PROSVETA UradaUki In eprevatlkt presteHi MIT S. Lawndala A v*. Offtt« ©f PubUcation: MIT Soatk UimdnU Ar» Tvtopbon*. Kock ««11 4904 8ul>tcr. ptu>n 90.00 _I^lZ_ fiTKV.—NUMBEK 195 VoHIfll "dbor »vrg«l «oriolMI-«no U« t o Akron. O. — Doni »0 tukaj. Anji eocialiati dobili no nomina-cijuko peticijo več podpisov kakor prod piani« uokoit, jo Je rook-c I on orni volilni odbor veeeno so-vrgel. To J« storil pod pretveso, ds so veljavni podploi le tistih volllcev, ki so volili lets mi, ksr Jo popolnoma novi interpretacija zakona. T*®"* Pred I ice Gradov b - Na skup- Z**«razpravlja* Vtje t**1*'* ** Judje niso no-J^njllnn. DrugI Hfct, ^^»JO ss nekak- Mtavke steklarjev 1'ltlaburgh, Po. — Ko Je po »prejetju upoaiitvenega «logovo-rs fiamllton Glase Co. snilnia plačo na SO centov ns uro, Jo krog triato delavcev saatavkalo Zahtevajo minimalno plačo 40 centov m uro sa tenako In 80 Kuhi: kootrarebelnl čaetalkl oblegani v hotel« Nactonal v Ha veni, al moro)« PROS VETA THE ENLIGHTENMENT •LAM LO IM NARODNI LA0TNINA POUrOKNS Mva JEDM>T« H«« * »HM mi n»iin li 11 « M«^ ^JSTLiS rr.M •• wto. m» «• P®» wu> M ChlTfw4 CtUM M.» I» F"» ___ .»4 cimr* $1M M* r—r —— •«•trte UN M» r«w Glasovi iz naselbin li raznih krajev Nul»« M »m. kir I«« •*«* PBOSVETA Nff H B*. Am. Domač drobiž Obiakovaici razntave Chicago. - Svetovno razata-vo in urad SNPJ «o obiakali: Martin Stefančič, Pittsburgh, Kana.; Mary Petrovi*. Ana|er-janc, 8t Louis, Mo.; Jacob l^r-»tinc, Lorain, O., L. F. Oswald, Delmont, Pa., Frank Supancic, Claridge, Pa. Bmrtna nesreča v rovn Hall, W. Va. — Dne 26. sept. je bil pri delu v premogovniku ubit Mihael Prelc, doma iz Gor-nje Košane pri St. Petru ns Kra-au. Bil j« ¿lan društva it. 515 SNPJ in zapušča družino. Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — Umrl je John Petrovič, doma z Vrhnike. V A merlki je bil 30 let in zapušča pat «Inov in eno hčer. Drugi mrliči: Mary StariČ, roj. Oralen. V A. mariki je bila 43 let in zapušča mota In sina. Doma je bila iz Ce-Anovka pri Trebnjem. Magdalena Beretič, roj, Ceaar, stara 51 let in doma iz Goriike vaal pri Mirni na Dolenjakem. V Ameriki je bila 27 let in zapušča moža ter tri otroke. Ivana Erjavec, ki zapušča moia. Okradetta prodajalnlca Cleveland. — Grocerijska pro-dajalnica bratov špehov je bila zadnje dni okradena za $400 v gotovini. Tatovi so vlomili v klet in od tam v prodajalniške pro-atore ter odšli neopaženi. Roiavit konstas v ieklar- ■nvvn paaHiee w1 www^^Kw ilim tkraja Družba aa podala akupnemu pri tlaku in upoallla odslovljene delavce VVarren, O. — V okraju Trum-buli, kjer predomlnira jeklarska Industrija, ao si delavci in far-msrjl zgrsdili bojevito sekcijo Kontinentalnega kongreaa a se-deiem v VVarrenu. Tvorijo ga rasna delavske organizacije in farmarji. Ko je Youngstown Press Steel kompanija nedavno odslovila sedem delavcev radi unijakih aktivnosti, so potom okrajne sekcije kongreaa atoplle v akcijo vae pri-družene organizacije in pomaga la federalni jeklarski uniji, i je kompanijo prisilila na zopet no uposlltev odelovljenfrh delavcev. Močno sekcijo tvorijo v kongresu organiairani breaposeln pod vodstvom H. H. Smiths. Ak-tivni ao tudi v kampanji sa organ isi rs nje jeklarskih delavcev, kakor tudi okrajna aakcija kongreaa. Snvith ja bil imenovan sa organizatorja Ameriške delavska federacija. Med farmarji je kongres akti« ven za ustanovitev farmarakc u* nI je v tem okrošju. Vsem pridruženim organiaacijam pošilja tudi tedenaka vasti iz delavake-ga gibanja. Produkcija in distribucija Pueblo, Colo. — 'Tehnokrati- zem je boj za iztrganje nakopičenega bogastva, ki ga poseduje le nekaj ljudi v tej deželi; je boj za kruh delovnih ljudi; je organizacija, ki bo ini»-trgala produktivna in distributivna sredstva it rok par ljudi in obratovala ves ustroj za porabo in ne za proflt, za vse, ki bodo delali." Tako je rekel govornik na shodu v mestni dvorani 28. sept. V Pueblu se j« ustanovil klUb te organizacije. Na Um «hodu je bilo kakih 150 ljudi. Izmed Slovencev nas je bilo šeat. Bilo bi jih gotovo več, pa bo najbrž vzrok, da niso vedeli. Med nami je malokdaj dober orator ali go. vornik in zato bi bilo dobro, da ga vsi slišijo. Veliko je zamudil vsak delavec, ki ni bil na tem ahodu» Govornik je dokazoval, kako se producirá v aedanji kapitalistični družbi. Govornik, inženir po poklicu, ni govoril, da bi pridobil poslušalce, ampak dokazal je, kje in kako je lahko delavstvo Amerijte rešeno miza-, rije ih hlapčeVitVa. Reši se lahko lev ako M osvoji orodje za produkcijo h) distribucijo vseh atvari za rabo v družbi. "Mislimo si planoto, veliko plaiwto In sredi te planote hrib. Ta pftnota ja polna gladnlh in raztrganih družin, med njimi pa nakupičano bogastvo v rokah le nekaj ljudi/' Taka je sedanja A-merika. Tak sistem je gnil in razpada» Delavci, ča hočeta kruha in sigurnosti za življenja, sa organizirajte ter si vzemite vla-do in atroja za obrat v splošno korist ljudi. "Mehanični izumi za produkcijo so daleč naprej, med tam ko je zaoatal mentalni proces ljudi," Je nadaljeval govornik. Povedni je veliko raanlco. Z ljudmi, ki so se v mladosti zanimali za knjige, jih brali in se učili, je lahko govoriti. Z ljudmi pa, ki so vae svoje življenje brali le dnevna senzacionalna poročila, ne pridemo daleč. Taki samo pričakujejo, da bo nekaj prišlo samo od sebe. Tak človek pri stro-u je kot stroj: monotonost vsakdanjega dela. Za nič se ne briga. Govornik je orisal finančno atran: "Bušelj pšenice je vedno vreden kolikor je vredno žito za prehrano." In kakšne cene so etosr lani ali pa pred letom 1929? Te cene določajo finančn kralji Amerike. Ako Imaš danes tisoč dolarjev, ne veš, koliko bodo ti dolarji vredni čez neka; mesecev." Govornik je spretno orisal kakšna izmenjevalna sredstva so potrebna, da se bo lahko preživljal delavec ln farmar. Amerika je polna rasnih zadolž-nlc, ki se obrestujajo in vladnih tadollnic, vsa to pa je v rokah bankirjev ln gamblerjev. Vsa naj pa plača