VSI M REFERENDUM
Razlogi, ki terjajo in narekujejo potrebo po razpisu referenduma o krajevnem samoprispevku za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje.
Že vrsto let je v naši občini prisotna potreba po novih šolskih objektih oziroma potreba, da se obstoječi objekti razširijo in posodo-
bijo tako, da bi omogočali normalno šolsko delo.
Pomanjkanje šolskih prostorov povzroča številne težave pri izvaja-
nju učnega načrta. Razen šole v Mozirju, ki je bila dana svojemu namenu 1971. leta, nima nobena druga šola telovadnice in drugih k šoli nujno spadajočih prostorov. Osnovnošolski prostor na matičnih šolah je tako utesnjen, da obstaja nevarnost tretje izmene itd.
Da bi se stanje saniralo, je občinska skupščina za spodnji del občine že leta 1968, za zgornji del pa leta 1970, sprejela kompleksen program razvoja šolskih kapacitet. V letu 1969 pa je osvojila tudi program za razvoj otroškega varstva, ki ga je sprejel svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti občine Mozirje in ki predvideva, da se tudi kapacitete za otroško varstvo zaradi racionalnosti vključijo in grade v sklopu šolskih objektov.
Navedeni programi nakazujejo naloge za odpravo obstoječih prostorskih problemov in tudi določajo, kake kapacitete je treba ustvariti, da normaliziramo nenormalno stanje, zlasti na matičnih šolah, in da tudi na našem območju, tj. na območju občine Mozirje, končno pričnemo z organiziranim otroškim varstvom.
Pred nami so naslednje konkretne naloge:
NOVOGRADNJA OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI
Stara stavba na Rečici ob Savinji se je pokazala kot nesposobna za adaptacijo in preureditev, zato se je odločilo, da se zgradi nova stavba, ki bo imela štiri učilnice, en večji večnamenski prostor in druge komunikacijske in pomožne prostore. Poleg prostorov za šolske namene bo zgrajen tudi prostor za en oddelek predšolskih otrok.
S to novo šolsko zgradbo bodo na Rečici ob Savinji zagotovljeni sodobni prostori za učence nižjih razredov in en prostor za otroško varstvo za ca. 20 do 25 otrok.
Gradnja je v teku, po predračunu bodo znašali investicijski stroški z opremo in zunanjo ureditvijo
2,760.000,00 dinarjev.
DOZIDAVA IN PREUREDITEV OBSTOJEČEGA ŠOLSKEGA OBJEKTA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Izredna utesnjenost na tej šoli, zlasti pa tudi problem objekta, v katerem je pouk v Radmirju, nare-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako dolgo še v staro šolo? Z našimi skupnimi sredstvi bomo otrokom z Lepe njiv« zgradili novo šolo
VSI NA REFERENDUM
(Nadaljevanje s 1. strani) kuje, da se pri tej zgradbi dozida šest učilnic za nižje razrede, telovadnica in drugi komunikacijski in
fiomožni prostori ter se dosedanji olski prostori preuredijo v funkcionalno primerne. Poleg prostorov za šolske namene bo zgrajen tudi prostor za en oddelek otroškega varstva.
S to dozidavo in preureditvijo bi
šola razpolagala s šestimi učilnicami za nižje razrede in s šestimi u-čilnicami za kombinirani pouk. Projekt za nakazano rešitev je izdelan, predračunska vrednost z opremo pa bi znašala ca. 5,671.000,00 dinarjev.
DOZIDAVA IN UREDITEV DOSEDANJEGA ŠOLSKEGA PROSTORA ŠOLE LUČE
Potrebe narekujejo ,da je na tej šoli treba nujno dograditi tri učilnice, telovadnico, upravne prostore, kuhinjo z jedilnico, en prostor za potrebe otroškega varstva za 20 do 25 otrok in druge komunikacijske in pomožne prostore.
Ob realizaciji tega plana bi bil lahko pouk sodobno organiziran in rešen problem stacioniranja otrok, ki so potrebni otroškega varstva.
Projekt je izdelan po naročilu šole, vendar je vprašanje, če rešuje vse zahteve, ki jih narekuje trenutno in perspektivno stanje, zlasti še, ker načrt ne predvideva izgradnje kapacitet za otroško varstvo in ne rešuje kompleksno tudi ureditve starega objekta.
Predračhn po izdelanem projektu po današnjih cenah in ocenah z o-premo znaša 4,358.000,00 dinarjev.
DOZIDAVA NOVEGA ŠOLSKEGA PROSTORA PRI ŠOLI GORNJI GRAD IN PREUREDITEV OBSTOJEČEGA
Sedanje stanje narekuje, da je treba nujno dozidati štiri učilnice, telovadnico, kuhinjo z jedilnico, dva prostora za otroško varstvo in druge komunikacijske in pomožne prostore.
S to dozidavo bi šola razpolagala s 5 klasičnimi učilnicami, s 7 učilnicami za predmetni pouk, s telovadnico, ki bo lahko služila tudi ne-šolskim namenom, z upravnimi prostori, s prostori za kuhinjo in jedilnico in z vsemi ostalimi komunikacijskimi in pomožnimi prostori.
