GM in center Komel za slovensko sekcijo in priznanje zasebnih šol Zajeten zbornik pokojnega Teodora Sale o fašizmu in južnih Slovanih Primorski dnevnik ČETRTEK, 18. JUNIJA 2009_ Št. 143 (19.542) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Manjšinsko vprašanje osvežilno na rešetu Dušan Udovič Kdor dovolj pogosto zahaja na simpozije o vprašanjih manjšin tvega, da bo poslušal kar nekaj ponavljanja, od načelnih fraz do izraženih dobrih namenov. Glavni razlog za to je najbrž dejstvo, da splošna zavest o problematiki manjšin pri večinskih narodih dozoreva počasi, uresničevanje pravic pa lahko traja desetletja, tudi z najbolje napisanimi zakoni, kaj šele s pomanjkljivimi. Od predvčerajšnje Okrogle mize o položaju manjšin na Brdu pri Kranju pa smo vendarle odšli z občutkom o volji po zasuku in prevetritvi pogledov na to tematiko. Iztočnico za tak pristop je v svojem uvodnem posegu dal pristojni državni sekretar Boris Jesih, ko je o pogledu, ki ga je imela slovenska država na manjšine v zadnjih desetletjih dejal, da je preživel in ga bo treba korenito spremeniti. Prilagoditi ga je treba časom, ki so se bistveno spremenili, zaradi česar je potrebno na novo opredliti marsikatero sintagmo, na kateri smo ždeli kar dolga leta, ne da bi preverjali njeno veljavnost. Skupni kulturni prostor, denimo, kot pojem, ki je z vstopom Slovenije v EU očitno dobil drugačno dimenzijo. V posegih na posvetu pa je bilo tudi z izrazito kritičnim pristopom obravnavanih še veliko drugih temeljnih vprašanj, ki se pojavljajo v pristopu slovenske države do manjšinskiih skupnosti, ki živijo na njenem ozemlju in izven njenih meja. Posvet je deloval osvežilno, na njem je imela glavno besedo stroka. Vendar je bilo tudi jasno povedano, da mora potrebne spremembe izpeljati pre-vsem politika. ITALIJA - Plačana dekleta v Berlusconijevih rezidencah Predsednik vlade vpleten v novo afero Preiskave vodi javni tožilec v Bariju - Premier: Same laži SCHENGEN - Stališče podpredsednika Cirianija Dežela še kar pasivno sprejema ponovno uvedbo mejnih kontrol TRST - Deželna vlada »jemlje na znanje« ponovno uvedbo mejnih kontrol ob priložnosti vrha G8 v L'Aquili. To je na včerajšnji seji de- želnega sveta povedal podpredsednik Dežele Luca Ciriani. Goriški predstavnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin pravi, da se je FJK izneverila svoji upravni avtonomiji in da je sklep o mejnih kontrolah žaljiv do Slovenije. Na 2. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v središču novega škandala. Kaže, da so se dekleta proti plačilu udeleževala praznikov v njegovih zasebnih rezidencah, še posebej v palači Grazio-li v Rimu in v vili Certosa na Sardiniji, v katerih naj bi se zadrževala tudi ponoči. Tako naj bi ugotovile preiskave, ki jih v Bariju vodi javni tožilec Giuseppe Scel-si zaradi suma zavajanja v prostitucijo. Afero je včeraj razkril Corriere del-la Sera. Premier je v izjavi za tisk dejal, da gre za laži in da se ne bo pustil pogojevati od teh napadov ter da bo »še naprej kot vselej delal za dobrobit države«. Na 13. strani Berlusconi prvi v Devinu-Nabrežini Na 3. strani Manjšinsko gospodarstvo važen vezni člen Na 6. strani Na Repentabru prva seja novega občinskega odbora Na 8. strani Goriški župan ponuja zaporu opuščeno stavbo šole Trinko Na 14. strani Drago Podobnik novi prvi mož Hita Na 14. strani TRST - Sedem let dela cerkvenega sodišča Ukmarjeva beatifikacija: sklep tržaškega postopka TRST - Tržaški del postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja se bliža koncu. Uradni zaključek bo 24. junija v škofijski kapeli v Trstu, kjer bodo zapečatili gradivo in ga potem poslali v Vatikan. 5. julija pa bo slovesen zaključek v Škednju, kjer bo najprej molitev pri Ukmarjevem grobu na tamkajšnjem pokopališču, zatem pa maša v domači cerkvi, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Postopek se je začel 5. februarja 2002 z umestitvijo cerkvenega sodišča, ki je v sedmih letih zbralo enajst tisoč strani gradiva in zaslišalo nad dvajset prič. Na 7. strani POLITIKA Deželni svet: Severna Liga grozi s krizo TRST - V deželnem parlamentu FJK je včeraj prišlo do resnega razkola v koaliciji, ki podpira odbor predsednika Renza Tonda. Nekateri svetniki desne sredine in UDC so podprli stališče levice o pravicah mladoletnih priseljencev, kar je zelo razburilo Severno ligo, ki grozi s krizo. Predsednik Tondo je vsekakor precej miren in ne vidi resnejših težav za koalicijo, v kateri se poznajo učinki nedavne volilne zmage Bossijeve stranke. Na 2. strani ZDA - Finančna regulacija Obama napoveduje temeljite spremembe WASHINGTON - Administracija predsednika Baracka Obame je včeraj predstavila predlog za korenite reforme sistema finančne regulacije, ki naj bi preprečile podobne finančne krize, kot je sedanja. Šlo naj bi za največjo reformo finančnega sistema po letu 1929. Obama bo kongresu med drugim predlagal ustanovitev Agencije za zaščito potrošniških financ (CFPA). Ta bo prevzela nekaj pooblastil, ki jih ima sedaj ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Sicer pa bo Fed povečala nekatere svoje druge pristojnosti pri nadzorovanju bank in drugih finančnih ustanov. Na 19. strani 2 Četrtek, 18. junija 2009 ALPE-JADRAN / SCHENGEN - Stališče podpredsednika deželnega odbora Cirianija Dežela »jemlje na znanje« ponovno uvedbo kontrol na meji s Slovenijo Giorgio Brandolin (DS): To je žaljiv odnos do sosednje Slovenije in do tukajšnjega prebivalstva TRST - Deželna vlada birokratsko jemlje na znanje ponovno uvedbo mejnih kontrol od 28. junija do 15. julija ob priložnosti vrha državnikov G8 v L'Aquili. Da uprava FJK stoodstotno sprejema sklepe rimske vlade je na včerajšnji seji deželnega sveta povedal njen podpredsednik Luca Ciriani. Odbornik iz vrst Ljudstva svobode je v zvezi z napovedano ukinitvijo schengenskega dogovora o prostem pretoku meje odgovoril Giorgiu Brandolinu (Demokratska stranka). Goriški politik je pozval Tondov odbor, naj se izjasni o začasni uvedbi mejnega nadzora. Ciriani je v bistvu povedal dve stvari. Citiral je sporazum iz Schen-gna, ki daje pravico posameznim državam, da v izrednih primerih spet uvedejo kontrole na mejah. Vrh G8 v Abrucih se mu zdi izreden primer. Drugo, kar je povedal Ciriani je to, da bodo varnostni organi z »mobilnimi sredstvi« nadzorovali meje s Slovenijo in Avstrijo. To je Deželi sporočil Podpredsednik Dežele Luca Ciriani Ni jasno tudi, kako bo potekal nadzor, če sploh bo, na (nekdanjih) maloobmejnih prehodih, za katere je nekoč veljala prepustnica. Skratka kar nekaj odprtih vprašanj in neznank. Brandolin je tudi opozoril na turistično sezono in na hude težave, ki se napovedujejo turistom iz Italije in iz drugih držav, ki bodo potovali v Slovenijo in Hrvaško. Kdo bo obveščal turiste, da bo treba mejo spet prečkati z osebnimi izkaznicami in potnimi listi, se sprašuje goriški demokrat. Bomo pri Bazovici na cesti za Pesek kmalu spet priča podobnim prizorom? kroma Deželni svetnik Giorgio Brandolin vladni komisar Giovanni Balsamo očitno na osnovi navodil, ki jih je dobil iz Rima. Brandolin je bil zelo nezadovoljen z odgovorom predstavnika Dežele. Od upraviteljev FJK je pričakoval, da bodo v Rimu opozorili na vse negativne posledice tega sklepa in s tem uveljavili pristojnosti avtonomne deželne uprave. To se žal ni zgodilo. Zastopnik Demokratske stranke meni, da je sklep o mejnih kontrolah skregan z zgodovino in da je tudi žaljiv do sosednje Slovenije, ki na odločitev Italije - kot kaže - menda ni imela nobenih formalnih pripomb. Nekdanji predsednik goriške pokrajinske uprave se sprašuje, kako bodo italijanski policisti, karabinjerji in finančni stražniki sploh lahko nadzorovali meje tam, kjer so že odstranili vse strukture in objekte. V Rimu pravijo, da bodo pri tem uporabljali avtodome. DEŽELA - Spor o pravicah mladoletnih priseljencev Severna Liga grozi s krizo Nekateri poslanci desne sredine volili z opozicijo - Gabrovec: Pravladala so načela humanosti TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta je prišlo do precej resnega političnega razkola v desni sredini, ki podpira predsednika Renza Tonda. Kamen spotike je bilo stališče Mavrične levice (predložil ga je Stefano Pustetto) o problematiki mladoletnih priseljencev. Deželni svet je to stališče osvojil (odločilni so bili glasovi UDC in nekaterih predstavnikov desne sredine), medtem ko je zavrnil stališče Lige in Ljudstva svobode za ostrejši boj proti ilegalnim priseljencem. Ligaši so zelo jezni, njihov deželni tajnik Piero Fontanini zahteva takojšnje politično preverjanje v Tondovi koaliciji, kjer očitno prihajajo do izraza prvi učinki uveljavitve Bossijeve stranke na evropskih in zlasti na lokalnih volitvah. Zadeva je povezana tudi z napovedanim odstopom odbornika Vannija Lenne (Ljudstvo svobode), ki bo postal senator, Liga pa zahteva, da bo njegov naslednik iz vrst Bossijeve stranke. Predsednik FJK RenzoTondo »Porodnica in novorojeni otrok imata neodtujljivo pravico do zdravstvene oskrbe pri porodu in po njem, nakar ima otrok naravno pravico, da je vpisan v rojstno knjigo ne glede na status matere oz. staršev, ki so lahko zato tudi neprijavljeni in torej nezakoniti pribežniki. Tako je s tajnim glasovanjem odločil deželni svet in sprejel resolucijo levice, ki poziva vlado k večji občutljivosti pri obravnavanju pravice do zdravja in še zlasti do življenja. Ta mora biti priznana vsakomur se nahaja na državnem ozemlju, tako kot je zapisano v ustavi«, je v sporočilu napisal Igor Gabrovec (SSk). »Že zakon, ki zdravnikom veleva, da prijavijo oblastem nezakonite priseljence, ki bi zaprosili za zdravstveno pomoč, je nečloveški in zdravniki imajo vso moralno pravico, da se tako zastavljenim pravilom uprejo. Pomislimo le na nezakonito priseljenko, ki je noseča, in se iz strahu pred sodnim pregonom ali izgonom ali odvzemu novorojenčka odpove zdravniški pomoči porodnišnice. V primeru zapleta se tako stanje, tudi zaradi običajno kritičnih gmotnih in higienskih razmer, nemalokrat sprevrže v življenjsko nevarnost za mater in otroka. Deželni svet je po zaslugi levosredinske opozicije, pa čeprav za krinko tajnega glasovanja, vendarle dokazal, da še obstajajo določene temeljne pravice, ki ne podležejo vsakodnevnim političnim računicam«, podčr-tuje Gabrovec. LJUBLJANA - Odbor DZ na izredni seji o novem Rehnovem predlogu Odbor se je s predlogom le seznanil Žbogar: Kljub različnim mnenjem razprava koristna - Na koncu brez sklepa - Danes novo srečanje Žbogarja, Jandrokovica in Rehna LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko se je včeraj v navzočnosti zunanjega ministra Samuela Žbogarja seznanil z novim predlogom evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje in odprave zastoja v pogajanjih Hrvaške z EU. Žbogar je po seji povedal, da so člani dobili Rehnov predlog samo v vpogled in niso imeli veliko časa, da bi se vanj poglobili. Je pa kljub temu od njih prejel "zelo različna mnenja, vsa pa so bila koristna". Po njegovem mnenju bodo ta mnenja v pomoč pri nadaljnjih pogovorih v Bruslju. Kaj točno bo danes povedal na srečanju z evropskim komisarjem za širitev Rehnom in hrvaškim kolegom Gordanom Jandro-kovicem, pa Žbogar ni želel razriti. Povedal je zgolj, da je "predlog na mizi" in da se bodo o njem pogovarjali. Tudi predsednik odbora Ivo Vajgl (Zares) je povedal, da so člani odbora opravili "zelo vsebinsko in izčrpno" razpravo. Niso pa sprejemali "sklepa, ki bi kakorkoli v tej fazi pogajanj pomenil neko vrednostno oceno tega dokumenta", je dodal Vajgl. Kot je še povedal, so člani OZP postavljali vprašanja glede interpretacije posameznih delov Rehnovega predloga in izrazili mnenje, da je treba dokument v nekaterih točkah precizirati, v nekaterih pa tudi spremeniti. O specifičnih pripombah Vajgl ni želel govoriti. Nastop člana odbora Janeza Janše (SDS) na včerajšnji seji je označil kot "konstruktivnega in dobronamernega", nastop Zmaga Jelinčiča (SNS) pa kot "precej odločnega". Slednji naj bi o referendumu na seji ne govoril, čeprav je pred sejo napovedal referendum o predlogu. Predstavnik SLS pa je po besedah Vajgla izrazil zaskrbljenost, da se ne bi zgodilo tako kot na zadnji seji, da bi se govorilo, "da smo se vsi strinjali z nekim sklepom". Za katerega predstavnika SLS je šlo, Vajgl ni povedal, je pa bil na seji Jakob Presečnik. "Stvari gredo v neko pravo smer, ne moremo pa v tem trenutku napovedati, kako se bo ta pogajalski proces zaključil," je dejal predsednik OZP. "To je neka vmesna faza nekega odgovornega in kvalificiranega pogajalskega procesa," je še dejal in izrazil željo članov odbora, da dobijo stališče vlade, kar bo "nek uvod v razpravo, ki se bo o tem sporazumu očitno nadaljevala". OZP je včeraj tudi znova izrazil pričakovanje, da bo parlament kreativno sodeloval v vsem pogajalskem procesu in ne le na koncu, ko bo moral potrditi rezultat, temveč bo seznanjen tudi s strokovnimi podlagami, ki opredeljujejo stališče vlade. S predstavniki vlade so se tako dogovorili, da bodo tako kot doslej in za razliko od prejšnjih let odbor še naprej redno seznanjali s potekom pogajanj in prihajali po mnenja. Na vprašanje, kako ocenjuje trenutni molk hrvaške strani glede najnovejšega Rehnovega predloga, je Vajgl dejal le, da "je molk v teh zadevah vedno najpametnejša stvar, ki se jo lahko sliši". (STA) Povrnitev škode iz časa druge svetovne vojne za 100 tisoč ljudi LJUBLJANA - Slovenska vlada se je na včerajšnji seji seznanila z delom ministrstva za pravosodje na področju priprave normativnih podlag za povračilo škode oškodovancem, ki jim je bila povzročena v času druge svetovne vojne. Ministrstvo pričakuje, da bo škodo uveljavljalo okoli 100.000 oškodovancev in da bo za to treba zagotoviti sredstva v višini 520 milijonov evrov. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2008 pripravilo osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne. Po predlagani ureditvi bi Slovenija poplačala moralni dolg do oškodovancev iz časa druge svetovne vojne, ki jim je bila v času med leti 1941 in 1945 povzročena premoženjska škoda zaradi t.i. vojnih delovanj. V Avstriji z novo gripo okužena ženska, ki je bila v Sloveniji CELOVEC - Na Avstrijskem Koroškem je z novo gripo okužena mlajša ženska, ki je bila minuli konec tedna na neki poroki v Sloveniji. Odbornik za zdravje v koroški deželni vladi Peter Kaiser je včeraj pojasnil, da so o novi gripi že obvestili znance in prijatelje okužene ter tiste, s katerimi je bila v stiku na poroki. Dejal je še, da so in bodo tiste, s katerimi je bila v stiku okužena 25-letnica, obvestili prek pristojnih oblasti na Dunaju in v Ljubljani in da bodo dobili recepte za ustrezna zdravila. Bolnica se je z novo gripo najverjetneje okužila v Veliki Britaniji, trenutno pa je v karanteni v bolnišnici v Celovcu. V Radovljici avgusta festival za ljubitelje stare glasbe Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar ansa RADOVLJICA - Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica med 8. in 23. avgustom pripravlja 27. festival Radovljica. V dveh tednih se bo na štirih prizoriščih zvrstilo deset koncertov, na katerih bo nastopilo 45 glasbenikov iz 16 držav. Na otvoritvenem koncertu bo nastopila prva dama stare glasbe Emma Kirkby. 1 KOS € 6,9CT 2 KOSA SOPRTO TUDI OB PONEDELJKIH ZJUT^ Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 Odprto od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 18. junija 2009 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Predsednici GM in SCGV Emil Komel Nataša Paulin in Mara Černic Zadovoljstvo, da je paritetni odbor pozoren do glasbenega šolstva Poleg ustanovitve slovenske sekcije pri konservatoriju je treba doseči priznanje zasebnih glasbenih šol TRST, GORICA - Predsednici Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Nataša Paulin in Mara Černic, sta zadovoljni, da je paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine izkazal pozornost do problematike glasbenega šolstva, ob tem pa opozarjata, da je treba ob avtonomni slovenski sekciji pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini doseči tudi državno priznanje obeh zasebnih glasbenih šol. Tako menita predsednici dan potem, ko je odbor na svoji torkovi seji poveril predsedniku Bojanu Brezigarju nalogo, da italijanski ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini posreduje pismo z zahtevo po ustanovitvi slovenske sekcije pri tržaškem kon-servatoriju, kot določa 15. člen zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, ki se po osmih letih še vedno ne izvaja. Nataša Paulin in Mara Černic, ki so jima na torkovi seji člani odbora tudi prisluhnili, ugotavljata, da obstaja želja po pozitivni rešitvi kljub težavam in zastarelosti zaščitnega zakona, katerega pa je treba izvajati ne glede na to, kaj se bo zgodilo z glasbenim šolstvom v Italiji. Mladim Slovencem se namreč po mnenju obeh predsednic trenutno preprečuje, da bi se glasbeno izobraževali na enak način, kot se izobražujejo drugi italijanski državljani. Zato si za ustanovitev slovenske sekcije morajo prizadevati vsi, sekcija pa bi morala imeti prizvok odprtosti, se pravi da bi morali v predmetnik vključiti tudi študij o slovenski in na splošno slovanski glasbi. To pa še ni vse: obe šoli imata skupen cilj, se pravi dosego visokošolskega izobraževanja na glasbenem področju, poleg tega pa sta predsednici prepričani, da mora priti tudi do uradnega priznanja Glasbene matice in centra Emil Komel. Kot znano, gre za zasebni šoli, ki pa, pravita predsednici, morata doseči državno priznanje, podobno kot se je to pred časom zgodilo s špetrsko dvojezično šolo. Italijanska zakonodaja o glasbenem izobraževanju je sicer zelo zapletena, vendar obstajajo tudi oblike konvencije med zasebnimi šolami in javnimi ustanovami, na podlagi katerih je izpit, opravljen na zasebni šoli, lahko tudi javno priznan in veljaven. Predsednici Paulin in Černic si pri tem prizadevata tudi zaščititi učni kader na obeh šolah, ker je pripravljen in uči v slovenskem jeziku: to je bogastvo, ki se ga ne sme izgubiti, menita Nataša Paulin in Mara Černic. (iž) Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin kroma Predsednica SCGV Emil Komel Mara Černic kroma Retrospektiva filmov Pedra Almodovarja na festivalu v Pulju PULJ - Priljubljeni španski režiser in z oskarjem nagrajeni Pedro Almodovar bo prvi filmski ustvarjalec, ki ga bodo retrospektivno predstavili v programu Evropski filmski režiserji. Tega bodo letos uvedli na festivalu igranega filma v Pulju. Retrospektivo bodo predvajali dvakrat, v predfestivalskem in glavnem programu. Kot so napovedali organizatorji 56. puljskega festivala, bodo Almodo-varja predstavili z desetimi filmi, in sicer z deli iz zgodnje faze, ki so jo obeležile komedije, ter iz srednje faze, v kateri so prevladovale melodrame. Gre za filme, ki jih je Almodovar posnel med letoma 1982 in 1999: Labirint strasti, Mračne navade, S čim sem te zaslužila, Matador, Zene na robu živčnega zloma, Veži me, Kika, Cvet moje skrivnosti, Zivo meso in Vse o moji materi. Skorajda celotni Almodovarjev opus je posvečen močnim ženskim likom in iskanju ljubezni, zaključni film retrospektive, Vse o moji materi, pa je poenotil vse njegove dotedanje filmske teme, so poudarili organizatorji festivala.Al-modovarjeve filme bodo najprej predvajali od 11. do 17. julija ter potem v glavnem programu od 18. do 25. julija. PREFERENCE ZA EVROPO - Predsednik vlade dobil največ glasov v Trstu in Miljah Pahor prvi v Repnu, Serracchiani v Zgoniku, Kocijančič v Dolini in Berlusconi v Nabrežini TRST - V tržaški pokrajini sta na evropskih volitvah največ osebnih preferenc dobila Silvio Berlusconi (Ljudstvo svobode) in Debora Serracchiani (Demokratska stranka), ki je na deželni ravni sicer prehitela ministrskega predsednika. V posameznih občinah pa je slika glede preferenc nekoliko drugačna. Berlusconi zmagal v Devinu-Nabrežini Ministrski predsednik je v de-vinsko-nabrežinski občini dobil 537 preferenc, Serracchiani 478, na tretje mesto se je uvrstil Boris Pahor (SVP-SSk) s 273 glasovi. Igor Kocijančič (SIK-SKP) jih je dobil 153, Igor Komel (Levica in svoboda) 31. V Italiji vrednot je Luigi De Magistris (86) prehitel Giorgia