, delavca, ki "stranki" ni dal listka, z 10 tisoč do 100 tisoč dinarji in kupca ali gosta, ki je brez listka, s 5 tisoč dinarji. Način, kakršnega z novim le- Anton Štiherle iz gostilne Kunstelj v Radovljici: "Dovolj je že nepotrebne pisarije in komplikacij. Za vsak kozarec pijače, ki jo bom prodal za točilno mizo, ne nameravam izdajati blagajniških listkov. Gostje, ki se usedejo za mizo, pa že zdaj dobijo računalniški izpisek z vsem, kar so pojedli in popili, tujci celo v svojem jeziku." Štefan Hirci, vodja gostinstva v gostilni Pri Jožovcu v Begunjah: "Ne zdi se mi pametno, da bi goste pri izhodu iz gostilne kontrolirali, ali imajo blagajniški listek ali ne. Nekateri ga sploh ne vzamejo, drugi ga pustijo na mizi... Pri nas dobi gost račun tudi za pivo ali kozarec vina." Mirko Rimahazi, direktor hotela Jelovica na Bledu: "Predpis, po katerem morata biti zabeležena prodaja in nakup, je dober za davkarijo, za podjetje in tudi za gosta, ki bo plačal le tisto, kar je dejansko pojedel in popil." Ludvik Kerčmar, direktor hotela Park na Bledu: "Za nas ne bi bilo prijetno, če bi inšpektorji pri vratih nadlegovali goste. Pri nas že zdaj izdajamo račune, vendar ne tako natančno napisane, kot zahteva predpis. To bo povzročilo več pisarije in zamude zlasti tam, kjer se zvrsti veliko gostov." tom uveljavlja zvezni predpis v Jugoslaviji, je povzet po vzoru sosedne Italije, kjer se zaradi precej višjih kazni kot pri nas dogaja celo to, da trgovec ali gostinec teče za kupcem ali gostom, ki je pozabil vzeti blagajniški listek. Pravila, ki temeljijo na načelu "čisti računi, dobri prijatelji", naj bi po eni strani zaščitila proračune, ki se napajajo iz prometnih davkov, po drugi strani pa kupce ali goste, ki so v "igri" s trgovci in natakarji ponavadi potegnili krajši konec. Zakon ima sicer dober namen - več reda in manj nepravilnosti - vendar se zdi, da je ta zakon le zaradi lepšega in da je zelo dvomljivo, če ga bodo kdaj dosledno izvajali. Ko smo o tem vprašali enega od gorenjskih tržnih inšpektorjev, je na pol v šali in na pol zares dejal, da ne misli nositi naprodaj svojih zob pred (pijane) goste iz znane kranjske gostilne. Kot nam je znano, inšpektorji zaenkrat še niso kaznovali nobenega gosta ali kupca (brez blagajniškega listka), ker za zdaj še tudi nimajo navodil o načinu nadzora, sicer pa pravijo, da bodo predpis izvajali, če jim bo tako ukazano. Pa ne gre le za to: kazen za gosta ali kupca je že zdaj nizka, inflacija pa jo bo v nekaj mesecih še tako oklestila, da bo že vprašljiva smiselnost takšnega zakona. In tudi to, da o novem predpisu večina državljanov sploh ne ve, je slabo znamenje. C. Zaplotnik Še enkrat Solidarnostna pomoč Kranj - V petek smo v Gorenjskem glasu pisali, da je bil konec decembra lani ustanovljen solidarnostni sklad za pomoč otrokom z rakom pri Hematološko onkološki pediatrični kliniki v Ljubljani. Vanj se stekajo prispevki posameznikov in organizacij. Da ne bo nesporazuma, smo dolžni pojasnilo, da se je v akcijo na Gorenjskem, podobno kot ostale organizacije združenega dela, vključila tudi Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj. Seveda pa banka ni organizator te akcije na Gorenjskem. Za vse, ki bi radi prispevali v solidarnostni sklad, ponovno objavljamo številko žiro računa: 50103-603-45816 (za solidarnostno pomoč otrokom z rakom). Do smrti povozil pešakinjo Kranj, 23. januarja - 67-letna Marija