Ob zagotovitvi navedenih kapacitet bi bilo delo šole lahko smotrno organizirano in bi bili zagotovljeni pogoji, ki jih terja sodoben pouk.
Idejni projekt je v izdelavi. Po oceni bodo znašali stroški za realizacijo gradbenih del za opremo in za ureditev okolice ca. 5,400.000,00 dinarjev.
OBNOVA IN PREUREDITEV OBSTOJEČE ŠOLE BOČNA ZA POTREBE POSEBNEGA ŠOLANJA KATEGORIZIRANIH OTROK IZ CELE OBČINE
Zakon zavezuje občine, da zagotove otrokom, ki so duševno prizadeti in zato kategorizirani, šolanje v posebnih oddelkih. Edina realna in racionalna možna rešitev je, da izredno slabo zasedene prostore v šolski zgradbi Bočna preuredimo in namenimo navedenim potrebam za nižje razrede posebne šole in seveda za stacioniranje učencev te šole, ki
so oddaljeni več kot 4 km od šole in nimajo možnosti prevoza.
Računamo, da bo teh otrok okrog 20 do 30, trenutno pa imamo evidentiranih 32, od teh 22 že kategoriziranih in 12 v postopku za kategorizacijo.
Po bežni oceni bi znašali stroški preureditve in opreme 650.000,00 dinarjev.
NOVOGRADNJA ŠOLE NA LEPI NJIVI
Po ugotovitvi posebne komisije je zgradba šole na Lepi njivi v takem stanju, da že danes v njej ni po-svem varen pouk. Glavne nosilne stene so razpokane zaradi oslabljenih temeljev.
Te stavbe ni racionalno popravljati, ker bi stroški prav gotovo dosegli, če ne celo presegli cene za lepenjivške potrebe primernega objekta.
Zgradil naj bi se objekt z dvema učilnicama in s potrebnimi pomožnimi prostori ter stanovanje za učitelja ali hišnico, ki bi bila obenem snažilka in kuharica v šolski kuhinji.
Dokler bi se potrebovala, glede na število otrok, (letna populacija je ca. 10 otrok) le ena učilnica, naj bi druga učilnica služila za družbenopolitično življenje kraja, o čemer vsekakor kaže razmišljati.
Ot lokaciji, kje naj bi se zgradil nov šolski objekt, bi se odločalo v sodelovanju s tamkajšnjim prebivalstvom pozneje.
Če bi gradili objekt po načrtu za šolo v Ravnah nad Šoštanjem oziroma Šentilju, bi znašali stroški po današnjih cenah in ocenah okrog
840.000,00 dinarjev.
ŠOLA SOLČAVA
Šola Solčava se ogreva na klasičen način, tj. vsak prostor ima peč na trdo gorivo. Ker je v šoli v zimskih mesecih tudi internat za oddaljene učence in tudi zaradi klimatskih razmer, ki so v Solčavi, se že dalj časa kaže potreba po ureditvi centralne kurjave v celem objektu.
Po ocenah bi znašali stroški izvedbe ca. 200.000,00 dinarjev.
ŠOLA ŠMARTNO OB DRETI
Tudi ta šola se ogreva na klasičen način. Ker bodo na tej šoli zasedene vse štiri učilnice, je tudi tu potrebna ureditev centralnega ogrevanja. S tem bi sicer sodobne učilnice in prostore funkcionalno še izboljšali.
Po ocenah bi znašali stroški izvedbe ca. 160.000,00 dinarjev.
ŠOLA ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Zgradba, v kateri je šola, je brez urejenih sanitarij. Tudi tla v učilnici in pomožnih prostorih so po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Gradnja nove šole na Rečici ob Savinji vidno napreduje
VRSTNI RED DOZIDAV IN ADAPTAtIJ
Po sklepu seje razširjenega predsedstva Skupščine občine Mozirje in političnega aktiva je treba nujno začeti sanirati stanje najprej na centralnih šolah, nato pa na vseh ostalih.
Po že sprejetem programu novogradenj in adaptacij — sprejela ga je Skupščina občine Mozirje — so v letu 1972 začeli graditi osnovno šolo na Rečici ob Savinji, ki bo v letu 1973 gotova ter predana svojemu namenu.
Glede na najbolj kritično stanje organizacije pouka je v sprejetem programu predvidena za dozidavo
Vsi na referendum
Zob časa je takole prizadel šolo na Lepi njivi
(Nadaljevanje z 2. strani) trebna obnove. Popraviti in prepleskati je potrebno stavbno pohištvo in obnoviti zadnjo fasado. Zaradi ureditve sanitarij na izplakovanje bo zaradi ostrih zimskih razmer treba s centralnim ogrevanjem zagotoviti, da mraz ne po uničil teh naprav.
Ocenjuje se, da bi znašali stroški za nakazana obnovitvena dela ca.
200.000,00 dinarjev.
in adaptacijo centralna šola na Ljubnem ob Savinji. Razlogi, ki narekujejo ta vrstni red, so:
—	šola je celodnevno zasedena oziroma morajo en oddelek učencev prevažati v Radmirje, sicer bi šola delala v treh izmenah;
—	stavba podružnične šole v Radmirju je v tako slabem stanju, da predstavlja določeno nevarnost za učence, zato jo je potrebno čimprej opustiti in vse učence prešolati na centralno šolo;
—	zaradi pomanjkanja slehernih dodatnih prostorov je nemogoče organizirati dopolnilni pouk, opoldansko varstvo učencev vozačev ter vse oblike svobodnih dejavnosti;
—	potreba po otroškem varstvu predšolskih otrok, kakor tudi organiziranje male šole, je na Ljubnem že vsa leta velik problem, saj oddelki male šole gostujejo v prostorih zadružnega doma.