Pressburgerja (85) in Antonia Di Pietra (81). Vodja ligašev Umberto Bossi je dobil 74 preferenc, Boris Pahor Giovanni Collino (desna sredina 312), Luigi Berlinguer (DS) 64 in Oliviero Diliberto (SIK-SKP) 18. Ljudstvo svobode je prva stranka v nabrežinski ob- Dolina: Kocijančiču največ osebnih glasov V dolinski občini je največ preferenc (320) dobil Kocijančič, druga je demokratka Serracchiani (296), tretji Pahor (204), Berlusconi pa četrti Igor Kocijančič (196). Komel je tukaj dobil 22 glasov, prav toliko kot voditelj SIK Diliberto. V Italiji vrednot je zmagal Di Pietro (32), De Magistris (29) je za en glas prehitel Pressburgerja. Vodja Lige Bossi je v Dolini dobil 204 preferen- Ljudstvo svobode prva stranka v Miljah Berlusconi (873) je veliko pripomogel, da je Ljudstvo svobode prva BOCEN - Ugledna nagrada Alexander Langer Nagrajenka brez potnega lista Iranki Narges Mohhamadi in njenemu možu Taghiju Rahmaniju oblasti v Teheranu začasno prepovedale potovanja v tujino Narges Mohhamadi in njenega moža Taghija Rahmanija pričakujejo v Rimu in v Bocnu BOCEN - Iranska intelektualka Narges Mohhamadi je letošnja dobitnica ugledne nagrade Alexander Langer. Podelitev odlikovanja je napovedana za začetek julija v Bocnu, prireditev pa je pod vprašajem, saj so oblasti v Teheranu nagrajenki vzele potni list, vrh vsega pa so še aretirale njenega moža, univerzitetnega profesorja Taghija Rahmanija. Slednji je bil v preteklosti že nekajkrat v zaporu, zadnja aretacija pa je vezana na razburljive dogodke, ki so povezani z nedavnimi predsedniškimi volitvami v Iranu. Predstavniki fundacije Langer (med njimi je tudi Marino Vocci) upajo in pričakujejo, da bodo pristojne iranske oblasti pravočasno vrnile potni list gospe Mohhamadi in prostost njenemu možu, ki ga tudi pričakujejo na Južnem Tirolskem. Pri tem računajo tudi na pomoč predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fini-ja, ki je iranska zakonca 7. julija povabil v italijanski parlament. Debora Serracchiani stranka v miljski občini, ki jo vodi leva sredina. Serracchiani je prejela 745 glasov, Berlinguer 150, Collino 424. Kocijančič (103) je na komunistični listi prehitel Diliberta (41), Pahor je dobil 35 preferenc, Komel 21 (Niki Vendola 26). Bossi ima tukaj 155 glasov, De Magistris (102) je prehitel pisatelja Pressburgerja (94) in Di Pietra (81). Pahor slavil v Repnu Kandidat SVP-Slovenske skupnosti je v občini Repentabor prejel 99 preferenčnih glasov, Serrachiani 67, Kocijančič 31 Berlusconi 25, Komel 4. Preferenco več je dobil Bossi, Collino 20, De Magistris 9 in Pressburger 7. Serracchiani premočno prva v zgoniški občini Mlada kandidatka Demokratske stranke je v zgoniški občini prejela 199 glasov, na drugem mestu je Pahor (91), tretji pa komunist Kocijančič (83). Ministrski predsednik je v tej občini dobil 80 osebnih glasov (Collino 30), Pressburger 20 (De Magistris 14) in Bossi 13 preferenc. Goričan Komel je v zgoniški občini prejel 6 glasov. V Trstu po pričakovanju prevladal predsednik vlade Berlusconi je po številu prejetih preferenc (14.469) po pričakovanju zmagal v tržaški občini, kjer je Ser-racchiani prejela 9.748 glasov, tretji je Berlusconijev somišljenik Collino (7.266). V stranki Italija vrednot je zmagal Pressburger (2.361), sledita De Magistris (2.198) in Di Pietro (2.098). Kocijančič je v Trstu dobil 1.269 glasov, Pahor 950 in Komel 170 (Vendola 451, Lisa Peletti 192). Diliberto je dobil 550 glasov, Bossi 1.747 in Berlin-guer 2.115. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 18. junija 2009 5 GLOSA Gadafijevo smrtno resno opozorilo JoZe Pirjevec_ Polkovnik Muammar Abu Minyar al-Gada-fi, voditelj libijske Jamahirije, že dolgo skrbi za našo pozornost. Od 1. septembra 1969, ko je organiziral na čelu skromne skupine oficirjev državni udar proti kralju Idrisu I. Zarotniki so odpravili monarhijo, oklicali Libijsko arabsko republiko in oblikovali osrednji revolucionarni svet, za njegovega predsednika pa izvolili Gadafija. Od takrat gospoduje državi, ki se razglaša za neposredno demokracijo, v kateri naj bi vladale množice, je pa v resnici še vedno v rokah oblastniške klike, ki ne dovoljuje nikakršne opozicije in ne blesti zaradi spoštovanja človekovih pravic. V bistvu je Gadafi učenec egipčanskega diktatorja Abdela Naserja, ki je postal na začetku petdesetih let glasnik arabskega nacionalizma s socialističnimi primesmi, v upanju, da mu bo uspelo iztrgati svoj narod iz stoletne fevdalne zaostalosti. Gre pač za proces modernizacije, ki pa je tako v Egiptu kot v Libiji le delno uspela. Za Gadafija bi se nihče ne menil, če bi v Libiji ne odkrili nafte, kar mu je dalo velika sredstva za vodenje ambiciozne zunanje politike, ki je težila k združitvi arabskega sveta, danes celo k ustanovitvi Združenih držav Afrike, in k podpiranju raznih osvobodilnih gibanj, začenši s palestinskim. Pri tem Gadafi ni bil prav izbirčen, saj je finančno skrbel - vsaj tako so ga obtoževali na Zahodu - tudi za teroristične skupine, ki so sejale smrt po Evropi. Prišlo je do take napetosti, da je leta 1986 ameriški predsednik Ronald Reagen ukazal letalski napad na Tripoli in Bengazi, med katerim je bilo ubitih okrog šestdesetih ljudi, celo mlada Hannah, ki jo je Gadafi posvojil. Do najhujše krize pa je prišlo v devetdesetih letih, ko je odklonil, da bi izročil ZDA in Veliki Britaniji dva libijska državljana, obtožena, da sta podtaknila bombo na letalu Pan Am 103, ki je eksplodiralo nad škotskim mestecem Lockerbie. Šele ko je Gadafi sklenil, da jima bo vendar dovolil soditi in da bo sorodnikom izplačal odškodnino, je bil znova sprejet v mednarodno skupnost. V zadnjih letih so se odnosi med Libijo in Zahodom nekoliko izboljšali, tako da je vrsta pomembnih državnikov obiskala Tripoli, med njimi tudi itali- janski, za katere je Libija še kako pomemben partner. In ne samo zaradi bogatih energetskih virov, temveč tudi zato, ker je postala v zadnjih letih odskočna deska za množico afriških bednežev, ki si skušajo zagotoviti boljše življenje v Evropi in na-skakujejo njen »underbelly«, kot je Winston Churchill označil Italijo. V ta kontekst je treba vključiti tudi dogovor, ki ga je 30. avgusta lani podpisal Silvio Berlusconi v Bengaziju. Ob ratifikaciji dogovora se je javno opravičil za gorje, ki so ga Libijcem prizadejali Italijani v času kolonialnega gospodstva med leti 1911-1942, in se zavezal, da bo plačal odškodnino 5 milijard dolarjev. V zameno je Gadafi obljubil, da bo sodeloval v boju proti ilegalni imigraciji in podpiral gospodarsko sodelovanje med državama. To je v glavnih obrisih Gadafijeva politična biografija. Kot da bi ne bila že dovolj razgibana, jo je popestril s svojim nenavadnim stilom življenja, ki odstopa od siceršnjega obnašanja visokih mednarodnih državnikov. Spomnimo se samo na njegovo sodelovanje na vrhu neuvrščenih v Beogradu, nekaj let pred propadom Jugoslavije, ko je pripeljal s sabo čredo velblodov, da si zagotovi sveže mleko. Višek ekscentričnosti pa je Gadafi dosegel med nedavnim obiskom v Rimu: iz letala, s katerim je pristal, je izstopil oblečen v uniformo, ki je bila kakor uniforma princa Danila iz Leharjeve Vesele vdove. A to operetno predstavo je opremil s smrtno resnim opozorilom: na prsih je nosil fotografijo, na kateri je bil viden uklenjeni Omar al-Mukhtar, vodja libijskega odporništva, ki so ga septembra 1931 Italijani ujeli in ga obesili. Moram reči, da me je ta nenavadna gesta močno presunila. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je presunila tudi rimske državnike, ki so se srečevali z Gadafijem, začenši s predsednikom Napolitanom. Vsekakor je treba reči, da hišni gospodar v Kvirinalu, odkar stoji ta palača, še ni doživel večjega ponižanja. Prilika bi bila vabljiva za pogumno soočanje z italijansko zgodovino 20. stoletja. Toda pri branju časopisov nisem imel vtisa, da sta jo italijanski vodilni sloj, kaj šele široka javnost, znala izrabiti. VREME OB KONCU TEDNA Pred nami daljši zlom poletne vročine Darko Bradassi_ Ravno v teh dneh, ko se začenja astronomsko poletje, bo prišlo do prvega občutnej-šega zloma poletne vročine in do dolgotrajnejše ohladitve, ki bo predvidoma vztrajala do konca meseca. Najhladneje bo sicer do torka ali srede, v naslednjih dneh pa se bodo temperature spet zvišale do dolgoletnega povprečja. Kakorkoli že, večje vročine do konca meseca ne pričakujemo. Anticiklon, ki se bo danes in jutri zadrževal nad Sredozemljem, se bo povzpel proti severu. Po njegovem vzhodnem robu se bo proti nam iznad arktičnih predelov spustila globoka severna višinska dolina z mrzlim zrakom. Ozračje se bo od sobote občutno ohladilo. V primerjavi s sedanjimi vrednostmi se bo živo-srebrni stolpec spustil v povprečju za okrog 10 stopinj Celzija, ponekod lahko tudi za kakšno stopinjo več. Temperatura na višini 1500 metrov v prostem ozračju, ki je najboljši pokazatelj resnične toplote zraka, se bo spustila do okrog 5 stopinj Celzija, kar je za okrog 10 stopinj Celzija manj od današnjih in jutrišnjih vrednosti in je za okrog 6 stopinj Celzija manj od dolgoletnega povprečja. Ta temperatura bi bila, denimo, na tej višini normalna ob koncu aprila. Do spremembe vremena bo prišlo s prehodnim izrazitim poslabšanjem. Preobrat bo namreč hiter in izrazit, uresničil se bo v slabih 24 urah. Naše kraje bo v noči na soboto dosegla severna vremenska fronta, za katero bo že v soboto začel pritekati občutno hladnejši zrak. Zaradi občutne in nagle temperaturne spremembe bo ozračje v nočnih urah in v prvih sobotnih zelo nestanovitno in turbulentno. Pojavljale se bodo močne padavine, predvsem v obliki ploh in neviht, možna pa bodo tudi krajevna neurja z nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Tudi udar severovzhodnega vetra bo po prehodu fronte zelo iz- razit. Pričakujemo močno do zelo močno burjo, ki bo v sunkih prehodno presegala 100 km/h, za krajši čas lahko tudi občutno. Vremensko dogajanje bo torej v noči na soboto in v soboto zjutraj ponekod zelo burno. Ob odhodu fronte, predvidoma v soboto popoldne, se bo stanje umirilo, padavine bodo ponehale in se bo ponekod že delno razjasnilo. Predvsem pa bo občutno hladneje. V soboto zvečer pričakujemo ob morju temperature okrog 15 stopinj Celzija, v nižinah pa še kakšno stopinjo manj. V nedeljo bo nekaj več sončnega vremena s prevladujočo zmerno oblačnostjo. Hladno bo in vetrovno. V popoldanskih urah bo lahko še padla kakšna kaplja dežja, ponekod bodo lahko nastale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 20 stopinj Celzija. V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z vmesnimi razjasnitvami, toda tudi z morebitnimi občasnimi manjšimi padavinami. Hladno bo. Predvsem noči bodo za ta čas mrzle in če bo, kot kaže, burja res popustila, se bo živosrebrni stolpec ponekod v nižinah in na Krasu lahko prehodno spustil pod 10 stopinj Celzija. V nadaljevanju meseca naj bi se postopno okrepil azorski anticiklon, kateremu pa se zaenkrat ne bo več pridružil sub-tropski zrak, ki se bo zadrževal daleč od nas. PISMA UREDNIŠTVU Raba slovenskega jezika Družbeno politično društvo Edinost že dobro poldrugo desetletje sledi razvoju rabe slovenskega jezika ob priliki volitev, ki jo je svoj čas dosegel v tržaški občini Rafko Dolhar, in je leta 1998 z velikim zadoščenjem ugotovilo, da je na tem področju mogoče doseči odmevno priznanje pravice do rabe manjšinskih jezikov. Na pobudo društva je namreč deželna uprava poskrbela za razglasitev izidov deželnih volitev v furlanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Leto pred zakonom št. 482/1999 in tri leta pred zakonom št. 38/2001. Lani je društvo sistematično pregledalo rabo slovenskega jezika pri volitvah v tržaški občini po odloku predsednika republike z dne 12. septembra 2007, letos pa je pogledalo, kakšno je stanje na tem področju na posebej izbranih točkah v občinah Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Trst. Nekatera lanska odstopanja od stanja pred navedenim odlokom so letos odpadla, druga so ostala. Največje razočaranje pa je društvo doživelo v Zgoniku, kjer je pri treh nastavkih za zastavo našlo le dve zastavi: kljub 6. členu deželnega zakona št. 27 z dne 27. novembra 2001 pa je manjkala samo slovenska zastava. Ob incidentu zaradi traku v slovenskih barvah na šoli v Barkovljah sta deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič postavila predsedniku deželnega odbora vprašanje, ali kdo nadzira izvajanje navedenega deželnega zakona in pri tem ugotovila, da gre za sramoten dogodek ob koncu evropskega leta medkulturnega dialoga. Društvo Edinost je takrat opozorilo predsednika deželnega odbora na to, da občina Trst nima izobešene niti deželne niti slovenske zastave in kmalu je dobilo sporočilo, da je deželna odbornica Federica Seganti zaprosila župana Roberta Dipiazzo, da pojasni ravnanje občine, ki je v nasprotju z deželnim zakonom. Naj društvo piše zdaj predsedniku deželnega odbora, da »slovenske« občine kršijo deželni zakon, ki določa izobešanje manjšinskih zastav? No, v Jamljah je imelo volišče razobe-šene zastave kakor določa deželni zakon. Postavlja pa se vprašanje, zakaj organizacije, ki naj bi predstavljale slovensko manjšino, nimajo na svojih sedežih razobešene slovenske zastave, čeprav zasebnikom ni bilo tre- ba čakati na deželni zakon, ker je vprašanje rešilo že leta 1987 Ustavno sodišče z razsodbo št. 189. Samo Pahor Obisk Gadafija Polkovnik Gadafi se je medtem že vrnil v domačo Libijo. V Italiji sta za njim ostala dolg 5 milijard dolarjev kot odškodnina za grehe kolonializma in fašizma ob njemu pa tudi jamstva za gospodarsko sodelovanje, ki je že po revoluciji iz leta 1969 navrglo vrtoglava naročila italijanskemu gospodarstvu. Žal je ostal tudi spomin na sklep dela senatorjev DS in posameznikov raznobarvne sodrge, ki ne da bi komu odgovarjala vleče mastne denarce iz žepov davkoplačevalcev, da je dvorana senata preveč elitna, da bi v njej govoril diktator, kršitelj človekovih pravic in sponzor mednarodnega terorizma. To naj bi namreč bil Gadafi, ki je iz raztresenih plemen in skupin pastirjev ustvaril narod in mu dal dostojne pogoje za vsakdan. Nikakršnega spoštovanja do njegovega jasnega stališča do kolonializma, fašizma in do tega, kar tudi danes moti mir in sproti spravlja v nevarnost mednarodna ravnotežja. Senatorska druščina pa nič. Če v Libiji nimajo Di Pietra, Panelle in drugih, niso demokrati. Merila se kujejo v italijanskem parlamentu, ne na terenu. Vrli senatorji bi morali ob obisku Ga-dafija zahtevati (in po potrebi tudi »gladovno stavkati«), da bi narodna televizija na primer predvajala film o Omarju Muhtarju, čigar sliko je imel Gadafi pripeto na uniformi. Film (egipčanska produkcija z libijskim denarjem in z Anthonyem Quinnom v glavni vlogi) so svoj čas s posegom iz vrha vzeli iz prometa in videli so ga le redki v zasebnih krožkih. Film (morda tudi enostransko) prikazuje početje italijanske civilizacije v Libiji. Pobuda iz senata pa bi lahko sprožila raziskavo iz katere bi morda prišla na dan resnica. Morda bodo senatorji kdaj spoznali v kateri tabor bi se morali postaviti! Bruno Križman (bruno.krizman@tin.it) Obletnice Kljub precejšnji zamudi sem se vseeno odločil, da Vam napišem to pismo: Ko sem pred tridesetimi leti služboval pri tukajšnjem predstavništvu tvrdke Slovenijales iz Ljubljane, smo dne 12.2.1979 prejeli od matičnega podjetja telex sporočilo z naslednjo vsebino: »Obveščamo vas, da je v soboto, 10. t.m. umrl član predsedstva ZKJ in SFRJ tov. Edvard Kardelj narodni heroj in največji sin slovenskega naroda, za katerim žaluje vsa naša jugoslovanska domovina. Dnevi žalosti so 11., 12. in 13. februar, ko bodo opravljene pogrebne svečanosti v Ljubljani. Počastite njegov spomin.« Primorski dnevnik je te dni objavil kratko poročilo o 25. letnici smrti voditelja KPI Enrica Berlinguerja. O 30. letnici smrti Kardelja pa niti besedice oz. vrstice. Že res, da se je med tem v svetu in pri nas vse spremenilo. Jugoslavije, svetovno spoštovane in ugledne države žal ni več, na njenih ruševinah so nastale številne nepomembne državice za katere v svetu nihče ne ve, vključno s Slovenijo. Edvard Kardelj je nedvomno bil velika osebnost, ki je veliko naredil bodisi za Slovenijo kot za Jugoslavijo kakor tudi za našo manjšino. Kljub temu pa PD ni smatral za umestno objaviti niti vrstice ob obletnici njegove smrti. Sicer ne prebiram medijev iz Slovenije, niti ne gledam RTV Slovenija, vendar ne bom daleč od resnice če verjamem, da niti tam gornja obletnica ni bila zaznamovana. To dokazuje, da bodisi v Sloveniji bodisi pri nas prevladujejo nazadnjaške sile, ki raje objokujejo domobrance in belogardiste kot pa, da bi se spomnile na resnične osvoboditelje našega naroda. Kljub temu pa bodisi v naši manjšini kot tudi v Sloveniji še vedno obstajajo, čeprav se jih najrajši ne omenjajo, še taki, ki vedo kdo je bil rabelj in kdo osvoboditelj. Aleksander Kokoravec ČRNOMELJ - Do nedelje Jurjevanje v Beli krajini ČRNOMELJ - S sinočnjim odprtjem belokranjske kulinarične razstave v Črnomlju se je uradno začelo 46. Jurjevanje, ki velja za najstarejši slovenski folklorni festival. Na različnih črnomaljskih prizoriščih bo potekal do nedelje, na njem pa pričakujejo 25 najboljših folklornih skupin iz Slovenije in tujine oziroma prek tisoč nastopajočih, so sporočili prireditelji. Po sporočilu organizacijskega odbora prireditve bo petdnevni festival Jurjevanje v Beli krajini 2009 potekal na različnih prizoriščih, v Jurjevanjski dragi, na Trgu sv. Duha, v Maleričevi hiši, galeriji Kulturno-umetniškega društva Artoteka in galeriji Laterna, cerkvi sv. Duha, Pastoralnem centru in Dijaškem domu. Poleg najboljših slovenskih in tujih folklornih skupin si bo na Jurjevanju mogoče ogledati več umetniških razstav, skupaj pa 30 samostojnih folklornih in koncertnih nastopov. Po besedah prirediteljev bodo za rdečo nit festivala poskrbeli na velikem odru v naravnem amfi-teatru v Jurjevanjski dragi, na letošnjem Jurjevanju pa bodo poskušali prikazati slovensko in tujo folklorno dediščino. Poleg domačih skupin bodo nastopile folklorne skupine iz Hrvaške in iz Italije, Litve ter Srbije. S festivalom želijo širšemu občinstvu predstaviti in obenem mlajše generacije osveščati s folklorno dejavnostjo, ljudskim petjem, igranjem in rokodelsko obrtjo, kot spremljevalne dejavnosti pa prirejajo športno-rekreativne dogodke, literarne natečaje, razstave domače in umetnostne obrti, gospodarska in politična srečanja, koncerte drugih zvrsti glasbe ipd. Črnomaljsko Jurjevanje, kot poudarjajo prireditelji, velja za najstarejši slovenski folklorni festival, ki je od leta 2004 vpisan v seznam mednarodnih folklornih festivalov. Na njem vsako leto nastopijo najboljše belokranjske folklorne skupine, vrsto let pa se ga udeležujejo tudi tuje folklorne skupine, pretežno iz evropskih držav. Na festivalu se predstavljajo tamburaške skupine, ljudske pevke in pevci, različni etno in ostali glasbeniki. Petdnevni festival ob večerih zaključujejo z zabavnim sporedom, narodnozabavnimi ansambli, popevkarji in pop skupinami, so še sporočili iz Črnomlja. (STA) 6 Četrtek, 18. junija 2009 GOSPODARSTVO CELOVEC - Slovenski minister France Križanič gost SGZ Manjšinsko gospodarstvo pomemben povezovalni člen Sodelovanje se razvija v zadovoljstvo obeh strani - Novi skupni projekti CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem oz. slovensko gospodarstvo na Koroškem nasploh se vse bolj uveljavlja pri povezovanju in krepitvi gospodarskih odnosov med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo. To je potrdil tudi torkov obisk slovenskega finančnega ministra Franceta Križaniča na Koroškem. Obisk ministra, katerega je spremljal tudi Igor Ple-stenjak, novo imenovani direktor Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je bil predvsem delaven. Tako se je član slovenske vlade poleg s predstavniki Slovenske gospodarske zveze na čelu s predsednikom Benjaminom Wakounigom sestal tudi s predsednikom upravnega odbora Zveze Bank, deželne organizacije slovenskih kreditnih in blagovnih zadrug, Feliksom Wieserjem, ter tudi s predsednikom gospodarske zbornice za Koroško Franzem Pacherjem. Svoj obisk pa je slovenski minister zaključil