Božič iz Kranja je umrla v Kliničnem centru za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila popoldne na cesti Staneta Žagarja, v križišču, ki vodi v komunalno cono. Prečkala je cesto čez prehod za pešce, ko je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Vekoslav Aleksander Drašler, star 49 let, iz Ljubljane. Ker je vozil pi^. .uo, pred prehodom ni uspel ustaviti. Zadel je pešakinjo, da je padla na pokrov motorja, od tam pa na cesto, kjer je obležala hudo ranjena. Vozniku so odredili odvzem krvi, ker je kazal znake vinjenosti, za njegov avto pa izvedenski pregled. V istem križišču se je že popoldne zgodila podobna prometna ne- sreča, le da je imela 61-letna Marija Tasev, ki je na istem mestu prečkala cesto, več sreče. Bila je laže ranjena, ko jo je z avtom zadela 56-letna Bernardka Legat "iz Hrastja. Slednja je bila pripeljala iz brniške smeri, nasproti ji je ustavil tovornjak, pešakinja pa je za njim prečkala cesto, tako da je voznica ni takoj opazila. Avto se je prevrnil Šenčur, 25. januarja - Ponoči se je na lokalni cesti med Britofom in Šenčurjem ponesrečila 47-letna Antonija Colja iz Beograda. Kak kilometer pred Šenčurjem je z desnimi avtomobilskimi kolesi zapeljala na neutrjeno bankino, zaradi česar je avto zaneslo s ceste na njivo, kjer se je prevrnil na streho. Hudo ranjeno voznico je v razbitinah našel neznani voznik in jo odpeljal v kranjski zdravstveni dom. Od tod so jo odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. Z GLASOVA ANKETA Nova cokla malemu gospodarstvu Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki ga je republiška uprava za družbene dohodke izdala tik pred koncem lanskega leta, je med slovenskimi obrtniki povzročil veliko razburjenje. Protesti so leteli predvsem na Zvezo obrtnih združenj Slovenije, češ kako nekaj takšnega sploh dovoli. Ta je po posvetu s predsedniki vseh slovenskih obrtnih združenj 17. januarja poslala vsem obrtnim združenjem apel, naj vsa slovenska obrt v letu 1989 bojkotira vodenje poslovnih knjig po omenjenem pravilniku, obrtniki naj letos knjige vodijo še po starem. Hkrati slovenski obrtniki zahtevajo, da se sproži postopek za ugotovitev odgovornosti predlagatelja pravilnika, to je republiške uprave za družbene prihodke in republiškega komiteja za drobno gospodarstvo, zveza pa v primeru sankcij nad obrtniki, ki bojkotirajo novi pravilnik, predlaga protestno zborovanje oziroma kolektivno stavko vseh 30.000 obrtnikov v Sloveniji. Zveza obrtnih združenj se tudi zavezuje, da bo sodelovala pri pripravi novega pravilnika, ki bo zagotavljal enostavnejše vodenje poslovnih knjig obrtnikov. Kaj o vsem tem pravijo gorenjski obrtniki? . Mojca Teršek iz Šenčurja, Modni salon Ljubljana: "Z novim zakonom oziroma pravilnikom so naredili tri velike napake: razširili so administracijo, povečali režijo, hkrati pa še onemogočili obrtnikom, da bi jim knjige vodili servisi, kajti dve od teh knjig, knjigo prometa in knjigo prihodkov in odhodkov moraš imeti stalno pri sebi. V Sloveniji pa 80 odstotkom obrtnikov vodijo knjige honorarni računovodje oziroma servisi. Najbolj pa je obrtnike zabolelo, da jim zakon v knjigah uvaja specialno kolono o osebni porabi, kjer naj bi bilo evidenčno tudi, za kaj je porabil gotovino, ki jo je dvignil z žiro računa. To je grob poseg v njegove osebne stvari, kot bi sploh ne imel več svojega denarja. Da ne govorimo o času, ki ga bo porabil za vodenje knjig po novem, saj moraš nekatere poslovne dogodke kar po trikrat knjižiti. Spet govore, da je to novo vodenje zato, da bo imel obrtnik več olajšav. 