********** W Wlf. — «u P-» OKU» CUea—, HM—la. By Úm Pri.Ii lil, A. ». Bsrtnaa, Psa«MMé* GaiSSc -im>t»in«y m> h»>H* >iwMi< 1st »i t—ti— H tU, At »I Pat. >, 1QIT, mUriwi «a J— 14, »11. Ž 5 idil GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE ED NOTE CJradalttl la upravaliki pra-•lorii »«ST ü Lswadals av. Offioo of publication : 2M7 So. LawadaU ara, Talapkoaai LawadaU 4838. leto-yearxii. •t ckimf«. UlinoU. ma4m Um M. isie, a* ta« pMt-ome« Sa«KM mí Marek ». UT». Chicago, II!., pondeljek, 22. soptombro (Sopt 22) 1919. STEV.—NUMBER 223. VELIKA JEKLARSKA STAVKA JE DANES V POLNEM TIRU PO VSEJ AMERIKI. Več kot pol miljona delavcev v jeklar nah in železarnah od Atlantika do Pacifika je odložilo orodje v velikem boju za pripoznanje organizacije, ose-murnega delavnika, večje mezde in drugih pogojev« (ROJAKOM. — Ker jo v jeklar siti in železarski industriji žirom Amerika no tisočo slovanskih delavcev, ki bodo prtaadsti r seda nji stavki, bo "Prosvota" prinašala dnevno kolikor mogočo i nesljive vesti is vseh stavkovnih krajev. Stara izkužnja nos oči, da m na vesti v meščanskih dnevni kih ni zanašati, šoto prosimo slo-venske itrajkarjs, ki so naročniki našega lista in člani S. V. P. J., da nam is vseh mest dnevno poročajo o resničnem položaju, m treba dolgih poročil; poročajte na'kratko, magari samo na dopisnici. U-rednižtvo bo hvaležno sprejelo vsa poročilo, kajti mi hočemo prinašati resnico in podpirati delavce v njihovem pravičnem boju. — Obenem opozarjamo slovenske delavce, da se sadrže povsod mirno in dostojno v teh rosnih dnevih.) Pittsburgh, Pa., 21. sept. —Središče jeklarske induatrije v Združenih državah Pittsburgh je danea Bredišče največjega boja med delom iu kapitalom, kar. jih beleži zgodovina Amerike. Delavski organizatorji zbirajo delavske trume za popolno stavko. Poročila o ata povedal shod delavcev, ki se je imel vršiti v tem mestu. Delavski voditelji izjavljajo, da ae bo shod vseeno vršil pozneje. Župan je zaprisegel 3°00 pomožnih policajev v službo. Youngstown, 0., 21. sept. —Tukaj ao se danes vršil iveliki delavski shodi. Trgovci so zavarovali svoje prodajalnice proti izgredom. Družbe izjavljajo, da ne bodo najemale stavkojcazov, če delavci ostanejo na Štrajku. Cleveland, O. 21. sept. — Na konvenciji premogarjev v tem mestu je bila predložena resolucija, da se premogarji pridružijo jeklarskim iu železarskim delavcem v velikem boju. Pueblo, Colo., 21. sept. — Krajevne oblasti so najele tisoče špe-cijelnih policajev in deputijev. Stavka y tukajšnjih tovarnsh bo popolna. New York, 21. sept. — Elbert H. Gary, predsednik jeklarskega trasta, je včeraj nekam izginil in nihče ne ve, kje je. Chicago, 21. sept. — Meščanski dnevniki so prinesli vest, da so u- radniki jeklarskih družb v člke- G*ryju, da ga pregovori za sasta bo zaštrajkalo le 10 do 25% laveev in vsled tega ds bodo obra-tovali tovarne. (Take vesti se bodo zdajj>onav-ljalo dnevno. Kapitalistični dev-niki bodo lagali o stavki, da se bo kar kadilo; delavstvo, ki hoče samo sebi dobro, se ne sme ozirati na omenjene liste. Op. ur.) Chicago, 21. sept. — 36,000 delavcev na parniklh, ki prevažajo rudo is Minneaote in Michigaua po Velikih jezerih v središča jeklarske industrije, ae pridruži stavki jeklarskih delavcev. 4#0 parnikov je prizadetih. Nemir ae jc pojavil tudi med železničarji na progah, ki so laat-nlna jeklarskega trusta in po katerih se prevaža ruda, jeklo in Že-le/o. Teh železnic jc 3722 milj. Gary, Ind., SI sept. — To mesto bo menda središče boja v osrednjem in severozapadnem delu Združenih drŽav. Delavaki voditelji izjavljajo, da 90 odstotkov delavcev stopi v stavko. Delovodje v tovarnah tajijo vest, da ao pripravili poatelje in kuhinje za atavkokaze. Okrog 500 romunskih in 100-srbskih delsvcev, ki priča-kujejo dolgo stsvko M je namenilo oditi v staro domovino. V Gsryju je približno 2000 črncev, ki se niso pridružili orgs-nizaciji in o ksterih se govori, ds ne bodo fttrsjksli. Htavkovnl voditelji upajo, da se črnci pridni žijo ostalim delsvcem . V soboto je policija aretirsls večje število meščsnov, ki so se bahali, da so se "dobro pripravili z orožjem iu strelivom". DotiČ-niki so bili kaznovani z globo $150. W Unljski voditelji v Joliet» pravijo, da je 90% delsvcev priprsv-I jenih sa sUvko. V Jolletu je prizadetih 6000 delavcev. Nasprotno je Izjsvil auperintendent Illinois ttteel Co- da večina delavcev "o-stane lojalnih" kompanljl. Pittsburgh. Pa- 21. sept. — Velike Carnegijeve tovarne t Home-ateadn. Duqueann lo Braddoeku ao podobne »horoženemu taboru. Pomožnih policajev kar mrgoli o-krog tovarn. N*katera tovarne ao nagradili s ograjo bodsi« ftee. " Detroit, MM.. SI. sept — Štev-ka v jeklarski industriji ar morda raztegne Udi oo tukajšnje svto-mobiUk« toiarne New York, 21. sept. — W. H. Rubin, glavni «odvetnik jeklarskih in železarskih organizacij, je izjavil v Noboto zvečer, da organiziran kapital mora pripoznuti organizi rano delavstvo. Ako noče kupita lizem pripoznati organiziranega delavstva, bo moral pripoznati organiziran mob. "Igralci na Wall Streetu ue smejo misliti — jo nadaljoval Rubin — da bodo vse večno čase igrali s človeštvom. Njihova opozicija proti organizaciji delavcev In zlasti njihovo brbljanje o "odprti delavnici" je le kritje njihovih manipulacij, ljudstvo mora vedeti resnico o štrajku. Upamo, da v par dneh uvedemo preiskavo in prisilimo Garyija, Morgan» in druge magnate, da povedo, kako, kje in kdaj so si prisvojili svoju bogastva in da li je njihovo pošlo-vanje postavno. Prišel je čas, ko mora tudi delavstvo imeti svoje zastopstvo v industriji. To šc ni socializem. Ako pa aocializem, boljševizem, I. W. W.—izem in drugi "izmT najdejo široka pota v Združene države, tedaj bo to krivda jeklarske korporacijc, ki noče pripoznati organiziranega delavstva." Vladno posredovanje. Washington, D. C. — V soboto se je izvedelo, da se predsednik Wilson trudi na vse načine, da bi odvrnil stavko v jeklarski in železarski industriji. Predsednik je poslal Bernarda M. Barucha h LONDONSKI LISTI OBTOftU-JEJO LLOYD A GEORGA, DA JE ZA VAJ ALEO. «London. — "Times" obtožujo mlglcAko vlado, da zavaja iu sle pi javnost. Naznanjeno je bilo, da je vrhot^ST svet v Parizu sprejel predlog za izpraznitev liusijo in londonski listi zdaj vprašujejo, zakaj ameriški in frtncoskl delt gatjo zanikajo naznanilo iu kaj je hilo pravzaprav sklenjenega v tem oziru. ali poskus je bil brez uspeha. Gary «e noče ganiti. Delavski de iiartment vlade je tudi skušal in ervenlrati v soboto in včeraj, toda zaman. Gary je gluh in slep. Včeraj sta konferirala Fitzpa-trick in Gompers in po konferenci je dejal Kitspatriek, da ao do lavci izčrpali vse, kar so mogli za od vrnitev stavke in sdaj ima (»a-ry besedo. 581,808 delavcev v velikem boju. Sledeča tabela pokazuje število jeklarskih in železarskih delavcev (Številke pe nanašajo na statistiko koncem leta 1918); U ni tad Ota ta« Otaal korporadja 1MS.710 ■at-hisbam Otaal . . . .........»3,000 Midvala SCssl 0 Oni nama . Oruclbla Otaal . , .....< Jonas O Laughlla . . ....... Rapublic Iron O Otaal..... O Tuba ...» 13.A00 ..........12.01ft ..........................li ..