z odmevnim predavanjem na temo »Slovenija v času globalne gospodarske krize«, katere so se poleg gospodarstvenikov udeležili tudi nekateri koroški politiki. »Da SGZ lahko gosti enega najpomembnejših predstavnikov vlade Republike Slovenije, je nedvoumno posebno priznanje za našo zvezo,« sta poudarila Benjamin Wakounig in Feliks Wieser, ki je hkrati tudi podpredsednik SGZ. Oba sta pri tem opozorila, da je slovenski finančni minister France Križanič še preden je postal član slovenske vlade vstopil v strokovni svet SGZ, organ, ki svetuje upravnemu in nadzornem odboru krovne gospodarske organizacije manjšine na Koroškem. Minister Križanič je na tiskovni konferenci tudi izpostavil pomembno vlogo slovenskih gospodarstvenikov na Koroškem in pri tem še posebej izpostavil dvo-in večjezičnost manjšine, ki se obrestuje predvsem na področju gospodarstva. Izrekel se je tudi za nadaljnjo krepitev sodelovanja s Koroško in Avstrijo, glede reševanja globalne gospodarske krize pa je Kri-zanič opozoril na skupne nastope in pobude na nivoju Evropske unije. Predsednik koroške gospodarske zbornice Pacher pa je menil, da gospodarstvo že od nekdaj prednjači pred deželno politiko. Wakounig in Wieser sta prav tako izpostavila pomen dvo- in večjezičnosti v širšem alpsko-ja-dranskem prostoru na področju gospodarstva. Oba sta ob tem napovedala nove pobude za čezmejne projekte s Slovenijo in tudi s FJK, v katere bi bilo poleg slovenskih gospodarskih struktur vključeno tudi ostalo gospodarstvo na Koroškem oz. v FJK. Ivan Lukan Od desne predsednik upravnega odbora Zveze Bank in podpredsednik SGZ Feliks Wieser, predsednik SGZ Benjamin Wakounig, predsednik koroške gospodarske zbornice Franz Pacher, minister France Križanič, direktor agencije JAPTI Igor Plestenjak in slovenski generalni konzul v Celovcu Matjaž Longar lukan LUKA KOPER - Začetek tedenske linije z Daljnim Vzhodom V koprskem pristanišču pristala največja kontejnerska ladja doslej SLOVENIJA - Tedenske in mesečne vinjete O ceni novih vinjet danes slovenska vlada LJUBLJANA - Slovenska vlada bo o cenah vinjet odločala na današnji dopisni seji, je povedal minister za promet Patrick Vlačič. Vladi bo predlagal, da se cena tedenske vinjete oblikuje pri 15 evrih, cena mesečne pri 30 evrih in cena letne vinjete pri 95 evrih. Vlačič je pojasnil, da vlada včeraj o tem ni razpravljala, ker se je iz tujine vrnil prepozno. Kot je pojasnil, so v zvezi s tem včeraj še potekali pogovori z Evropsko komisijo, a se niso uspeli uskladiti. Potem ko je državni zbor konec maja z noveliranjem zakona o javnih cestah odprl pot uvedbi sedemdnevnih, mesečnih in letnih vinjet (polletne bodo ukinjene) s 1. julijem, je potrebno z uredbo določiti še njihovo ceno. Vlada je z uvedbo krajših vinjet in zagotovitvijo sorazmernosti cen po mnenju Ljubljane odgovorila na očitke uradnega opomina Evropske komisije, ki je zaradi po njenem mnenju diskrimina-tornega sistema cestninjenja - ta velja od 1. julija lani - zamrznila evropska sredstva za izgradnjo avtocestnih odsekov. Evropski komisar za promet Antonio Tajani pa je 11. junija v Luksem-burgu opozoril, da bo Slovenija od Evropske komisije dobila drugi, še ostrejši opomin, če ne bo cene tedenske vi-njete postavila pri največ desetih evrih. Slovenska stran meni, da argumentov za spremembo cene za tedensko vinje-to ni, saj naj za to ne bi bilo ustreznih pravnih podlag. Tajani je včeraj v Bruslju dejal, da "upa na kompromis s Slovenijo, ki bo omogočil tedenske vinjete, cenejše od prvotnega predloga slovenske vlade". "Spremljam razvoj dogodkov v Sloveniji. Moj cilj je najti rešitev, ker Evropska komisija po mojem mnenju ni telo za kaznovanje držav članic, zako si vselej prizadevam najti rešitev skozi dialog," je dejal Tajani. V Sloveniji za osebna vozila trenutno veljajo polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne vinjete po ceni 55 evrov. KOPER - V koprsko pristanišče je priplula doslej največja ladja za prevoz kontejnerskega tovora. 300 metrov dolga in 40 metrov široka ladja Balzac francoskega ladjarja CMA CGM se je v Luki privezala v torek, zapustila pa jo je včeraj popoldne. Njen prihod pomeni začetek tedenske kontejnerske linije med Daljnjim Vzhodom in severnim Jadranom. Krov Balzaca je včeraj dopoldne obiskal novi predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. Poudaril je vlaganja v pristaniško infrastrukturo, brez katerih po nejgovem koprsko pristanišče ne bi moglo gostiti tako velike ladje. Z investicijami bodo nadaljevali, saj si želijo še večjih ladij.Veselko je izpostavil še pomen redne tedenske linije z Daljnim Vzhodom, ki sta jo skupaj vzpostavila ladjarja CMA CGM in Maersk. Po njegovih besedah Luka tako "ohranja konkurenčni položaj in promovira severno jadransko transportno pot". Ob Balzacovem prihodu je koprsko Luko obiskala tudi podpredsednica uprave francoskega ladjarja skupine CMA CGM Christine Cabau. Zasluge, da je Balzac, na njegovem krovu je prostora za 6747 kontejnerjev, priplul v Koper, gre po njenih besedah pripisati dobremu sodelovanju družbe z Luko Koper. "Koprsko pristanišče je za nas pomembno, ker odpira vrata v EVRO 1,3840 $ -0,36 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.6. 16.6. ameriški dolar japonski jen 1,3840 133,28 9,4630 1,3890 134,78 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,3240 66 4180 9,4926 43,2647 661160 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int" 1 ou 7,4447 0,85220 UU, 1 1 uu 7,4446 0,84370 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,8932 89180 10,8595 89170 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,695 1 5096 26,773 1 5070 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki Ti^nnt" 15,6466 283,80 15,6466 280,08 1 1 la U l.g 1 J M II 1L poljski zlot 4,5283 1 5794 4,5305 1 5612 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7528 1 9558 1,7324 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lit"/*\\/cki lifac 4,2323 3,4528 4,2338 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki 0,6985 2,7427 0,7000 2,6887 uio¿.njoM icai islandska krona ti lira 290,00 2 1575 290,00 2 1435 LUljIVa lila hrvaška kuna 7,2780 7,2676 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. junija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,31313 LIBOR (EUR) 0,92625 LIBOR (CHF) 0,61 1,1575 1,69375 1,23875 1,46438 1,62938 EURIBOR (EUR) 0,951 1,244 1,457 1,629 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.629,59 € +71,49 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. junija 2009 Tristo metrov dolga in 40 metrov široka ladja Balzac francoskega ladjarja CMA CGM se je v Luki privezala v torek, zapustila pa jo je včeraj popoldne Srednjo Evropo," je dejala Cabaujeva, ki je Luki obljubila podporo pri razvoju. Takoj ko bo mogoče, bo družba v Luko pripeljala tudi večje ladje, je še dejala Cabaujeva. Glede trenutnih gospodarskih razmer v ladijskem prevozu je Cabou-jeva dejala, da opažajo nekatere "pozitivne znake okrevanja". Po njenih besedah so v prvi polovici letošnjega leta v ladijskem prometu v Sredozemlju v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer zabeležili 15- do 20-odstotni upad. Veselko pa je izpostavil, da kontejnerskega pretovora v Luki Koper gospodarska kriza ni zelo prizadela, saj da so v luki v prvih treh mesecih pretovorili le odstotek manj kontejnerjev kakor v enakem obdobju lani. Kontejnerska ladja CMA CGM Balzac je v Luki Koper raztovorila 745 kontejnerjev, naložila pa je drugih 672. Novo redno linijo sta skupaj vzpostavila ladjarja CMA CGM ter Maersk Line, vsak od njiju je vanjo vključil štiri ladje. Vozile bodo na relaciji Shanghai, Pusan (Koreja), Hong Kong, Chivan, Tanjung Pelepas (Singapur), Port Ke-lang (Malezija), Džeda (SA), Damietta (Egipt), Trst in Koper. Naslednji teden, predvidoma v torek, bo v Koper prispela prva ladja Maers Line iz flote »Phoenician express«. Kontejnerska ladja »Karachi« je približno enake velikosti kot Balzac. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,34 IMTTIDCI IDDDA 6 QQ -0,67 -1 29 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,57 +1,87 -1 72 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,08 173,12 31118 +0,03 +0 13 TELEKOM SLOVENIJE 169,31 -0,65 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,79 DELO PRODAJA -rrm i/iccn +1,66 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 34,00 +0,34 -5,03 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 7,24 12,00 -9,95 -1,88 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 42,88 14,19 -0,16 +2,09 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 245,60 +0,07 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 20,99 +3,33 -0,94 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. junija 2009 -0,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,351 4,825 13 59 -3,22 -2,63 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,9875 1 098 -3,14 -4,73 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,185 -3,85 -4,68 -047 EDISON ENEL ENI 0,954 3,6675 1719 -0,34 -1 77 FIAT FINMECCANICA 7,10 -3,27 +1 32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,585 14,72 -2,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,2975 15 72 -1,93 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,79 -2,66 +0,15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,925 8,535 -0,88 -4,96 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,723 0,262 -0,63 -4,55 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,33 17,57 -8,98 -5,18 -1 88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,00 5,345 -3,26 TENARIS TERNA 0,933 9,865 -0,74 -6,67 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,49 0,3415 9 145 +0,30 -2,98 UNICREDIT 1,752 -6,35 -6,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 70,88 $ -0,21 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. junija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.318,77 1.052,86 +0,05 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDS 1.904,70 -3,48 FIRS, Banjaluka - - RalavlÇ Dmnr^ WÖ71 1 1 SRX, Beograd RIFY Saraiev0 252,00 1.921 44 -1,42 -1 20 DITA, JÖI ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.271,70 2.540,78 -0,20 -1,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.497,49 1.808,06 1.808,06 -0,08 +0,66 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 910,71 960,01 4.799,98 -0,14 -0,88 +1,86 -1 16 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.278,46 4.278,46 3.161,14 2.027,03 -1,64 -3,70 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 922,20 2.385,62 -1,08 -1 66 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.840,85 2.271,45 18.084,60 2.810,12 14.522,84 +0,90 -0,73 -0,44 +1,23 -2,91 1 4 Četrtek, 18. junija 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu CERKEV - Prihodnjo sredo v škofijski kapeli zaključek tržaškega dela Postopek za beatifikacijo Jakoba Ukmarja se seli v Rim 24. junija na sedežu tržaške škofije zapečatenje gradiva, 5. julija pa slovesnost v Škednju Že nekaj časa se je govorilo, vest pa je v zadnjih dneh postala tudi uradna: najprej so jo napovedali v nedeljski verski radijski oddaji Vera in naš čas, včeraj pa jo je sporočila tudi Slovenska škofovska konferenca. Tržaški škofijski del postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja se zaključuje. Prihodnjo sredo, 24. junija, bodo v Vurniko-vi kapeli v tržaški škofijski palači ob 12. uri zapečatili zbrano gradivo, kar bo predstavljalo uradni in formalni sklep škofijskega postopka. Zbrano in prevedeno gradivo bo poslano Kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikan, kjer ga bo pregledala posebna komisija in o njem podala tudi nadaljnjo odločbo glede beatifikacije. 5. julija pa bo v Škednju tudi slovesni »javni« sklep škofijskega dela beatifikacijskega postopka. Udeleženci se bodo najprej zbrali pri Uk-marjevem grobu na škedenjskem pokopališču, kjer bo ob 17.30 začetna molitev, nato pa se bodo v procesiji podali do župnijske cerkve, kjer bo ob 18. uri tržaški škof msgr. Evgen Ravignani daroval mašo. Tako se na krajevni ravni zaključuje postopek, ki se je začel 5. februarja 2002 z umestitvijo cerkvenega sodišča, ki mu je v imenu škofa Ravignanija načeloval sodnik msgr. Libero Pelaschiar, katerega mesto je leta 2005 prevzel msgr. Ettore Malnati, medtem ko je bil postulator za Ukmarje-vo beatifikacijo že od 8. decembra 2001 ške-denjski kaplan Dušan Jakomin, ki je z Jakobom Ukmarjem preživel sedemnajst let. Sodišče je pregledalo obširno dokumentacijo, Ukmarjeva dela, govore in druge dokumente tega božjega služabnika (to je namreč uradni naziv kandidatov za beatifi-kacijo) in njemu posvečene publikacije ter zaslišalo preko dvajset prič. Na koncu se je zbralo enajst tisoč strani gradiva, ki jih bodo v kratkem v treh izvodih poslali v Rim, kjer se bo postopek nadaljeval. Če se bo Kongregacija za zadeve svetnikov odločila pozitivno, bo tržaška škofija dobila svojega drugega blaženega, potem ko je oktobra lani doživel čast oltarja leta 1946 izginuli in verjetno umorjeni istrski duhovnik Francesco Bonifacio. Tudi Uk-mar bi bil lahko končal podobno, saj je 24. avgusta 1947 le za las ušel smrti, ko je bil težko ranjen pri napadu nestrpnežev v La-nišču v Istri. Drugače je bil ta duhovnik, ki se je rodil leta 1878 na Opčinah in umrl leta 1947 v Škednju, ena najbolj markantnih figur tržaškega in na sploh primorskega slo- venskega krščanskega občestva. Bil je cenjen teolog, priljubljen spovednik, cerkveni sodnik, duhovni voditelj, pridigar in predavatelj ter zagovornik pravic primorskih Slovencev in Hrvatov v času fašizma (zlasti je znana njegova pridiga o krščanskem sožitju med narodi iz leta 1931). Jakob Uk-mar je tudi sodeloval v okviru drugega vatikanskega koncila, ko je sestavil predloge in poročilo o cerkveni reformi in o problematiki manjšin. Njegovi glavni teološki deli sta Mariologija (1969) in Eshatologija (1972 - izšla je po Ukmarjevi smrti), izdal pa je tudi kratko zgodovino vesoljnih cerkvenih zborov. Septembra leta 2005 je v pa-peškem zavodu Slovenik v Rimu potekal Ukmarjev simpozij, ki sta ga priredila Slovenska teološka akademija v Rimu in Inštitut za zgodovino Cerkve v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in ki je po mnenju poznavalcev pomembno vplival na potek beatifikacijskega postopka. Ivan Žerjal Bo Jakob Ukmar doživel čast oltarja? OSTARELI - Hvalevreden projekt nekaterih javnih ustanov Počitnice v mestu Tedenski počitniški paketi v mestni rezidenci Valdirivo - Vrsta aktivnosti: od tombole do izletov, predstav... Tudi v domačem mestu je mogoče ustvariti počitniško vzdušje. Tako so prepričani pri skrbstveni ustanovi Pro Senectute, ki že vrsto let pomaga starejšim občankam in občanom. Ob sodelovanju občinske in pokrajinske uprave so si zamislili projekt, ki ostarele vabi ...na počitnice v mestno središče. Včeraj so ga predstavili pokrajinska odbornica Marina Gu-glielmi, obžinski odbornik Carlo Gril-li in predsednica Pro Senectute Adriana Carbonara. Julija, avgusta in septembra bodo namreč v Rezidenci Valdirivo ponujali enotedenske počitniške pakete, na katerih bo lahko vsak teden uživalo deset ljudi. Med bivanjem v mestnem središču bodo imeli na voljo klimatizirane prostore, prehrano, dnevno in nočno oskrbo. Vsak dan v tednu bo posvečen drugačni dejavnosti. Ponedeljek bo kroma Nekaj ur v družbi lahko olepša dan ... posvečen tomboli, torek izletu v mesto ali okolico, sreda umetniškim in drugim delavnicam. Ob četrtkih bodo goste pospremili na kavo v eno od mestnih kavarn, ob petkih jim bodo v mačem mestu kar se da počitniško. domu zavrteli film, ob sobotah in nedeljah pa si bodo lahko ogledali gledališko predstavo v gledališču Rovis. Zato da bi bilo tudi bivanje v do- APrimorski ~ dnevnik I/ •• v« v v v Kocijancic zapušča tajniško mesto SKP Igor Kocijančič po osmih letih zapušča mesto pokrajinskega tajnika Stranke komunistične prenove. Kocijančič je svoj odstop ponudil že pred časom, v stranki so ga takrat pozvali, naj ostane do volitev. Kocijančič se bo odslej v celoti posvetil funkciji vodje deželne svetniške skupine Mavrične levice. Poletni Pupkin kabarett v Parovelovi kleti V kleti družine Parovel v Boljuncu bo nocoj veselo: v goste prihaja priljubljeni Pupkin Kabarett, ki običajno nastopa v gledališču Miela. Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi in Ivan Zerbinati se bodo predstavili s svojimi skeči, za glasbeno kuliso pa bosta poskrbela Stefano Bembi in Antonio Kozina. Vstop prost, pričetek ob 21.30. Dolinska DS bo v Mačkoljah nazdravila ob uspehu Krožek Demokratske stranke občine Dolina vabi volivke in volivce, somišljenike in prijatelje na družabnost, ki bo jutri ob 19.30 v Mačkoljah v gostilni pri Tulu, da bi nazdravili ob lepem volilnem uspehu stranke v dolinski občini. Prisotni bodo, med drugimi, izvoljeni občinski svetniki, županja Fulvia Premolin, senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Ro-sato in pokrajinski koordinator stranke Roberto Cosolini. Občinska knjižnica v Nabrežini spet odprta Občinska knjižnica v Nabrežini je po skoraj šestih mesecih ponovno odprla svoja vrata in spet začela delovati ter nuditi vse tiste storitve, ki jih je že nudila do začasne prekinitve delovanja. Avgusta bodo v njenih prostorih nekatere prireditve v okviru praznika Sv. Roka, med septembrom in oktobrom pa bodo na predlog nabrežinskih kulturnih društev poimenovali knjižnico po prof. Nadi Pertot. Izposoja knjig bo uradno stekla v ponedeljek od 9. do 12. ure in bo nato z istim urnikom mogoča od ponedeljka do četrtka, ob ponedeljkih in sredah tudi v popoldanskih urah. Ob petkih bo izposoja knjig mogoča v prostorih občinske knjižnice v Ribiškem naselju, prav tako od 9. do 12. ure. ŠOLSTVO - Zaključni državni izpit na nižjih srednjih šolah je v polnem teku Zaključuje se pisni del mature Od sobote do včeraj pisne naloge iz slovenščine, italijanščine, tujega jezika in matematike - Danes bo na vrsti vsedržavna preizkušnja Invalsi, ki bo upoštevana pri končni oceni - Ocene bodo v številkah - Mali maturanti so se včeraj spopadli s pisno nalogo iz matematike (na posnetku potek državnega izpita na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah) kroma V tem tednu se izteka prvi del zaključnega državnega izpita za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol. Slednji se od prejšnje sobote spopadajo z vrsto pisnih nalog (s prihodnjim tednom se bo začel ustni del izpita). Teh je pet: potem ko so v soboto pisali nalogo iz slovenščine, je v ponedeljek prišla na vrsto italijanščina (v obeh primerih so dijaki imeli na voljo štiri ure časa in možnost izbire med različnimi tipologijami naslovov), v torek tuj jezik, včeraj pa matematika (v obeh primerih so imeli tri ure časa). Danes bo na vrsti še zadnja pisna preizkušnja, ki je vsedržavnega značaja in jo prireja državni inštitut za preverjanje izobraževalnega sistema Invalsi. Preizkušnja je bila na sporedu že lani, a je letos prišlo do pomembne spremembe, saj bo ocena, ki jo bodo dijaki prejeli za to nalogo, upoštevana pri končnem ocenjevanju maturantov. Vsedržavna preizkušnja (šlo bo za nekakšen test iz znanja slovenščine in matematike) bo predstavljala petino ocene pisnega dela in petnajstino celotne ocene na državnem izpitu, čeprav so včeraj izpitne komisije (na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku komisiji predseduje Fiorella Benčič, na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini Marko Jarc, na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini Marijan Kravos, na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari Zvonko Legiša, na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu pa Ksenija Dobrila) še čakale na navodila ministrstva, kako točkovati vsako vprašanje. Druga novost letošnje male mature pa je tudi ta, da bo končna ocena izražena v številkah (od ena do deset). Pri tem so se predsedniki komisiji dogovorili, da bo tretjino končne ocene sestavljal uspeh maturanta ob koncu drugega polletja, tretjino seštevek ocen pisnih nalog, tretjino pa ocena ustne preizkušnje. Dogovorili so se tudi za kriterij zao-kroženja ocen: če bo npr. ocena 8,4, bodo končno oceno zaokrožili navzdol (se pravi na 8), če bo 8,5 