ljudstvo. Kako naj tflača? Kako naj ameriško ljudstvo plača nad dva ato bili-jonov dolga ameriškim finančnikom? __ Takšno ja sedanji gospodar stvo: ves PrqÉ^P^Mpga dela so grmadi le v JQiraj J| "Imamo tovarna sa čevlje, ki ne obratujajo, na kupa uanja je tovarnah, ljudje pa hodijo in ničesar koristnega producirali. Slovanski delavci, oprimite se svojih delavskih listov! Kapitalistični fevdalci se bodo morali umakniti novemu ekonomskemu redu — novi civilizaciji. Zakaj se ne bi poučili o tem velikem boju? Ssj smo tako ali tako del tega boja! Bojasen, to je tisto, ki zaaužnjuje ljudi in jih napravi v hlapce. Joe Hochevar. Gradbeni delavci sa lekeaovo la-atvtea Washlngton. — Konvencija gradbenega departmenta Ameriške delavske fadaracije ja v principu sprejeli pravilnik za javno gradnjo, katerega je izdala notranji tajnik lekee. ki je obe nem načelnik vladnega konstrukcijskega programa. Pri tem delu valja 30-urnik na teden In mezdna leetvka od $1 do $1 20 sa i suče na gradbenika in od 40 do 50c za navadne delavce. Hlične pogoje bodo gradbena unije akušala uključiti tudi v _________________ gradbeni pravilnik aa privatno.tokracijo; za tiste induatrijo. I mkitftr v ivniam i Razna v^sti Bridgeport, O. — Kot se sliši, ja bila velika udeležba na konferenci in pikniku 24. sept. na Pi-ney Forku. Konference so koristne. Sodrugi, katerih je mala peščica na Piney Forku, so bili zelo zaposleni. Kot sem slišal, bo prihodnja konferenca na West Pointu. Komur je naselbina West Point znana, mora priznati, da tam so večinoma vsi naprednega mišljenja in da bo zborovanje med njimi zelo živahno. Zato bomo morali gledati, da bo velika udeležba. V nedeljo, 24. sept. sta bila tukaj na obisku naša somišljenika Frank Strubel j in Joseph Lampich iz W. Aliquippe, Pa. Prvi je tajnik že več let in zadnji blagajnik tudi več let tamkajšnjega društva SNPJ. Zelo sta me presenetila s poaetom. 0-)a sta naprednega mišljenja in vedno pripravljena pomagati, kadar gre za koristi delavstva, čeravno sta tudi hudo prizadeta radi depresije. Posebno Stru-belj jo je okusil. Vsi trije smo skupaj v eni vasi zrastli in bi si imeli dosti povedati, ampak časa nista imela, ker sta se morala hitro vrniti« Človeka zelo razveseli, ko v bolezni dobiva obiske od znancev in prijateljev. Hvala vsem za obiske ln pismene pozdrave. Ze komaj čakam, da bi mogel spet na delo in v naravo. Upam, ako ne pride kaj posebnega, da se bo moja želja uresniči la v kratkem. I Na S. sept. je šlo (30 milj od hi) 6000 jeklarskih delavcev na stavko pri Werten Steel Ca, Werton, W. Va., za priznanje u nije. ! V tukajšnjih jeklarnah, kar se tiče unije, gre zelo počasi. Postojanke so organizirane, ampak v unijo pa zelo malo pristopajo. Vzrok je boječnost. Družba ima vpeljano pokojnino, za katero se vsi stari delavci boje. Priliznjen-cev je mnogo in kompanijska linija je lilo dobro utrjena med delavci, tako da ima prava unija zelo težko delo za organiziranje. Vse drugače je pa z rudarji v teh krajih. Oni so izrabili priliko in so 100-odstoitno organizirani. • Dne 28. sept. so se pričela v Clevelandu pogajanja za ureditev lestvice, da bo odgovarjala tukajšnjim razmeram. Sedaj je večina uradniških stolčkov pri distriktih praznih, samo bivši predsednik je še stari. V decembru bodo volitve za nove uradnike. Zdaj imajo priložnost, ker ao uradi prasni, da si izvolijo u. radnike, pa naj bodo politiki ali kafcfcoli, samo da bodo za interesi'unije in članstva. Pasivnost pri društvu 18 SN PJ bo akoro izginila, ako bo res pričel Stanley rov obratom na 1. okt., kot se poroča. To bo zelo . . Ia novica, kajti so še člani, ki ie leto in več niso delali. Ne katere tovkrne v bližnjem W!hee-lingu, W. Va., ao pričele deliti počitnice, posebno ženskam. Drugi pa še nekod tudi po 6 do 7 dni delajo. Kje je Nira? V nedeljo, 8. okt, ob 7. zvečer se vrši seja od okrajne or ganizacije soe. stranki v dništ. dvorani. Ker bo to zadnja seja pred volitvami, zato se opozarja vse somišljenike in člane klu ba it. 11, da se te vašfie seje u-deleže. Kajti seja bo zanimiva in vsak je dobro došel. Ker je klub št. 11 dosedaj vsako zimo prirejal igre, zato sa vabi članstvo kluba, da se gotovo udeleže seje v nedeljo, 15. okt. ob 10. dopoldne. Treba bo ukreniti ln rešiti mnogo važnih zadev radi bodočih priredb, volitev •itd. Raztegniti bo treba tudi več aktivnosti v prid pokreta. Pazno in nepazno čitam dopise nekega Fr. Kovacicha iz Min nesote. On se ne izrazi, kaj je in kam spada. Po njegovi pisavi se vidi, da še ni nič storil v prid delavstva. To je, da bi kaj organiziral karkoli ali vsaj poskušal. Samo sanja in sanja, kar ni vse skupaj nič. Vem, da je tam po»-lje kot drugod, če ne še večje. S sanjami ne bo nič. Oprijeti se je treba dela in nam pokazati, kaj se lahko naredi, potem bomo pa sledili. Piše se lahko, ampak delo, to je vprašanje, Fantazije o Afriki, Indiji in Rusiji bi se o-pustile in nadomesti rfaj se jih a kakim resnim delom v Minn., potem bomo pa rekli: "Saj res nekaj zna", ne prej. Joaeph Snoy, 13. štvo "Slovenoe" št 262 SNPJ. član Opozarjajo sa vsi člani, da ael «CarntouTeat^tt ií!¡H udeležijo. Prebitek gre v koriat mostojnega društva "uJ društvena blagajne, k* ^'P^- lina," kaUhl mU Znt ... » u J poro in PO«reb, ki se U Vr Tretja jesenska zabava ali civilnih obredih pod vi ples bo enkrat v novembru, isto- pogubnega zavoda A F s tako v Slovenskem domu. — Tu- dne 30 *»nt i? dl pevski zbor bo letos imel .voj| p^ojnikT l^ T koncert, da pokaže javnosti svoje zmožnosti. Gotovo boste težko pričakovali koncertnega dne. Malo po trpi te — kmalu pride. Anton Vafcntfnčič. - je bilo Blag mu spomin! upepe Anton Jankovi« Vabilo na protestni sh< Pittsburgh, Pa. — Tukj bo vršil v pondeljek, dne \ tobra, velik protestni shod kritika Weat Allia, Wia.—Citall amo^^^E^^^* ^ v P«™« d» nag v blilnji h^jggj.T™!