60 odstotkov naj bi jih bilo, na osnovna in obratna sredstva in na združena sredstva v obrtnih zadrugah, vendar ne poznam nobenega obrtnika v Kranju, ki bi že kdaj imel priznano kakšno olajšavo. Ce le hočejo, ti najdejo napako, knjige ti ovržejo in si ob vsako olajšavo." Vitomir Gros, predsednik Obrtnega združenja Kranj: "Po mojem je pravilnik nezakonit, protiustaven. Dejstvo pa je, da je v Uradnem listu SRS izšel in je po njem treba knjige voditi, dokler se njegova veljavnost ne odloži. Na žalost mora precej krivde za vse to vzeti na- se naša Zveza obrtnih združenj: 22. novembra je bila opozorjena, da se pravilnik pripravlja, a do 22. decembra ni reagirala. Zdaj pa zahteva bojkot. V Kranju bomo o tem med obrtniki izvedli anketo." Andrej Strniša, predsednik nadzornega odbora Obrtnega združe-im iSife nia Kranj: "Pri novem > mi pravilniku obrtnike naj- bolj razburja vodenje dnevnih iztržkov, kar bo za posameznike res veliko breme. Res pa je tudi, da ima država pravico nadzora, da vidi, kaj kupi in proda. Prav je, da se od obrtnika zahteva ažuriranost vseh poslovnih dogodkov, vendar pa je ob današnji sodobni tehniki moč tudi na drugačen način spremljati njegovo poslovanje, ga kontrolirati. Do vsega tega je prišlo zaradi nezaupanja do obrtnikov. Več bi morali ljudem zaupati." Franc Peternelj, kovi-norezkalstvo Hrastje, delegat v Republiški skupščini za zbor združenega dela: "Slišati je bilo pritožbe, da delegati nismo pri tem nič storili, vendar moram povedati, da prav pri tem pravilniku tudi nismo mogli. Pravilnik je izdala republiška davčna uprava, republiška skupščina pa o njem ni razpravljala, niti na nobenem svojem zboru. Po občinah so o pravilniku krožile okrožnice, vendar pod "strogo zaupno". Zveza bi lahko posredovala, a tega ni naredila. Izgovarja se, da je nihče ni povabil zraven, a ker je za vse to vedela, bi morala alarmirati skupščino." Franc Šuc, predsednik Gorenjske obrtne zadruge: "Ta pravilnik niti ni bil toliko namenjen obrtnikom, ki vodijo svoje poslovanje preko banke, z virmani, ampak bolj tistim, ki dobivajo denar dnevno na roko, bodisi z računi ali registrsko blagajno, kot so gostinci in podobne obrti. Veliko dela bodo imeli tisti, ki imajo veliko drobnih postavk. To ni napredek, temveč cokla malemu gospodarstvu, zaradi katere bo marsikdo odpovedal obrt. Marsikdo zna delati, tudi prodati, ni pa administrator. Osebno bi bil bolj za to, da bi našli drugačne, sodobnejše načine kontrolirala obrti" D. Dolenc Snega le za pokušino Mineva tretje leto, ko so naši otroci zopet preživeli zimske počitnice brez snega, a zato s čimbolj srčno željo, da bi se na-smučali in nasankali. Letos snega ni bilo niti za vzorec, razen v Kranjski gori in v Podkorenu, kjer so prizadevni žičničarji z umetnim snegom poleg poligona zasnežili tudi nekaj poljan. Ob sobotah in ob nedeljah je bila zato ob obeh vlečnicah za Larixom gneča nepopisna, otroci pa kot otroci: če ni šlo drugače, je šlo tudi po travi in po kopnem. Smučali in sankali smo se pa le! - Foto: Gorazd Šinik Smučke na ramo in palice v roke... Brhki smučarki na poti na smučišče... Če tudi v takih razmerah ne vztrajam, ne bom nikoli Mateja Svet... Na smučišču za Larixom je vse dni nepopisna gneča Za danes je bilo dovolj.