pa navzgor (se pravi na 9). Upošteva se tudi delo dijaka v celotnem triletju nižje srednje šole, maturant pa prejme tudi potrdilo o kompetencah: ocena deset predstavlja najvišjo zmožnost za učinkovito nadaljevanje izobraževanja, devet temeljito, osem ustrezno, sedem zadovoljivo in šest osnovno zmožnost. (iž) 8 Četrtek, 18. junija 2009 TRST / REPENTABOR - Prva seja novega občinskega odbora Tesno sodelovanje za skupno reševanje vprašanj Novi župan Marko Pisani in odborniki bodo vsi stalno seznanjeni z dogajanjem Tesno sodelovanje z namenom skupnega reševanja vprašanj v repentabrski občini bo zaznamovalo delovanje novega re-pentabrskega občinskega odbora, ki se je včeraj dopoldne prvič sestal na županstvu. Srečanje je bilo v pozitivnem in sproščenem, a obenem delovnem vzdušju, saj se novoizvoljeni repentabrski župan Marko Pisani in njegovi odborniki že pripravljajo na prihodnje izzive. Upravljanje majhne občine je namreč zahtevno, zato pa morajo biti občinski odborniki prožni in pomagati kolegom, pravi Pisani. Vsak odbornik bo v ta namen v prihodnosti seznanjen s celotnim dogajanjem v občini, pa seveda tudi s projekti, ki so že stekli med prejšnjo občinsko upravo. Z novo sestavo občinskega odbora se je uvodoma seznanil občinski tajnik Giam-paolo Giunta, temu pa je sledila potrditev odgovornih za posamezne občinske urade. Pisani se je nato lotil svojih prvih korakov v funkciji prvega občana in že nakazal smernice in način delovanja odbora, ki ga ob podžupanu Casimiru Cibiju sestavljata še od-bornica Roberta Škabar in odbornik Andrej Škabar. Pisani je zase pridržal odborništvo za javna dela in osebje. Cibi bo odgovoren tudi za evropske projekte in finance, medtem ko bo Roberta Škabar pristojna za kulturo, šolstvo, šport in socialne zadeve. Andrej Škabar bo vodil resorja za kmetijstvo in urbanistiko. Pisani je s sestavo novega odbora zadovoljen. V njem sta dva izkušena odbornika, in sicer Cibi, ki je bil dolgo let občinski in tudi generalni tajnik, in Andrej Ška-bar, ki je med drugim mestni redar v milj-ski občini. Po drugi strani bo sveže misli nedvomno prispevala nova odbornica Roberta Škabar, ki se bo v delo občinske uprave po Pisanijevi oceni vključila brez težav. Občinski odbor se je uvodoma lotil prvih obveznosti, ki jih predvideva zakonodaja. Določili so datum za prvo sejo novega občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 22. junija. To bo bolj formalno srečanje, na katerem bo na dnevnem redu umestitev občinskih svetnikov in župana, ki bo tudi predstavil svoj program, poleg tega pa bodo tudi imenovali člane občinske volilne komisije. Druga seja občinskega sveta, na kateri bo delo skupščine stopilo v živo, bo predvidoma v ponedeljek, 29. junija. Občinski odbor je nato vzel v pretres razna vprašanja, od zahtevnejših do nujnejših. Posamezne postavke bodo vsekakor poglobili na prihodnjem sestanku odbora, med temi pa je tudi prireditev Kraške ohceti konec avgusta. V tem smislu je Pisani že napovedal, da bo kmalu srečanje s predstavniki društva Kraški dom iz Repna in zadruge Naš Kras. A.G. ŠOLSTVO - Sv. Ivan Športni dan v znamenju fair playa Tržačane, ki živijo ob Stadionu 1. Maj pri Sv. Ivanu, 5. junija zjutraj zbudil nenavaden vrvež in vrišč. Kar 150 učencev in učenk z nižjih srednjih šol Ivana Cankarja, Cirila in Metoda ter Simona Gregorčiča se je namreč takrat udeležilo skupnega športnega dne, ki sta ga organizirala profesorja telesne vzgoje Jadrana Gabrovec in Klavdij Starc. Učenci so se borbeno, tekmovalno, a tudi zelo korektno in športno pomerili v odbojki, malem nogometu, teku čez drn in strn ter v igri med dvema ognjema. Geslo dneva je bilo Tekmujte športno po načelih fair playa, pravi športnik je SPORTIKUS in fair play je srce športa! Športno jutro je minilo v velikem navdušenju. Za nagrajevanje sta poskrbela Zadružna kraška banka in ŠZ Bor, celotno dogajanje pa je povezoval Borov trener in košarkar Niko Štokelj. Posebna zahvala gre ŠZ Bor, profesorici Silvi Mevlja in vsem ostalim profesorjem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi med-šolskega športnega dne. (Z.P.) Na repentabrskem županstvu se je včeraj prvič sestal nov občinski odbor kroma JUTRI Evroregija: posvet s Craxijevo in Kacinom V deželni palači na Velikem trgu bo jutri ob 17.30 posvet na temo Evroregija in Bližnji vzhod, na katerem bodo govorili vladna podtajnica Ste-fania Craxi, predsednik FJK Renzo Tondo in evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin. Posvet prirejata socialistično združenje in Evropska iniciativa, ki ga bosta zastopali Ales-sandro Perelli in Augusto De-bernardi. Posvet je vsebinsko vezan na bližnji tržaški vrh zunanjih ministrov držav G8. Stefania Craxi (Ljudstvo svobode) bo v Trstu predstavila tudi ponatis govora, ki ga je imel njen oče Bettino Craxi na osrednjem mestnem trgu ob 30-letnici pridružitve Trsta Italiji. Gre za govor, ki je vzbudil veliko odobravanje na desnici in veliko polemik na levici in v slovenski manjšini. Pokrajinski upravitelji iz Trsta, Vidma in Gorice so prepričani v koristnost selitve Deželnega šolskega urada kroma POKRAJINA - Jeza pokrajinskih uprav Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona Selitve Deželnega šolskega urada še ni Pokrajinam grozi plačevanje mastnih glob Pokrajinske uprave Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona si že približno leto dni prizadevajo preseliti Deželni šolski urad iz sedanjih prostorov v Ul. SantAnastasio v poslopje v Ul. Santi Martiri, a jim to ne uspe zaradi - pravijo - nasprotovanja sindikatov in dejstva, da mesto deželnega šolskega ravnatelja trenutno ni zasedeno, zaradi česar tudi tvegajo mastne globe. Odborniki za premoženje pokrajin Trst, Gorica in Videm Mariella De Francesco, Maurizio Salomoni in Stefano Teg-hil so včeraj dopoldne v prostorih tržaške pokrajine izrazili svoje poglede na nastalo situacijo. Deželni šolski urad od leta 2002 domuje v nekdanjih prostorih poštne uprave v Ul. SantAnastasio 12, kjer ima na razpolago 2.390 kvadratnih metrov oz. 43 kvadratnih metrov na osebo. To zato, ker je bila sprva načrtovana združitev deželnih in pokrajinskih skrbništev, združeni urad pa bi bil obsegal dvesto zaposlenih. Zakonodajalci so se pozneje premislili in stara pokrajinska skrbništva spremenili v pokrajinske šolske urade, tako da ima deželni urad manj kot šestdeset uslužbencev. Zato so se pokrajinske uprave odločile, da izberejo drugačno lokacijo, tudi zato, ker za najemnino prostorov v Ul. Sant'Anastasio plačujejo kar 269.000 evrov letno, katerim je treba dodati še stroške za vzdrževanje. Novi sedež so našli v Ul. Santi Martiri 3 v strogem mestnem jedru Trsta v poslopju, ki je last tržaške pokrajine in kjer že domuje Pokrajinski šolski urad. Gre za 2.178 kvadratnih metrov oz. za okoli 25 kvadratnih metrov na uslužbenca. Selitev deželnega urada v te prostore ne bi omogočila samo prihranka, ampak tudi združitev nekaterih služb (npr. urada za protokol), ki bi se jih lahko posluževala oba urada. Gre za učinkovit in funkcionalen sedež, so prepričani na tržaški pokrajini, ki je pridobila tudi pozitivno mnenje zdravstvenega podjetja. Selitvi pa nasprotujejo sindikati, ki opozarjajo predvsem na po njihovem mnenju pretesne in neustrezne prostore, stvar pa je dodatno zapletlo dejstvo, da je Deželni šolski urad že nekaj časa brez svojega ravnatelja. Stvari se kljub posredovanju tržaškega prefekta Giovannija Balsama in organiziranju vrste tehničnih omizij niso premaknile z mrtve točke, čeprav smo priča očitni potrati javnega denarja, menijo pokrajine. Slednjim grozi tudi plačevanje mastnih glob: 31. maja je namreč zapadla najemniška pogodba za prostore v Ul. Sant'Anastasio: če se do konca junija deželni urad ne bo izselil iz njih, bodo morale pokrajine za prvi mesec plačati tri mesečni-ne, od julija naprej pa vsak mesec po šest mesečnin. (iž) ZNANSTVENI IMAGINARIJ - Štiridnevni praznik ob desetletnici Bi »molekularni aperitiv«? Pridite v Grljan, kjer vas čakajo brezplačni ogledi, »lov na zvezde«, nočni koncert na plaži... Od dne, ko so v kletnih prostorih velikega grljanskega hotela odprli manjši znanstveni muzej, je minilo deset let. Danes razpolaga muzej Science center Immaginario scientifico z razstavnim prostorom, ki meri tisoč petsto kvadratnih metrov: tu se lahko širša javnost, v prvi vrsti otroci, »potopijo« v znanost. Kajti v znanstvenem imaginariju se lahko vsakdo dotakne znanosti s svojimi rokami. Se na primer sprehodi po trideset kvadratnih metrov veliki fotografiji Trsta, ali se zaustavi v planetariju. O prehojeni poti in doseženih rezultatih se bo mogoče prepričati na štiridnevnem prazniku, ki se danes začenja v Grljanu. Danes in jutri bo mogoče imaginarij obiskati med 15. in 20. uro, v soboto pa bodo muzej odprli ob 10. uri in ga zaprli šele v nedeljo ob 21.! V soboto ob 20. uri bo na muzejskem vrtu »molekularni aperitiv« (?), v noči na nedeljo pa bomo priča tudi poletnemu solsticiju (ali Sončevemu V Grljanu želijo približati znanost kroma obratu), ki ga bodo prijatelji imagina-rija proslavili z nočnim koncertom: ob 3.45 bo v grljanskem kopališču Sirena nastopil priznani tržaški saksofonist Marco Castelli. S svojim saksofonom bo poslušalce popeljal v dan, ko se tudi uradno začenja poletje. Predvsem pa v dan, ko imaginarij slavi deseti rojstni dan: zato bo muzej odprt dan in noč. Med številnimi pobudami, ki se bodo zvrstile do nedelje zvečer (popoln spored je na voljo na spletni strani www.immaginarioscientifico.it) velja omeniti vsaj to, da se bodo vsak dan, med 15. in 19. uro, obiskovalci vseh starosti lahko preizkusili v »malih eksperimentih za velika odkritja« (ste na primer vedeli, da lahko iz stare lepenke in konzerv izdelamo fotografski aparat?). V četrtek in nedeljo bo v miramarskem morskem rezervatu WWF mogoče prisluhniti »besedam na vodi« (med 16. in 18. uro), v petek in soboto pa bo v več izmenah na sporedu »see watching«. V soboto se bodo otroci (7-14 let) lahko preizkusili v orientacijskem teku po miramarskem parku (ob 16. uri), ob 20.30 in 21.30 pa bo v plane-tariju in na čolnu potekal »lov na zvezde«. Praznik bo v nedeljo ob 21. uri zaključil džez koncert. S svojimi »latin jazz« ritmi bo nastopila skupina European Space Station. / TRST Četrtek, 18. junija 2009 9 PREVOZI - Rdb UNIVERZA - Izdal ga je Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK Obsežen zbornik o fašistični O^mj politiki do južnih Slovanov Avtor prispevkov je pokojni zgodovinar Teodoro Sala - Koristen pripomoček za preučevalce fašizma sprejela sindikate Knjižne police je pred kratkim obogatil zbornik, ki bo predstavljal koristen in nepogrešljiv vir za raziskovalce italijanskega fašizma in njegovega odnosa do južnih Slovanov. Publikacijo z naslovom II fascismo italiano e gli Slavi del sud je v okviru zbirke I quaderni di Qualestoria izdal Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini (IRSML), v njej pa so zbrane študije oz. prispevki, ki jih je od leta 1960 do leta 2005 pisal priznani zgodovinar Teodoro Sala. Podrobnosti novega zgodovinskega zbornika, ki ponuja pregled dogajanja pred in med drugo svetovno vojno ter analizo odnosov med fašizmom in Balkanom, so predvčerajšnjim predstavili predsednik omenjenega inštituta Gian Carlo Ber-tuzzi, Marco Dogo z Univerze v Trstu in Brunello Mantelli z Univerze v Turinu. Goste je uvodoma pozdravila gostiteljica srečanja Cristina Benus-si, ki je orisala lik bivšega profesorja, sodelavca in uglednega zgodovinarja Teodora Sale, ki je svojo bogato življenjsko pot sklenil leta 2006. V nadaljevanju je besedo prevzel direktor Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK Gian Carlo Bertuzzi, ki je orisal poslanstvo omenjenega inštituta in pohvalil pred meseci izdano dokumentarno publikacijo, ki jo bogatijo številni zgodovinski viri in nekateri zemljevidi. Vsebino knjige je nato podrobneje analiziral Marco Dogo, ki je razložil, da je v knjigi zbranih štirinajst prispevkov, ki jih je Teodoro Sala napisal v štiridesetletnem obdobju. Še pred temi prispevki pa bralec lahko prebere spremno besedo Enza Col-lottija, v kateri avtor piše o Salajevem raziskovalnem delu in podrobno analizira vsak zgodovinarjev prispevek. Marco Dogo je v svojem posegu razgrnil različne aspekte fašističnega političnega delovanja na Balkanu, naštel pa je tudi teme, ki jih do-tični zbornik obravnava. Uvodnim biografskim podatkom in spremni besedi sledi prispevek o vojaški zasedbi Ljubljanske pokrajine v letih med 1941 in 1943, o hrvaškem separatizmu je mogoče več izvedeti iz prispevka z naslovom Italijanski temelji za hrvaški separatizem. Avtor v zborniku razkriva tudi podrobnosti o italijanski diaspori na balkanskem ozemlju, prof. Dogo pa se je na uradni predstavitvi knjige za trenutek ustavil tudi pri četniškem vprašanju. V nadaljevanju je sintetičen pregled prispevkov, ki sestavljajo skoraj 400 strani dolg zbornik, podal še prof. Brunello Mantelli, ki je kot posebno vrednost knjige izpostavil dejstvo, da Sala v svojih prispevkih ne obravnava zgolj političnega in vojaškega odnosa med fašistično Italijo in južnimi Slovani, ampak tudi socialni aspekt celotne zgodbe, saj avtor med drugim opisuje tudi osebne usode in spomine nekaterih vojakov. Poleg odnosov med Italijani na eni strani in južnimi Slovani na drugi strani pa knjiga prinaša tudi gospodarsko dimenzijo, je razložil govornik, ki je še dejal, da se je Teodoro Sala pri preučevanju zgodovine Furla-nije-Julijske krajine zavedal, da ne gre za lokalno zgodovino, temveč za zgodovino, ki ima mednarodno razsežnost. Vsekakor nam novo delo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini ponuja branje za zahtevne bralce, ki pa se obilice zgodovinskih podatkov in naštevanja virov ne bi smeli ustrašiti. Delo je mogoče dobiti na knjižnih policah knjigarn, zanj pa je treba odšteti 20 evrov. (sč) Zbornik zgodovinarja Teodora Sale (zgoraj) so predstavili na tržaški univerzi (desno) kroma Pristojna občinska komisija je včeraj sprejela predstavnike osnovnega sindikata uslužbencev javnih prevozov Rdb, ki je napovedal stavko v lokalnem javnem prevozu v sredo, 24. junija. Avdicije so se udeležili predstavniki vseh sindikatov, ki zastopajo uslužbence in delavce podjetja Trieste Trasporti, in sicer Rdb, Cgil, Cisl, Uil, Ugl in Faisa. Sindikalisti so seznanili občinske svetnike s številnimi razlogi, zaradi katerih nameravajo ponovno stavkati in med katerimi je predvsem okr-nitev storitev v poletnem obdobju. Člani komisije so odločili, da bodo predstavili resolucijo v občinskem svetu, v kateri bodo zahtevali od pokrajinske uprave ponovno vzpostavitev kakovosti storitev. Sindikati so v pričakovanju tudi na ukrep župana Roberta Dipiazze (ki ima večinski delež v TT) izrazili pripravljenost preklicati stavko v primeru, da bodo njihove zahteve sprejete. DIJAŠKI DOM - Hvaležni starši se zahvaljujejo vzgojiteljem Tika taka čas beži... in konec šolskega leta zazvoni tudi v otroških jasli v Dijaškem domu V jaslih že več let prirejajo tudi družinske počitnice ... JUTRI - Bogat openski kulturni utrip Od festivala kitare Kras do Turčije in trebušnega plesa Jutri, v petek, 19.junija bo openski kulturni utrip res pester in živ. Ob 20.uri se bo v dvorani Zadružne kraške banke nadaljeval Festival kitare, ob 21. uri pa bo v Prosvetnem domu v organizaciji Skd Tabor in šole trebušnega plesa Yasmin Anuby nekoliko neobičajni večer z naslovom Od Turčije do Egipta. Večer sestavljata dva sklopa. V prvem bomo z Lili Čebulec v sliki in besedi potovali v Turčijo, ki je v svoji raznolikosti vedno vir novih odkritij in spoznanj. V drugem delu pa bodo magijo orienta pričarale plesalke trebušnega plesa, ki jih vodi Yasmin Anuby. Na odru se bodo zvrstile štiri skupine brhkih deklet in žena, ki so skozi leto osvajale prvine orientalskih plesov, jih utrjevale in nadgrajevale, tako da so za jutrišnji večer kar najbolje pripravljene. Yasmin in njene tečajnice pravijo, da učenje trebušnega plesa pomeni odkrivanje čutnosti, sensualnosti, pridobivanje samozavesti in prožnosti telesa, zato je veliko več kot samo ples. Trebušni ali orientalski ples, je ples medenice, bokov in prsnega koša. Tradicionalno je zelo povezan z religijo in kulturo Egipčanov, Turkov in Indijcev. Azijski ples poudarja gibe rok in glave, turški pa predvsem gibanje hrbtenice. Ker se je ples zelo razširil tudi na Zahod, se je razvila nova oblika trebušnega plesa - klasični orientalski ples, ki je mešanica vseh stilov. Razlogov za obisk jutrišnjega večera v openskem Prosvetnem domu je torej nič koliko..... Tudi za malčke iz slovenskih jasli Dijaškega doma Srečko Kosovel se bliža zaključek šolskega leta. Prejšnji četrtek smo bili starši vabljeni na kratko, a za nas zelo prisrčno in ganljivo zaključno prireditev. V spremstvu vzgojiteljic so naši malčki prikorakali v dvorano in nam zapeli nekaj otroških pesmi, ki so se jih naučili med letom. Oblečeni so bili v rumene majčke, ki so jih skupaj pobarvali prav za to priložnost. Številna publika je male otroke nekoliko zbegala, a vzgojitelji so spretno nadaljevali spored in nam izročili album s slikami in ročnimi izdelki, ki so jih skrbno zbrali med letom. Na koncu so se predstavniki staršev zahvalili vzgojiteljicam in osebju Dijaškega doma. Ko se je prireditev zaključila, smo se otroci in starši sprostili ter uživali ob prigrizku, klepetu in igranju. To ni bila prva priložnost, kjer smo se vsi skupaj srečali, saj so vzgojitelji skozi celo leto priredili vrsto pobud prav z namenom, da bi se vsi boljše spoznali. Že jeseni smo se udeležili prijetnega praznika kostanjev, potem je bila na vrsti božična delavnica, kjer smo ročno izdelali različne božične okraske, sledil je obisk Božička in pred kratkim tudi prelepe spomladanske počitnice. Prav te predstavljajo hvalevredno pobudo teh jasli. Tudi letos, že osmič zaporedoma, so vzgojitelji jasli priredili enkratno štiridnevno letovanje, tokrat v vasici Gorenje pri Zrečah. Tako smo se 12 družin in vzgojiteljice Renata, Martina in Rosana podale v naravo in tu so se vsa pričakovanja staršev in otrok uresničile. Imeli smo čas za skupne dejavnosti, za izlet na kmetijo in ne nazadnje tudi prost čas za počitek. Starši se iskreno zahvaljujemo vzgojiteljem in vsem ostalim, ki so se ukvarjali z našimi malčki. Zahvaljujemo se jim za njihov trud in požrtvovalnost ter strokovnost pri organizaciji in vodenju jasli. Poleg tega pa smo jim hvaležni za ljubeznivost in dobro voljo s katerimi sprejemajo naše malčke že zgodaj zjutraj. Starši jim jih tako lažje prepustimo. Hvala Drago, Renata, Martina, Erika, Valentina, Laura in Rosana!! Starši 1 0 Četrtek, 18. junija 2009 TRST / KRIŽ - Torkov večer v Ribiški hiši Začetek Kriškega tedna z glasbo, risbami in lepimi fotografijami Mitja Košuta v imenu SKD Vesna otvarja letošnji Kriški teden kroma SKD BARKOVLJE - Posebno srečanje Večer o morju Prepletanje filma, poezije in glasbe - Fotografije na ogled do sobote Slovensko kulturno društvo Barkovlje je prejšnji teden pripravilo prav posebno srečanje, na katerem so se prepletali zborovsko petje, poezija, film in fotografska razstava. Rdeča nit kulturnega večera je bilo morje, motiv torej, ki je pogosto prisoten v mnogih umetniških izrazih. Številno občinstvo je lahko občudovalo fotografije Štefana Grgiča in podvodni svet Marka Civardija, ki je v svojo kamero ujel edinstven in svojevrsten morski svet nekaterih dalmatinskih otokov, ob vsem tem pa so balzam za ušesa predstavljali tudi napevi, ki so jih zapeli pevci in pevke mešanega pevskega zbora Obal'ca Koper, ter recitacija nekaterih pesmi Aleksandra Furlana. Večer se je začel s pozdravom Ladija Vodopivca, ki je na prikupen način povezoval celotno prireditev. Uvodoma je predstavil bazovskega fotografa Štefana Grgiča, ki se bo v barkovljanskem društvu s petnajstimi fotografijami predstavljal do sobote, 19. junija. Poklicni arhitekt, ki se v prostem času ukvarja tudi s fotografijo, je za to priložnost izbral sklop fotografij, ki govorijo o morju. Na tradicionalnih črno-belih fotografijah je avtor v objektiv ujel utrinke iz Barkovelj, Gradeža, Benetk in z Reke, barvne fotografije pa odlikuje digitalna ob- delava, s pomočjo katere je fotograf uspel motive prikazati iz različnih zornih kotov. Za razstavljeno gradivo je tudi značilno, da nima naslova, saj je mladi fotograf mnenja, da lahko fotografijo vsak gledalec interpretira na svoj način, zaradi česar je avtor nalašč izpustil naslove in poimenovanje prepustil naključnemu gledalcu. V nadaljevanju večera je besedo prevzela redna gostja bar-kovljanskih kulturnih večerov, naša priznana operna pevka Nora Jankovič, ki pa ob tej priložnostni ni postregla z opernimi arijami, ampak z recitacijo narečnih pesmi Aleksandra Furlana. Njen nastop je občinstvo popeljal v morske gladine, v katerih je prevladovala domača barkovljanska govorica. Dalmatinski podmorski svet nam je nato predstavil še Marko Ci-vardi s petnajstminutnim dokumentarcem, v katerem je bilo mogoče občudovati številne ribe, rakce, morske polže, hobotnice in tudi potopljene ostanke ladje. Petkovo kulturno druženje se je nato sklenilo z nastopom mešanega pevskega zbora Obal'ca iz Kopra, ki ga sicer vodi naša Aleksandra Pertot. Za to priložnost so pevci pripravili zanimiv repertoar slovenskih in nekaterih dalmatinskih napevov, celoten sklop pa so poimenovali Potovanje po morju do Dalmacije. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 18. junija 2009 MARKO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42- Luna vzide ob 1.37 in zatone ob 16.10 Jutri, PETEK, 19. junija 2009 JULIJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,3 stopinje C, zračni tlak 1021,2 mb raste, veter 42 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 70 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 20. junija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramar-ski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. V torek zvečer se je v Križu začel Kriški teden, ki ga prireja domače kulturno društvo Vesna v sodelovanju z Združenjem za Križ in z zahodnokra-škim rajonskim sosvetom. Priljubljeno kulturno prireditev je uvedla razstava risb in fotografij v Ribiški hiši. Ze dre-vi bo na sporedu druga prireditev in sicer gledališka predstava Zapeljivka oddaja stanovanja v izvedbi GS Dekani pri Kopru. Delo je napisal Boris Pi-ciga, režiral pa Aleksij Pregarc. Začetek ob 21. uri v Sirkovem domu. V soboto pa bo vedno v Sirkovem domu koncert brazilske glasbe. V Ribiški hiši so na ogled risbe in fotografije o Križu Angelice Podos. Mojce Ketiš in Klemena Brumca. Ke-tiš in Brumec sta člana fotografskega kluba iz Kamnika in to je njuna prva skupna razstava. Angelica Podos po-čuje na slovenskih osnovnih šolah in vrtcih, zadnja leta pa se ukvarja predvsem z likovnimi delavnicami za otroke. To je njena prva samostojna razstava. Torkov večer sta popestrila kan-tavtorica Lara Puntar in kitarist Dario Viviani. V imenu prirediteljev je Kriški teden uvedel Mitja Košuta. Na Kontovelu o Sabi in nagradi Depangher V konferenčni dvorani Tullio Reggente društvene gostilne na Kon-tovelu bodo danes ob 18.30 predstavili pesmi Umberta Sabe v slovenščini in nagrado Giorgio Depangher. Gre za sedmo izvedbo literarne nagrade, ki je posvečena pokojnemu nabrežinske-mu županu, prevajalcu in pesniku. Izhodišče za nagrado bo Sabova poezija Contovello, ki jo je v slovenščino prevedla Jolka Milič. To bo tudi priložnost za predstavitev njenih prevodov poezij Umberta Sabe, ki so izšli pri založbi Mladika. Na današnjem kontovelskem večeru bosta, poleg Miličeve, spregovorila še Patrizia Vascotto (Skupina 85) in Michele Gangale (Krožek 91). M& Kino AMBASCIATORI - Dvorana je rezervirana. ARISTON - 18.30, 21.00 »Uomini che odiano le donne«. CINECITY - 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30, 22.10 »Un'estate ai Caraibi«; 16.30, 19.45, 22.15 »I love Radio Rock«; 16.15, 17.15, 20.00, 22.10 »Terminator Salvation«; 18.30, 21.30 »Uo-mini che odiano le donne«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 16.00, 18.40, 21.45 »Angeli e demoni«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Coco Avant Chanel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 20.15, 22.15 »Vincere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 20.10, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 20.10, 21.45 »Soffocare«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »Rock'n Roll pirati« 16.10, 18.40, 21.10 »Zvezdne steze«; 16.30 »Terminator: Odrešitev«; 21.30 »Angeli e demoni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moonacre, i segreti dell'ultima Luna«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terminator Salvation«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 2: 17.50, 20.20 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Terminator Salvation«; Dvorana 4: 17.45, 20.30 »Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Co-co Avant Chanel«. ¿j Čestitke Tudi VEKOSLAV vsakih deset let praznuje okrogla leta. Letos jih praznuje 70. Vse najboljše mu želijo Emi, Marino, Slavica in Zmago. Tudi v kuhinjskih receptih beremo, da sta Repa in lovor neločljiva. PAVLU izrekamo iskrene čestitke ob lepem uspehu vsi iz Križa, Sesljana in Barkovelj. Draga Ilenia Na proge življenja se med količki poguma, ljubezni in poštenosti podaj in si vedno veselo zavriskaj. Tako ti bo vselej lepo in vse nevihte odpihalo bo. Astrid, Davidu in Mariji Piji iz srca čestitamo ob rojstvu male Ilenie vsi pri SK Brdini IS Prireditve KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - SLOVENIJA: Škocjan: Cerkev Sv. Kancijana, danes, 18. junija ob 20.30, Mak Grgic (Slovenija), Susan Royal/James Pior-kowski, flavta-kitara (ZDA); v petek, 19. junija, ob 17.30 na terasi za cerkvijo nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«; ob 21.30 v Lipici-Grand Casino, Pink Moon-Tribute to Pink Floyd; v soboto, 20. junija, ob 18.30 v cerkvi Sv. Kancijana koncert udeležencev 6. masterclassa »Kras«. KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - KONTO- VEL: petek, 19. junija ob 21.00, Vlat-ko Stefanovski (Makedonija) v sodelovanju z vaškimi društvi na Konto-velu. KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - OPČINE: Dvorana ZKB na Opčinah, petek, 19. junija ob 20. uri, Ženska vokalna skupina Cappella Civica, Marko Feri, ki-tara/Marco Sofianopulo, dirigent, v sodelovanju s Skladom M.Čuk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na ogled razstave »Morje v fotografiji« Štefana Grgiča. Razstava bo odprta do 19. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure. SKD TABOR prireja v petek, 19. junija, ob 21.uri večer »Od Turčije do Egipta« s potopisnimi utrinki Lili Če-bulec in nastopom trebušnih plesalk Yasmin Anuby ter njenih tečajnic. SLOMŠKOVO DRUŠTVO IN ŽUPNIJA SV. KRIŽ PRI TRSTU vabita jutri, 19. junija, ob 20.30 v Slomškov dom v Križ na otvoritev razstave »Voda, vir življenja«. Nastopa pianist Jan Grbec. Na razstavi sodelujejo učenci slovenske in italijanske osnovne šole ter domači umetniki. SLOMŠKOVO DRUŠTVO IN ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu vabita v petek, 19. junija, ob 20.30 v Slomškov dom na otvoritev razstave Voda vir življenja. Nastopa pianist Jan Grbec. Razstavljajo Anica Pahor, Renata Siroich, Laura Stor, Luciana Viscardi in Pavel Hrovatin; s svojimi risbami sodelujejo tudi otroci OŠ Albert Sirk in italijanske osnovne šole iz Križa. Razstava bo odprta do 29. junija vsak dan med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. SLOVENSKA PROSVETA IN RADIJSKI ODER vabita na zaključno predstavo Male gledališke šole Matejke Peterlin. Mladi gojenci bodo uprizorili igrico »Mala morska deklica« v režiji Alide Bevk. Igra bo uprizorjena dvakrat in sicer v petek, 19. junija, ob 17.00 in 19.00 uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. ŠPORTNO DRUŠTVO KLASS organizira zaključni plesni nastop v petek, 19. junija, ob 20.30 v Kinodvorani v Bazovici. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič vabi v torek, 23. junija, na »Kresovanje 2009«. Od 17.30 na vaškem trgu ex-tempore (Čarovnica na vasi) za otroke. Od 18. do 19. ure zbiranje venčkov. Ob 20.30 predvajanje filma »Kresovanje 2008« in nastop MePZ Slovan-Skala. Prižig svetoivanskega Kresa po 21.30 Zad za kalom. SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: književnik David Bandelj, glasbenik Igor Zobin in likovni ustvarjalec Ivan Žerjal. Razglasili bomo nagrajenca leta 2009. Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14 - v torek, 23. junija, ob 18. uri. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, SKD VIGRED IN MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL organizirajo v sredo, 24. junija, na prireditvenem prostoru v Praprotu koncert za Emergency. Sodelujejo: Mladi kraški mu-zikanti, Nameless Group, Tiresia's Folk Bunch, Freak Waves, Jhonny Et Chinotto, Kraški Ovčarji in Alter Ego. SKD BARKOVLJE Ul Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 26. junija, koncert »pod zvezdami« Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Maurizio Co-drich. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava s prispevkom Pokrajine Trst »Svetloba in sence« keramičark Margarete Jurišič in Marinke Kverh. Ogled bo mogoč do 27. junija, od ponedeljka do petka, 10-12 in 17-19, Proseška ul. 131, Opčine. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2009 vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opči-nah, ob 21. uri. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626 / TRST Četrtek, 18. junija 2009 1 1 KRlŠKl tÔEgl 2009 DANES, 18. junija, ob 21.00 dom Alberta Sirka ZAPELJIVKA ODDAJA STANOVANJE Gledališka skupina Dekani Režija: Aleksij Pregarc - Avtor Boris Piciga Sobota, 20. junija, ob 21.00 dom Alberta Sirka y DRAMI VEČER Grupo De Capoeria Uniao, Denise Dantas SKD VESNA ZDRUŽENJE ZA KRIŽ -RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS S LeDaRS Ij Obvestila SPDT organizira v nedeljo, 21. junija, Srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Skupaj bomo šli v Rezijo do Ravence, ki se nahaja prav v osrčju Naravnega parka Julijskih Predapl in se nato podali na naravoslovno pot -»Ta lipo put«. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7.30 uri in s trga v Sesljanu ob 7.45. Prijave sprejemata Livio tel. št.: 040-220155 in Vojka tel. št.: 040-2176855. SKUPINA TRST 85 prireja od 11. do 17. julija izlet Donava - potovanje po veliki reki od Beograda do Črnega morja. Vsi potniki morajo nujno imeti veljaven potni list. Vpisovanje do četrtka, 25. junija. Vse potrebne informacije na tel. št.: 348-5289452, 338-7417105 ali 040-212636. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Morska zvezda« (2 mesti), »Krpanova kobila« (3 mesta), »Mizica pogrni se!« (3 mesta), »Netopir« (3 mesta), »Čarobni napoj« (6 mest), »Z vetrom« ( 1. izmena 4 mesta, 2. izmena 2 mesti). Prijave sprejemamo do 20. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil dne 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do 30. junija 2009. Nove lestvice bodo v vseh ozirih nadomestile tiste, ki so bile veljavne v šolskih letih 2007/08 in 2008/09, tako da morajo vsi interesenti ponovno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic. SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec, v sodelovanju z vaško Dekliško in Fantovsko, prireja vsakoletno Šagro na Jami. Vsak dan od 18.ure dalje vam bomo nudili dobro založene kioske. V petek, 19. junija, ob 21. uri velika latinoameriška zabava s skupino »Co-rina Santana's Cover Band« in plesno skupino »Soy Cubano«; v soboto 20. junija, bo zaigral ansambel »Prepih« iz Ormoža; v nedeljo 21. junija, odprtje kioskov ob 16. uri, ob 19. uri nastop plesne šole »Club Diamante«, sledi nastop skupine »3 Prašički«; v ponedeljek, 22. junija, nastop skupine »Mitiche Pirie«; v torek pa nas čaka še tradicionalno kre so vanje na Svetoivansko noč, ob 20.30 na Jami v sodelovanju z mladinskim krožkom 9ag/oeÂno/ podjœtfe/ a ALABARDA Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 Boljunec. Vsi toplo vabljeni! PROMEMORIA društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma sklicuje redni občni zbor danes, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu Zore Perello v Škednju (Trst). Dnevni red obsega predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razpravo. SLOVENSKA PROSVETA IN RADIJSKI ODER obveščata, da bo zaključna prireditev gledališke šole »Ma-tejka Peterlin« v Finžgarjevem domu na Opčinah v petek, 19. junija, ob 17. uri in ob 19. uri. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. junija, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v ulici Trento 8, predavanje na temo. Poletje: zmagoslavje okusov in iskanje dobrega zdravja. Po predstavitvi našega predsednika Marina Voccia bosta predavali raziskovalka tržaške univerze Roberta Situlin ter dietologinja diabetološkega centra Elisa Del Forno. Vabljeni so vsi! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2009« v otroškem vrtcu na Pro-seku, od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC prireja v soboto, 20. in v nedeljo, 21. junija, na nogometnem igrišču v Trebčah »Praznik športa«. Delovali bodo založeni kioski, večeri pa bodo popestreni s plesom. V nedeljo, 21. junija, bo ob 18.30 na sporedu koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč. ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 20., 21. in 24. junija, 35. šagro v Praprotu: v soboto, 20. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 16. uri extempore za mladino do 14. leta, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempore, od 20.30 ples z ansamblom »Happy Day«; v nedeljo, 21. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 12. memorial »Doljak Radovan«, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18.30 »Tekma v kos-nji«, ob 18. uri nastop plesne skupine »AŠKD Kremenjak« in otroške pevske, plesne in glasbene skupine »SKD Vigred«; od 20. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v sredo 24. junija koncert za Emergency v sodelovanju z SKD Vi-gred in mladinskim krožkom Prosek Kontovel, ob 18. odprtje kioskov, od 19. ure dalje koncert raznih znanih glasbenih skupin. LIKOVNI TEDEN TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Likovni teden Trebče 2009« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 22. do 26. junija, pod strokovnim vodstvom diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Otroci bodo spoznavali različne likovne tehnike, ki jih bodo konkretno uporabili z ustvarjanjem na terenu. Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU obvešča, da bo v ponedeljek, 22. in sredo, 24. junija, zaprta za referendum. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). Člane Pokrajinskih svetov pa vabi na predstavitev rezultatov ankete, ki bo ob 20. uri. V PONEDELJEK, 22. JUNIJA bo spet odprla svoje duri Občinska knjižnica v Nabrežini. V poletnem času bo delovala ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14.30 do 17.30, ob torkih in četrtkih pa v jutranjih urah in sicer od 9. do 12. ure. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 na »Šempolajski kal« na tradicionalno kresovanje. F.C. PRIMORJE vabi vse člane, vašča-ne in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sedežu ob Kulturnem Domu v sredo, 24. junija, ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 28. junija, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Koroškem. V torek, 30. junija, ob 20.30 tovariško srečanje ob zaključku sezone. FOTOVIDEO TRST 80 vabi vse ljubitelje fotografije, naj se udeležijo projekta »Artreport«, ki ga bo izvedel v sklopu letošnjega Artedna od 5. do 12. julija v Lonjerju. Zato sklicuje sejo v ponedeljek, 29. junija, ob 20.30 v ul. San Giorgio 1. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) od 29. junija do 4. septembra. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas. Vabimo »vse« bralce naj vrnejo izposojene knjige v ponedeljek, 29. junija, od 15. do 19. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah od 29. junija do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bo odvijal od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. št. 040-573141. KRUT obvešča, da so od junija dalje društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo v torek, 30. junija, na Sedežu v Slivnem ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo,nadzor-niško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, predstavitev smučarskih ekip in trenerjev za sezono 2009/2010. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2007/2008 diplo-mirali/magistrirali/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 30. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na: www.slori.org. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v Občini Repen-tabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave pred- staviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 3.junija v občinskem tajništvu, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. tudi 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 3.julija, ob 12.uri. OBČINA REPENTABOR sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3.ju-nija na tajništvu občine Repentabor - Col št.37, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 3.julija, ob 12.uri. ARTEDEN/09 od ponedeljka 6. do petka 10. julija, od 9. ure do 12.30, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju »Ku-hajmo, barvajmo, lepimo, striži-mo..tudi po angleško!!« ..vsak dan nekaj novega - Work and play in english - ustvarjalna angleščina in kuharska delavnica »Kuhajmo z Emilijo« ustvarjalne delavnice za otroke osnovnih šol. Informacije in prijave: tel. 333-8578924 (Ilary) ali mail: ja-na@arteden.org. ARTEDEN/09 vabi od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, od 17. do 18.ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 3335062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: jana@arteden.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI, v organizaciji slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, se bo odvijala od nedelje, 19., do ponedeljka, 27. julija. Na razpolago je še nekaj mest. Pohitite za vpis. Tel. št.: 040573141 od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mai-lu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. KRUT vabi na posebno doživetje po Siciliji od 13. do 18. septembra z vodenimi ogledi Taormine, naselja Li-pari in Vulcana na Eolskih otokih, Si-racuse, Malte z La Valetto in Mdino, Raguse, Catanie in Etne. Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b. Tel. št.: 040-360072. S Poslovni oglasi ZAVAROVALNICA ALLEANZA ASSICURAZIONI s sedežem na Opčinah prireja tečaje za usposabljanje zavarovalniških posrednikov z možnostjo takojšnje zaposlitve. Potrebna sta diploma in stalno bivališče na Krasu. Za informacije in razgovor pokličite na 347/8924293 0 Mali oglasi ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me lahko naučila cepiti drevesa »na oko«. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-4528403. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. NA PROSEKU ODDAJMO v najem opremljeno stanovanje. Tel. 3201509155. NUJNO IŠČEMO gospo za nego priletne osebe. Pokličite v večernih urah tel. št.: 0039-340-0855716. PEUGEOT 206 XT 1.4, letnik 2000, prevoženih 88.000 km, v odličnem stanju prodam. Cena 2.900 evrov. Tel. 349-0582929. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM stanovanje v dobrem stanju, tretje nadstropje, približno 70 kv.m. na Proseku, ulica San Nazario. Tel. št. 348-3895543. PRODAM tri mesece starega psa, pasme beauceron z rodovnikom. Pes je velike postave, odličen varuh, čudovitega značaja tudi z otroci. Info: 3488403525. PRODAM STANOVANJE Ul. Mat-teotti, prvo nadstropje (kuhinja, spalnica z balkonom, wc, kopalnica in špajz za skupnih 45 kv.m), potrebno delne obnovitve. Tel. št.: 3491380885. SLIKO Roberta Hlavatyja, tehnika akvarel, kraška pokrajina brez naslova, leto 1973, sig. desno spodaj, mere 37x27 cm (okvirjeno 61x51 cm), prodam. Tel. št.: +39-347-0004532 v večernih urah. V SEŽANI PRODAM konfortno stanovanje z vrtom in garažo, nova gradnja, vredno ogleda. Tel. št. 040229343 v večernih urah. IH Osmice MEDJAVAS 1 - pri Županovih je odprta osmica. Tel. št. 040-208367. NA KONTOVELU je odprta osmica pri Lisjaku. OSMICA NA KATINARI je odprta pri Nadliškovih. Margaret in Boris Mi-halič z družino bosta vesela vsakega obiska. OSMICO je odprl Ladi Rebula v Rep-niču št.2. Tel. št.: 040-229174. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah št.42. Tel. št.: 040-299450. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224. V PREBENEGU je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in pristno kapljico ter se priporoča za obisk. Tel. 040 -231865. V SALEŽU N'PULJH sta Just in Bojana odprla osmico. Tel. št.: 0402296099. V SLIVNEM sta Ivo in Andrej odprla osmico. Tel. št.: 040-200415. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293. Prispevki V spomin na Ivota Širco daruje Robi Franco 30,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. 12 Četrtek, 18. junija 2009 PRIREDITVE 100 LET TRŽAŠKE GLASBENE MATICE - Koncert na Opčinah Povedali so nam, da je ljubljanska GM mati, tržaška pa njena hči Nastopila sta otroški in mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane §§§ Leta 1909 je tržaška Glasbena matica začela s svojim delovanjem kot podružnica ljubljanske istoimenske ustanove. Zgodovinske, politične in družbene okoliščine so ju usmerile na različne tirnice, saj je najstarejša prenehala s svojim delovanjem, ko je državna oblast po drugi svetovni vojni podrža-vila njeno premoženje. Od tedaj je mešani zbor ostal edina, neprekinjena vez s preteklostjo, vse do leta 1998, ko je denacionalizacija omogočila prerod društva, ki danes deluje s tremi zbori, pevsko šolo, založniško, kulturno in izobraževalno dejavnostjo. Prekinjeni stiki s tržaško ustanovo so oživeli ob 130-letnici Glasbene matice Ljubljana s sodelovanjem tržaške delegacije pri strokovnem simpoziju, izmenjava pa se je nadaljevala s koncertom ob osemdesetletnici skladatelja Pavleta Merkuja. Pobude so predstavljale začetek novih sodelovanj in skupnih načrtov ob pomembnih priložnostih, da bi se povezava ponovno utrdila v bistveno spremenjenih razmerah. Zelja je obojestranska, kot je potrdil dragocen dar, s katerim je ljubljansko društvo izkazalo svojo pozornost do pomembnega jubileja tržaške Glasbene matice. Mladi in najmlajši člani ljubljanskega društva so namreč podarili koncert, na katerega so se skrbno in zavestno pripravili, saj so jih mentorji »lepo poučili« o smislu dogodka, kot je suvereno poudaril simpatični napovedovalec večera, mlad, a zelo samozavesten Tilen Udovič: »Povedali so nam, da je ljubljanska Glasbena matica mati, tržaška pa hči, ki je nabirala delovna leta tudi ko je ljubljanska zaspala kot Trnuljčica.« Društvo se je prebudilo s petjem in se zdaj aktivno angažira, da bi ohranilo in razvilo obnovljeno tradicijo, kot je dokazalo na koncertu v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ki je potekal s sodelovanjem krajevnega društva Tabor. Svežina, pristnost in zabava so bile sestavine lepega pevskega večera, ki je potekal v razbremenjenem duhu, z dopadljivim programom in nasmejanimi obrazi mladih pevcev. Otroški pevski zbor je predstavil svoj letošnji projekt, ki je v celoti posvečen »Cici-banovemu sorodniku« Pedenjpedu, liku priljubljene zbirke Nika Grafena-uerja. Njegove pesmi v uglasbitvah Ka-rola Pahorja, Alda Kumarja, Matevža Goršiča in drugih avtorjev so sestavile prijetno celoto preprostih skladbic (s kakšno bolj zahtevno ritmično posebnostjo), pri katerih je izstopal predvsem pripovedni značaj. Zborovodkinja Branka Rotar Pance je ponudila otro- kom njim poznano in prepoznavno snov, v katero so se lahko prepričano vživeli in jo igrivo podali tudi s pomočjo malih koreografij. Svoje pozitivne vtise ob petju so znali posredovati tudi člani mladinskega pevskega zbora, ki so se predstavili najprej s harmonsko bistvenimi priredbami slovenskih ljudskih motivov, a so potem pokazali tudi, kako lahko obvladajo različne stile glasbe od italijanske renesanse do filmske glasbe ali maorske ljudske pesmi. Zborovodkinja Janja Dragan Gombač je izbrala za svoje pevce ne V Prosvetnem domu je vladalo razposajeno vzdušje kroma pretirano kompleksne skladbe, ki so po tehničnih zahtevah in po značaju zelo primerne za najstnike, kar se je odražalo v sproščenem petju. Član upravnega odbora Igor Lon-gika je prijazno poudaril ponos in hvaležnost ljubljanskih pevcev, da so nastopili v sklopu jubilejnih pobud Glasbene matice Trst, »na drugi strani« pa sta ljubljanske goste sprejela ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj in predsednica Nataša Paulin, ki je tudi stopila na oder za iskreno dobrodošlico. ROP DAŠA DRNDIČ Roman o judovski ■ v • • družini iz Gorice Daša Drndic, sodobna hrvaška pisateljica, ki je doslej napisala enajst proznih knjig, bo danes v Kopru predstavila slovenski prevod romana Sonnenschein. Hrvaški izvirnik je izšel leta 2007 in prejel nagradi Frana Galovica ter kiklop za roman leta. Predstavitev bo ob 20. uri v Galeriji Meduza (Čevljarska 34). Roman Sonnenschein pripoveduje o zgodovini judovske družine iz Gorice, obenem, ali morda predvsem, pa tudi o večinskem pasivnem odnosu do nasilja, o taboriščih, mučenjih, ukradenih otrocih, smrti. Če je torej pripoved postavljena v natančno zgodovinsko obdobje, v obdobje najhujšega antisemitizma in holokavsta, je njeno sporočilo skoraj brezčasno: nasilje totalitarnih režimov in nacionalizmi se ponavljajo, brezbrižnost večine tudi. V obsežen roman je avtorica vključila tudi skoraj sto strani dolg seznam z imeni devet tisoč Judov, ki so jih v dveh letih deportirali iz Italije ali ubili v Italiji in državah, ki jih je okupirala. Zgodovinski dokument, ki zveni kot opomin ... KNJIGA - Izdaja Čebelarske zveze Slovenije Izšel je čebelarski terminološki slovar Slovenci imamo izjemno bogato čebelarsko tradicijo. Ne le v gojenju čebel kot dopolnilni dejavnosti pridelovanja medu, zadelavine, voska in še česa za domače potrebe in morda še malce za trg, temveč tudi v stroki. Spomnimo se, da je bil Anton Janša iz Breznice na Gorenjskem v letih 1760-73 cesarsko-kra-ljevi učitelj čebelarstva na Dunaju; s svojimi odkritji in izumi je veliko prispeval k razvoju čebelarstva v tedanji Evropi, njegovi poučni spisi pa so bili še dolgo temeljna strokovna literatura. Domače okvire so po njegovem zgledu presegli še ustanovitelj prve čebelarske šole na Slovenskem, mecen in organizator Peter Pavel Glavar, jezikoslovec in čebelarski pisec Peter Dajnko, pisatelj Fran Levstik, velečebelar Mihael Ambrožič, inovator in konstruktor Anton Znideršič in mnogi drugi. O slovenskih čebelarjih, ki »v Gorenjo Nemčijo ali na Solnograško in Bavarsko pošiljajo vsako leto veliko stotov medu za pripravljanje medice,« je že pred tristo dvajsetimi leti poročal baron Valvazor. Ze dolgo se lahko postavljamo tudi s »svojo« čebelo, žal čedalje bolj ogroženo kranjico ali kranjsko sivko, samo v slovenskem prostoru so nastale in se razširile domiselno poslikane čelne plošče na slovenskih panjih »kranji-čih«, znamenite panjske končnice, imamo Čebelarski muzej v Radovlji- ci in še več manjših zbirk, stanovsko glasilo Slovenski čebelar izhaja že od leta 1898, in še bi se dalo naštevati. A je seveda že to več kot dovolj, da se zavemo gospodarskega pa tudi kulturnega pomena čebelarstva in se razveselimo publikacije, ki je tej panogi dala svojo piko na i. Čebelarski terminološki slovar, ki ga je s strokovno pomočjo Janeza Gregorija uredila Ljudmila Bokal, je spričo vsega naštetega tako rekoč samoumeven dosežek. A le ni bilo čisto tako, saj je imela komisija, ki se je lotila zbiranje in urejanja gradiva za slovar, od konca leta 2002 do njegovega izida kar 161 sej. V delo so bili vključeni številni dobri poznavalci čisto posebnega čebelarskega izrazja. Zanj sta namreč značilni antropomorfizacija - uporaba istih izrazov, ki določajo odnose med ljudmi, tudi v biologiji čebel, kar lahko zasledimo v številnih pregovorih, rekih in primerah - ter bogata si-nonimija, torej več izrazov z enakim pomenom za en pojem. Slovar ima 3078 iztočnic in tudi s pomočjo ilustracij pojasnjuje blizu 5000 izrazov. Njegovo vrednost povečujejo na koncu dodani pregledi angleško-slovenskih, nemško-slo-venskih in latinsko-slovenskih ustrez-nikov ter leksikonski dodatek z ži-vljenjepisnimi podatki o slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakih. Iztok Ilich BAMBIČEVA GALERIJA - Do 28. junija Keramika in raku tehnika Svoje izdelke razstavljata Margareta Jurišic iz Ljubljane in Marinka Kverh iz Ajdovščine Umetnici in Stanka Sosič na sobotnem odprtju kroma V Bambičevi galeriji zaključuje prvo polovico razstavne sezone razstava keramičnih izdelkov - Svetloba in sence - dveh ustvarjalk Margarete Jurišic iz Ljubljane in Marinke Kverh iz Ajdovščine. Na odprtju v soboto, 13. junija, je Stanka Sosič Čuk pozdravila njuno razstavno pobudo, saj se na tak način krepijo povezave med Slovenijo - matico in Primorsko, zlasti njenim delom v Italiji. Zahvalila pa se je tudi za glasbeni nastop mladim kitaristom, učencem Glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine, Nathanielu Koncutu, Manci Šte-kar, Tjaši Trošt in Patriku Kobalu. Pod mentorstvom učiteljice Andreje Seme-nič so ubrano zaokrožili prijeten večer s klasičnimi skladbami. Umetnici je predstavil slavist in likovni kritik prof. Igor Gedrih. Poudaril je zlasti njuno mladostno in živahno predanost ustvarjanju v keramiki in navezanost na tehniko raku, tako imenovano po japonski družini iz 16. stol., kljub njuni pripadnosti starejši (Jurišiceva) in srednji (Kverhova) generaciji. Ustvarjalki se zavedata sicer težke in zahtevne tehnike, a zaradi njene posebne estetske plati še naprej vztrajata po izbrani poti. Jurišičeva celo do te mere, da vozi svoje stvaritve v peko na Bloke ali v Ajdovščino, ker doma nima pravega ateljeja. Marinak Kverh, ki je pred leti v Ajdovščini zasnovala društvo keramičarjev Poc, deluje in razstavlja tudi v okviru tega društva. Tehnika raku jo zaradi ne- predvidljivosti efektov vedno znova preseneča, vanjo pa v zadnjem času vnaša okraske z naravnimi zemeljskimi glazu-rami ter keramiko kombinira z vnosom detajlov iz stekla. Iz razstavljenih keramik, tako nas opozarja predstavitveni katalog, »veje vedrina, poetičnost, dekorativnost. Gledalec se jim zlahka prepusti in ga prevzamejo.« Razstava bo odprta do 28. junija od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter 17. in 19. uro. (-sta) / ITALIJA Četrtek, 18. junija 2009 13 NOV ŠKANDAL - Po pisanju Corriere della Sera naj bi to ugotovile preiskave v Bariju Dekleta proti plačilu v Berlusconijevih rezidencah Premier: Same smeti in laži - D'Alema: Premier naj ne molči kot v aferi Noemi RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v središču novega škandala. Kaže, da so se dekleta proti plačilu udeleževala praznikov v njegovih zasebnih rezidencah, še posebej v palači Grazioli v Rimu in v vili Certosa na Sardiniji, v katerih naj bi se zadrževala tudi ponoči. Tako naj bi ugotovile preiskave, ki jih v Bariju vodi javni tožilec Giuseppe Scelsi zaradi suma zavajanja v prostitucijo. Zadevo je razkril Corriere della Sera v svoji včerajšnji številki. Po pisanju milanskega dnevnika naj bi bila v središču preiskav brata Giampaolo in Claudio Taran-tini iz Barija, lastnika podjetja Tecnoho-spital, ki se ukvarja z dobavo medicinskih naprav bolnišnicam. Podjetje že lep čas posluje nadvse uspešno, in to do take mere, da je zbudilo sum finančnih stražnikov v Bariju, ali ni kake korupcije v ozadju. Med preiskavami pa so finančni stražniki pre-stregli telefonske pogovore, v katerih brata Tarantino govorita o dekletih, ki naj bi se udeleževala praznikov v Berlusconijevih zasebnih rezidencah proti plačilu. To je v intervjuju za Corriere della Sera tudi potrdilo eno izmed teh deklet, in sicer Patrizia D'Addario iz Barija. Povedala je, da je bila s posredovanjem Giampaola Tarantinija dvakrat v palači Grazioli v Rimu. V tem sklopu so ji ponudili poleg denarja tudi kandidaturo na občinskih volitvah v apulijskem glavnem mestu. Za vse to naj bi hranila dokaze. Berlusconi se je včeraj odzval na to pisanje milanskega dnevnika. »Časopisi se spet polnijo s smetmi in lažmi,« je zapisal v kratki izjavi za tisk. »Ne bom se pustil pogojevati od teh napadov in bom še naprej kot vselej delal za dobrobit države,« je pristavil. Corriere della Sera se sprašuje, ali ni nova afera tisti »sunek«, ki naj bi dodatno omajal Berlusconija, o katerem je pred nekaj dnevi govoril bivši premier Massimo D'Alema, sicer vidni predstavnik Demokratske stranke. Mnogi voditelji Ljudstva svobode, od Sandra Bondija do Maurizia Gasparrija, so se na to časnikarsko domnevo obesili in D'Alemo javno vprašali, kako je za preiskave v Bariju vedel, ko pa naj bi bile tajne. Gasparri je dal razumeti, da gre za ponoven dokaz, kako del sodstva ro-vari skupno s politično opozicijo. Toda kmalu se je oglasil sam D'Alema in zatrdil, da ko je govoril o »sunku« proti premieru, je izrazil zgolj politično oceno in da so mu preiskave v Bariju povsem neznane. Sicer pa je D'Alema Berlusconi-ja pozval, naj odgovori na pisanje milanskega dnevnika in naj ne molči, kot je to delal v aferi Noemi Letizia. Premier Silvio Berlusconi in Patrizia D'Addario 31. maja letos v Bariju ansa GOSPODARSTVO - Prihodnje leto 0,4-odstotna rast OECD za letos napoveduje 5,3-odstotno krčenje BDP PARIZ - Italijo pretresa »izredno huda recesija«. Padanje bruto domačega proizvoda (BDP) se bo še nadaljevalo in bo letos doseglo 5,3 odstotka. Tako je zapisala Organizacija za ekonomsko sodelovanje iz razvoj (OECD) v svojem zadnjem poročilu o Italiji. Še marca je nekoliko bolj optimistično napovedovala, da se bo italijanski BDP v tem letu skrčil za 4,3 odstotka, se pravi za odstotek manj. Sicer pa OECD ocenjuje, da so bilance italijanskih družin in podjetij sorazmerno zdrave in da je svetovna finančna kriza prizadela italijanski bančni sistem v manjši meri od drugih, zaradi česar naj bi se v Italiji prihodnje leto obetala močnejša obnovitev gospodarske rasti kot v drugih državah. Italijanski BDP naj bi prihodnje leto zrasel za 0,4 odstotka, in ne padel za 0,4 odstotka, kot je še marca napovedovala pariška organizacija. OECD ocenjuje, da se bo brezposelnost v Italiji še večala in mogoče že letos prizadela 10 odstotkov aktivnega prebivalstva. Ob gospodarski krizi naj bi se tudi večal javni deficit, ki bo prihodnje leto predvidoma znašal 6 odstotkov, medtem ko naj bi javni dolg dosegel 115 odstotkov BDP. Analitiki pariške organizacije sorazmerno pozitivno ocenjujejo protikrizne ukrepe, ki jih je sprejela italijanska vlada. Po njihovi oceni veliko več ni mogla narediti prav zaradi ogromnega javnega dolga. Da bi se rešila tega bremena, pa bi Italija po mnenju OECD morala izpeljati temeljite strukturne reforme. Berlusconi zelo ostro napadel Casinijevo UDC RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je v zvezi z bližnjim drugim volilnim krogom za lokalne volitve zelo ostro napadel stranko UDC Pier Ferdinanda Casinija. Berlusconi je jezen na Casinijevo stranko, ki se je marsikje za drugi volilni krog povezala z levo sredino in z levico. To je stranka, ki sloni na klientelizmu, je rezko dejal Berlusconi. Napovedal je, da bo na volilnem referendum volil da, a da se ne bo angažiral v volilni kampanji, ki se počasi izteka. Zakonski odlok za obnovo Abrucev so preložili L'AQUILA - Glasovanje o zakonskem odloku za obnovo Abrucev, ki jih je aprila prizadel katastrofalen potres, so v poslanski zbornici preložili na prihodnji teden. Za to so se odločile parlamentarne skupine, potem ko so včeraj glasovali o amandmajih in stališčih. Do končnega glasovanja naj bi prišlo v četrtek, 25. junija. Premier Silvio Berlusconi je medtem zagotovil, da bodo konec novembra na-red poslopja za skupno 15 tisoč ljudi. »Med 15. septembrom in 30. novembrom bo 15 tisoč ljudi, ki so ostali brez domov in ki bodo obnovljeni v roku 2-3 let z javnim denarjem, dobilo zelo udobno hišo, polno storitev in v zelenju,« je med drugim povedal Berlusconi. Na višjih šolah naj ne bi izdelalo 370.000 dijakov RIM - Šolsko ministrstvo je včeraj predstavilo podatke o dijakinjah in dijakih, ki niso izdelali. Podatki se sicer nanašajo samo na deset odstotkov italijanskih šol, na podlagi teh neobičajnih »exit pollov« pa so napovedali, da se bo moralo v isti razred vrniti 372.000 mladih oziroma 15,4% višješolske populacije. K maturi naj ne bi bilo prepuščenih skoraj 6%, ali 28.000 dijakov. V obeh primerih bi tako zabeležili 1,6 odstotno rast. Šolska ministrica Mariastella Ge-limini je prepričana, da je treba porast dijakov, ki niso izdelali, pripisati dejstvu, da sta v italijanskih šolah ponovno »zavladali« strogost in zavzetost: taka šola naj bi mlade bolje pripravila na odraslo življenje. Iz mednarodne študije, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je medtem izšlo, da so italijanski dijaki med najslabše pripravljenimi, sredstva, ki jih Italija namenja šolam, pa neprimerno višja kot v ostalih državah ... RAZSTAVA - V Leonardovem rojstnem kraju V Vinciju pri Firencah na ogled slika gole Mona Lize FIRENCE - Slika gole Mona Lize iz 16. stoletja, za katero so najprej domnevali, da jo je naslikal Leonardo da Vinci, je od sobote prvič na ogled javnosti v sklopu razstave, posvečene Leo-nardovi "Giocondi" v mestu Vinci v bližini Firenc. Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, prinaša več tisoč del, ki jih je navdahnila originalna podoba Mona Lize. Strokovnjaki so ugotovili, da je gola slika Mona Lize, katere avtor ni znan, nekdaj pripadala stricu slavnega Napoleona Bo-naparteja, kardinalu Josephu Feschu (1763-1839), znanemu zbiratelju umetnin, ki je v svoji zbirki med drugim hranil tudi Leo-nardovo sliko Sv. Hieronim, ki zdaj krasi Vatikanske muzeje. Razstavo z naslovom "Joconde. Da Monna Lisa Alla Gioconda Nuda" sta v muzeju Ideale Leonardo da Vinci postavila ku-ratorja Agnese Sabato in Alessandro Vezzosi v sodelovanju z velikim poznavalcem Leonardovih del Carlom Pedrettijem. Razdeljena je na dva sklopa. Prvi raziskuje zgodovinsko ozadje Mona Lize, vključno z ugotavljanjem časa nastanka slike in identitete smehljajočega se modela, hkrati pa prinaša kipe in jedkanice, navdahnjene po sloviti Leonardovi sliki, nastale v obdobju med 16. in 20. stoletjem. Drugi del razstave je posvečen tako imenovanemu leo-nardizmu in osvetljuje, kako je Mona Liza postala ikona v literaturi, grafičnem oblikovanju in na svetovnem spletu. Poseben poklon so na razstavi posvetili "Giocondologijam" in "Giocon-doklastijam" Jeana Margata, piše na spletni strani muzeja Ideale Leonardo da Vinci. (STA) MINISTRICA - Michela Vittoria Brambilla Zaradi fašističnega pozdrava tarča kritik RIM - Ministrica za turizem Michela Vittoria Brambilla se sooča s pozivi k odstopu, potem ko se je na internetu pojavil video posnetek, na katerem ministrica salutira na način, kot so to počeli fašisti. Posnetek, ki ga je med drugimi objavil italijanski dnevnik la Repubblica, je nastal ob slovesnosti v čast karabinjerjem v mestu Lecco na severu Italije. Po pisanju La Repubblice je na posnetku na "čustven" način ujeta "zelo fašistična" narava ministričine kretnje. Ministrico, kako salutira, je bilo sicer mogoče že pred objavo posnetka na spletu videti tudi na fotografijah. Brambillova na posnetku najprej z desno roko slovesno na prsih prepeva italijansko himno, medtem ko ob njej na tribuni stojijo še drugi visoki gostje na slovesnosti. Ko se glasba konča, dvigne ministrica roko strogo navzgor v slogu t. i. rimskega pozdrava. Gre za način salutiranja, ki izvira še iz antičnih časov, v novejši zgodovi- ni pa so ga uporabljali fašisti Benita Mussolinija in nacisti Adolfa Hitlerja. Še pred objavo posnetka na spletu je lokalni časnik Gazzetta di Lecco dan po omenjeni slovesnosti, ki je potekala 5. junija, objavil fotografije mi-nistričinega spornega pozdrava. Te so nemudoma sprožile jezo s strani predstavnikov bivših partizanov. 41-letna Brambillova, sicer nekdanja tekmovalka na izboru za Miss Italije, je zavrnila očitke, da se je s tovrstnim salutiranjem poklonila italijanski fašistični preteklosti. Opozicijsko levico je obtožila, da "razpravlja o kotu, pod katerim je dvignila roko", samo zato ker nima nič pametnega povedati. Nekateri predstavniki opozicije so namreč ministrico včeraj po objavi posnetka pozvali, naj odstopi, saj rimski pozdrav žali vrednote antifašističnega odpora, ki je temelj italijanske republikanske ustave, na katero je ministrica ob prevzemu položaja prisegla. 