*. dočnosti obišče rojak Louis A damič, naš znani pisatelj, ko se bo mudil na predavateljski turi po Ameriki. Govoril bo o odno-šajih priseljencev z ozirom na sodobne ameriške razmere. To vest smo vzeli z veseljem na zna- J« Anton Horvat, taji iilksfkvttvd ADF nsg hi idejni RIM Pravi, da je konec indivi stične dobe, v kateri se deracija razvijala. V letu izgubila nad 400,00 nov Draginja in naše zabave Bharon-Parrdl, Pa. — Jesen je tu in zima pri ha j» za njo. Preskrbeti je treba premoga, pa ja t» črna pošast tako poskočila v cenah, da je grdo. Spomladi smo dali za tono $3.50, sedaj j pa že 15.50. Videti je, če nam mogotci primaknejo en krajcar na eni strani, da nam hočejo na drugi' strani vzeti dva nazaj. Rgvno tako se je podražil živež. Moka je bila spomladi $1,39 sto funtov, sedaj je sto funtov moke že $8.69. Seveda ni ena najboljših, pa je dobra. Tako, varčevati bo treba pri kurjavi in z živežem. Kot navadno smo taki od zadaj kot po hrbtu. Letos bom polovico premoga manj kupil kot lani; ostalo mi ga je še lanskega par builjev. Mesto tega pa bom kupil več grozdja, da si "ga" bom več naprošal, kajti letos mi je prehitro zmanjkalo. Ca je vino dobro, kaj hitro poide, hitroje ko premog. Isto naj storijo tudi drugi, ako jim tako kaze, pa bomo hodili eden k drugemu v vas. Pa tudi na naftih veselicah ga bo dovolj, ki se bodo sedaj vrstile ena za drugo. Prvi jesenski ples v Slovenskem domu bo v soboto, 14. okt. Prireja ga pevsko društvo "Slavec." Posetite to zabavo v obilnem številu, kajti nekdo, ki bo tako srečen, bo dobil petdolarski zlatnik. Diuga zabava s plesom bo v soboto, dne 28. okt., tudi v Slovenskem domu, ki jo priraja dru- P i trempajo bosi in raztrgani kraja v kraj.*' ■Takšno ja toapaMUlto kapi« tallstlčna Amerike. Zakaj ja tako? ■"Manjšina amarlškag* lj ud-stvs je dobro organizirana, med tem ko ji ofrotmia vaAlna bres-brlšna In naoroaniiinMMk" ja rekel govornik. "Sem radikalna," jt nadaljeval, "pa dafinlmjmo ta Radikalne ja člova^ M ja sa i llko gorja preetanajo ljudje, koliko zaničevanja samo sata kar uči reeniao. Hočem revolucijo ali evolucijo, karkoli fta, samo da pridejo masa do sada avnjaga dela." ja lajavll. Govornik ja povodni« ko ja zadnjo pomlad bilo o teknokracij i več objavljana«^ v časopisju. da ao upali na trn nottn s je vseks^r i„ M bilo zdstno P«d d j lijonoms,čeb» ne b.'n "daala" in unijskih kamp g pravilniki fed^U« dovolj ns. ker dol«^ delovnik in pren.zke di izključujejofj\n"irl lavstvo od itavljsnju mašinenj, «J nje pravilnikov, pr* federacija P^^J „j0 zim« «ahtevs skrs ^ lovniks ns ^ ^ ^ ee uposll čim več nove sproprisriJ' « brezposelnih. 5. OKTOBÄA. prosveta napredna fronta napredno-ame- 5o!ena Sím^ m}¿ dvoje glavni h r^tir fovorimo o napi Kn. « *?lprotujoče «i miselnosti Cinem medsebojnem bo- pa radi pozablja-obe skupini v glav-£>ljeni na dve različni v obeh taborih bo- prvenstvo! •dni ato in nadvlado. med različnim« stru- r^kcionarnega tabora ni Urtflik bistvenega zna- * na drugi strani obstoje razlike med glavnima C v naprednem taboru, čredni tabor je razdeljen £em na številčno močnej- "čistih" naprednjakov, «•obodomislecev, ljudi, ki pdijo v cerkev in ne ljubijo Bikov, mnogo dalj pa v Mprednjaštvu ne gre-|U. številčno šibkejšo sku-'^redno-zavednih delav-se ne zadovoljujejo s i naprednjaštvom prvih, »htevajo, da mora biti tabor usmerjen v sodobnih delavskih idej. Tprvi skupina, čije ideolo-jako podobna oni staro-ji predvojnega libera-pa to zahtevo odklanja, , ker ne prija njeni mi-in njeni politični nežnosti. Zaradi teh bi-rarJik vlada med obema ma precej hladno medae razmerje, ki se sempatja oireje, kadar je treba nastopa proti skupne-iprotniku, do česar pa le redkokdaj. In dočim je drapina vsled svoje misel in ivoje politične neopre-iti bolj ali manj pasivna med nasprotujočima si je druga skupina, ka-preveva razredno-borbeni asogo bolj aktivna v tem in obramba naprednega je predvsem v njenih ro- drugi strani je tudi nafti tabor razcepljen na ■ličnih struj, ki se v glav-irupirajo okoli strogo kle-«kupine (Amerikanski :in Ave Marija) in šte-iibkejse, a drugače moč-»ne oportunistov, ki so i zaradi osebnih ko-(primer: skupina, čije j« Ameriška Domovina), pa med tema strujama idnjaAkem taboru ni no-kistvenih razlik in boji Ijima se vrše predvsem zadnja, kateri skupini fcde prvenstvo v izkori-»ttvedne mase. Polito obe nazadnjaški sku-*Predeljeni, nihata zdaj tja, kakor pač bolj« m\m voditeljem. Kadar .interesi, ki «o v biatvu * v nevarnosti, nasto-1 »ložno proti svojim Vete ju pa pred-■pomirljivo sovraštvo do ■«ivednega in politično ■^ia elementa v na-taboru, dočim je po-jj» «truja (A. D.) ze-T*»liiva in ¡K>pustljiva 1 »tarokrajskemu pred-1 'i^ralitmu «ličnemu "•iMvd njaštvu. razlika med glav-•»jima v naprednem kr«va, da je boj J^nostjo in nazadnja-"®^nak. MedU«, ko ■^dnjaki zaganjajo v kar v tropah, pa -^Jih vrstah napred-•^Jhna skupina osam-ki v potu svojega *rdite navale ^'J, (kjčim večji del ■«J naprednih prista-n,enaki boj iz Čakajo, kdo K»*j* pridejo šele «bit. »ovražni napad In tedaj, kako-lasti vsaj ma. I dr! Zrm,R°' t ** «« lajal moralno o- r orn»gatl pod sli P "»vala in da bi l' Jim bili šli oni C J d* te nam«- 4 v ko j« bij le-ta nenadoma končan in je bila njihova udeležba postala seveda nepotrebna. To velja v večji ali manjši meri za obe struji v naprednih vrstah, predvsem pa za prvo, in za vse naše naselbine v Ameriki. Vzemimo na pr. clevelandako situacijo. Kakor je bilo pred leti, tako je tudi danes: nekaj posameznikov, delavsko-napred-nih mož, idealistov, stoji osamljenih na prednji straži napred-njaškega tabora, kjer morajo ,sami odbijati napade vse drugače organiziranih in složnih nazadnjakov. In ne samo to: za nameček morajo poslušati Še razne očitke tistih naprednja kov te ali one stroje, ki se drie med bojem v varni razdalji. Slednje seveda na vse načine opravičujejo; ta ima trgovino, oni je obrtnik itd., zato se boje zamere, ki bi jim utegnila škodovati, jim odjesti zaslužek. Toda mnogi drugi pa sploh nimajo nobenega tehtnega opravičila za svojo pasivnost: zamereboje