Po programu dotoka dohodkov se bo v letu 1973 in 1974 zbralo skupno
5,653.000,00 dinarjev, kolikor približno znaša tudi predračun dozidav in adaptacije, in se zato lahko k tej gradnji pristopi že v letu 1974.
Stanje šolskih prostorov v Lučah ni zadovoljivo. Za organizacijo pouka na šoli in normalizacijo stanja predlagamo kot naslednjo gradnjo šole v Lučah. Razlogi, ki to narekujejo so naslednji:
—	šola ima 12 oddelkov in 6 učilnic, torej je celodnevno zasedena brez ene proste učilnice;
—	delavnica je v zasilnem prosto-
ru ene sobe bivšega stanovanja, ki ne odgovarja v nobenem pogledu zahtevam poučevanja tehničnega pouka;
—	pouk telesne vzgoje se v zimskem času in slabem vremenu odvija le v učilnicah prizidka, ker ni dvorane;
—	šola nima nobenega kabineta;
—	svobodne dejavnosti se odvijajo po končanem pouku, kar je z ozirom na oddaljenost učencev težko izvedljivo;
—	ogrevanje šole je urejeno na klasičen način s trdim gorivom in s pečmi v vseh prostorih.
Glede na naštete pogoje dela in zbrana sredstva v letu 1975, bi se z deli lahko pričelo v tem letu, zaključilo-pa v letu 1976 tako, da bi se približno polovica zbranih sredstev v letu 1976 porabila za to gradnjo.
V letu 1976 bi ob ostanku sredstev od šole Luče, v višini približno
1,805.000,00 din, lahko pričeli z adaptacijo ali dozidavo šole Gornji grad, s tem da bi bila v letu 1977 šola dograjena in bi se tudi sredstva, zbrana v tem letu, še skoraj v celoti porabila za to gradnjo.
Razlogi, ki narekujejo adaptacijo in dozidavo pri šoli Gornji grad po vrstnem redu za šolo Luče, so naslednji:
—	šola Gornji grad ima 12 oddelkov in 7 učilnic — tako sta popoldan še vedno dve učilnici prosti;
—	šola ima dokaj dobro urejeno delavnico za tehnični pouk;
—	pouk telesne vzgoje se v zimskem času in ob slabem vremenu odvija v telovadnici doma TVD. Čeprav ta telovadnica ne ustreza, kljub temu omogoča vsaj osnovni pouk telesne vzgoje;
—	ogrevanje šole je že urejeno s centralno kurjavo;
(Nadaljevanje na 4. strani)
ŠOLA NOVA ŠTIFTA
Tudi šola Nova Štifta se ogreva na klasičen način. Vsak prostor ima peč na trdo gorivo. Zaradi posodobljenja prostorov in zaradi ostrejših zimskih razmer je montaža centralne kurjave nujna in upravičena.
Ocenjuje se, da bodo znašali stroški montaže centralne kurjave ca.
180.000,00 din.
Vsa navedena dela na nanizanih objektih, z zagotovitvijo minimalne rezerve za načrte, za odkup zemljišč in drugega, bi znašala 20,855.000 dinarjev.
Z dograditvijo in obnovo starih prostorov šole v Ljubnem ob Savinji bo otrokom zagotovljen sodoben način pouka
NOVI PROSTORI, NOVA VSERINA POUKA
Kadarkoli se v življenju odločamo za nekaj, ob tem vedno mislimo in želimo, da bi nam ta »za« pomenil in tudi prinesel nekaj boljšega, bogatega, bodisi v materialnem ali duhovnem smislu. Kljub temu, da smo se ob tem zavestnem »za« že večkrat v preteklosti odrekli delčku svojih lastnih potreb in želja, nam ta odločitev ni pomenila prikrajšanje naših osebnih koristi. Zlasti ne moremo biti omahljivi v trenutkih, ko se odločamo na račun naših potreb za koristi tistih, ki nam največ pomenijo, na katere smo najbolj ponosni in katerim res želimo vse tisto, kar sami nismo imeli, to je za naše otroke. Veliko je stvari, za katere smo bili mi odrasli prikrajšani, in ko o tem razmišljamo, po navadi sklenemo — naj ima vsaj moj otrok, če nisem imel sam. Po navadi in v večini primerov tako sklenemo. Niso pa redki primeri, ravno obratni, češ če sem jaz dočakal starost brez tega in onega, bodo pa tudi moji otroci. Toda tudi takšni sklepi verjetno kdaj pa kdaj potrkajo v podzavesti in šele takrat ugotovimo, da nismo imeli prav.