«,.........013,803 40,000 36,000 30.000 -KAČndraHrsO^ koofltetnrmlr«- fkem ofchjfft Mt>r*i^attf'? fraf»isk z zastopniki jeklarskih unij. teri poročajo, da bodo družbe poskušale obratovati tovarne, dragi pravijo, da jeklarski magnatje ne bodo iskali atavkokazov, pač pa bodo čakali nekaj dni, da vidijo, kako se obnese stavka. Če se večina delavcev ne vrne na delo, bodo tovarne zaprli. Oblasti v Pitts-burghu so Že včeraj zaprisegle 10,-000 pomožnih poliesjev (deputi-šerifov). 200,000 delavcev je prizadetih v Pittsburghu. Pittsburgh, 21. sept. — V North Clariton je državna policija razpasla »hod katerega so stavkarji ohdržavali. Posluževala se je količkov in ranjenih jo več oseb. Aretirali ser nad 16 oseb. Od policajev ni nihče ranjen, skoravno trdijo, da so jih delavci napadli in obmetavali z kamenjem. William Z. Foster, tajnik organizacijskega odbora je poslal oster protest governerju radi tega nasilnega postopanja napram mirnim delavcem. x Najeti stražarji so pričeli Že na več krajih izzivati delavec. V (Jlassport je krajevna policija intotako razgnala delavce, ko se hoteli obdržavati svoj shod. Aretirali so dvs inosemea, ker so ni-tttu takoj umaknila. Chicago, 111. — 21. aept. — John 1'it z pa trick, predsednik odbora, ki vodi stavko, se jo v soboto vrnil iz Wsshingtona. Izjsvil je, de odzove stavkovnemu posivu '^».000 delavcev v čikaškem okrožju. Dalje je rekel t w Drugo nam ne oatane kakor "i rsjk. Bojevali ae l»omo do skrsj-»»osti Gospod Gary in ves svet iposna jutri našo silo. Mi ne po-j'hmo v boj z zavezanimi očmi; d«»hro smo premislell vae In zasnovali naoi kampanjo in zmaga U naša." ( ikašld šef policije je nameatil «» policajev v South Chicago, 'ïsrjr, Ind., 21. sept — Tukaj je začel Štrajk že v soboto ave-ker. Ko so dalavei zapustili tourne, «o vzeli a seboj orodja in «Mavsko oblaka in iajoTili so. da * pondeljak jih na bo več oo dalo N» tisoča delavcev je sadnje dni '/menjalo liberti-bonde io vejno-»nilne znamke v bankah; to doli «nje, da se dela vri pripravljajo *s dolgo bitko, če bo treba. MrKeeaport. Pa. si. sept. — Žu-P»n George H. Lyale jo sinoči pre ruoarji zahtevajo, da se kupijo rudniki. Konvencija premogarjev v develando js odobrila načrt sa nacionalizlranjs. B0LASTNIÔTV0 DELAVCEV. Mesta, kjsr ss vrii vehld fttrajk. OikaHco okroije Chicago, ftti-ri druilie, 3300 delavccv; S Chica-go, osem driilačc. Htavhlnaka obrt bo valed at avta silno prizadeta, kajti v dotičnih kovinskih tovpruah iu livarnah se izdelujejo večinoma eevi, Žlebi itd. o Arthur ITenderaon, delavski poslanec v parlamentu, Je predsednik kovinarske organizacije. PRISTANItCNI DELAVCI NO-0EJO NAKLADATI STRE-LJIVA ZA SIBIRIJO. Ssottle, Wash. — Tukajšnji priataniščni delavci so s odobritvijo centralnega delavskega ave-ta obvestili lastnike parnikov. da ne bodo nakladali na ladje streliva in orožja, ki jc namenjeno v Sibirijo. Zaatopulki unije izjav-Usjo, da je tako delo kršenje delavskega «'«rterja v mirovni po-godbi. sporazum meo italijo in srbijo _ i Prišla so sa direktna pogajanja med obema državama. ZDR DRŽAVI MORAJO SAOOVOLJNE. BITI PRVO OLASOVAVJE 0 MIROV NI POGODBI TA TEDEN. Wasl.ii.Kioo, li r — Zadnji teden se je vršilo le čitenjo mirovne pogodbe v senatu; zborovanje je bito tudi pretrgano dva dni za-ra<(i slo vnosi i oh prihodu generala Pershinga v glavno mesto. Ts leden pride prvo glasovanje o dodatku k ustavi lige narodov, ki ga je predložil senator Mcmea. To glasovanje meiula pokaže, ds II bo opozieijs lahko dosegla svoje spremembe ali ne. Senator Johnson, ki Je imel zadnje shode v Minnesoti. se Je vrnil v Washiii$ton. PREPIR MED NIZOZEMSKO DT BELGIJO. l/oiidon, 22. aept. 1'radno se poroča la Berlina, da je razdor med Belgijo in Nizozemsko bllzo. Belgijski poaiatiik je zapustil !fa-gue In Nlz<»zeinski je tudi odše domo. ZMAGA STAVBINSKIH LAVCEV V CKICAOU DE- Chieago — Poleg lesarjev in mizarjev ao dobili #1 na uro tudi drugi iaočani stsvbinski delavci kot iel#sustavSetiiki. d/1 ar jI. strv-hokrovri. slsktri#arjl itd. Ntavka js adaj končana na vsej črti in stavfcfaski dels vel se danta vrnejo na delo. s* Paris, 22. aept. — Is ursdnih krogov se poroča, ds ae je dosegel sporazum med Italijo in Srbijo glede Jadranskega vprašan ja, in da bodeta ti dvs države aami rešili to akutno točko. Kakor je Tit-toui izjavil, da Edr. drŽava no bo* do mogla nasprotovati, ako bodo Jugoslovani sadovoljni. Premler Clemeneeau in Lloyd (leorge ste se isjsvlla napram Tittoiiiju, da bo Wilaon moral biti zadovoljen, kakorten koli sporazum se bo dossgsl. *** i^ tlh lil i ■■ sm ■! lan i i iauiu mi. !">s«j»nj-risu 33,136 čevljev visoko v zrsk. Toplomer na Rolphsovetn letalu je kassl 43 stopinj mrasa pod nič. lo, ko je dospel letslee v omenjeno višino. 100,000 MESTNIH USLUŽBENCEV V NEW YORKU V OROA N1ZACIJI Policaji |n ognjegaacl so sravsn, N. vv York. ]00,OOO michIoiIi iialulbt nWv m- j« orgsnislrolo v petnajstih gn^ah, ki m» združene v eetjlralni uniji In pridružijo ss Ameriški deloKski fed« ra. Zraven so tudi policaji iu ognje-gasci. Uslužbenci bodo salHevali po višanje plače, ftiipsn llylan Je že izjavil, da Je proti organiza-eiji uslužbencev. TESARSKI DELAVCI V cfal CAOU SO ZMAOALI. Chicago, lil,-Htsvbinske družbe so se podale in ssdnji petek «o podpisale a tesarskimi organi-/.sel j« m J pogodbo, ki ds js tesarjem en dolsr plače na uro, kakor ao zshlevsli. Dels vel ae vrnejo ns delo 22. septembre. Nova pogodim je veljavna do 1 junija 1920. ITEVILO MRTVIH V TBXASU NARASTE NA TISO0 Corpus iriiriatl. Tez število mrtvih valed )s*plavs obrežja« ki Jo je povzročil morski vlhsr 14. aept., bo kmalu doacglo tiaoč. Dnevno najdejo veliko število novih mrliča v. Po vsem opoatošctient obrežju je raffglsšeno obsedno sta* MBA^Ia i/MULli i^U M A A nocajo w\y>\ or «k granas» I Dublin, — Vojiui ministrstvo je ponudilo mesiiHss N »nagli in Tipperarjr na Irskem dva nemška kanona sa spomin, dobilo pa js odgovor, da kanona na SMOime ta ako sta v dobrem stanju In Jo ae srsveti pošljejo tudi potrebna granate. , xJLim I.JS. , 'dmi Jk^. Áimíít PIOlTitl prosveta (.LASILO SLOVENSKE NARODNE POOPOSHE JEPNOTE LASTNINA SLOVENSKK NABOONK POPPOKNE JEPNOTK Rokopisi M m vrs/sjo Conv oglasov po dogovoru. Nsrolnins : Zedinjir.e driavs (izven CWo|»> i«' HS^iftJïS 12.00 m pol leta in $1.00 u tri mesece; Cbicaao »6.60 n» leto, $2.76 sa pol oU, $1.40 m tri mu«:«, In ss i nosom» tvo 17.00. m *»., k.r im« itik . lUtOMi "PROSVETA" 2657 S*. UwmUU Avenu«, CkUaf«, 'THE ENLIGHTENMENT" Organ ml t k« Sl«»«-,c Nstleoal Benefit il ill*. Ommai Ijr tFf Sloveaic National Seoeflt Society. Advertising rat«« on agreement. DOPISI. hu. jUjstniiuivejši j« bilo «irkua, v katerem »a je našlo vse kar je smešnega ua svetu. Imeli so divjega mo£a Is Afrika, ki je jedel surovo meso štirinajst dui pred priredbo, da je bit bolj div-ji. Bilo je kač iz južne Amerike, medvedov s severnega tečaja iu Itogaigavedi kaj še vae, vsaj ne ■ I BI I H ' i Konvendja Ur flarjev v Cleve! Chicago Subscription: United H ta Us (except Chicago) and Canada $4 per year; and foreign countries $7.00 per year, Dalo« v alil«pa«jo o. pr. (Aut«.tš JO-IS) poleg veieee hoe«* in . „.jseoi, d« vam j« » l««n Snov«« p«t«kl« a«ro¿aia«. Ponovit« jo ¿«•no, da eo »na» n« oslovi