predvsem zaradi stOj* lagodnosti in lenobe, svojo energijo hra nijo za druge stvari, za osebne »vrhe, dočim prepuščajo obrambo naprednega tabora tistim redkim možem, ki se ne boje zamere in jih ni strah pred bojem. ¡Delavsko-napredni struji v čast |pa je priznati, da je v njih vr stah manj takih lagodnežev in lenuhov kot na pr. v vrstah zgolj napredne" stroje; sicer je pa ta (socialistična) stroja številčno mnogo šibkejša, torej ni {čudno, da je v njenih vrstah manj takih pasivnežev in mlač-nežev. Boj, ki se bije med obema našima taboroma, je torej na naši strani predvsem na ramah manjše, bojevitejše in idejno boga tejše skupine, dočim je druga skupina najrajši v pasivi; v bojnih vrstah jo vidiš le tedaj, kadar nasprotniki ranijo njeno sa-moljubnost ali ogražajo njene osebne interese; načelnosti ta skupina ne pozna mnogo, Če sploh kaj. Iz tega nujno sledi, da se nahaja manjša, socialistično u-smerjena skupina naprednjakov v res nezavidanja vrednem položaju, še slabše pa je za tiste poedince te grupe, ki so primo-rani sami voditi boj proti nasprotnikom. Le-ti si neprenehoma nakopavajo nove sovražnike na levi in desni, spredaj in zadaj, dočim so njihovi tovariši v ozadju zavarovani pred tem s svojo bolj ali manj očitno pasivnostjo. Slednji pri tem seveda ne pomislijo, kaj bi se zgodilo, če bi še teh par borcev omagalo, podleglo razočaranju in malo-dušnosti, in da je silno žalostno, ker je vsa obramba odvisna od nekaterih posameznikov, ki se nahajajo neprestano pod ognjem ne le nazadnjaških hord, temveč tudi janičarjev. Kaj bi se zgodilo v takem slučaju? Odgovorite si sami, odgovor je lahek. Da se kaj takega lahko zgodi, mi bo seveda pritrdil vsakd», ki pozna situacijo. Ni. lahko ndrtati leto za letom v takem neenakem boju, kjer se nepošteni In zahrbtni sovražnik posluž«je najbolj umazanih in ogabnih sredstev, samo da bi uničil to prednjo stražo našega naprednjaštva! In če prištejemo k t«mu še nerazumevanje v lastnih vrstah, se kar nič ne smemo čuditi, če tak borec nazadnje obupa ter razočaran vrže puško v koruzo. Najbolj žalosten del zgodovine našega naprednjaštva je pa poglavje o janlčarjih. To so neiskreni, malenkostni, strašno o-sebni in neznačajnl ljudje, ki se vrinejo v prvo ali drugo skupino naprednega tabora iz prikritih namenov, brez kakšnega pra vega prepričanj«. TI ljudje so oeebno sfrašno občutljivi in prsv tako zaljubljeni s«mi v sebe, torej skrajno osebni in samoljub-ni. Razžališ jih. da sam ne vel kdaj. In čim je njihovo samo-ljubje užaljeno, bodo uskočlll odkrito aH prikrito k sovražniku Ur z janičarsko zagrizenostjo napadli avoje bivše tovariše; pri tem pa daleč prekašajo aovraž-nika v mrinji do nasprotnika, zahrbtnoetl in umaaaiiosti. MJI-hov boj j« seveda čisto osebnega značaja, plod osebne zamere, valja v vseh slučajih enemu Izmed tistih oaatnljenih borcev, ki je morda stopil čez pot njihovih osebnih ambicij, ali ranil njiho- ve občutljive, samoljubne dušice, škoduje pa celotnemu gibanju. Janičarji tega seveda ne marajo videti, kajti njihovo geslo je: Mi se moramo maščevati, pa če hudič vzame vse skupaj V metropoli bi lahko naštel precej takih janičarjev, odkritih in skritih, ki so mnogo škodovali predvsem delavsko-napredni grupi, zasejali vanjo razdore in osebnosti ter jo deloma porinili v nekakšno mrtvilo. Pri tem razdiralnem delu, ki so ga vodili Čisto osebni in vse prej ko pošteni in čedni nagibi, jih je pa doletelo nekaj, o čemer niso vodili računa v svojih od sovraštva zastrupljenih možganih: popolna izguba ugleda in vpliva v naši javnosti sploh. Kar poglejmo o-krog sebe in videli bomo precej takih "mrtvecev," ki so imeli nekoč v naši javnosti mnogo u-gleda in dosti vpliva, danes pa so za to javnost bolj ali manj mrtvi, pozabljeni, zavrženi, čemur je krivo samo in edino le njihovo janičarstvo. Tudi nasprotnik zaničuje odpadnike! Taki janičarji se vrinejo v vsako gibanje in obvarovati ae jih je res težko, kajti zaviti ao ovčjo kožo in Človek jih ne more takoj spoznati. Sčasoma seveda pride na dan njihova volčja natura, nato sledi boj, razdori in podobno, dokler volk ¡ne pade pod kap. Predno je volk odpoden, je seveda napravljeno nekaj škode, toda če je gibanje zdravo, to škodo prej ali slej preboli, dočim se mora volk potikati po džungli, zaničevan in preziran od vseh. Taka je slika napredne fronte naši slovenski metropoli. Mislim, da se ne razlikuje dosti, če sploh kaj, od onih v drugih slovenskih naselbinah. O tem se lahko prepričamo iz naših Časopisov, ki dovolj zgovorno pripovedujejo, da leži vsa peza boja med naprednoatjo in nazad-njaštvom v posameznih naaalbi nah na plečih redkih posameznikov, dočim je večina njihove ga tabora nekje v ozadju, od koder malomarno opazujejo neenaki boj, se navdušujejo za naprednost pri kozarcih ali pa se ¡pričkajo med aeboj zaradi golih osebnosti. V strelske jarke jih ne dobiš! Clevelandska situacija je na pr. taka, da bi bilo treba nazad-njakom uničiti samo tisto peščico delavsko-naprednih mož, ki so dozdaj odbili vse njihove napade ter obenem napravili že marsikatero uspešno ekspedicijo v sovražni teritorij, samo to pe-i člco naj bi se jim posrečilo uni-Siti, in na naši napredni fronti bi utihnila poslednja puška . . . Taka je vse prej kot razveae-jiv« slika naše napredne fronte. Itlo na javnih gradnjah Zadružna konvencija t« Konti* nen talni kongre* Underwood, Minn. — Konvencij« Northern St«tea zadružne )ige ae je izrekla za Kontinentalni kongres farmarjev in n delavcev in poverila ekaeku-tivo, naj ae kongresu formalno pridruži in sodeluj« v gibanju. National Reemployment Ser-vice (federalni urad za zopetno zaposlovanje) otvarja sedaj ura de v vsaki državi. Ta začasna federalna shiiba. ki je pod Labor dt>partmentom, je biia ustanovljena v posebno s vrbo, d« pri merno izbere delavce izmed onih ki so zaproaili aa delo n« javnih gradnjah. To so javne gradnje, odobrene od kongrea« pod NIHA (National Industrial Recovery Act). Po tem