pustimo še v nedogled v zastarelih in utesnjenih, ponekod tudi nevarnih, šolskih stavbah, ki ne omogočajo niti osnovnih zahtev današnjega poučevanja, kaj šele organiziranje
Največ kar lahko damo našim otrokom, s tem pa tudi uresničimo tiste tihe in skrite želje, da jim o-mogočimo čimbolj sodobno šolanje, čimbolj popolno pripravljenost na težave, ki jih čakajo v življenju. Kaj pomeni sodobno šolanje? Prav gotovo je eden izmed osnovnih pogojev za tako šolanje ustrezen šolski prostor, ki omogoča tudi v vsebinskem pogledu posodobiti pouk. Prijeten, moderen in urejen delovni prostor že sam po sebi zagotavlja večji delovni elan, razvija kulturne, higienske in druge vrednote v mladem človeku. V takem prostoru se raz vije nov odnos do materialnih do-
Vrstni red dozidav in adaptacij
(Nadaljevanje s 3. strani)
— za svobodne dejavnosti in dopolnilni pouk so v popoldanskem času na voljo dve učilnici.
Kljub temu, da so z zgoraj predlaganim vrstnim redom adaptacij in dozidav v glavnem izkoriščena. že vsa v tem času zbrana sredstva, se do leta 1978 ne more odlagati z adaptacijo šole v Bočni za potrebe posebne šole. Z ozirom na nujnost rešitve tega vprašanja bi bilo potrebno k tej adaptaciji pristopiti čimprej.
Glede na potrebe in stanje podružničnih šol, mora imeti prioriteto šola Lepa njiva. Stavba je v kritičnem stanju zaradi drsenja terena, zato obstaja nevarnost, da se zruši. Strokovna komisija je ugotovila, da se obstoječe stavbe ne splača obnavljati, ker bi bila investicija predraga, ampak je potrebno pristopiti k novogradnji s kapaciteto, ustrezno potrebam tega šolskega okoliša. Ž gradnjo bi začeli v letu 1978.
V istem letu bi se pristopilo k sanaciji stanja v Šmihelu, Solčavi, Šmartnem ob Dreti ter Novi Štifti. Ker gre v teh primerih le za napeljavo centralnih kurjav, bi se dalo to delo v vseh stavbah opraviti v enem letu.
Podružnična šola Radmirje
brin, učenci jih znajo ceniti in spoštovati, kar je velike vzgojne vrednosti. Z eno besedo — sodobna šola po svoji funkcionalnosti, udobnosti, estetski opremljenosti in urejenosti sama po sebi vzgojno deluje'in v učencih razvija vse tiste vrednote, ki jih pričakujemo od slehernega člana naše družbe.
Nima pa taka šola le zgoraj naštetih prednosti. Predvsem omogoča sodobno organizacijo pouka, to pa pomeni, da je vsem učno-vzgoj-nim področjem omogočen enakovreden razvoj in razvijanje vseh tistih oblik in metod učno-vzgojnega dela, ki jih danes poznamo. Tako gredo vsi učenci skozi celovit, enakovreden pouk pri vseh predmetih in na vseh stopnjah, s tem pa si pridobijo popolnejše delovne navade, temeljitejše znanje ter skladnejši telesni in duševni razvoj. Ob vseh teh prednostih, ki jih taka šola nudi, ne more biti med nami več dvoma, ali jo privoščimo tudi našim otrokom in to samo za ceno le ene mesečne plače, ki bi jo v ta namen darovali v teku petih let, ali pa jih
Šolo v Bočni bomo s skupnimi močmi preuredili v posebno šolo
vseh oblik svobodnih dejavnosti, krožkov, dopolnilnega pouka, varstva, prehrane itd.
Ce pomeni sodobna šola večje znanje in boljšo prihodnost, je isto kot zrelost in sposobnost vključiti se v življenje in delo, kar je del življenjske sreče, tiste sreče, ki jo tako želimo našim otrokom. To nam naj bo vodilo v teh dneh, ko razmišljamo, se odločamo, prepričujemo, saj nam bodo vsi mladi za ta »ZA« hvaležni, sami pa obogateni s spoznanjem, da smo zanje v tem trenutku naredili največ, kar smo lahko.	Prof. M. Vester
KAJ JE REFERENDUM?
bivališče na območju občine Mozirje.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, ki poleg namena uvedbe krajevnega samoprispevka vsebuje tudi merila, po katerih bodo posamezne kategorije prebivalstva plačevale prispevek.
Pred izvedbo referenduma morajo biti glasovalci temeljito seznanjeni s problematiko, ki narekuje uvedbo samoprispevka.
Kakor večina občin širom Slovenije bomo tudi v naši občini izvedli referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo. Referendum bo izveden 15. aprila 1973.
Glasovanje bo na 38. glasovalnih mestih in to v krajih in na mestih, kot je običajno pri vseh splošnih volitvah. Glasovalna mesta bodo kar se da približana glasovalcem, tako da oddaljenost ne bo opravičevala izostankov in onemogočala prihod glasovalcem na glasovalno mesto.
Samoprispevek bi se uvedel v denarju in bi ga pobirali pet let in to v času od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978.
Predvideno je, da bi se v tem času zbralo iz samoprispevka 9,595.000,00 dinarjev. Preostala sredstva za pokritje stroškov, ki jih predvideva program, s katerim gremo v referendum v znesku 11.260,00 dinarjev bi se zagotovila iz proračuna občine, iz prispevka delovnih in drugih organizacij, iz sredstev za otroško varstvo in iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti in šol iz naslova amortizacije.