Sal. ^ innwmmwr _- KAPITALISTIČNA "SOCIALIZACIJA". Dnevno časopisje je prineslo vest te dni, da je neki Goldsmith, posestnik tovarne za izdelovanje zlatnine v New Yorku, ponudil svojim delavcem tovarno, da jo naj vzamejo v svojo posest in operirajb kakor znajo in morejo. Ponudil se je tudi, da jim bo on pomagal upravljati tovarno lest mesecev brezplačno. Delavci so namreč zahtevali povišanje plače za 25% in 39umi tedenski delavnik, ali velikodušni gospodar je odgovoril, da jim rajši prepusti vse, kakor da bi sprejel zahteve. Delavci so pa odklonili ponudbo in vztrajajo pri svoji zahtevi. — Usti, ki so prinesli to vest, dostavljajo, da so delavci najbrže videli neko fotodramo, ki pokazuje, kako je lastnik tovarne za glasovirje prepustil tovarno delavcem, ki so pa kmalu naredili takšno zmešnjavo v tovarni, da so končno morali lepo prositi lastnika, da naj vzame tovarno nazaj, njim pa dovoli, da ostanejo še nadalje samo hlapci. Ne vemo, kaj je resnice na gornji vesti, vemo pa, da je omenjena fotodrama, ki jo kažejo v kinematografskih gledališčih, samo tenka nit v debeli vrvi propagande, ki ima namen "prepričati" ljudstvo, kako pogubonosen je Hocializem. Vemo tudi, da se je zgodilo že nekaj slučajev, ko so podjetniki pričeli "deliti" kontrolo z delavci in temu pravijo "industrijalna demokracija". Ce je gornja vest resnična, tedaj so delavci naredili čisto prav, da so odbili ponudbo za posest tovarne. Delavska posest ene same ali recimo par tovarnic pomeni toliko, kakor če bi posadil vrtnico v veliko goščavo trnja in ji ukazal: Na, zdaj pa rasti in cveti! Ker bi vrtnica naravno usahnila, potem bi bil "dokaz" tukaj, da vrtnica sploh ne more rasti nikjer — kajneda! Dajati delavcem tovarne za poskušnjo, da se bo videlo, kako se obnese industrijalna demokracija, je humbug. Delavci ne morejo drugače operirati podjetja kakor kapitalisti dokler obstoji kapitalistični siBtem; delati morajo dobiček, če hočejo uspevati in tekmovati, ako pa delajo izgubo, morajo propasti. In če se bi kje naredil tak poizkus v svrho, da "delavci pokažejo, česa so zmožni", je gotovo, da bi močnejši kapitalisti hitro stisnili preizku-ševalno podjetje in potem bobnali, da "delavci ne znajo nič in da je socializem zopet ponesrečil." Socializem nikjer ne uči, da naj bodo delavci absolutni gospodarji v tovarni, v kateri delajo, ali da naj bo rudnik lastnina tistih rudarjev, ki kopljejo rudo v njem, ali da gozdarji posedujejo šume. To bi bila anarhija. Socializem zahteva, da so vse tovarne, vsi rudniki, vse Železnice in parniki in vsa druga sredstva, ki služijo produkciji in distribuciji ter izmenjavanju skupna posest vsega delavskega ljudstva, ki voli krajevno in centralno upravo produkcije in distribucije. To Jo industrijalna demokracija. Delavci volijo upravitelje industrij in odločujejo o svojih delovnih razmerah, niso pa absolutni lastniki podjetja, pri katerem so vposleni; lastnik je vsa družba in ta skrbi, tla tistim, ki delajo za družbo, ničesar ne manjka. . < ' 't 1 ■"- 1 1 i'i \ i r ' i i! i m S8 Republičanska idaja v stari domovini. — Socialistični dnevnik "Naprej" v Ljubljani je 28. avgusta t 1. priobčil na prvi strani znano Cikaško izjavo, na kateri temelji gibanje Jugoslovanskega Republikanskega Združenja v Ameriki. Kolikor nam je do sedaj snano, je še ni objavil noben drugi list v stari domovini. Tako je naša ideja prodrla med rojaki v Sloveniji. "Naprej" pravi v komentarju: "Ameriški sodrugi so izdali nekaj mesecev po isbruhu ruske revolucije leta 1917 naslednji velepomembni oklic, ki je obenem važni prispevek k zgodovini naših bojev za narodno in socialno osvoboditev jugoslovanskega ljudstva. Zavezniške države so se medtem močno odtujile mirovnim KamtKMlločevalnim načelom ruske revolucije; vodilna misli tega oklica postavljajo pa valic temu pravi temalj po voljni rešitvi jugoslovanskega problema.** Clinton, Ind. — Tukajšnja naselbina je bila še pred nedolgiiu časom mala neznatna vasica na deželi. Toda v zadnjem čaau se je pa pričela selo širiti in je že _ _________ precej veliko mesto. Hiše rastejo, | Ve» vsemu imena. Ako si ae zilju-kot gobe po dežju. kfl, si lahko pisal po šaljivi po- Delavci, v veliki večini premo 4|i ki w io6no do-tavljala vna garjl, se veduo naseljujejo m siLfajmu brez ceiuur€> ptesa je bilo grade svoje domove. To pa naj- dov6;jt godba pristna kranjska več radi tega, ker je v okolici |s- hatteoirfka, da so te kar pete sr kih 20 premogorovov iu si vsakdo Me kadar prUe, na pIei|iWe uiisli, ako izgubim delo v enem. Vodja ceJe priredbe # bil znani grem v drugega. Od marca rucse- prvuhoriU5,j w,ukegenškega na-ea so vsi rovi delali jako slabo;, predlljaStv * p* „ jt pleMlo truda in d» «» bomo enkrat p» " ,,„„„,,,r,•ii_tl«.. «eno nasitili „r d. bomo éffSS^ISL da smo se v resnici nebeško zaba vali. Ksj tacega v resnici še ni bilo I Ob kakih dvanajstih se je pravice, za katere smo toliko žr tvovali in se neustrašeno borili. Toda bili smo razočarani. Star rrZviTln u nr™hud» bHk* F nc s ^ ^iVJ^raŽki- • ^nfctijom da je bilo Delavstvo si je pridobilo svobodo I ^ » ^ in pravice, tod. ne za se. Dobili ^ nasmejal v soboto smo počitek, in sisee tak, kakorš- ^™*« v nofelJ° ji^aj. BUo jc nega ni nihče zaahižil - I,ttko ,u*tno' dtt ie divji mož v OJie Kdo se pa briga za delavstvo? P^atelja Kogovfika dezertira Komu je kaj mar ubogi delavec, ff1 ^ ^ med ako tudi umira pomanjkanja ln viHzi^nc ljudi kar mu e seveda jaiju? • . sodnik Zupančič odpustil po kra Niti enega koraka niso storili, ** Pozabil sem omeniti oui, kateri so nam vse obljubov»-l^Mno saržo je imel br Mahnic li, v prid delavstva, aa omejitev vsekakor je pa bil dostojanstveno brezmejnega izkoriščanja in ad>-Pn»vljen s cilindrom na glavi pravo veleprofitarstvA1. To ua» ? ^ jasso priča sedanja nesnesna ^V* Wta yOdheljica viSl draginja, katero imamo kot.«Si- «¡J*» J1J» Btre«le 8°,tom z «r0E čil« za vse žrtve, kateiq.«mo »0-rr*m !td t . _ . . rali žrtvovati v zadnji vojni. Ne-1^»,^ b«" pripovedo- kateri gospodje imajo polna tlita r»" »ko H,e da; k*!!Br1ae v raznih obljub ,kadar potrebujejo keganu kaj priredi, tja pojdite delavce in s katerimi namečejo 1,1 prepričali se boste kaj se pra peska v oči delavcem. In teh ob- vl "*ood ' ljub se delavstvo oprijemlje, kot Da P,ft.bolJ J«rični nt' utopljcnce slamnate bill^e. , K in meni postre Tako se je vedno delalo z de- ol izkoriščani, kot bi bilo treba. On nimajo nobenega namena, da to i uničili organizacijo» ker niso tako zlobni. Nekateri pravijo, da mo ramo imeti disciplino v organize ciji, ker v nasprotnem slučaju tr pi organizacija. Toda ne smete slepiti sami sebe. Nihče pa še ni menil, da bi morali ravno uradniki poznati več discipline. Ali jo kdo že kaj takega slišal? Čaa je pravice." — Nadaljeje omenil, da so ravno premogarji oni, kateri bodo odločevali o organizaciji in isto vodili, ne pa uraduiki. To ne velja samo za uradnike v lllinoi-su .ampak za vse uradnike naše organizacije. Jaz bi raje videl, da bi mi delali kake predpise premogovniški operaterji kot pa uradniki premogovniške organizacije. Čas je prišel za premogarje, da vzdignejo in zahtevajo svoje Fiackwiek govoril- je bil veli I v dvorani In pf^dsefluik