zakonu ima predsednik Združenih držav pravico potrošiti $3,800,000,000 na j«v-nih gradnjah. Od te vaote je $400,000,000 namenjenih za gradnjo cest, ki se še gladijo v mnogih državah. Projekti sa javne gradnje vsakih vrst se odo. brujejo od Časa do čaaa. Federalna uprava za j«vne gradnje izbira delavce z« gradnje, ki se vršijo v tem ali onem kraju, iz seznamov kvalificiranih delavcev, predloženih og tar kih posredovalnic dela v dotič-nem kraju ali okraju, ki jih je federalna posredovalnica dela upravičila v to svrho. Tam, kj«r ni državnih ali občinskih posredovalnic dela, bo National Re-employment Service sama organizirala brezplačno posredovalnico za nastavljanje delavcev v onih gradnjah, ki so bile od-dane v kontrakt. Tako imamo v državi New York devet državnih posredovalnic dela (State Employment Bureaus), od teh tr| v mestu New York, kjer se delavci smejo prijaviti za delo na javnih gradnjah. Dodatno bo National Reemployment Service odprla urade v 49 counties te držav«. Trinajst izmed teh že d«luje in nastavlja delavce za delo na cestnih gradnjah, za k«tere so b|U oddani kontrakti že z« $22,000,000. Uradi od N«tjon«l Reemployment Service bodo imeli infor-macije že vn«praj glede javnih gradenj, dovoljenih v dotičnem okraju. Oni bodo tudi v dotiki z uradi za javne gradnje držav«, okraja ali meat«, s lokalnimi kontraktorjl, delavskimi organizacijami, poljedelskimi udruže-nji, jednotami in drugimi organizacijami. Regiatraclja prosilcev sa delo n« javnih gradnjfth Način, ki ga je National Re-employment Service odredila za nastavljanje delavcev, je, d« se povabi na razgovor vsakega proailca, da se ugotovi, kako izkušnjo ima, da li je sposoben za dotično delo, da 11 je zdrav itd. V registracijsko karto se vpišejo sledeči podatki : Ime, adresa in telefonska Številka, ataroat, v isočina in vaga, zakonski stan, koliko družine ima, kje roj«n, koliko pl«Če pričakuje, narodnost staršev, koliko čaaa biva v dotični državi, county oziroma mestu, da li je veteran z družino, da 11 spada v kako unijo, da 11 je ameriški državljan owi-roma da 11 ima prvi papir, koliko šol« ima, da li zna anglaški in druge jezike, da H je bil izurjen v kaki posebni stroki, kje je delal poprej, koliko je dobival in priporočila. Najtoljše je registrirati se čim prej mogoče. Treba Je pa posvariti prosilce, da je možnost dela takoj na javnih gradnjah še prej omejen«. Oni, že delajo nekje, naj se ne regi strirajo: sploh bodo završenl. Treba j« tudi naglašati, d« ae smejo regiatrirati le delavci v dotičnem kraju, kj«r sa javna gradnja vrši. Zato je najbolj«, d« nezapoalenci oatanejo tam, kjer živijo. Pri izbiranju | licajako aveado zadaj na apodnje hlače In ga apodill domov. Vae to pa ao lokalne oblaati in časopisi vzeli sa dobro, češ, naj imajo fantje vea«lj«, saj «o to| I« "good natured pranks ol our soldier boys" ... Vač "junakov" j« plačajo te avoj« pustolovščine, Bn«f« Ja zadsls kap v paradi, ko se Je raz- (NadaljeveaJe s L straal.) like sum« — sa enkrat namerava vlada potrošiti za nabavo živeža in obleke ter premoga 75 milijonov — bo bianis izdatno trpel. Koliko bodo prizadeti manjši trgovci, je odvisno od količine "dobrodelnega" bizniaa. Va«-kakor bodo bolj prizadeti vel«-trgovci in verižne trgovin«, ki imajo največ tega bizniaa. IU dobičku bodo seveda farmarji, kar up« vlad« s to potaao preprečiti novo strmoglavi jen je cen. To je očlvidno tudi Roosevel-tov odgovor Oreenu, ki ne vMi nič manjšo oalroma še hujšo brezposelnost kakor Je bila zadnjo zimo. Na podlagi fed«raclj. ak« statistike, ki je konserv«tlv. na, je brea dela A« vedno nad enajst milijonov delaveev. N« zimo bo po njegovi sodbi ob d«lo en milijon oseb. Marca meseca jih j« bilo po Gmnovl izjavi trinajst milijonov, po nekateri! drugih statiatikah nekaj mNIJo-nov več. Na vprašanj«, kdo bo akrb«l u t« milijon«, ki ao v«llko n« .«b-šem kakor ao bili prad «nlm I«-tom, sta odgovorila Roos«v«Ut in nj«gov reliefni adminiatrator Hopkins i ustanovitvijo vi#dne šfrvešne korponacije. Za m«aac o» ktobar ja Hopkins nakatal 14 državam tudi četrt milijona za oakrbo brezdomcev. Vse ta p« Je 1« kaplja v morju velike mi««rl. 8 pravilniki in plavim! orli vlad« doaedaJ ni napravila veli-ke vdolbine v strohnelo tolo kapitalizmu, daai al to modno prizadeva. Rooaevaltov« popularnost ja v zadnjih par tednih u> padla za v«č točk. Padla ja v* Uko radi Uga, kar vlada a svojim programom nima uapoha pri «*» JeienJu cen in zvišanju nnalulka Najbrž ga tudi n« bo im«la, dokler bo smatral« ta program nokaj "proatovoljnega". Kadar bo an«la to masko in smatrala aa-be z« upravitalja bankrotiranega kapitalizma, bo pri izv«j«nju avo-Jega program« imel« več uap«ha, vsaj pa se Itnebila iluzij«. Urednik se potegnil aa tiskan*« delavce Washington. — Edward lUat-Ing, uradnik l«leznlč«rskaga gja» alia Labor, je na «mIIšjuiJu o pravilniku u tiskarsko in Č«ao-pisno industrijo urgiral skrajš«-nje delovnik« n« 80 ur. V letošnjem «vguatu j« bilo v tej industriji 29% tiskarskih delavcev brez posla, leta 19» pa štiri odstotke. Delavski «troškl — plače — ao pred štirimi leti znašali 18,0% od celotnih dohod-kov, oetalo je šlo sa materija!