Zavezanci za samoprispevek so občani s stalnim prebivališčem na območju občine Mozirje, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja, iz kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtne in druge dejavnosti in od intelektualnih storitev.
Samoprispevek se ne bi plačeval od vojaških vojnih invalidnin, od osebnih dohodkov in pokojnin, ki znašajo manj kot 1.000,00 dinarjev mesečno, od katastrskega dohodka, ki znaša manj kot 1.000,00 dinarjev letno na gospodarstvo, od socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, od pomoči za šolanje in štipendij od vojaških nagrad, od regresa za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu.
Zbrana sredstva bodo strogo namenska, uporabljala se bodo lahko le za namene za katere so bila zbrana, stekala pa se bodo na poseben račun. Z njimi bo upravljal poseben odbor, ki ga bo imenovala občinska skupščina. V njem bo tudi po en predstavnik krajevne skupnosti, kjer bodo izvajana dela na šoli.
O poteku zbiranja sredstev in o izvajanju programa bodo občani vsako leto seznanjeni na primeren način.
Stanko PRODNIK
Referendum ni nič drugega, kot ljudsko glasovanje o posebno važnih vprašanjih, ki jih je mogoče reševati in urejati le v soglasju oziroma s
pristankom ljudi.
Pravico glasovanja in s tem pravico do neposrednega odločanja o posebno važnih vprašanjih imajo po zakonu o referendumu vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni ime-
nik območja, na katerem se izvaja referendum, in pa delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice tj. tisti, ki še niso stari 18 let, če so zaposleni ali vajenci in imajo stalno
Zgradba šole v Gornjem gradu
Finančna
Z referendumom o krajevnem samoprispevku za sofinanciranje programa izgradnje šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo bomo zbrali naslednja sredstva:
din
1.	iz samoprispevka
občanov	9,505.000
2.	iz prispevka del.
in drugih org.	4,000.000
3.	iz sklada otroškega
varstva	3,100.000
4.	iz proračuna občine	3,625.000
5.	od TIS in šol
v občini	450.000
6.	razno (prispevek preb.
Rečice in drugo)	85.000
SKUPAJ	20,855.000
Da bomo dosegli	predvidene do-
hodke iz samoprispevka o prikazani višini, bo potrebno predpisati naslednje obveznosti samoprispevka:
•	1,8% prispevka od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, če presegajo 1.000,00 dinarjev mesečno,
•	4% prispevka od katastrskega dohodka in od dohodka od gozdov
sredstva
— posekani les, če presega katastrski dohodek 1.000,00 din na gospodarstvo letno,
•	3 % prispevek na dohodek od samostojnega opravljanja obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti ali intelektualnih storitev,
•	1,5 % prispevek od pokojnin in invalidskih prejemkov, če le-ti presegajo 1.000,00 din mesečno.
Za realizacijo tega cilja je izdelan predlog sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka. V sklepu je tudi določba, da so zbrana sredstva strogo namenska in da z njimi upravlja poseben organ, v katerega imenuje skupščina občine tudi predstavnike krajevnih skupnosti z območja, kjer se bodo namenska sredstva uporabljala.
Dohodke od delovnih in drugih organizacij v planirani višini 1 % na bruto izplačane osebne dohodke in fiksne zneske od drugih zavezancev bodo zagotovile podpisnice samoupravnega sporazuma o prevzemu obveznosti sofinanciranja programa osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine Mozirje.
KAKŠNI SO DOSEDANJI REZÜLTATI
V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM DELU V ZADNJIH PETIH LETIH
Z našim »ZA« bomo predvsem sedanjim, zlasti pa še bodočim generacijam omogočiti zahtevam časa primemo obvezno šolanje, to pa pomeni večje znanje in boljšo prihodnost. Ob tem, ko mislimo in izražamo skrb za prihodnost, se nehote oziramo na preteklost, že površni pregled storjenega nam dokazuje, da se je tudi na vzgojno-izobraževalnem področju marsikaj spremenilo, marsikaj premaknilo na bolje in kot posledica tega so se izboljšali tudi učno-vzgojni rezultati.
Učni uspeh kot najbolj pomemben pokazatelj boljše vsebine pouka in večjega znanja naših otrok, s tem pa tudi boljše možnosti za vključe-
Učni uspehi se niso skokovito dvigali, prav tako niso stagnirali, zato lahko ob uresničitvi naših želja in potreb upravičeno pričakujemo še lepše rezultate, zlasti še, ko bomo ustanovili oddelke posebne šole. Danes obiskuje redne osnovne šole še 1,7 % otrok, za katere vemo, da ne morejo v tej šoli uspevati in zato pomenijo zmanjšanje odstotka uspešnih.
Z reorganizacijo šolske mreže, ki smo jo izvršili v preteklem obdobju, smo omogočili večjemu številu otrok obiskovanje popolnih osnovnih šol, saj danes v občini ni več kombiniranih oddelkov na višji stopnji. Cilj reorganizacije ni bil v tem, da bi zmanjšali število šol in s tem ceno izobraževanja. Osnovni smoter, ki smo ga želeli doseči, je bil predvsem v tem, kako čim večjemu številu naših otrok nuditi popolno in čim bolj uspešno obvezno šolanje, istočasno s tem pa tudi o-mogočiti enake možnosti za nadaljevanje šolanja.