j« v tuoral miriti delegate. Omenil J( tudi. da z razniuti debatami u tej zadevi po nepotrebuem : zavlaču. jemo kouvcncijo iu po uepotrdi nem trosimo denar. Kunv«ueiju stane vsako uro pettiaoé dolarjev ali trideset tisoč na dan, kar ruo-rajo premogarji iz Zdr. držav i,, Kanade plačati iz svojega ¿()la Na popoldanski seji je omenil ,|l( je krajevna organizacija i/klju čila premogarja Martin Delaneva ter ga kaznovala a sto dolarji b*, ker je pojasnjeval preniogar-jem, da je ta st*vka nepostavna Ke je Fischwick zaklučil svoj ►ver, je *ovoell finančni tajnik ter istotako pobijal Howatova iz-vaj au j* ter rekel, da ne prtfaku. da bo kukvencija pripoznala prizadete drlenate. , , Nato je bila debata zaključena in oba prcdlogg. predlog l>'srrln|. tona in protipredlog Hcwata. stu bila dana im» glasovanje. Ulasovu-uje je bik» java«. ProtipredloK Iîowata je propadel in FarriiiK-tonov predlog, da konvencija ne prizna delegatov onih krajevnih organizacij, katerih poslovniee ho bile preklkane, je bil sprejet u 1704 glasovi proti 288. S tem je bila ta zadeva rc&ena, katera Je trajala dva dni,' Preki-nila ae je saipo takrat, ko je prišla v dvorano "Jfother Jones," William A. PrOsser ln gdč. Rosr Sullivan, ki s© napravili kratke ImzdHsvne nagovore. Ko se je sabava končala ob ka-nas je odpeljal truj sem bil tako korajšen da bi ¡bil lahko sam predatavljai divje- Kako se smeši! — "Uradni zapisnik" o zaslišanju de- putaeije J. R. Z. v senatu, ki ga je priobčila Pirčeva "Do- katerih ni ne tukaj nc taui? To uum dokazuje zadnja vojna dvaj setega stoletja. Kaj ims ddavstvo od le vojne I ¿a Prfpriiin bodi, divji v Ameriki? Ni«. Kaj ima delav- mwž Ja tudi tvajl .<(rrehi» m atvo v starem kraju od vojne? )Mo Au revoir: Ko- Zojiet nič. ITD. murkoli pripovedujem v Chicagi Ako pcekopicneŠ enega tirana s L t isati tekočini, nikdo ne verjame, prestola, spleza devet drugih na-jNaalova jim pa sevea še sa večjo avto-kraeljo. kot je bila |mpr«j. NI pa več daleč zopet ni lioj. prt»«l katerim se še tresejo neka* teri dalekovidtti veljaki. — Posojevalce. Poleg tega se je pa naseHiina dobro postavila pri prvi kam pa. nji proatoveljnega narodnega davka J. R. Z. in prepričani smo, ds ne zaostane pri drogi. Do svidenja! — Fredrri.- Za-lesnik. * Chicago, IU. — Zadnjo nedeljo sem Imel čaat biti gont tua t te sla. venake naselbine Waukegati. III.) da je zbral «tenojn afove napake, katere je s svojo škan- ,1,a>ro ""H Pr"v àm «o «uve na zahtevo zavezniških dalozno slovenščino še povečal. On misli. olan. ko je prišel a svojimi "križarji" na Neko. kljub temu je šel na balkon i« "govoril pred veliko mnotieo ljudstva na trgu sledeča: " Jaz nroMovoljae bi ranjen bojevnik -Mira« ne Hagaro Fraacijo. MHtonovo Anglija in ^n-oHiave Ameriko ter kot totnia* pmvega '•mímenla vsega Italijanskega ljudstva proglašam aneksi jo H* ke k Italiji." Poročilo WiKam« C. Bullitta 0 PpLOfcAJTJ V RUSIJI, KI JB BILO ZAMOLČANO V PA* RIZU (Dalje.) Komunistična strauka ali prejšnja boljševiška jo jako močuu. Vsled zavezniške blokade in in-terveucije so nastale močne opo-zicijonalne stranke. "Desni" so-cijonalui revoluoijonarjo iu menjševiki začasno podpirajo komunistično stranko. Obe Htraitki sta izdali protest proti blokadi in Intervenciji, ¿er pomoči prot ¡sovjetskim vladam od strani zaveznikov in drugih pridruženih državah. Voditelja tek dveh strank, VoUki in Martov, zahtevata takojšnjo odpravo blokade in sklenitev miru. Nasprotniki omenjenih strank edino "levi" socijalni revolucionarji iu anarhisti, kateri nazivi jajo komunistično stranko, posebno še Lenina in frčerina." "plačane buržoazijske ža udar je entente." Ti napadajo komunistično stranko radi lega, ker je vzpodbujala razne industrijske veščake, strojnike in druge učenjake, pripadnike buržoazijeke stranke, da naj vzamejo ponujena domro plačana mesta od sovjetske vlade. Napadajo sovjetsko vlado, ker ima v sovjetski armadi buržoazne častnike in komunistično stranko, ker se trudi za sklenitev miru. Zahtevajo, da se pomori takoj vse buržosijce in takojšnjo napoved vojne vsem nerevolucijonarnim vladam. V svojih . napadih izjavljajo, da bi morala ententa poslati svoje Čete dalje v notranjost Rusije, kar bi povzročilo revolucijo po vsej Evropi. V komunistični stranki sami je več frakeij glede na zunanjo politiko; toda to še ni povzročilo uobeuega osebnega spora aH da bi se pričela stranka cepiti. Troc-kij, razni generftli in teoristi so mnenja, da bi morala rdeča armada toliko časa nadaljevati s svojim pohodom, da izzove bolj drastično intervencijo od strani zavozniških držav in verjameja in računajo na splošno revolucijo v ,*>an#iji in Augljji. Toda ta različna mnenja nimajo nobenega posebnega vpliva na mlado bojevito armado. Dočim je Lenin, Čičerin in masa komunistične ztrauke na stališču, da je najvažnejše sedaj, da se reši v prvi vrsti proletarijat v Rusiji sami in proletarijat v Evropi pred izstrada njem, medtem so bi taktika radikalcev mogoče koristila revoluciji", toda prav malo, ker bi vlada Zdr. držav vspričo splošne revolucije odpove dala vsako nadaljno pošiljanje živil v Evropo. Radi tega priporočajo, da stopi v prijateljske stike z Zdr. državami, akoravno potom kom promisov. l*uiuova ¿noč v Rusi siji je tako velika, da mu inora Trockij iu njegovi privrženci hote ali nehote slediti. Lenin je praktik in je na pra vem stališču z ozirom na politič no življenje Rusije. On pripozna potrebo kompromisov in sicer socijalističnega stališča in čuti, da jih mora delati; pripravljeu je tudi da izvrši nekatere kompre- hAra / .v J Poleg koncesij, katere je že dal so sledeči: Zavrgel je uačrl. za naeijonalizirsnje zemlje iu sklenil, da se ista razdeli med pripro-•te ljudstvo; ustanovitev hranil ui*, kater« plačujejo tri odstotka | isplačenje vseh inozemskih dolgov in odločil se je. da ds koli-eeeije. ako je treba, ds dobi po-trebili kredit v inozemstvu. Z eno besedo. Lenin je priprav 1 jen,odstopiti od svojih teoretlč uih načrtov na vsej črti in js pr volji se pogajati z zapsdnimi dr žavami potom kompromisov Razmere so prisilile Lenina, da sprejel moj načrt, katerega mu predložil za časa mojega bivanja v Ruaiji. da poda natanč.j no uradno poročilo o stališču sov- j jeUke vlade. Nasprotoval mu je Trockij in nekateri generali, tods brez vaeke velike težave je dobil veČino v centralnem izvrševal-, odboru aovjetov in poročilo, katero je isdelal In mi Uročil, je bilo končno sprejeto brez vsakega odpora. Ko sem razpravljal o pogojih z vaditelji «ovjatske vlad*. s*tt U-poznal In prepričan sem s moje-~ «tališča, da to niso minimalni ^goji aevjetake vlade." (Dalja prik.) DoVr* ftdravUo kar se lahko roda «no od naj-MjiSaaaaihpMp«». k»»j»hm2>- Ifp^U III Kot «radstvo za hitro in trajno od« pomoš v tvojih izkušnjah ncednoe-RŠajo i ivRaJO t^kiJ» Jiššjo »pola. NAZNANLDO IN ZAHVALA. 