« druge produkdjak« stroške In aa profit«. ZnMaitj« delovnik« n« 80 ur bi pomenilo zvišanj« m oaem odatotkov, j« rekel Keating, Obresti «rejo bolj in Ml New York. — Medtem ko Si med ekonomi vleče debsts, če je a«danJl Blatom sploh mogoče pokrpstl brez delnega črtanja dolgov In znižanja obreetl, slednje ttrjajo vedno več nsrodnlh dohodkov. Journal of Com mere« poroč«, d« ao bila isplačila obresti v zadnjem juliju še vlAJa kakor pred enim letom In bo skupna sums ob koncu l«ts presegla lansko, ki je bila rekordna. Kriza Jaše dela ve«, farmarje in trgovce, le upniki, l«st«HlH zadolf.nl« In bondov se debelljo, iMsš zahtevajo Poštni New York—Stric Ham s« aa-nima za vse, le n« svoje d«lavce J« pozabil, predvsem ns poštne nadomestne klerke In ptomojo-še, katerim Ja prav« mač«h«. Na teden sssluftljo le po p«r dolarjev, sedem dolarjev je že va-liko, kar d«i«Jo le po par ur, v«a> si h še toliko n«, daai a« morajo redno prijaviti Njih unija, ki Je bila uaUnae-I Jen« pr«d nekaj masatl, oi vls^s zahteva, da tudi b« svoj« dsfcv-re ras piše pkveg» oris, pravilnik, ki bo vsaj tolliia dober kfr kor so pravilniki kater» dttrtt* rs prlvstnlm industrijsm. nna-ko zahtevajo tudi druge zacij vladnih uslušbn««v Ixwta Ads»ié< mm SMEH V DŽUNGLI AVTOfUXMUrUA AMBJUŠBBOA f-aiSBUZMCA Poalovaatl Stanko Üben Peter Molek še petdeset let ni bil »Ur, p« je bil mrAav, upognjen in zlomljen mož z globoko vdrtimi očmi, pleaaat, skoro sam* kost in koža. z grenkim izrazom v obrazu; mučila nta ga revmatično trganje in nadušljlvoet, dvoje bolezni, ki sta bili dotlej v Blatu popolnoma nepoznani. Osem ali devet let mlajši od Franceta, ga je bila zgolj še senca njegovega brata. , , .. "Huda dežela je Amerika," je »zpnagovorila mati ter zaskrbljeno pogledala name, čeprav od takrat nisem bil več omenil, da bi šel v Ameriko. "Pravijo, da je Peter priAel domov brez bora in božjaka. Najbrže ga bo moral rediti France, dokler n« bo umrl." Zaradi tega sem gledal na Petra Molka kot na nekaj silno čudnega in izrednega. S svojimi predstavami o Ameriki nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da nekdo prebije v tej deželi sredi vsega izobilja dvajset let, pa ze potem vrne domov v takem stanju. Ini brez dvoma je bilo res, kar »o pripovedovali ljudje o Petru Molku, da se je vrnil brez denarja. Celo za najbližje sorodnike ni prineeel nobenih daril. Ni hodil v gostilno in z nikomer se ni menil o svojih prigodah v Ameriki. Večino^ ma je živel sam zase. Ves božji dan je posedal na soncu na klopi pred bratovo hišo. Prebiral je knjige in časo; pise, ki so bili očivldno natisnjeni v Ameriki. Ali pa je počasi koračll preko polj. Cazih ga je napadel kašelj, da je krehal dezet ali dvajzet minut brez prestanka. Petrovo kalijanje je bilo za otroke v Blatu nevsakdanji prizor, ki je med njimi napravil velik hrup. Ko ga je zgrabil nadušljivi krč, je zaripnil v obraz krvavordeče, izstopile zo mu globoko vdrte oči in zabolščale iiroko razprte kakor zadete od divje groze; upognjen in sklonjen ze je obupno tiščal za prsni koš. Ce ga je prva dva ali tri tedne po njegovem povratku le kdo izmed dečkov slišal zakašljatl, je bil na vasi takoj velik krik In vik in v brezsrčni, brez-miselni mladostni radovednosti je z veeh stra-nl pribrzelo k Molkov! hiši deset ali dvanajst hripavih, bosonogih paglavcev, da bi gledali, kako ze davi čudni "Amerikanec", in poelušali cvlleče piskanje, izvijajoče ae iz njegovih uničenih prsi. Ce je iztienil izredno dolgo piskanje, so ze otroci spogledali kakor v čudu ter se nasmehnili. V tem nisem bil jaz nič boljši od oztalih dečkov, dokler mi mati ni prepovedala zahajati v Petrovo bližino, kadar je kašljal. Potem sem ga opazoval od daleč. Naša hiša je stala le kakih sto metrov od Molkove. Cazih pa, kadar ni kašljal, sem stopil bliže do njega. Rad bi se Ml pomenil z njim, pa nisem mogel zbrati dovolj poguma, da bi ga bil ogovoril. Nekega dne se je slabotno nasmehnil in mi dejal: 'Ti zi pa sossdov, mar ne?" "Sosedov, da," zem dejal. "Moj oče se vas spominjajo, ko ste odhajali v Ameriko." Peter Molek je prikimal. "Dolgo, dolgo je že od tega," Je menil. "Zakaj pa vedno tako kašljate?" sem ga vprašal. Peter Molek nekaj časa ni odgovoril ničesar. Strmci je vame tako čudno, da mi je bilo neprijetno. Potem je odmaknil pogled ter z dolgo, koščeno roko nedoločno zamahnil. "Amerika," je dejal. . . . "Amerika." Nisem razumel, kaj je hotel povedati. "Koliko pa zi star?" me je vprašal. "Deset", sem odgovoril. "Kmalu jih bom e-najst. Tedaj poj dem v mestno šolo." Peter Molek ee je znova naamehnil in prikimal. "All right," je dejal po angleško. "Jaz pa vem, kaj pomeni 'all right'," eem vneto povzel. "Po ameriško ze to pravi dobro Tudi druge može, ki so prihajali iz Amerike, sem velikokrat ališal reči "all right. Poenam pa še tudi druge ameriške besede. Sure Mike! ... Sonabič ..." Ponosen eem bil na svoje znanje in dobi*o mi je delo. Peter Molek je gledal name izpod čela. Videti je bilo, kakor da me hoče potrepljati, toda najbrže ee je bal, da bi se mu ne odmaknil, ker je bolan. "AH right," je ponovil še enkrat. Silno me je veeelila njegova pohvala. Poleg njega na klopi sem zagledal nekaj časopisov in knjig. Stopil sem bliže. "Kaj pa je to?" sem vprašal. "Knjige in časopisi iz Amerike," je rekel Peter Molek. "Knjige aem prineeel z seboj. Časopise dobivam po pošti enkrat na teden." Časniki so bili izvodi radikalnega lista "Appeal to Reaaon," ki so ga tedaj tiskal v Girar-du v državi Kansas. Ena izmed knjig je bila "The Jungle" od'Uptona Sinclaira. «•«'"Ali je kaj podob v njih?" sem vprašal. "Slik ali pddob iz Amerike?" "Ne," je dejal Peter Molek. "Imam pa nekaj slik notri v hiši. Počakaj; prineeel jih bom." Stopil je v hišo in se takoj vrnil z nekaterimi fotografijami, razglednicami in izrezki Iz časopisov. Sedel sem k njemu na klop. "To," mi je razlagal Peter Molek, ko mi je kazal prvo sliko, "to je premogovno mesto v Pennsylvaniji, Forest City. Tole, ki je videti kakor gora, je kup premoga, ki zo ga izpod zemlje — na tieoče čevljev globoko — Izkopali zvečine naši Kranjci. Skoro vsi rudarji v Forest City ju ao Slovenci. Sedem let sem delal tamkaj v takem rudniku." Pokazal ml je drugo sliko. "Jeklarna v Pennsylvaniji. Tudi tu aem delal nekaj časa. Večinoma pa sem delal po rudnikih. Delal sem od enega do drugega konca te dežele, ne samo v Pennsylvaniji, marveč po krajih, ki jim pravijo Ohio, West Virginia, Illinois, Montana, Neva- da i 9 Rudolf Kreaal: o katerih ti še slttal nizi nikoli." Pennsylvaniji (izgovarjal sem Panslové-nija) sem pa že slišal, pa tudi o Ohlju in o .. Peter Molek se je bledo nasmehnil. Rad me je imel, jaz pa sem bil srečen zaradi tega; " 'Tole je Novi York," je dejal in mi pokazal novo zliko. "Ali vidi« te stavbe? Nekatere ao včaaih višje kakor najvišji zvonik na Kranjskem." "Slišal sem že o poslopjih v Novem Yorku," sem rekel. "Vsako leto jih grade vtfja. Skyscrapers ji« pravijo. Ali veš, kaj to pomeni r "Ne vem," sem odvrnil. Tedaj mi je Peter Molek razložil, zakaj pra-vi jo v Ameriki visokim atavbam nebotičniki. Zanimivejšega pripovedovanja nisem bil slišal dotlej še nikoli. Potem sem rekel: "Nekoč pojdem tudi jaz v Ameriko." Peter Molek se je ozrl name in se zdrznil. 