Takšna organizacijska sprememba je zahtevalai v skladu z zakonom nuditi učencem brezplačne prevoze v šolo, organizirati zanje varstvo v času, ko čakajo na odhod avtobusa, ali pa zjutraj, ko se pripeljejo predčasno v šolo. Ker pa vsem ne moremo nuditi prevoza — so doma v zaselkih, nedostopnih z javnimi prevoznimi sredstvi — smo za te v zimskem času poskrbeli skrbnike v krajih centralnih šol. Tako organizirani prevozi ter bivanje učencev pri skrbnikih so izjemna oblika reševanja obveznega šolanja in pomemben dejavnik v skrbi, da bi čim več naših otrok končalo obvezno o-snovno šolo.
Z dograditvijo nove šole v Mozirju so se tudi pri nas odprle možnosti za organiziranje predšolske vzgoje. Res je, da smo odprli le dva oddelka in s tem prebili led na tem področju vzgoje in izobraževanja.
vanje v šole II. stopnje, poklicne šole in v življenje sploh, se je iz leta v leto 'boljšal, kar nam prikazuje naslednja razpredelnica:
Že ti rezultati kažejo na potrebo po še večjem številu oddelkov predšolskega varstva. S to obliko ne zagotovimo le varstva v najožjem po-
Ob rob teh številk pa je potrebno pristaviti še ugotovitev, da dvig cene izobraževanja ni narekovala le poglobljena in razširjena dejavnost šol, temveč splošen porast cen in življenjskih stroškov.
Kljub naporom naše celotne občinske skupnosti, da bi z lastnimi močmi zagotovili čim več sredstev za področje vzgoje in izobraževanja, so naše možnosti preskromne, zato nam je vsako leto Republiška izobraževalna skupnost s svojimi dopolnilnimi sredstvi omogočila uresničitev postavljenih nalog.
S tem sprehodom v bližnjo preteklost smo želeli le spodbuditi razmišljanja o koristnosti vlaganja tudi v to dejavnost našega življenja in dela in pa potrkati na zavest, od katere je v celoti odvisno, ali bodo naši otroci imeli prijetne ali nepri-
»Z ozirom na resne potrebe za dvig kvalitete pouka in razširitev sedanjih tesnih prostorov, v katerih deluje osnovna šola, je akcija za samoprispevek nujna. Mislim, da bomo ljudje na Ljubnem to akcijo solidarno podprli. Vsem nam so dobro znani pogoji dela naše šole, posebno še stanje v Radmirju.«
menu besede, ampak otroke tudi si-stemtaično pripravljamo na vstop v šolo, s tem pa tudi večjo garancijo za uspešno delo pri pouku.
Male šole so postale redna oblika priprav novincev za vstop v šolo. V prvih letih ustanavljanja teh šol je bilo potrebno precej prepričevanja glede koristnosti, ki jih te šole nudijo, in tudi glede plačevanja, saj so vse stroške krili starši sami. V zadnjih dveh letih so se razmere bistveno spremenile, starši so spoznali koristnost teh šol, stroške malih šol pa je krila TIS Mozirje.
Z vsakoletnim porastom finančnih sredstev smo poskušali zagotoviti čimbolj uspešno vzgojo in izobraževanje v že organiziranih oblikah, skušali pa smo tudi formirati nove, dodatne kot npr. glasbena šola, istočasno pa tudi nuditi skromno pomoč socialno šibkim učencem pri nabavi učbenikov. Razumljivo je, da se je vzporedno s temi vsebinskimi obogatitvami izobraževalne dejavnosti morala krepiti tudi materialna osnova. Naslednja razpredelnica kaže, kakšen je bil porast cene izobraževanja na enega učenca: (brez predšolskega varstva, posebne šole Celje, glasbene šole)
jetne spomine na šolanje v osnovni šoli.	prof. Maks Vester
Rok KLEMENŠEK iz Ljubnega ob Savinji
Leto	Število učencev	Izdelalo	%	Ni izdelalo	%
1968	2116	1850	87,6	266	12,4
1969	2074	1868	90,0	206	10,0
1970	2055	1868	90,9	187	9,1
1971	2035	1878	92,3	157	7,7
1972	1988	1863	93,7	125	6,3
Leto	Število učencev	Din za osnovno dejavnost	Cena/učenca
1968	2116	2,529.025,00	1.195,18
1969	2074	3,223.320,00	1.554,15
1970	2055	4,234.000,00	2.060,34
1971	2035	5,236.120,00	2.573,03
1972	1988	5,808.600,00	2.921,83
Marec 1973
PRIMER DELOVNEGA PROGRAMA ZA REFERENDUM
Za uspešno izvajanje priprav za izvedbo referenduma za izgradnjo novih šolskih prostrov v naši občini in v našem kraju, imenuje osnovna organizacija SZDL in Krajevna skupnost Ljubno štab in pet podštabov.
ŠTAB za področje trga Ljubno ob Savinji ter podštabe za predele: SAVINA, PLANINA—MRZLI VRH— DEL TERA IN DEL PRIMOŽA, RADMIRJE, JUVANJE IN DEL TERA, PRIMOŽ, OKONINA IN MELISE.