8 tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prljate-jem žalostno vest .da je 'nemila smrt pretrgala nit življenja našemu nad vse preljubljenem ainče-ku ■ t5 0. DROBNI OH U dne 14. septembra, 1919 v starosti 5 mesecev in 14 dni. Pokopan je bil dne 15. sept. t. 1. Najsrčnejša ivala botrom Georgu Drobnici) iu Mariji Jackson, ki sta ga obiskala pri mrtvaškem odru. Poči-,Vaj v miru naš težko pozabljeni siuko, lahka naj ti bode svobodna ameriška žemljica. Žalujoči oata-i: Joseph in Ana Drobnich, atari-Si. P. O. Box 427, Beaverdale, Pa. Severa > s RaimlalA« Regulator llanl^lto prostor War v vseh lakamah. $a-rati pravega in EM, hito uaumi. di in naijhltrtjli da «o asYkaíír vtpah. POZOR SLOVENKE! Slovenec se želi seznaniti v svr ho Ženitve s dekletom ali tudi. vdovo z enlta otrokom v starosii od 24 do 34 let. Sem star :U let iu imam malo farmo v prijaznem kraju. Ako kalero veseli življenje na farmi naj mi piše in akt* e mogoče priloli tudi svojo ko, katero na zahtevo vrnemsnUa tajuost se jamči. Pišlrt« na naslov t Slovenci- 35, upravnlštvo Prosve-te, 2657 Ko. Lawndale A ve., Chb cago, HI. (Sept. 22-23-24-a5). . -— Z« v stari baja V stari kraj m more potovati. Fotni listi aa aopet lahko doba. Vaak teden odpjlujc po edaa ali ve4 parnikov Francoske družb« s starokrajakimi potniki. Tako od-pljujejo: 10. sept. paraik—La Touroin« 14. sept. parnik—La Lorraine. 4. okt. -parnik- Niagara. R. okt. parnik Fraaoe. 14. okt. parnik—Raohafhbeau. 16. okt, parnik—La Savoie 16 okt. paraik—La Vaaraiae. 29 okt. paraik—La Lorraine. A nov. parnik—Franoa. Za vsak parnik imam ša nekaj kart naprodaj. Kdor še ima potni Ust in koda hitro odpotovati, naj pride na moj naslov kak« štiri dni pred odhodom parnika, s katerim tali potovati. POŠILJANJE DENARJA — Hitro, zanesfjivo in poceni morem poslati denar v stari kraj. Vsaka paiiljatav j« zavarovana proti izgubi. 100 kron za......$ 2.80 200 kron za...... 5.50 500 kron za...... 18.00 1,000 kron za...... 25.50 5,000 kron za ...... 125,00 10,000 kron sa...... 250.00 1,000 Lir aa 50 Lir sa 100 Lir za 500 Lir ga 110.00 5.90 11.40 56.00 Denar pošljite po Money Order, aH American Express Money Or-dar, ali pa po Bank Draftu. POTNI UST. — Onim, Id noša-jo sami imeti ta sitnosti, preslabim tudi potni list. LBO ZAKRAJfiEK, NE WYORK, N. T. 70—0th Ave. POZOR! < POZOR! Isšel je novi obširni cealk Domačih Zeliščnih Zdravil (priporočenih po šupniku Knslppu) Poleg vsakega sdravlla Je aa kratko razloženo, ca kaj In pri kateri kolesni ae qehi. Ta cenik ko vodnik k zdravja. br¡2 točrJe^ ** MATH. PEZDIR, B«b TTS, Cltr Hali Rta. « 1®W YORK. H PoilJ«m ga SU? e&ska Naredil ua Pfd>ilB> JcdBOtl. I r jMija IMV raanaaoma. ' Aaa, glavni rtami aaai-aa sa lawndalr avx, oucaoo, Illinois GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrševalni odbor, uraAVNi oosuL ^H vsmmm Cwtkw, aesv-ae s< UCi Amtm MtmI. a« Ita ta«, area Sa. LawtaUh Aaa. tajnik aouoišaaoA ooaauui r.ui RLAQAJNUC. AMa J. Bm I. upaavmuu 01 aiii.a> rtu» gmSm. • roa o TN i Saas a« asi. 4M Hmr S*. S»rSiffM4. UL Aa* Cklai^ a an cktamt IUAKOSJI OSROAJSI V/.HODNO oanoJUzi Priis« A«, aoiHlŠKI Itu4al> plelaiiak AÄWmr Aukr,i ARU 1 •sa»«as A Arnim Ma, Bm IM, 0*SM. Kp^ «i Nadiorni odbor« iseiv Jas. Kala«. 1007 R. 74tk St.. Clar«laad, OUa, Tlakoval odbor. Y. ifiČEM PRIJATELJA Peter Završnika. doma iz vasi Virlog. občina ¡Klara Loka pri A k of ji Loki. Pred par leti je odšel od tu nekam V Indiana County, Penna., iu sedaj pa ne vem kje se nahaja. I'ljudno prosim cenjene rojake če kdo* ve za njegov naslov, da uil ga naznani, sko bo pa sam čital tak oglas naj se ml nemudoma prijavi. Imam namreč zanj pismo od Inatere iz stare «h>-movine! Moj naslov je: John Lan« gerhola, RtD No. 2, Box 72, West Newton, Pa. (Hept. 22-23-24). BAD BI IZVBDBL. za bivališče svojega prijatelja Rudolfa llrajs po domača Urajskaf, doma iz Kovega Kota, občina Draga, okraj Kočevje. Hojake uljudno prosim če kdo ve za nje gov naslov, da ml ga naznani ali pa naj se mi sani prijavi ua moj naslov: Anton Turk, P. O. Box 105, Irontou, Miun. BAD BI IZVEDEL za svojega brata Mika Ctyernelleh. pred tremi leti sva bila sknpaj na Dales. Iowa. Oft Je še* potem nt-kam v PennsyI vanijo in sedaj ne vem kje j«. (Vajena rojake pro-slin če kdo ve sa njegov naslov, da mi ga nsznani ali pa naj se mi sam prijavi MoJ naslov je . Krsnk Chemelich, R. P. D. No, 3, Box 106, Irwin, Ps. K »» blagostanje ljudstva Ako aa strinjal s njeni osi idajaml, podpiraj trgevea, U oglašajo v Prosveti. — V aalogi vsakdanja potrebšči po smerni eenl. ANTON BOBVXE, Fa NASVET kako sa kuha doma pijača t !z našega hmelja in malta si po naših navodilih vsaktarl prav lahko naredi 10 galonov prava piva za $2.25 v vse kraje Unije. Za pristnost i nkakovost jamči tvrdka: FRANK OOLAR, 6401 Saparior, Olavaland, 0 NAPRODAJ. DobroUloča trgovina Iu mesnica, $600.00 do i|iM(KMN) tedenskega prometa, ^eliui prmlaii do 1. oktobra, ker grem v drugo trgovino. Oglasile se pri: K 0. EKENDAHL, 9700 Ava. "h", So. Chicago, IU. Rofakl Pozori Zelo važno!— ČIta|te! Po d o ^ borbi Imsíb f(MM pislMMil rMK.^ iíWiilH^ pomaguii trpeiMm «vujcaia v stari domovini, šaajisi pešiljota danarao pomol s poarodovsnjsm splošno priaaaaa ' EMIL 1USS BANKE. S te Jfc' napošradna avesa sa Kraajafto. Rtalaaske. Rpedaj« t Koroške, 1 «tri J a, Primorska, Dalmacijo, HiVatako, RUvoaiJe, Rssae la Bs««a- Ifovino In i dprmrnlm SSVodom 1 "PRVA HRVATSKA STROIONICA U ZAORRBtr VEÜHQ NAJNIŽJE DNEVNE CENE. vedno T(X:NO IN IIITHO IZPLAČEVANJE. PM VEčrn SVOTAII POSEEN O NIZKA CENA. V— donarna pošiljatva so ji—i—R PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV V KRAJE "EVROP& Prodao se podate aa soto vanje, vnašajte ta itrabna poj vss ja so dajsjs osa! Bodite vodae solo oprosai la a pošiljanjem deaaria v saupno obrnite aa staro lo nad D katar« latam s pošlljanjam d« ívrdko,MksUrs°po!il)s I v Vaše staro dootovfaa Emil Kiss, bankir, 133Sacond Ava. cor. B. K NEW YORK, N. Y. Plaiama pe 4% efcrartl aa kvaallae vlog«. Vtlaaavljaaa IRRR. Paclaja pad ZOPER ROLRČINR NA JRTRIM RARITR WXPHYUH nIlaaar baljtaga na sveta. Cel« sdrav Ijanje, ta* »katalj. $10.4R,J*a ška tija ¡«OS s takao read. Prodaja «dl nala Lasal Madklnaa Ca . 11« Usal Hl.lv I'.fUt.urri,, Vb JUGOSLOVANI POZOR! f LAHKO NEKAJ PRISLUŽITE. NAFRODA/ JE Columbia Oraphophone Agrnci-Ja. skupno s prodajalno zlatnine in druge mnriksličae last rumen te. ¡»roda ae ker lastnik gre v ve*. Jo trgovino. B«z !«*>, H|»ringer Adv. Afoney, Plttabftrgh. Pa. yyygs Ts velika tvrdka PAN MOTOR (XIMPANY In še druge tovarne nam zdi, lw»dejo nspravlle mesto Mt. rioud, Mlnn., eno med ve-likimi Industrijalnlmi mesti na eeverozapadu v nekaj letih. Torej mi imsmo še 120 hišnih stav. bišl (lotov) na pifcdaj v bliflnl te velike avtomobil tovarne, po nizki ceni. ker ml smslrama za zelo izvrstno dobr« kupčijo In jih ponujamo na hitro prodaj«. Na »taline Jugo«i«vanov je Se kupilo zemljišča tuka¿ Mogoča, da si knpéte tudi vi eno Xe na* daljša pojasnila obrnite ae ualme OENA KRONAM VBDNO PADA. Red a j je mogoče pošlUati denar v stara domovina In slesr na Slovenska v kronah, v krajo zasedeno pa Italijanih pa v lirah. Sedanje cena sa • poštnino vraii / 100 kron......$ 2.70 1000 kron......9 2JI.80 S00 kron......% 7.86 5000 kron......$119.00 600 kron......$12.20 10000 kron......