2e je mislil nekaj reči, ko ga je vnovič popadel na-dušljivi krč. (Dalja prihodnjič.) POŽAR Na zapadnem obzorju mesta je vrelo nebo v prepletajočih se krvavo rdečih pramenih ognja. Mostne ure so bile enajst pred polnočjo. V noč so zagrmeli trije topovski streli. Nad strelami ho odmevali glasovi trobent. "Tak«»," je še|>etal mlad člo-vfk v senci dreves. "Dopolnjeno je." Naslonjen na avto je strmel v ¿a pa d no nebo in od groze so mu zdaj pa zdaj zaAklepetali zobje. "Ne, ne!" je sikal, "moralo se je zgoditi. Meneče in mesece aem premišljeval, ugibal, se branil svojih strahovnih misli. A roke ao mi gorele. V rokah je bil o-»•nj." To se mu je sunkovito atre-alo. Morda si svojega početja nI bil prav nič svest. Planil je k volanu in pognal avto proti me-atu. "Videti moram! Videti moram — svoje roke!" je šepetal v blazni peami motorja. Hitrost je moral kmalu skrčiti. Vozil je «koal vzhodno polovico menta. Ulice ao bile v*e bolj il vahne. Ljudje ao se stekali od vseh strani, tekli dalje in zbegani. zaaopell v pra m\ ali drug drugega, kje gori. "nternova tovarna!" |e bilo kmalu slišati od vsep9\sod in reka ljudstva je drvels »kozi vse mesto v z« pa d no predmestja. / Tam je ponekod fte vladala smrtna gneča. Sum množica, vzkliki posameznikov so ee me- šali s signali avtomobilov v en sam brezumen krik. Mladi Klemen je avto moral uatavlti. Nekaj čaaa je z blodnimi očmi strmel v bežni vrvež. Potem je pofglaano i spregovori!: 'Tod ne j*jde! Ceste zapro!" Zdajci se jt šačul gtaa signalnih trobent. Mnošidd je kriknila in se v trenvitku razpršila, ae stisnila k stenam hM.' Zmešnjava je rasla od trenutka do trenutka. Iz mesta so apet pridrvele nove motorne brizgalne, avtomobili z lestvami, eevaml ln aesal-kami. Medene čelade gasilcev so se groteskno svetile ob svitu u-ličnih svetilk in avtomobilskih žarometov, ki so zdaj pa zdaj vrgli v množico med divjim tro-bežem stoterih signalov dolge, vid jamajoče pramene bek> luči. Ces nekaj čaaa Je Ktormn avto spet pognal. Spet so se oglasile trobente. Pridrveli ao tovorni avtomobili z gasilci. Vozovi polni črnih pošaatl • svetlikajoči ml se eekiraml za pasom in vrvm! preko ramen «o šinili mimo kakor vihar. Za njimi so drveli avtomobili polni vojakov. Na cesti eo ae zabllakall goli ba-joneti, gozd štrleči* Jeklenih nožev. Mladi Klemen je voall. Iz ate-klenih oči mu je sijala blazna miael: "Dalje! Dalje! — Videti mo-ram — avoje roke T Ozračje ae je polnilo a zadučljivimi plini Kmalu je Savel v obraze topel veter. Nad črnimi alemeni je nenehoma rdelo nebu. Zdaj pa zdaj ga Je prepra-gel rumen blisk. Potem je za- dofc div- ki hiš, ga je objelo morje plamenov. Se nekaj sunkov, in avto ae je ustavil pred nepopisno podobo razdejanja tiste volje, ki ga e vodila. Klemen se je naslonil na vo-an. V njegovem obrazu ni trenila najmanjša mišica. Zdelo se je. kakor bi se mu ustnice zge-n i le v trpkem nasmehu. Ali v prsih je bilo, kakor da ee mu zemlja Izmika izpod nog, da va-ovi kakor ženske grudi, da eto-be, joka, vpije, da ae vije od bo-ečine, da ji drobovje vre od o-nemoglegu besa, da drvi akozl vsemir preganjana zver vsa v plamenih v neskončno noč. Preko Klemenovih kakor izklesanih lic je zdrknila solza. Noč je bila izpnemenjena v goreč dan. Bilo je, kakor da je solnce padlo na zemljo in se razbilo v tisoč plamenov, se raaliio in preplavilo vso pokrajino. Kakor arebrne kače ao se vili mogočni prameni vodnih curkov vi sok? med plamene ln izginjali v zraku še preden zo ae dotaknili razbeljenega kamenja hi padajočega žeJezja. Signal za signa-lom je rezal divji trušč in svetlo noč, nad katero se je grozeče bo-čilo temno nebo. Vpitji množice, vzkrlki gasilcev in ekspl je so naraščale od trenutka trenutka. V žaru nenehoma div je nihajočih belih, rumenih in krvavordečih zubljev «p se svetlikali bajoneti, ki so krotili mra čno, neugnano morje ljudstva. Kakor majhne črne pike, sem in tja begajoče, je bilo videti gasilce ln vojake v svetlih in sivih čeladah na robu ognjenega morja, ki jim je pljuskalo v obraz in s? zdaj pa zdaj vzpelo med strahotno lomljavo do neba. Bu-čanje tromb, brlizganje pftčal je presekalo zadnje niti zavesti. Vse se je dvigalo v en sam val groze, v katerem so umirala rezka povelja. Vse zaman. Vse zaman! Trobente pojo: UMIK! UMIK! Vse beži. Ogenj prti, pada kepah, kakor žareča toča na polja, travnike In hiše. ca ae umika pod priti bajonetov, zamaknjena od groze ne ve ae kam ne kod. Zdaj pa zdaj pade strel. Skrajni rob prednjih kol gori. A množica je od uničujoče aile še zmirom ka kor ukopana. a Najvišji kamin se je zamajal. Počasi se je zavrtel in v veli častnem loku pričel padati, zadel ob drugega in tretjega, potegnil oba za seboj z goreče gore in v pošastnem trušč u treščil s obema na glavno poslopje. Zemlja ae je stresla, zabobnela is ostaja. Plazovi iaker, plamena in kamenja so ilnili kvišku in spet se je vsul na polja ln trav nike goreč dež. Potem pa je požar v razbesnelem plesu zaigral svojo smrtno peeem. V piAu belega viharja je Izginjalo vse, kar ae nI umaknilo ali sbešalo. Nekje daleč ao nenehoma brneli motor jI rdečega krila. Mjioži< skombaj bobnelo. Množica je vpila, vzklikala, hotela dalje, se mečkala, teptala telesa. Vse je besnelo. Tega in onega je posiljeval kašelj. Nebo je bilo daleč naokrog razžarjeno. Zvezde so medlele, ugašale druga za drugo v bil-Mclh in oblakih črnega dima. V daljavi je nenehoma treskalo, pokalo. Zamolkel , šum ognja je širil strah. ' Množica se je ustavila. Mladi Klemen je zaklel. Nad razburka no morje ludstva so legale sive zadušljive megle. Veter je piha proti mestu. Klemen Je brezumno pogledal okoli sebe. Povsod spredaj in zadaj črna, valujoča reka. Dal je signal, dolg, zateg-njen. Nato Je v sunku obrnil avto. enkrat, dvakrat, s tretjim o-bratom je zdrvel nazaj, prot mestu, spremljan od groze pol nlh krikov in žugajočih pesti in kletve. Cez nekaj trenutkov ga Je objela tišina. Vozil je skozi mrtvo mesto. Le trušč motorja je sekal noč. In avto je drvel, kakor da je v sebi imel to uro razbes-nelo Klemenovo srce. V strahotnem ovinku je zavil na veliko oeato. Mereč Je kazal to. 70, «0. 