Štab in podštabe sestavljajo člani vseh organizacij in društev v krajevni skupnosti in ostali prebivalci.
NALOGE ŠTABA IN PODŠTABOV:
Štab in podštabi imajo svojega predsednika in namestnika. Imenujejo se na prvi seji štaba in podštabov.
Člani štaba in podštabov so podrejeni svojemu predsedniku, le-ti pa so zadolženi, da držijo kar najtesnejši stik s predsednikom štaba, ta pa z občinskim štabom.
•	Vsak član štaba oziroma pod-štaba je osebno odgovoren za čimbolj uspešno akcijo, tako v samih pripravah pred referendumom, kakor na sam dan referenduma.
•	Prva njihova neposredna naloga je, da se udeležujejo vseh sej, ki bodo sklicane v tem času.
•	Vsak član štaba, ki je obenem predsednik ali član odbora katerekoli organizacije ali društva v kraju je osebno odgovoren, da v času od 25. do 31. t. m. skliče sestanek svoje organizacije, na kateri bo obravnaval tematiko referenduma.
•	Vsak član štaba je polnoodgo-voren, da s svojim osebnim vplivom deluje na svojem področju tako, da bo referendum kar najbolje uspel.
•	Neposredna naloga je tudi ta, da bo zbor volivcev na Ljubnem in v Radmirju 8. aprila kar najbolje obiskan.
Vabila za zbor volivcev bodo raznosili naši učenci s posebno kontrolo razrednikov.
•	V tednu pred samim glasovanjem so vsi člani štaba in podštabov zadolženi, da skupaj s šolsko mladino primerno uredijo posamezna glasovalna mesta, tako sam prostor kot zunanji videz, ki mora izražati našo veliko željo po čimbolj-šem uspehu referenduma.
•	Vsi člani štabov in podštabov bodo pred samim referendumom o-sebno raznosili vabila na celotnem področju Krajevne skupnosti Ljubno.
•	Podroben razpored in čas bo podan na eni zadnjih sej.
•	Člani štaba in podštabov bodo po potrebi tudi člani komisij na posameznih glasovalnih mestih.
•	Po potrebi pa bodo s svojimi prevoznimi sredstvi omogočili ude-
ležbo tudi ostarelim in bolnim prebivalcem.
•	Na sam dan glasovanja bo vozil v te namene tudi šolski avtobus. Podroben razpored in čas odhodov bo- javljen pravočasno.
•	Poseben štab imajo tudi vse delovne organizacije in ustanove v kraju, ki za svoje potrebe izdelajo svoj program, ki mora biti usklajen z našim programom.
•	Neposredno povezavo s temi štabi (predsedniki) ima predsednik štaba, ki jih po potrebi skliče na skupni sestanek.
•	Na sestankih štaba in podštabov se piše zapisnik.
•	Zapisnikar za štab je tajnik Krajevne skupnosti Ljubno.
•	Način obveščanja štaba in podštabov je z okrožnico, ki jo bo nosila šolska mladina.
•	Udeležba na sestankih je obvezna.
USPEH AKCIJE BO POPLAČAN Z NOVIMI PROSTORI NAŠE ŠOLE, KATERIH GRADNJA SE ZAČNE V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU.
Rudi KOZOVINC, ravnatelj šole v Gornjem gradu
Z reorganizacijo šolstva je bila nižja gimnazija ukinjena in šola se je razvila v popolno osemletko. Zaradi neprimernih prostorov v graščini in prostorske stiske na matični šoli, je bila le-ta v letu 1965/66 adaptirana. Dozidali so 2 učilnici. To je omogočilo, da se je ves r>mik odslej odvijal v tej zgradbi Z ukinitvijo višjih oddelkov Šmartnem ob Dreti, 'T ’ Ä,‘
Bočni in prešolanjei
Premalo
šola v Gornjem gradu je bila zgrajena za potrebe kraja leta 1908. Prvotno je služila za osnovnošolski pouk, po drugi svetovni vojni je stavbo zasedla nižja gimnazija. Stavba je tako postala premajhna, zato so se morali nižji razredi umakniti v
prostorov
štor še narasla. Šolski okoliš te šole se je razširil od Črnivca do Kokarij in število učencev je naraslo na 350.
To prešolanje učencev je imelo za posledico, da je pouk vsa leta celodneven, saj se prične ob 7. uri in traja nepretrgoma do 17. ure.
Velika prostorska stiska nas tare že vrsto let. Zaradi pomanjkanja prostora in vseh zasedenih učilnic često ni možno ali pa je zelo otež-kočeno razvijati nove, sodobne oblike pouka na šoli.
Okrnjen je čas za dopolnilni pouk in dodatno pomoč slabšim učencem. Težko razvijamo svobodne dejavnosti učencev in zaradi tega so ti za marsikaj prikrajšani.
S predvideno adaptacijo bo šola pridobila 4 učilnice za nižjo stopnjo, prostore za predšolsko vzgojo, urejeno telovadnico, šolsko kuhinjo z jedilnico, v stari šoli pa preurejene učilnice s kabineti.