$238.00 Potuje sa tudi lahke v star« domovino, toda parni ki so prsiispolnjenl; tlsoš ljudi čaka na proatar, a parnlkav je ss aedsj U kaj malo, zato J« bolje, da vsakdo malo potrpi, da ss razmere zboljlaja. Za pojasnila plšita na i r^ , FRANK SAMB, RR Oortlaadt BL, Noar Tark, ». Y MM ilsvRié ■mxuasaiM čajnih TABUST |>r«rfl Mtr1«WI *lMi MMM« P« éitoit»', M taa^ifc OM 4M r»«v.k at I4MWI gaa tak «a lita. DUrvw Msasswa C«, a«, e. SM( p. a. a« eaa, r.n.b» r*. Pfc NAPRODAJ JE »tlrleobaa blša; kopališče in Istna kuhinja v pritličju. Proda se po zelo til sit I eenl. Oglsalta sa ob večerih, ali pa v nedeljo pri; 3231 R. I lomilo Ave., Chicago, III. SLüftIA na ali pa pilite na A J. r, i ARMO NAROČNIKOM V POJASNILO. BR oglase so odgovorni la ogla šovalsl sami Ml na sprejmemo do lita ae hištuk i janitor) sa urad jajfli Raboso odffavaraaatt Vsak Mlavemike war«dne podporne Jed-note. ^glasite se v gl. uredil ms 'JRA7 «-2RR7 Ho. Uwndale Ava,, Chicago, III. kdor kaj kopi Is aclaaav la še ara al via« aaj MMR iOM pripiše Vsa. ko adcovoraoat ia pasladiao aaj noil vsak tam Upravnlštvo listo t NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. DELAVCI. ENKRAT STE OHRANILI SVET, OHRANITE OA SE DRUOlCl ŽE Posiv na evropsko delavitvo in njegov odgovor. Herbert Hoover. ki jo bil od Združenih držav in od najvišjega ententnega gospodarskega sveta imenovan za glavnega kontrolorja evropske prehrane, potnje po Evropi in je dospel na Poljsko. Njegova največja skrb je sedaj premog. Po žetvi bo Kvropa vsaj za nekaj časa preskrbljena z živili, dasi ne bo šlo brez pomoči A-merlke in se Irndo tudi pri dovaža-nju živil na mnogih mestih pojavi lo krize, toda gotovo nam grozi pomanjkanje premoga in daleko-sežne posledice tega. Herbert Hoover je podal v Parizu v najvišjem gospodarskem svetu in v pariškem časopisju na «vropsko delavstvo poziv, ki pravi, "Evropski delavci so v mnogih krajih sprejeli teorijo fizičnega truda njih lastno blagostanje In se izboljša njihoa uso da. Na drugi so pa neopravi čeni ddblčki lastnikov med voj sko učiniii dogmo zasebne lastnine in so vzeli pogum onim, % so varčevali. Vsi ti vzroki ima-jo svoje različne poeledice v različnih deoelab; toda vsi vo-- dijo do ene posledice: do te, da produkcija nezadošČa, da bi mo, glo prebivalstvo Evrope Žive-tli Sem eden od onih, ki verujejo da ima resnica v aebi najvišjo moč; da nič na pomaga, še ae jo mask i rs, da jo je treba povedati četudi je temna in atrašna Bom tudi eden od tistih, ki ve-rujejo, da ni bresuapešno, če ae uporablja trud, delo, enerži ja, aploh vae, kar uatvarja plemenitost in kraa našega moder nega življenja. In^produeen t o m — delavcem pravim t V tem trenotku imate v rokah uaodo avoje domovine, svojih sodržav ljanov, celega eveta. Ne gre ac aa to, da bi delali veš, kot morete ! gre aa za ta, da delate vae kar imate za delati. Nekateri iajavljajo t razveljaviti je treba zakon o osemur nem delavniku, ki velja danes po celem svettt. Toda jas pra vim na podlagi avojlh izkušen, ki jih imam: nikdar I Osem ur snači maksimum tega, kar mo^ rejo dati fizične moči delavca na primer rudarja. Toda delajte polnih oaem ur. Ne delaj te aedem aH šeat In pol ure, ker sicer ne date vsega, kar morate, in ne vaega, kar Imate dati. J Torej pri vaa, pri vas samih je odrešenje. Evropski dola ve potrudite ae! Enkrat ate še o hranili svet. Ohranite ga še drugič r Hoover jc mol, ki si je prideš)! aa Kvro|M» že veliko zaslug in ni Izrazit kapitalist. On zna priznat aasluge evropskega delavca o minulosti, posebno ko je ob koncu vojske rszpsdel svat, on ve, da je bila s vojsko zasebna Isstniua uničena, on povdsrja: največji pomen dela. Tods prave besede nam ne pove. To pravo besedo ji* pa povedal na ravno zaključeni mednarodni socijslistični konferenci v Lu-eernu angleški aocijalist llcnder-•on, mož, ki nI levičar, ampak smeren socijaliat. ki |>a pozna po rebe sedanjega čaaa, k katerim je treba iti sicer postopno, vendsr takoj in a nczadrŽanim in odločnim korakom. "Povečali produkcijo I (loto-' Vol Ali pa snači morda to, da mora induatrlja oddajati avoj dobiček onim, ki ne delajo, da bodo morali kralji kapitala še nadalje držati v kmtih sponah in v delu robotajoč« mase Ijud-1 atvaf Ali snači to morda, da je treba <*Utraniti krivice, ki »o z današnjim družabnim redom ne-rasdrušljivo zvezane? Ali snači to morda, da je povečanje pro-dukcije potrebno v* javne koristi, da IhmIo mogli iičrpani in obultošaiii narodi svoje živijen-ake pogoj* ne le obnoviti, am * pak tudi iztioljšati, in a tem avl-¿«ti splošno stane človeškega bitja Indnatrlja ae bo urno ta-krat dovolj okrepila, če Imi mo g«>če tut reči zahtevam bodočno-atl, torej tedaj, ko ho človaška dniiba zagotovila delaveem, da dolte ve« dobiček svojega dela. In bo dala ljudstvu motnost, da se osvobodi i politično i socijal-uo. Dosti ae je že govorilo in jasno mora biti, da smo dosegli dobo, ko ae morajo rešiti velike naloge obnovitve iz ljudskega in ne iz ozkega, aebičnegs ali samo narodnega ataiišča: V tem zinislu je treba aUlišče Interna-cionaie, stališče delavnega razreda definirati, in — če treba — braniti. V vseh državah ae mora vzeti tskojšnja socljalizacija jav. potrebščin resno v pretrea. Ta stvar se ne tiče le delavstva posameznih narodnosti, ampak de lavstva vsega svet s Mednaroden značaj svetovne industrije in trgovine zahteva uporabo u-nlverzalnih oblik, kajti le tako se da ohraniti producente pred neopravičeno gonjo za dobičko m in izsesavanjem Delavatvo mora biti udeleženo pri glavnem in strsnskem vodstvu podjetja, pa naj prel de industrija v javno imetje ali pa če oatane v sedanjem stanju Delavci hočejo svobodo Pod starimi družabnimi redi so bogate H posamezniki; poskrbeti moramo, da bodo pod novimi redi o-avobojeni vsi ljude" To je bilo povedano kot odgovor evropskega delavstva Takšne ao razmere in tako se jih da popravi „ Hotenja po zvišanju produk elje morajo iti roko v roki z priznanjem in izvajanjem socializacije in s pridružitvijo delavcev k vodstvu podjetja in k udeležbi na dobičku. Treba bo, da naša vlada poda o tem svojo izjavo, pripravi zakone in jih v najkrajšem času Izvede. "Naprej* Kovinarska stavka v LJubljani. Kovinarska stavka v Ljubljani traja v celem obaegu dalje. Ja dranaka banka, lastnica tovaren ima vaak dan velikansko izgubo Prepričani smo, da ne bo delala kmalu zopet takih eksperimentov katerim je bila ta stavka. Kov! narjl naj ne sprejemajo dela v te tovarnah, dokler traja stavka Skoro lahko trdimo, da je vsa slovenska javnost na strani stavku-jočih, zato tembolj računamo, da tudi en kovinar ne bo izdal interesov delavstva ter postal obsuren stavkokaz. Delavska solidarnost nad vse I Hraatniško delavstvo, zborujoče 15. t. m., pošilja stavku-jočlni kovinarjem aolidaritne pozdrave. Vzt rajajte 1 Pomoč gotova. Rasmore po ljubljanskih gostilnah in restavracijah. Po časopisih se večkrat piše o splošni draginji bodisi na trgu, pri moau, pekih, manufakturnem blagu itd., o cenah po raznih gostilnah In restav-raeiiah pa še skord nič. Posvetimo tudi tej obrti malo pozornosti. Morda bo kdo ugovarjal, da piti ni potreba; rea je, da ao brez pijače izhaja, dokler pa občinstvo ue bo samo to uvidelo, pa kljub temu zahtevamo, da se tudi v tej cširti uvede red In enotno cene. Tako na primer velja pol litra pi-va v prvovrstnem hotelu ali restavraciji 1 K 20 vin., v navadni krčmi s selo nesnažnimi kozarci ali vrčki 1 K 60 vin. do 2 K; pri vlnn je