90. 106 kilometrov. Klemen je stiskal ustnic« v skrajnem naporu. Avto je drvel «topetnajst kilometrov skozi noč. V Klemenovih očeh pa je bil mir. V oeato sta Iz globokih, a temnimi kolobarji obkroženih votlin gledali dve drobni, ostro &t3^iSL^l tilSS ^ «k> MKfc Samo lih kakor kreda, ni bilo kapljfoe primerne glasovne vaje. ki na Mladi Klemen ae ves čas nj genil od volana. V njem je bija vee čas le ena misel, ki je pre-vpila vso do neba segajqčo godbo razdejanja: Kaj aem ... jaz ... jaz ki.,. Ali do konca nI prišel. Spet je bilo, kakor da mu je okrog usten zaigral trpek nasmeh. Ali v njem ni bilo več nobenega vprašanja ne misli. Za kaj ln čemu sta odgorevala v požaru njegove miali, ki je te u gasnila. Saj tam je gorelo neka poveem drugega, nekaj povsem njemu tujega. Kakor da al Jp z popraviti lase — ."Js Svoje zadnje delo. In vse je potihnilo roko hote končal. - GLASOVNE VKŽBE PROTI HRIPAV08TI Pri osebah, ki še niso spremenile svojega glaau in imajo primeri z razvitostjo svojega gr la previsok glas, se često zgodi da jim glas odpove in postanejo hripavi. Pri tem čutijo zarad preobremenitve mišičevja v grlu neredko ostre bolečine. Zdravljenje takšne hripavoet je tetko in dolgotrajno. Lokalno obravnavanje s čopičem je br« krvi Ko je privoail mimo zadnjlk paciento prinesejo pravo višino imajo uspeh. Clfcaika razstava: Cvetlični vrt v PaUči vrtnarstva. v življenjih pojavih Zakon o ohranitvi energije v človeškem telesu Znanost ae je že zdavnaj zanimala za vprašanje, koliko se dado življenjeki pojavi osloniti na mehanične zakone narave in ni samo slučaj, da je Robert Mayer svoj zakon o ohranitvi energije odkriljjaž jjp opazovanju krvo- Ta zakon velja, kakor vemo po točnih mcjrltvjtf», za vsa delovan-v našem.organizmu. Toplota se sprošča pri zgorevanju v organizmu, nam je potrebna zs vzdrževanje telesne temperature za izenačenje toplotnih izgub z izžarevanjem, izhlapevanjem itd Brefc toplote, ki se obnavlja neprestano, b( v kratkem času u-mrli od shladitve. Po~3rugi strani bi morali u-mreti od pregretja pri težkem mehaničnem delu, če bi se telo ne Ščitilo samo z avtomatičnim povečanim oddajanjem toplote in gnojenjem. Vse življenje temelji na izmenjavi raztopljenih snovi, tedaj na gibanju tekočin, ki jih uravnava srce. Z vsakim utripom preide v počivajoče telo kak Šnih 70 cm krvi, na dan preko 6 t Ze pri srednjem delu se te količine zvišajo za štiri- do petkratno vrednost. Pri tem se kri istisne v nekakšen sistem elastičnih cevi, ki jih Imenujemo arterije. Baš njih elaatičnost je za delovanje srca zelo važna, kajti dočim se pri togem, poapnelem žil ju pomika vss količina krvi s samo močjo srca, odpade pri elastičnem žil ju veliko tega dela na žile same. Kakor se spreminjs brzina krvnega obtoka, tako se spreminjajo tudi njegove množine v prilagoditvi s potrebami. Normalno kroži le kakšnih 5 1. krvi po vsem telesu, ostalo množino hranijo • posebne telesne shrambe in jih le po potrebi spuščajo v obtok. Na funkcije naše krvi vpliva predveem dihanje. Dihanje in krvotok sta drug drugemu natančno prilagodena. Ce potrebuje kakšen delujoči organ več kisika in prideluje temu primerno več ogljika, se ne zvišp samo množina pritekajoče krvi, temveč se po drailjsjih ogljika na dfliatoo središče poveča tudi dihanje. Sq seved^.,življenjski pojavi, ki jim na^^sipdanje fizikalno ln kemičnp spanje ne more natanko videti v vzroke in učinke. To velja predvsetyi za delovanje no- tranjih žlez in za delovanj slčnega stroja, ki deluje z v koristnim uspehom nego najboljši toplotni stroji. A dvoma temeljijo tudi vsa gajanja na preprostih nai zakonih. Drugo pa ji vpra koliko se dajo fizikalni zak porabiti za življenjska doj ja v obmejnih ozemljih m lesnim in duševnim iivlj« predvsem za dogajanja v i oerednjih organih. Tu pač i demo do jaanosti, dokler i mo odkrili, kaj je bistvo nja in kakšen je njegov za * Stekleno oko Mlad humorist, ki je t večnih denarnih zadregah, sklenil zateči, ko mu je vo kla v grlo, k znanemu bat N. po podporo. Bankir je r čeval v umetniških krogih posebno slovel po tem, ds zelo težko priti do njego narnice. Tega se je tudi ni morist zavedal, in zato si jal, da bo bolje, če potr skopem bankirju le za n vsoto. "Dam vam 50 Ailingov," jal bankir, ki se je, ds mil de povemo, rad rtorčevsl i mašnih umetnikov, "če p te, katero moje oko je sti levo ali desno." Humorist ga je nekaj temeljito ogledoval, potem pa odločil za levo. "Imenitno," je vzkliknil kir. Na zvoje odlično izdel metno oko je bil sila pa "Le kako ste mogli tako pogoditi?" "Ker sije iz njega toli brote," je skromno odvn morist. SS. VHZI. lUCCUIOt Ti W\M:»«. hI " vslod d«Mm(> oimMnf. ponmiti ia mUkitmt ornik»», ur - *** in «UroboJov. itd KUGA-TONI omm ana-« __ «1 tfl ■ N. aUjOM moOM •kmm h porrnllo I» m •tfmrtlo. A ko m S®**«» SI______ Mm«, m odUl.JU pmknM SU0A J* pravi HUCA-TOMZ lekarnah Naročite Mlsdinzld najboljši *esečnik vensko mladino! TISKARNA S.N.P. fPBBJBMA VSA y tblaunko obrt spadajoča dj Tiaka vabila sa veselica In shode, vizltnie«, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenzksm, hrvs slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku tn VODSTVO TISKARNE APELIRA NA g. N. P. K DA TISKOVINE NAROČA V SVOfl TISKARNI dels esdstTo tiskar* fU! PiAHa po tafarwarlja ns nasls* S.N.P.J. PRINTER MS749