Vzporedno bomo urejali tudi manjša investicijska dela na podružničnih šolah (centralno kurjavo v Šmartnem ob Dreti in Novi Štifti, šolo v Bočni pa uredili za posebno šolo, ki je naši občini nujno potrebna).
Večina učencev bo imela tako dopoldanski pouk, v popoldanskem času pa prostore za izvenšolske dejavnosti.
Prebivalci našega šolskega okoliša so vsa povojna leta mnogo prispevali za skupno blaginjo. Obnovili so požgane vasi, zgradili ali adaptirali šole, gradili zadružne domove, elektrificirali vse zaselke, gradili vodovode, asfaltirali ceste, kupili šolski avtobus in kombi idr.
Danes našim ljudem ni žal truda in sredstev, ki smo jih zbirali vsa leta, saj smo vedeli, da gre vse to za boljše in lepše življenje nas in naših otrok.
Trdno sem prepričan, da tudi v tej akciji ne bomo odpovedali, ker vemo, da bomo s svojo udeležbo na referendumu in s svojim glasom »ZA« poskrbeli, da bodo naši otroci le tako deležni enakih možnosti vzgoje in izobraževanja, kot ju imajo otroci drugod.
VELIKA ODLOČITEV
»Smo pred veliko odločitvijo, ali bomo našim otrokom dali svetlo in moderno šolo ali pa bomo otroke še naprej pošiljali v stare, temne, zaprašene šolske prostore; torej v šolo, ki je celo nevarna za življenje otrok. Taka šola je na Lepi njivi.«
»Res je, da je to majhna šola, kjer se dnevno zvrsti le 24 učencev in še ti so v kombiniranem oddelku. Toda, ali nimajo tudi ti otroci pravice do prav take izobrazbe kot tisti v mestu? Ali se res morajo šolati v vsakodnevnem strahu, kdaj bo na majhne glavice padla kepa ometa, ki se neprestano kruši s stropa in sten, ali jih res morajo med poukom presenetiti miši, ki jih pod strohnelim podom ni malo?
V SOLIDARNOSTI VSEH NAS JE BODOČNOST NAŠIH OTROK
Tudi sanitarije ne ustrezajo več sodobnemu času, zlasti pa niso primerne za otroke, ki prihajajo iz de-primiranega okolja. Ali nismo krivični ravno do teh otrok? Morali bi jim
Boža FINKŠT, »če bo referendum uspel, bodo naši otroci imeli boljše pogoje za delo v šoli.«
nuditi kar največ, da se že v rani mladosti ne bi delala razlika med otroki. Učenci prihajajo v šolo od daleč, mnogokrat premočeni in pre-mraženi, toda učilnica je hladna, zakajena, treba jo je zračiti, otroke pa zebe.«
»Zato, starši, pridite na referendum! Če bo referendum uspel, bodo vaši otroci imeli boljše pogoje za delo v šoli in verjemite, da bo to v veselje in zadovoljstvo otroku in vam.«
Šola na Lepi njivi je bila grajena v več etapah. Zaradi pogrezanja temeljev
je pouk v njej nevaren
Premalo šolskih prostorov v Lučah
Smo tik pred veliko odločitvijo, ko se bomo morali odločiti o tem, ali bomo našim otrokom omogočili tak način šolanja, kot ga zahteva sodoben čas, ali pa bomo dovolili, da bodo naši otroci hodili še vedno v prenapolnjene, hladne ter premalo osvetljene učilnice, kjer ni možno izvajati sodobnega pouka.
Tak problem tare tudi osnovno šolo »Blaža Arniča« v Lučah. Šola razpolaga le s šestimi učilnicami. V teh učilnicah se dnevno zvrsti kar 290 otrok. Vsi prostori so ves dan zasedeni, učilnice so prenatrpane, saj odpade na enega učenca 1,1 m2 učilničnih podnih površin in 0,4 m2 podnih površin ostalih pomožnih prostorov. Manjka nam kabinetov, kamor bi shranjevali učila, premajhna je kuhinja za pripravo 280 malic in 54 kosil, da ne govorim o jedilnici, saj le-to nadomešča hodnik z nekaj šolskimi klopmi. Zelo pogrešamo tudi telovadnico, saj smo edina centralna šola, ki nima niti zasilnega pokritega telovadnega prostora, kjer bi se lahko odvijala telovadba v slabem vremenu in pozimi. Šolo ogrevamo še vedno na klasičen način, zato ni redkost, da morajo učenci tudi v bundah in plaščih sedeti pri pouku. Manjka nam garderob — kletni hodnik za to ni primeren, zlasti še ne pozimi, ko imajo otroci po dolgi in naporni poti premočeno obleko in obutev.
Dolžnost nas vseh bi morala biti, da omogočimo otrokom kar najboljšo izobrazbo, to pa bomo lahko le z modernimi učnimi sredstvi v sodobno grajenih šolskih prostorih. Tako obvezo in dolžnost moramo čutiti do otrok!
Starši, ne imejte pomisleke, odločite se na referendumu za »ZA«, saj
boste s tem dali otrokom tisto, kar si najbolj želijo — moderno, svetlo, čisto in radosti polno — ŠOLO!
Toni VENEK, ravnatelj osnovne šole v Lučah
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 24. 11. 1972).