lato, te toiČ eno in lato vino liter po 8 do 14 K, drugi po 12 do 16 K in tudi dražja. No bi bila tu dolžnost obrtne oblaatl, da te. mu izkoriščevalnemu sistemu napravi konec a tem, da določi enotne cene; sploh pa pri pivu. Ce se vzame, da dobivajo pivo vsi s ene In iste pivovarneI Toraj poživljamo mastni magistrat, da takoj napravi red v tej obrti ne glede na to, Če so gostilničarji po večini pripadniki magistratne stranke. Zs enako hlsgo enake cene. K stavki mariborakih krojačev. Kakor amo že raaglaaili po naših listih, stojijo krojaški pomočniki v Mariboru že vea teden v stavki. Predatojnik zadruge krojačev, ki ae mu med vojno nI posreftilo nakupiti več kakor aamo tri palača, nikakor noče privoliti naiih zahtev. Kot nsjslable plačani delav-d mariborski, vaaj ae sramnjemo, ne moremo niti toliko doseči, da bi vaaj gladu ne trpeli, obleke pe-rila ali obutev nabaviti ai, Je za naa izključeno. Milostno ao nam I obljubili 80% na nafto, minimalne tarife, mi pa zahtevamo 50% na I plačo s dokladami. Oroall nam ja, Ida naa bo policij! predal, ako se I ne vrnemo zopet na naše "fttoker-¡le", imamo med našim! delodajal ei nekaj mož, ki poznajo ■ in jih oblival s paovkaazi, ki ae bo moral morda zanje še zagovarjati Pozdravljamo Vaa, sodrugi tam doli, in opozarjamo, da naj se ne odpošiljajo delavske moči mariborskim krojačem! Te nepopolne milijonarje Božič, Starkel, Dolček k Marini, Zwerlin, Wipel, Pevec, Anbeiter Ledineg; to so tinti juna ki ,ki jih morate poznati tudi Vi, da Vas ne zvabijo na led. Negotovost v Belgradu. — Mrz-.ičuo ao ae pričele gibati skoro po vsej Jugoslaviji agrarne stranke, ki niso zadovoljne z novo vlado. Te stranke, zlasti na Slovenskem in Hrvaškem hočejo, kakor domnevamo, do se osnuje ua eni strani ali federativna (zvezna) Jugoslavija namesto strogo centralistične, a obenem so pa tudi naklonjene podonavski konfederaciji, ker bi si v obeh primerih zagotovile več vpliva v svojem ožjem področju in v državi. Zaradt-tega so se te stranke, zlaati jugoslovanski klub in hrvaški seljaki pridno na delu, da razženejo večino nove vlade, kar jim olajšujejo. posebno tudi radikalci. Položaj je torej nestanoviten. Konova vlada predloži predstavništvu svoj program na prvi aeji, takrat najbrže bo padla tudi od ločitev. Ako pride zopet do vladne kri ze, tedaj bo sedanji vladi nedvomno sledila koncentracijska vlada, ki je aicer z demokratičnega ataiišča opravičena, a praktičnega dela pa zopet ue pride, kakor ni mogla priti Protičeva vlada. Dogovori med opozicijonalnimi atrankami, kako naj nastopijo proti Davidovičevi vladi, že nišo končani, ali verojetno je, da poizkusijo združiti opozicijo in eventualno odkrhniti malkontente obstoječi večini. ■Vprašanje novega režima torej nikakor še ni definnitivno rešeno Kupčija a stanovanji. — V zad njih dneh beremo venomer po lju bljanskih dnevnikih oglase 2000, 2500 kron nagrade dam onemu, k mi preskrbi stanovanje ... Ka, naj to pomeni t Ali ae hoče morda na ta način rešiti etappyanjako krizo T Tako se le ve^g pohlepnost hišnih gospodarjev. Znanih nam je že več takih slučajev, ko je rekel hišni gospodar sftank), k mu ni ponudila nagrado, da nipia stanovanja, in ko je čez, nekaj sa dobil od druge stranka lepo nagrado, je bilo stanovanje tako' tukaj . . . Torej tako se dela! -Bogatini, t. j. vojni dobičkarji in oderuhi bodo imeli stanovanja delavec — revež bo pa ua cesti, ker ne more dati nagrade ... Ta ke očitne korupeije ne bpmo prenašali. To presega že vse mqje. Poživljamo pristojne oblasti, di naj takoj poizvedo in ostro kaznu jejo predvsem one, ki ponujajo te nagrade. In ne samo to, zahteva mo, da se vondar enkrat temeljito uredi to pereče stanovanjsko vprašanje, kajti to, kar se doga-ja v tem pogledu v Ljubljani, nitna primero na celem svetu. Pošar. — V noči od I H. na 19 avguhta je zgorel lesen most med železniškimi postajama Vranja in Vranjska Banja, na mestu, kjer gre železniška proga najbližje bol garske meje. Preiskava na podlagi pričevanja dveh prič je dognala da sta dve neznani osebi, ki govorili bolgarsko, polili most |M'trolejcm in ga zažgali. Most _ bil dolg 20 m in je ves sgorel, ker se je potok posušil. Vsled tega je direktna zveza Niš-Solun za nekaj dni prekinjena. Bolgari so leta 1915. železniško zvezo s Solunom pretrgali na istem mcatu, ker so most s dinsmitom razstrelili. Tedenski iakas o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljsnake od 10. do 16. avgusta 1919. Novo-rojcucev je bilo 30, mrtvorojen-cev pa 3. Umrlo je 28 ljudi, in al-cer 14 domačinov in 14 tujeev. U-mrli so: 1 za ošpicami. 8 aa grišo, 4 sa jetiko, 1 sa nezgodo, 13 za raaličnimi boleznimi, 1 za pljučnico. Za Infekeljoznimi boleznimi, so oboleli, In siceri za oaepideami 1, za ošpicami 1, za grižo 15. Izstopi ia katoliška oerkve. — Prana, 20. avg. — "Čeeh" javlja, da je v Brikaenu iaatopilo is katoliške cerkve «00 čeških delavcev v kladnu 500 in v p!snu pa :i«00 delavcev. OnManj. — Zaradi spletk tukaj-šnjega gerenta Kranja Lečnik Je dosti trlaaov interniranih; med njimi tudi nekaj len In mater. Prav na mestu bi bilo, če bi ae vaa i mer ni ranče ispuetilo, p* interni- sta jč POTOP. f Zgodovinski roman S Ipljal IL lisah lewtra Postoraoil PodravskL da naš _____________ _____ nje stanje delavstva, ki ao takoj in j ralo geronta. ker ima ta veš na- Mi pohtenejši smo se razšli, ko smo to videli, na vse strsni; nekateri domov, drugi v Varšavo. Sko-raševalska sta šla naravnost v Varšavo, da prva prineseta kralju to novico. Jaz pa, ki nimam žene in otrok, sem prišel aemkaj k bratrancu z nadejo, da akupaj odrineva na sovražnika. Sreča, da sem vaju našel doma." "Torej pridete naravnost izpod Ujstja?" "Naravnost. Le toliko sem polival na poti, kolikor je bilo treiba konjema za počitek. Pa še navzlic temu mi je eden padel vsled utrujenosti.* Svedje morajo biti že v Poznanju in od tam se kmalu razkropc po deželi." Vsi umolknejo. Jan je sedel z rokami, oprtimi Ob kolena, uprl oči v tla ter se mračno zamislil. Stanislav je vzdihal. Zagloba pa šc včdno zelo prevzet je zfl s kalnimi očmi zdaj jednega zdaj drugega. "To je slabo znamenje," reče naposled Jan turobno. "Včasih je ns deset zmag prišel po eden poraz. Svet se je čudil našemu junaštvu. Sedaj pa so na vrsti ne samo porazi, marveč izdajstva, a to ne posameznikov, marveč celih pokrajin. Bog se usmili domovine!. . ." "Tudi jaz ne morem na noben način tega verjeti, niti ae obresti osupnenja," reče Zagloba. "Kaj misliš storiti Jan!" reče Stanislav. "Kaj mi je storiti?. . . Gotovo je, da ne ostanem doma, dasi sem še zelo bolan. Ženo in otroke pa bo treba spraviti v varen kraj. Stabrovski, moj sorodnik, je kraljevi logar v Belovešlfi pustinji ter prebiva v Beli veži. Ako bi tudi vsa ljudovla-da prišla sovražniku v roke, tja ne prodre sovražnik. Kar jultri pošljem tja ženo in otroke. "Ta previdnost je vredna* hvale," odvrne Stanislav. "Dasi je od Velike Poljske do sem jako daleč, vendar kdo ve, če tudi teh krajev ne zagrne v kratkem bojni plamen?" 'Treba bo naznaniti plemstvu," reče Jan, 'da se začne asbirati ter misliti na hrambo, ker tukaj še nihče ne ve o tem.'' Po teh besedah se obrne k Zaglobi; "A vi, oče," reče, "ali pojdete z nami, ali pa greste rajše s Heleno v puščavo?" "Jaz?" odvrne začuden Zagloba. "Ko bi se ml bile noge prijele zemlje, takrat ne bi šel, ali pa bi naprosil koga, da bime izdrl. Sedaj pa sem dobil takšno «last na švedsko meso kakor volk na ovčje! Ha, lopovi, bregušarji, bosopetnikiI. . . Bolhe jim ne dajo m^ru, ndge se jim šibe, radi tega ne morejo sedeti doma ter zahajajo v tuje dežele. Poznam jih, pa tudi oni me poznajo. . Nemara si domišljujejo, da sem se že postaral T Ne, videla bode ta k čemu sem še sposoben! Vsekako pa ne bi škodilo posvetovati se čim najurneje, da vemo, kako postopati v tem «lučaju." "Jaz svetujem odriniti h kralju, ter ga braniti," reče Jan Skretuski. "Da bi le imeli čas!" odvrne Stanislav. "Kralj zbira sedaj bržkone na vse kriplje vojake, in predno dospemo v Varšavo, utegne že odriniti na sovražnika. Nemara ga že srečamo.'"' "Mogoče." "Pojdimo torej čim ngjurneje v Varšavo," reAs Zagloba. "Čujta gospoda. . . Bes, da ima sovrsžnik strah pred našimi imeni, vendar sami trije ne opravimo veliko. Torej svetujem: Skliči-mo skupaj kolikor mogoče prostovoljcev, da pripeljem vsaj eden praporček vladarju. Lahko jih pripravimo k temu, da pojdejo, ker morajo itak iti, kadar pride poziv, s črnovojniki. Torej jim je vse eno. Recimo pa, da vstreže kralju vsak, kdor se javi prostovoljno. Z večjo tolpo se bo dalo fcaj več opraviti in kralj nas sprejme z razprostrtimi rokami. "Ne čudite se, gospod mojim besedam**, odvrne Stanislav, toda po tem, kar sem videl, se mi tako gnusi Črna vojska, da grem raje sam, nego s tolpo neizkušenih ljudi j." "Vi oČividno ne poznate tukajšnjega plemstva. Tu ne najdete niti jednega, ki bi še ue bil služil v vojaki. Vsi so izkušeni ljudje in vrli vojaki." "Težko, da je tako?" "Oemu bi imelo biti drugače? Toda počakajte, gospod. Jan že ve to, da kadar začnem enkrat misliti, pa mi sredstev ne manjka. Radi tega sem sil zelo zaupljiv z vojvodo ruskim, s knezom Jeremijo. Naj Jan (Mit rdi, kolikokrat so je rsvnal ta največji bojevnik na svetu po mojen nasvetu in pri tem vedno zmagal." "Recite no, oče ka? hočete povedati, ker Je Škoda časa." reče Jan, "Kaj sem kotel povedatif Evo kotel sem reči: naj bran domovino in kralja, kdor ga drži za auknjo, pa tudi on, ki bije aovrainika. Čemu uaj gremo kar tja v eu dan v Varšavo, ko pa je ki J mogoče že odšel v Krakov, Lvov, ali na Litvo? Torej evetujem, da «e napotimo brez odloga pod prapore velikega heftmana litovskega kneza Juna Razdivila. On je kaj bojevit človek. Ker smatrajo ošabnežem, se bržkone ne pogaja z Šve-di. To vama je vo jako vodja in hetman v praveia pomenu besede. aZres ,teeno bonam tam pri njem ker bo treba opraviti z dvema sovražnikoma; /U to panjademo tam Volodijevskega, kisluži v li-tevski vojski, ter se znovič zberemo, kakor smo bili nekdaj akupaj. Ako ne svetujem prav, usj me kar prvi Šved na motvozu odpelje v sužnost " "Kdo ve, kdo ve?" odvrne živo Jan.41 Nemara bo rea tako najbolje." "Pa še Heleno lahko spremimo, ker bomo morali jezditi čez pustinjo. . ." "In v ti vojski nam ne bo treba služiti med črnovojniki," doda Stanislav. s "Rcsnica, da je bolje tako. Vsi se zberemo skupaj, kakor nekdaj, in ti, Stanislav, spoznaš jednega iz najboljših braniteljev ljudovlade. Sedaj pa stopimo k Heleni, in ji povemo, naj se nemudoma pripravi na pot." "Ali ona že ve, da je vojna?" vpraša Zaglo- ba. "Kajpada, ker je Stanislav njej to najprvi povedal. Kar solze so jej zalile oči, revica. . Ko sem ji pa dejal, da bo treba iti, rekla mi je takoj: "Pojdi!*' ' Vtacem «lučaju bi hotel odriniti že jutri!" zakriči Zagloba. - .T-$ "Kajpada jutri, a to že ob svitu," odvrne Jan. "Ti Stanislav moraš biti truden od potovanja, toda do jutra se odpočiješ kolikor moreš. Jaz še danes pošljem konje v Belo, Losič, v Dra-gočino in Belsko da bomo imeli povsod pripravljene za preprego. Za Belsko se začne puščava. Vozovi z tovori odrinejo še danes. Težko mi si-cer de, da zapustim ta priljubljeni košček iti grem v daljni svet, toda naj se zgodi božjs volja! Tolaži me samo to, da bom radi žene in otrok brez skrbi, ker puiščava je najboljša trdnjava na svetu. Pojdita, gospoda, v hišo, da vredimo potrebno." Odšli so. Gospod Stanislav močno utrujen, je odšel takoj po zavžiti hrani in pijači spat, toda Zagloba in Jan sta se lotila pripravljenja. Ker pa je i-mel Jan vse v najboljšem redu, lo odrinili vozovi in ljudje že ta večer. Naslednje jutro je posadil v kočijo še svojo ženo in otroke, katere je spremljala stara pestunja. Stanislav, Zagloba in Jan s petimi služibniki pa so jezdili poleg kočij' Vsa karavana se je pomikala dovolj urno, ker so jo po mestih že čakali spočiti konji Tako so potovali in skoro nikjer niso počivali po noči; petega dne s6 dospeli v Belsko; šesti dan pa krenejo od Kajnovščine v samoto. Tu jih sprejme v svojo senco Velikanski gozd, ki je pokrival puščavo na več milj daljave ter se stri-njal s puščavo Zelen ko in Bogovko ob pruski meji. Noben tuj vojak še ni hodil kedaj po teh lesnih globelih, v katerih je lahko zablodil neizku-šenec ter blodil naokrog, dokler ni padel utrujenosti,al i pa ga niso raztrgale divje zverine. Po nočeh se jo tu glasilo rjovenje zirbrov in medvedov «kupno s tuljenjem volkov in cviljenjcm risov. Le slaba kolovozna pota so držala skozi goščavo poleg kamenitih gričev, propadov, močalin in mrtvih jezer, mimo koč, stoječih ob poti, v katerih so prebivali smolar ji, ki se niso ganili vse življenje iz puščave. Samo do Bele veže je peljala nekoliko širja pot, čez katero se je raztezala tako imenovana Suha eesta, po kateri je hodil kralj na lov. Tja so od Belske in Hajnovščine potovali naši znanci. Gospod Stabrovski, kraljevi logar, star samotar in samec, živeč neprestano kakor zuber v puščavi, jih jc sprejel z odprtimi rokami. Le ms-o je manjkalo, da ni zadušil otrok s poljubi. Ži-vel jc vodno le sam, v puščavi in videl nikdar žive duše, razun smolarjev, ter onih, ki so prišli na lov; bil je kaj vesel njihovega prihoda. Ko ps j« izvedel vzrok, ki jih je prignal, tjekaj,. se je zelo razžalostil. In nikako čudo, da je zvedel te novice še le od Skretuskega ,kajti večkrat se je pripetilo, da je razsajala v Ijndovladi vojna, ali celo umrl kralj, toda v puščavi niso niti vedeli za to. Samo enkrat je izvedel vae novice, kadar je odšel k Hlevskemu komorni k u z gotovimi računi vsega leta o bogastvu. E BODITE PAMETNI brez u go v o rs podpisali naše aahte-re Vša čaat ? Ko je naš go«pod BoŠiČ to Uvedel, je letal od kro-čaja do kročaja, kričal nad njimi rodnih grehov kakor drugi, naj-večji Je pa ta, da je kruh. ki hi ga bolj opravičeno jedli drugi (n. pr. trafika). 1 Pošiljajte vaš denar preko naše banke dokler je cena kronam ie nizka. VI a tem lahko pomagate svojerm, starišem, bratom in aeatram, da njim pošljete denar ker z denarjem ae kupi vae. Pomagajte in lo šc predno pride huda zima, da bodo lahko pripravljeni s vaera. - VI DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO. ." Ako Še 11 le premeni vaše dolarje v krone storite to sedaj, ker pozneje mogoče pride do tega, da boate morali plačati veliko več zanje, Za vaa nadaljna pojasnila obrnite se na , ""* John Nemeth State Bank 1597 Second Ave., NEW YORK CITY.