1 4 Četrtek, 18. junija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Di Bert Pri goriški Confindustrii ni zaznati GORICA - Včeraj ponovni ogledi lokacij Župan ponuja zaporu nekdanjo šolo Pitteri i i Romoli noče kaznilnice v kasarni Pecorari, Clocchiatti pa je noče v kasarni Collinelli v Šlovrencu optimizma NOVA GORICA - Danes podpis pogodbe Drago Podobnik novi prvi mož Hita Župan Ettore Romoli vztraja pri tem, da je treba sedanjo kaznilnico v ulici Barzellini obnoviti in ne iskati lokacij za nov zapor, ker bi gradnja objekta stala in trajala preveč. Po potrebi pa se lahko kaznilnica širi na območje nekdanje šole Pitteri v Kapucinski ulici. Šolska stavba že več let sameva, prepuščena je razpadanju, za obnovo denarja ni. Nekaj časa je v njej domovala nižja srednja šola Ivan Trinko, ki so jo nato preselili v ulico Cappella in v ulico Leopardi, nazadnje pa v ulico Grabizio, kjer naj bi šola počakala, da se za njene potrebe obnovi stavba v Kapucinski ulici. Slovenska šola je dokončno izbrala ulico Grabizio, na bivšo šolo Pitteri pa je spet legel molk, dokler je niso nekaj časa omenjali kot možno lokacijo, kamor naj bi se preselile ministrske pisarne iz Trgovskega doma, zato da bi Fabianijevo palačo v celoti vrnili Slovencem in mestu. Tudi iz tega ni bilo nič. Na vrsti je sedaj Ro-molijev predlog, da naj se šolska stavba v Kapucinski ulici prilagodi potrebam zapora. Župan je to sporočil včeraj delegaciji s prefekture in pravosodnega ministrstva, ki je šla na ogled dveh lokacij na ozemlju pokrajine. Ogledali so si območje nekdanje smodnišnice v Ločniku in kasarno Collinelli v Šlovrencu, ki je zaprta vsaj dvajset let. Spremljal jih je župan Šlovrenca, Ezio Clocchiatti, ki je dal jasno razumeti, da si občina ne želi zapora. Dejal je, da kaznilnica sodi v glavno mesto pokrajine in da je sedanja lokacija zanjo najbolj primeren kraj, saj bi z njeno selitvijo morebiti ukinili tudi sodišče. Območje bivše kasarne Collinelli pa je vsekakor premajhno, je pripomnil. Kot znano, med lokacijami za gradnjo zapora se je doslej najpogosteje omenjalo območje opuščene kasarne Pecorari v Loč-niku. Pred časom je visok predstavnik italijanske uprave kaznilnic že izjavil, da prostor odgovarja pogojem; zapor naj bi zgradili na levi strani po vhodu v kasarno, ki bi jo morali porušiti in kjer bi imeli na razpolago okrog 60 tisoč kv. metrov. Včeraj si kasarne Pecorari niso šli ogledat, ker že razpolagajo z vso dokumentacijo, ki so jo zbrali med dosedanjimi ogledi. Romoli pa je že v preteklosti izrazil prepričanje, da ločniška kasarna ni primerna rešitev. Svoje stališče je ponovil včeraj in pojasnil: »Kasarno bi bilo treba do tal porušiti in na njenem mestu Nekdanja šola Pitteri v Kapucinski ulici že dolga leta sameva. Nekaj časa je v njej domovala nižja srednja šola Ivan Trinko, ki so jo nato zaradi dotrajanosti poslopja in prostorske stiske preselili v ulico Cappella in v ulico Leopardi, nazadnje pa v ulico Grabizio, kjer naj bi slovenska šola počakala, da se za njene potrebe obnovi poslopje v Kapucinski ulici. Šola je dokončno izbrala ulico Grabizio, na usodo poslopja bivše šole Pitteri pa je spet legel molk. bumbaca zgraditi nov objekt, kar bi stalo vsaj 50 milijonov evrov, gradnja pa bi bila dolgotrajna. Časa ni, saj so dotrajanost poslopja in nevzdržne razmere v ulici Barzellini problem, ki ga moramo čim prej rešiti.« Zato je župan predlagal, naj se obnovi že obstoječa kaznilnica, naj se ureditvena dela izvajajo postopno in po sklopih, tako da stavbe ne bo treba izprazniti. Če bo evidentirana potreba po dodatnih prostorih, se lahko zapor širi na območje nekdanje šole Pitteri, je včeraj izjavil župan in pristavil, da bo svoj predlog skušal uveljaviti v rimskih političnih krogih. Za Romolija je to edina možna in razumna rešitev, ki bi občino odrešila tudi skrbi za usodo šolskega poslopja v Kapucinski ulici. (ide) Drago Podobnik je novi predsednik uprave Hita. Pogodbo, ki jo je na včerajšnji seji dokončno uskladil z nadzornim svetom novogoriške družbe, bo podpisal danes, njegov petletni mandat pa bo začel teči s prvim avgustom. V prvi izjavi novinarjem, je napovedal »resno oceno stanja« v družbi, ki posluje negativno, odpuščanje zaposlenih pa vidi kot zadnjega v nizu ukrepov. Podobnik je bil za novega predsednika uprave Hita izbran 19. maja - zaradi načina izbire je z mesta predsednika nadzornega sveta odstopil Marko Jaklič -, kar mesec dni pa je z nadzornim svetom novogoriške družbe usklajeval podrobnosti pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar njegovega imena do zadnjega niso uradno sporočili. »Usklajevali smo predvsem, kaj po mandatu in razmerja pri konkurenčni klavzuli. Pogodba je usklajena tako, da sta zadovoljni obe strani. O podrobnostih pa ne bi govoril,« je v Novi Gorici včeraj povedal vodja nadzornega sveta Hita, Andrej Miška. »Včasih traja več časa, smo se pa temeljito zmenili,« je dodal Podobnik. Petletni mandat, po katerem naj bi se upokojil, bo začel z avgustom, do takrat pa bo še naprej vodil zasebni novogoriški igralni salon Princess. Podobnik, ki imen preostalih članov uprave ni želel izdati, je že napovedal »resno oceno stanja« in nato »resne ukrepe« za sanacijo družbe, med katerimi je na zadnje mesto postavil odpuščanje zaposlenih. »Verjamem v ljudi, ki so v tem podjetju,« je zatrdil. Tako kot dosedanje vodstvo Hita tudi Podobnik pričakuje spremembe igralniške zakonodaje ne le zaradi novogoriške družbe, ampak zaradi celotnega slovenskega igralništva. Odzval se je tudi na besede sloven- Gianfranco Di Bert bumbaca Drago Podobnik bumbaca skega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, češ da prvi mož Hita ne sme staviti le na igralništvo. »Malo sem razočaran, kako ministri z lahkoto tako opletajo s takimi izjavami, ki ne temeljijo na dejstvih. Najmanj, kar lahko pričakujem, je javno opravičilo,« je dejal novi prvi mož Hita. Podobnik namerava odstopiti kot predsednik gospodarskega interesnega združenja malih igralničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, še pred začetkom službe v Hitu pa se bo koncem julija iztekla njegova pogodba s portoroško igralnico, o čemer je obvestil nadzornike. Zatrdil je, da se je s Hitovimi sindikati pogovarjal, ni pa podpisal nobenega dogovora. »Od sodelovanja s sindikati in z zaposlenimi si veliko obetam,« je dodal. Sicer pa so Hitovi nadzorniki, ki še vedno delujejo v okrnjeni sestavi, v nadaljevanju včerajšnje seje obravnavali konsolidirano poročilo o lanskem poslovanju družbe in skupine Hit, sklicu skupščine in pripravi gradiv. »Rezultati poslovanja niso rožnati. Hit trenutno posluje z izgubo, a je ta obvladljiva. Če bo šlo s takim tempom, bi do konca leta lahko pridelali okoli šest milijonov evrov izgube, kar je zaskrbljujoče, ni pa tragično oziroma kritično,« je še povedal Miška. Goriška zveza industrialcev se je preimenovala. Odslej ne bo več Assindustria, temveč Confindustria Gorizia s pripisom Zveza industrialcev goriške pokrajine (Unio-ne degli Industriali della Provincia di Gorizia). To je včeraj sporočil predsednik goriških industrialcev, Gianfranco Di Bert, ki je pojasnil, da bo sedaj lažje prepoznavati vez z matično državno organizacijo, ki ima za sabo skoraj sto let delovanja. Ob robu generalne skupščine industrialcev je Di Bert opravil tudi obračun prvega leta svojega mandata. Pozornost je neizbežno osredotočil na posledice krize, ki se oklepa gospodarstva. S tem v zvezi je dejal, da najnovejše analize trga, ki se nanašajo na mesec maj, sicer kažejo, da se je poglabljanje krize nekoliko upočasnilo. »Ti znaki pa še zdaleč niso zadostni, da bi lahko na njihovi podlagi z določeno mero gotovosti predvideli preobrat težnje, čeprav mnogi trdijo, da smo že dosegli dno,« pravi Di Berti in dodaja: »Glavni problem je spodbuditi ponovni vzpon gospodarstva, zato da bi poskusili pozdraviti rane in preprečiti še hujše posledice na socialni ravni. Nujno potrebno je - meni Di Bert -, da javne institucije sprožijo postopek ukinjanja vseh tistih bremen in zank, ki du-šijo podjetja in zavirajo njihovo delovanje ter utegnejo onesposobiti vsak napor, da se poberejo iz krize.« Glede Goriške je izrazil zaskrbljenost zaradi števila delavcev v dopolnilni blagajni in velikega porasta mobilnosti. »Institucije iz goriške pokrajine si prizadevajo, da bi omogočile podjetjem dostop do kredita, da bi jim olajšale pot do naložb, da bi pomnožile javna dela in priskočile na pomoč posameznikom in družinam, ki s težavo shajajo. Goriška Confindustria bo odigrala vlogo v tem procesu, zato da si bo podjetniški sistem opomogel. Vendar bolj malo bomo dosegli, če javne ustanove ne bodo naredile še več in hitreje.« GORICA - Večer v okviru pobud ob podelitvi nagrade Marco Luchetta »Rokodelci« novinarstva Capuozzo: »Italijanski mediji bolehajo za konformizmom, obenem so tudi podvrženi invaziji politike« »Sredi ogromne količine novic, ki jih proizvaja tehno-logizirani svet, ima naše delo posebnih poročevalcev in tujih dopisnikov okus po nečem antičnem, obrtniškem. Smo neke vrste rokodelci novinarstva. Ker smo priče dogajanja, moramo poročati pošteno, brez predsodkov in zakulisnih interesov, pa čeprav tvegamo netočnosti,« je včeraj dejal Toni Capuozzo, ki se je s kolegoma Barbaro Schiavulli in Pinom Scaccio udeležil goriškega večera v okviru pobud ob podelitvi nagrade Marco Luchetta; le-ta bo letos potekala 18. julija. Srečanje s trojico italijanskih novinarjev - Capuozzo je član žirije, ki podeljuje nagrado, Schiavullijeva jo je prejela leta 2007, Scaccia pa leta 2004 - je vodil Franco Del Campo, predsednik deželnega odbora za komunikacije Corecom, ki s fundacijo Luchetta Ota DAngelo Hrovatin stoji za nagrado Lucc-hetta; med publiko sta izstopala prefektinja Maria Augusta Marrosu in župan Ettore Romoli. Capuozzo je opozoril, da italijansko novinarstvo boleha za konformizmom, zato mnenja, ki so drugačna od večinskih, niso popularna. Obenem je tudi podvrženo invaziji politike. »Dogaja se, da, kar bi bilo v normalnih pogojih novica, ni več novica ter izgine iz časopisov in drugih medijev samo zato, da se ne bi zamerili enemu od politikov,« je izjavil Capuozzo in izjavo podkrepil z novico, da na Lampedusi ni več množičnih izkrcanj priseljencev, o čemer pa časopisi ne pišejo, ker morda ne bi bilo všeč notranjemu ministru. V avditoriju Barbara Schiavulli (levo), Pino Scaccia in Toni Capuozzo bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. junija 2009 15 DOBERDOB - Rafal vandalskih dejanj v telovadnici, šoli, paludariju, občinskem parku in na Gradini »Ko bomo vandale izsledili, bodo poravnali vso škodo« Župan napoveduje namestitev videokamer - Karabinjerji vodijo preiskavo - Mazači tudi v Jamljah Vlomili so v doberdobsko šolo in razbili nekaj šip. Iz sprejemnega centra Gradina so ukradli računalnik, ob njem pa posekali drevesa, ki so jih posadili mladoporočenci. V občinskem parku so poškodovali javno razsvetljavo, zmetali kamenje v odtočne cevi in jaške, s silo odprli vrata nove kuhinje. Prerezali so plastične stene telovadnice in se po njeni notranjosti vozili z motornimi kolesi; odprli so zaboje s športno opremo in žogami ter jih razmetali po igrišču. V Doberdobu imajo velike težave zaradi vandalskih dejanj, katerih število je v zadnjih mesecih skokovito naraslo, sploh pa se je nabralo že za več tisoč evrov škode. Župan Paolo Vizintin je dogodke prijavil karabinjerjem, ki vodijo preiskavo, hkrati pa napoveduje, da do vandalov ne bodo imeli nikakršnega usmiljenja. »Ko bomo izsledili storilce vandalskih dejanj, jih bomo prijavili javnemu tožilstvu, potem pa bodo morali poravnati vso škodo, ki so jo GABRJE - Na domačiji Vida Primožiča Že drugi modras pred vhodom v hišo Vid Primožič z modrasom, ki je majhen, a zaradi tega nič manj strupen bumbaca Modras se je približal hiši in se skril pod stopnico tik pred njenim vhodom; k sreči so ga pravočasno opazili, saj bi drugače lahko resno ogrožal stanovalce. V začetku meseca smo poročali, da je modras pičil osemletnega fantiča na Vrhu, zdaj pa so obisk strupenjače doživeli v Gabrjah, in sicer na domačiji bivšega so-vodenjskega župana Vida Primožiča. Mali modras, ki so ga prepoznali zaradi značilne prifrknjene konice na koncu gobca, se je skril pod stopnico, kjer ga je zagledala Primožičeva vnukinja. Misleč, da gre za plastično kačo, se ga je hotela dotakniti, k sreči pa je zadnji trenutek opazila, da je pod stopnicami žival, ne pa igrača. Strupenjačo so zatem pokončali s palico, sicer pa Primožič opozarja, da je pred nedavnim na istem kraju ob hiši že enkrat našel modrasa. »V mladih letih sem se veliko podil po kraški gmajni, po skalovju in gozdu, vendar nisem nikoli naletel na modrase. Sedaj pa, v kratkem času, sem imel opravka kar z dvema,« pravi Primožič in ugotavlja, da je očitno število kač zelo naraslo. Zaradi tega je treba biti med sprehodom po Krasu zelo pazljivi, predvsem pa rok ne gre vtikati med grme, kamenje in travo, kjer bi se lahko skrivale kače. (dr) Napisi v jameljskem večnamenskem središču bumbaca povzročili s svojimi neodgovornimi dejanji,« poudarja Vizintin in pojasnjuje, da bo stroga kazen doletela storilce vandalskih dejanj ne glede na to, če so mladoletni ali pa celo domačini. »Škodo na javnih objektih ugotavljamo v zadnjih mesecih, medtem ko v prejšnjih letih nismo beležili nikakršnih vandalskih dejanj,« razlaga Vizintin in poziva domačine, da naj javijo občini, če so opazili karkoli sumljivega. »Zagotovili bomo anonimnost vsem, ki bodo z informacijami pomagali preiskavi,« poudarja župan in opozarja, da gre za nedopustna dejanja, ki povzročajo škodo celotni občinski skupnosti, saj stroške za popravila poškodovanih objektov poravnajo ravno davkoplačevalci. Vandali so doslej vlomili v šolske prostore, paludarij, center Gradina, kjer so ukradli star računalnik, in v telovadnico. Po njeni notranjosti so se vozili z motornimi kolesi in pomazali pod, ki ga je zatem specializirano podjetje s težavo očistilo. Veliko škode so povzročili v občinskem parku, kjer so razbili žarnice javne razsvetljave, vlomili v kuhinjo, poškodovali razne table, pretrgali električne žice. Ob tem smo ravno v včerajšnjem dnevniku poročali, da je v soboto neznanec ukradel denar iz blagajne mladinskega odseka društva Jezero, kjer so v začetku leta doživeli še en tatinski obisk. Mazači, ki so se v preteklih mesecih z razpršilcem lotili občinske telovadnice v Doberdobu, so že dvakrat obiskali tudi večnamensko središče v Jamljah; septembra lani so pomazali igrišče, kioske in mize na terasi, s podobnim »podvigom« pa so se proslavili tudi konec maja. Neznanci so ob tem že nekajkrat zmetali v dolino pri večnamenskem centru oranžne plastične stole društva Kremenjak, pred nekaj dnevi pa tudi zabojnik za odpadke. Lotili so se tudi ograje, ki ločuje kulturni center od ja-meljske cerkve, in popisali zid pod njo. Društvo Kremenjak je vandalske obiske prijavilo karabinjerjem, sploh pa društveni delavci upajo, da se ne bodo več ponovili. Čiščenje pomazanih površin namreč zahteva vsakič veliko časa in nemajhne stroške. Da bi zavarovali javna poslopja, so se pred nekaj meseci na doberdobski občini odločili za postavitev videokamer. »Na podlagi dogovora s tržiškim mestom okrožjem smo že dobili potrebna finančna sredstva za videonadzor nad šolo, občinskim parkom, centrom Gradina in kulturnim središčem v Jamljah,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da so začetno nameravali namestiti videokamere zgolj za nadzor nad gozdnimi požari, spričo številnih vandalskih dejanj pa bodo zdaj imele dodatno nalogo. Župan razlaga, da je v teku priprava preliminarnega načrta, zato pa naj bi videoka-mere postavili čez nekaj mesecev. (dr) DOBERDOB - Župan imenoval odbornike V odboru Gergolet in Jarc, Luisa Gergolet podžupanja VSovodnjah še odprto vprašanje tretjega odbornika Luisa Gergolet je nova doberd-obska podžupanja, medtem ko sta nova občinska odbornika Daniel Jarc in Nordio Gergolet. Župan Paolo Vi-zintin je nov odbor imenoval včeraj dopoldne, v popoldanskih urah pa je potekala že prva seja, med katero so vzeli v pretres prve upravne sklepe. V novem občinskem odboru je strankarsko opredeljena le Gergole-tova, ki pripada Demokratski stranki, medtem ko župan Vizintin, Jarc in Gergolet nimajo strankarske izkaznice. »Luisa Gergolet bo pristojna za šolstvo in kulturo, socialne in zdravstvene storitve, za Agendo 21, davke in občinske pristojbine,« pojasnjuje župan Vizintin in nadaljuje: »Daniel Jarc bo odgovoren za prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, evropske načrte, promet in prevoze, Nordio Ger-golet pa za javna dela, civilno zaščito, šport in varnost.« Zase je župan pridržal resorje okolja, produktivnih dejavnosti, osebja, odnosov z javnimi ustanovami, financ, odnosov z družbami z javnim kapitalom in zaščite slovenske narodne skupnosti. »Glede na zadnji mandat je bil Ger-golet potrjen na odborniškem mestu zaradi izkušenj, ki si jih je nabral, in zaradi dela, ki ga bo opravil; obenem bo lahko speljal do konca projekte, ki se jih je lotil v zadnjih letih,« razlaga župan Vizintin, ki bo med novim mandatom po predhodni prijavi občanom na razpolago ob ponedeljkih med 15.30 in 17.30 in ob sredah med 16. in 18. uro. Nova sovodenjska županja Alenka Florenin medtem še ni imenovala svojih odbornikov. Že pred volitvami je napovedala, da bo na od-borniškem mestu potrdila Slavka Tomsiča in Vesno Primožič, tako je odprto le vprašanje tretjega odbornika. Floreninova zagotavlja, da bo odbor sestavljen čim prej, medtem ko bodo v Števerjanu imena odbornikov znana po sestanku krajevne sekcije SSk, ki bo v sredo 24. junija. Ta dan bosta v Doberdobu in Sovodnjah po- foto k.ferletic tekala umestitvena občinska sveta, medtem ko se bodo števerjanski občinski svetniki in svetnice prvič po volitvah sestali v petek, 26. maja. (dr) GORICA - Petmesečni obračun redarjev Glob na pretek Ugotovili 5.484 kršitev, največ zaradi nepravilnosti pri parkiranju Goriški mestni redarji so v prvih petih mesecih letošnjega leta ugotovili že 5.484 kršitev prometnega zakonika in posledično kršilcem naložili kopico slanih glob. Skupno so mestni redarji opravili 1.137 posegov, na svoj sedež pa so prejeli 3.507 telefonskih klicev občanov, ki so potrebovali najrazličnejše informacije. Na informativnem okencu se je po drugi strani zglasilo še dodatnih 1.392 občanov, tako da je skupno kar nekaj ljudi potrebovalo pomoč mestnih redarjev. Med kršilci prometnega zakonika je bilo največ voznikov, ki niso plačali parkirnine. Njim so redarji nasolili kar 2.682 glob, na drugem mestu pa so s 376 globami av-tomobilisti, ki so parkirali na nedovoljenem mestu. Dalje je 362 voznikov parkiralo v ulicah, kjer je veljala začasna prepoved zaradi njihovega čiščenja, 56 pa jih je svoj avtomobil pustilo na pločniku. 34 glob je bilo naloženih zaradi parkiranja na mestih za prizadete osebe, 25 na avtobusnih postajah in sedem na mestih za taksije. Mestni redarji so kaznovali tudi dvanajst prehitrih voznikov, šestnajst avtomobilistov, ki so vozili skozi semafor pri rdeči luči, in deset voznikov, ki se je pogovarjalo po mobitelu med vožnjo. Dalje je pet avtomobilistov vozilo brez pripetega pasu, deset jih je bilo brez zavarovanja, eden pa je za volan sedel pod vplivom opojnih substanc. Mirovnemu sodniku je vložilo pritožbo 174 avtomobilistov, prefekturi pa enajst. Mestni redarji so obravnavali 34 prometnih nesreč, od katerih jih je bilo petnajst samo s škodo na avtomobilih. Redarji so ugotovili tudi 51 upravnih kršitev, prejeli pa so tudi devet prijav za tatvine in 74 prijav za izgubljene predmete. Zaradi raznih kršitev zakonov so sodišču odposlali 30 zapisnikov. 1 6 Četrtek, 18. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Na vpogled vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Tudi sosedje odločajo o usodi solkanske Livarne Leta 2006 tovarna ni prejela zelene luči tudi zaradi pripomb z italijanske strani Solkanska Livarna foto n.n. Na novogoriški upravni enoti je med uradnimi urami do konca meseca na vpogled vloga podjetja Livarna Gorica za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in osnutek odločbe o njem. Agencija Republike Slovenije za okolje je razgrnila dokumentacijo, ki bi solkanski Livarni omogočila obratovanje naprav, za katere mora pridobiti IPPC okoljevarstveno dovoljenje, saj naprave za taljenje in litje sive litine lahko prekomerno onesnažujejo zrak. Livarna je za okoljevarstveno dovoljenje zaprosila že konec leta 2006, na podlagi pripomb prebivalcev iz okolice, tudi z italijanske strani meje, ki so se in se pritožujejo nad njenimi izpusti v zrak, pa Agencija za okolje dovoljenja takrat ni izdala. Tudi tokrat je vso dokumentacijo poslala sosednji državi. »Mi bomo vse pripombe ali vprašanja zbrali in jih po potrebi posredovali tudi zavezancu, saj so vprašanja včasih taka, da mora nanje odgovoriti zavezanec,« je povedala Tanja Dolenc, direktorica urada za okolje na Agenciji za okolje in pojasnila, da se morajo v odločbi, kakršnakoli že je, pozitivna ali negativna, opredeliti do vsake pripombe, če so si med seboj zelo podobne, pa jih obravnavajo skupaj. Povedala je še, da utemeljena pripomba lahko pomeni neizdajo odločbe. Glede razgrnitve dokumentacije onkraj meje je pojasnila, da v takih primerih na agenciji počakajo, da ministrstvo kot tisto, ki je sogovornik z italijanskim ministrstvom, uskladi pripombe in poglede. »To je stvar meddržavne komunikacije,« je še dodala, glede rokov pa ni želela ničesar napovedovati. Pojasnila je le, da v primeru, ko bi zadeva potekala le v Sloveniji in po tridesetdnevnem roku razgrnitve ne bi prejeli nobene pripombe, bi lahko v roku desetih dni spisali pozitivno ali negativno odločitev, pri čemer je poudarila, da lahko morebitna negativna odločitev ne bazira na nobeni od pripomb javnosti, če na agenciji v samem postopku in po lastni presoji ugotovijo, da nekdo prekoračuje mejne vrednosti. Glede na to, da se je solkanska Livarna enkrat že pritožila na odločbo, je Dolenčeva pojasnila, da se lahko v primeru negativne odločbe znova pritoži. »Res pa je, da, če mi spet podamo negativno odločbo, nam je drugostopenjski organ ne more več vrniti, ampak mo- ra sam odločati o njej, zato da se ne bi to ponavljalo v nedogled,« je še povedala in dodala, da to zagotovo traja nekaj časa. Poudarila pa je, da kaže, da so se v Livarni -po informacijah, s katerimi razpolaga -zresnili in da onesnaževanje ni več tako hudo, saj so izpuste s pomočjo namestitve ustreznih naprav omejili. »Kaže, da so se poboljšali, ne vem pa, če so se dovolj. To bomo videli,« je zaključila. »Mi smo zato, da se zadeva uredi, da podjetje obratuje v normativnih mejah in da je to dobro za okoliške prebivalce,« pa je povedala Vanda Mezgec, vodja službe za okolje na novogoriški mestni občini, ki sicer s samim postopkom nima nič. Glede smradu, ki je med obratovanjem Livarne v njeni okolici še vedno prisoten in moteč, je pojasnila, da so se že pred leti angažirali tudi na občini, tako da je Livarna pridobila sredstva za namestitev filtrov za čiščenje plinov, ki izhajajo, a to še vedno ni stoodstotna zaščita. »Mislim, da ta naprava že nekaj časa obratuje, občasno pa se še vedno pojavljajo težave. Glede na podatke, ki jih dobivamo, pa čistilna naprava dela in tudi smrad naj bi se zmanjšal, ne pa povsem,« meni Mezgečeva. Slovenska pojasnila na italijanski strani še niso zalegla, saj se občasno še vedno pojavljajo glasni protesti stanovalcev v severni goriški četrti, ki solkanski Livarni pripisujejo ne le neznosen smrad in onesnaženje zraku, ampak tudi svoje zdravstvene težave. (nn) ŠTEVERJAN - SSK Proslava bo posvečena Matiji Majarju »Da se Slovenci v slovenskem kraljestvu... sjedinimo v jeden narod, da bo-demo imeli jeden obči zbor in jedno občo deželno vlado...,« je v marcu leta 1848 v ljubljanskih Novicah zapisal Korošec, duhovnik in narodni buditelj Matija Majar - Ziljski, »ki je gledal v najjasnejši in obenem v najbolj rožnati luči slovensko pot v prihodnost. Bil je idealist, ki je z veliko lahkoto preskakoval zapreke, s katerimi so se v tedanjem prevratnem času marčne revolucije spopadali Slovenci. Bodril jih je, naj se združijo in odločno nastopijo v bran svojih temeljnih pravic. Zato upravičeno imamo Matijo Majarja - Ziljskega za "očeta" slovenske države, ki pa se je udejanjila šele po dolgem času, ko so za to nastale ugodne razmere leta 1991,« so zapisali pri Svetovnem slovenskem kongresu - Konferenci za Italijo v napovedi letošnje proslave slovenske osamosvojitve, ki bo jutri, 19. junija, z začetkom ob 20. uri. Potekala bo Pod lipo v Števerjanu in bo posvečena Matiji Majarju - Ziljskemu, o katerem bo govoril zgodovinar Stane Gran-da, ki je tudi predsednik programskega sveta RTV-Slovenija; napovedan je tudi bivši minister za šolstvo Milan Zver. Na večeru, pri katerem kot soorganizatorja sodelujeta Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, bo nastopil števerjanski mešani pevski zbor F.B. Sedej pod vodstvom Mirka Ferlana. Proslavo pripravlja odbor Konference za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu, ki se je sestal na svojem sedežu v Gorici pod predsedstvom Marjana Terpina. V kratkem bo tudi občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer ob koncu junija v Ljubljani, na katerem bo Konferenca za Italijo aktivno sodelovala. -/ Omizje o hitri železnici Potem ko so v prejšnjih dneh v Trstu predstavili načrt za hitro železnico, ki bo mesto povezalo z Divačo, so se oglasili naravovarstveniki iz tržiške zveze Legambiente. Po njihovih besedah je gradnja odseka Trst-Divača neposredno vezana z uresničitvijo povezave med Ronkami in Trstom, ki bi povzročila kar nekaj težav tudi v Laškem. Zaradi tega naravovarstveniki zahtevajo sklic omizja v tržiškem mestu okrožju, saj bi gradnja hitre železnice na Trži-škem oškodovala več občin. »Dosedanjemu koordinatorju tržiškega mesta okrožja Mauru Pianiju bo zapadel mandat, ker ni bil potrjen na mestu župana, zato pa je še toliko bolj pomembno, da čim prej pride do sklica omizja o petem koridorju,« poudarjajo člani zveze Legambiente. »Župan naj odseli žensko« »Goriški župan Ettore Romoli naj poseže za odselitev ženske, ki sredi ljudskega vrta spi v zasilnem šotoru.« Tako zahteva deželni svetnik Severne lige Federico Razzini in poziva goriško občinsko upravo, naj 60-letni brez-domki Elsi Sotgia s Sardinije, ki prebiva pod šotorom v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, pomaga in ji zagotovi dostojno bivališče. Nastop ob koncu kampusa V prostorih štandreške župnije bo danes ob 18.30 zaključni nastop udeležencev glasbenega kampusa, ki poteka v Štandrežu v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice; ob lepem vremenu bo nastop na prostem. Kampusa se udeležuje skupno 28 otrok, in sicer tretji letnik štandreškega vrtca ter osnovnošolci iz Gorice, Štandreža, Romjana in z Vrha. Okence za štirinožce Goriška pokrajina odpira okence za šti-rinožce, v katerem bodo nudili koristne informacije lastnikom psov in mačk. Okence bo nameščeno v pritličju pokrajinske palače v Gorici, v prihodnjih dneh bo pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta pojasnil, kako bo delovalo. Flamenco Sketches v Gorici Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici se danes začenja niz glasbenih srečanj »Le note dell'arte«. S koncertom »Flamenco Sketches« se bosta ob 18.30 predstavila kitarista Paolo Dal Sacco in Danis Biason. Vstop bo prost. NOVA GORICA - Policija Priznanja za zasluge in za dolg delavni staž Med udeleženci slovesnosti tudi goriški kvestor V dvorani novogoriške mestne občine je včeraj dopoldne potekala osrednja slovesnost policijske uprave Nova Gorica ob dnevu slovenske policije. Po slavnostnem nagovoru direktorja novogoriške policijske uprave, Alojzija Moharja, je slednji skupaj z Bojanom Bučinelom, direktorjem Urada za logistiko na generalni policijski upravi, policistom, ki so se z delom najbolj izkazali, podelil priznanja policije in znake policije za dolgoletno delo v policiji. Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah so bila podeljena priznanja ščit policije, znak policije za dolgoletno delo, medalja policije za požrtvovalnost in znak policije za sodelovanje. Zlati ščit sta prejela dva policista, srebrnega trije, bronastega pa sedem policistov. Medaljo policije za požrtvovalnost je prejel Aleš Čibej s policijske postaje Ajdovščina, bronasti znak policije za sodelovanje oziroma pomoč policiji pri opravljanju nalog, povezanih s širitvijo varnostne kulture ali krepitvijo in razvojem varnosti sta prejela dva zunanja sodelavca, in sicer Miha Kram-li in David Vrban. Medalja policije za hrabrost je šla v roke dvema policistoma novogoriške policijske postaje za izravnalne ukrepe, Albinu Kusterletu in Andreju Zavcu ter občanu Kristjanu Stankoviču za reševanje občana iz gorečega avtomobila. Za dolgoletno delo v policiji pa je bilo podeljenih tudi osem znakov policije za trideset let dela v policiji, devet znakov policije za dvajset let dela v policiji in štirje znaki za deset let dela v policiji. Slovenski policisti so si svoj praznik izbrali v spomin na prepričljivo vlogo v osamosvojitveni vojni leta 1991, ko so skupaj s slovenskim narodom odločno varovali mlado državo. Zaradi dobrega sodelovanja s policijskimi organi iz Gorice se je novogoriške slovesnosti včeraj udeležil goriški kvestor Antonio Tozzi. (nn) DOBERDOB - Pihalni orkester Kras prireja glasbeni večer Dobrodošlica poletju Na dvorišču za županstvom bodo jutri nastopili mali godbeniki, predšolski otroci in Shipyard Town Jazz Orchestra iz Trziča Konec maja so doberdobski godbeniki nastopili na Tridentinskem bumbaca Pihalni orkester Kras bo jutri zaključil intenzivno glasbeno sezono s koncertom na dvorišču za županstvom v Doberdobu. Večer se bo pričel ob 20. uri, ko se bodo predstavili najmlajši godbeniki in skupina predšolskih otrok, ki bodo pod vodstvom Tanje Gaeta pokazali pridobljene glasbene spretnosti. Kot gost bo sklenila program skupina Shipyard Town Jazz Orchestra iz Trziča, ki jo vodi Flavio Davanzo in igra klasični in latin jazz Poleg običajnih nastopov v zamejstvu in Sloveniji se je v zadnji sezoni orkester Kras udeležil 15. revije kraških pihalnih godb v občinskem gledališču v Tržiču, nastopil pa je tudi na božičnem koncertu v Biljah. Konec maja so se godbeniki preizkusili tudi izven dežele, in sicer v dolini Val di Sole na Tridentinskem, kjer so odprli prireditev »Arcadia-Musica e sapori« s povor-ko in nato s celovečernim koncertom. Dan po koncertu so si godbeniki ogledali čudovito gorsko okolico in smučarsko središče Madonna di Campiglio. Popoldne bi se morali godbeniki udeležiti osrednjega sprevoda, na katerem naj bi zaigrali skupaj z dvanajstimi orkestri s Tridentinskega, iz drugih italijanskih dežel in iz tujine. Žal je najpomembnejši del programa prekinil dež. Prireditelji jutrišnjega večera upajo, da jim bo tokrat vreme bolj naklonjeno in da nastopajočim bo prisluhnilo čim več ljubiteljev glasbe. Po poletnem oddihu bo orkester Kras spet odprl vrata glasbene sobe s pripravo novega programa in seveda tudi z nadaljevanjem godbeniške šole. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. junija 2009 17 GORICA-NOVA GORICA - Koncert na meji s kolumbijsko pevko in plesalko Benicio Cardenas Na trgu latino »fešta« s plesom S pevko na odru kar deset glasbenikov - Glede na dosedanje izkušnje pričakujejo vsaj štiri tisoč ljudi - Med prireditelji tudi Controtempo Na skupnem trgu, ki združuje Gorico in Novo Gorico, bo v četrtek, 25. junija, ob 21. uri na sporedu že šesta izvedba čezmejnega glasbenega dogodka Koncert na meji 2009. Po uspešnih koncertih Gorana Bregovica leta 2004, Elise in Tinkare Kovač leto kasneje, skupine Mercadonegro leta 2006, Alice, Predina in Dragojevica ter Martine Feri in Zaire Zigante leta 2007 ter lanskoletnem nastopu skupin I Nomadi in Avtomobili, bo letos nastopila uveljavljena kolumbijska pevka Benicia Cardenas, ki jo bo na odru spremljalo kar deset glasbenikov. Kot so na včerajšnji predstavitvi koncerta, ki je potekala na prizorišču koncerta, povedali organizatorji iz Kulturnega doma Gorica in novogoriškega kulturnega doma ter družbe Hit, nasto- pa ne bo zaznamovala le glasba, ampak se nadejajo, da bodo vroči latino ritmi sal-se in cumbrie poskrbeli za to, da se bo na trgu Evrope oziroma Transalpini tudi zaplesalo. Benicia Cardenas se je v mladih letih izpopolnjevala v latinoameriških plesih, kot so salsa, rumba in kolumbijska cumbria, ob tem pa je študirala tudi moderni in klasični ples. Sodelovala je v vi-deospotih znanih kolumbijskih in mednarodnih glasbenikov, leta 1998 pa se je preselila v Italijo in se posvetila predvsem petju. Letos je izšel njen prvenec z naslovom »Para Tocar Y Bailar«. Organizatorji dogodka, ki pričakujejo na letošnjem koncertu podobno »la-tino« fešto kot leta 2006, ko so nastopili Mercadonegro, so se včeraj zahvalili vsem pokroviteljem dogodka, in sicer Včerajšnja predstavitev na prizorišču dogodka foto n.n. obema občinama, pokrajini Gorica, deželi FJK, slovenskim organizacijam SKGZ, SSO, ZSKD, ZSKP, rajonskemu svetu Svetogorska-Placuta, Krajevni skupnosti Solkan in Čedajski banki -Kmečki banki iz Gorice. Direktorica novogoriškega kulturnega doma Pavla Jarc je povedala, da pri organizaciji dogodka od vsega začetka sodelujejo ne le zato, ker gre za glasbo, ampak tudi zaradi pomena medkulturnega dialoga med Gorico in Novo Gorico, ter izrazila željo, da bi bil ta koncert pozdrav letošnjemu poletju. Igor Komel iz goriškega Kulturnega doma je poudaril, da pri organizaciji letos prvič sodeluje tudi društvo Controtempo, ki prireja odmevne jazzovske prireditve, omenil pa je tudi pomoč zadruge Maja ter mladinskih odsekov in krožkov slovenskih društev z Goriškega in s Tržaškega. Povedal je še, da so imeli pri vseh dosedanjih izvedbah srečo z vremenom, na kar upajo tudi letos. Glede obiska brezplačnega koncerta je pojasnil, da pričakujejo ob lepem vremenu glede na dosedanje izkušnje vsaj štiri tisoč ljudi, polovico s slovenske in polovico z italijanske strani meje, poudaril pa je tudi, da gre za dogodek, ki bo do pol- noči zaključen in okoliških prebivalcev ne bo motil s hrupom in galamo pozno v noč oziroma jutro. Odbornik na goriški občini Stefano Ceretta je sobivanje obeh Goric ob dogodku označil za dodano vrednost in dodal, da je treba to sodelovanje v prihodnje še okrepiti, saj po njegovem mnenju Gorica ne more obstajati brez Nove Gorice in obratno. Nace Novak [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. GORICA - Nagrada Sergio Amidei Devet celovečercev naskakuje zmago Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 17.50 - 20.20 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 4: 17.45 - 20.30 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. Žirija 28. festivala za nagrado za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei, ki bo potekal v Gorici med 16. in 25. julijem, je določila seznam sodelujočih filmov. Za prestižno priznanje se bodo potegovali filmi »Fortapàsc« Marca Ri-sija, »Gran Torino« Clinta Eastwooda, »L'onda« Dennisa Gansela, »Louise Michel« Gustava Kererna, »Questione di cuore« Francesce Arhibugi, »Si puo fare« Giulia Manfredonie, »Stella« Sylvie Verheyde, »Tutta colpa di Giuda« Davida Ferraria in »Vincere« Marca Bellocchia. Nagrado za najboljši prvenec bodo podelili Marcu Pontecorvu za film »Pa-Ra-Da«. Festival bo tudi letos ska postavitev Radio aktivni live. Ob slabem vremenu bosta oba nastopa v župnijski dvorani v Doberdobu. □ Obvestila Koncerti PIHALNI ORKESTER KRAS prireja glasbeni večer v petek, 19. junija, ob 20. uri na dvorišču za občinsko stavbo v Doberdobu. Nastopili bodo dijaki godbe-niške šole, pihalni orkester Kras in Shipyard Town Jazz Orchestra iz Tržiča. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 19. junija ob 20.30 bodo v muzeju Kromberk študenti jazz-oddelka šole Komel ponudili koncert »Living«; vstop prost. DRUŠTVO HRAST iz Doberdoba prireja Dneve petja in veselja: v soboto, 20. junija, ob 21. uri bo v občinskem parku za šolskim poslopjem v Doberdobu koncert mešanega pevskega zbora Obal'ca iz Kopra. Večer bo uvedel domači pevski zbor Hrast. V četrtek, 25. junija, ob 21. uri bo na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu dram- OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savo-gnadisonzo.com. V DOBERDOBU se ustanavlja padalsko društvo; informacije na tel. 3493213213 (Janez). SPDG obvešča, da v juliju in avgustu ne bo rednega dežurstva na društvenem sedežu, zato vabi člane, ki se odpravljajo v gore, da poravnajo članarino in sicer danes, 18. junija, med 19. in 20. uro ter 2. julija, prav tako med 19. in 20. uro. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos v petek, 19. junija, ob 20. uri Aperitiv na Gradini - pokušnja vina iz vinske kleti Grad Rubije; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali tel. 3334056800. 3. KOLESARSKI MARATON PO POTEH OBELEŽIJ VOJNE 1991 bo v soboto, 20. junija, s startom ob 9. uri pri vojašnici v Vipavi. Predprijave pismeno ali po e-pošti na OZVVS Ajdovščina-Vi- potekal na dveh prizoriščih, in sicer v Hiši filma na Travnika in v parku vile Coronini-Cronberg. Sodelujoče filme je v Rimu izbrala žirija, ki so jo sestavljali Suso Cecchi DAmico, Mario Monicelli, Ettore Scola, Franco Giraldi, Giuseppe Piccioni, Francesco Bruni, Gio-vanna Ralli in direktor festivala Amidei Nereo Battello, ki mu je prisotnost na letošnjem festivalu zagotovil tudi Luca Zingaretti. Le-ta bo v Gorici predstavil svoj dokumentarec »Suso - Conversazione con Margherita D'Amico«. V okviru festivala bodo 20. julija priredili filmski večer, ki bo v celoti filmom o pristanku na luni leta 1969. pava (Gregorčičeva 20, Ajdovščina). Dolžina proge je 78 km in je v celoti asfaltirana; informacije na spletni strani www.ozvvs-ajdovscina-vipava.zvvs.si ali na e-pošti info@ozvvs-ajdovscina-vipava.zvvs.si. 7. NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA LA-ZNO bo v soboto, 20. junija, ob 22. uri startal izpred osnovne šole na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Pot si bodo osvetljevali z baklami, še bolj zaželeno je, da pohodniki prinesejo s seboj in uporabljajo stare lanterne (lumine) ali petrolejke. Na Lazni bo krajša slovesnost, nato se pohodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Pot je dolga nekaj manj kot deset kilometrov, poteka pa večinoma po ravnem, razen vzpona do Zagovške poti in od Lazne do Prevala, ko pohodniki premagajo krajša klanca. Ob slabem vremenu ali veliki požarni ogroženosti pohod odpade. OK VAL IN GOVOLLEY organizirata za otroke od 5. do 12. leta starosti poletno središče v občinski telovadnici-par-ku v Doberdobu v dveh izmenah od 22. do 26. junija in od 29. junija do 3. julija od 7.45 do 13. ure (brez kosila). Na programu bodo športne in družabne igre, odbojka, nogomet, košarka in karate. Za otroke iz goriške občine bodo organizatorji poskrbeli za prevoz; informacije in vpis na tel. 328-1511463 (Ingrid). RUMITRSKI JUS prireja kresovanje v nedeljo, 21. junija, na Jeremitišču; kres bodo prižgali ob mraku. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO v sodelovanju s Krožkom »Anton Gregorčič« in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo vabi na TRADICIONALNO PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V PETEK, 19. junija 2009 ob 20.30 «POD LIPO« v ŠTEVERJANU (Klanec 14) Posvečena bo »očetu« slovenske samostojnosti Matiji Majaiju-Ziljskemu ob 200-letnici rojstva in o katerem bo govoril zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV-Slovenije dr. STANISLAV GRANDA • Z nami bo častni gost dr.Milan Zver, evropski poslanec in minister v prejšnji vladi. Večer bodo obogatili: .trobentač-veteran, .Martina in Zarjan Kocina, . Mešani pevski zbor F. B. Sedej pod vodstvom Mirka Ferlana; Povezovala bo dr. Martina Valentinčič. POLETNO SREDIŠČE NA GRADINI v Doberdobu za otroke med 6. in 10. letom starosti bo potekalo od 22. junija do 31. julija: ekskurzije, kuhinjski tečaj, skupinske igre, delavnice od 8. ure do 15.30; informacije in vpisovanje na in-forogos@gmail.com ali na tel. 3334056800. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata kresovanje v parku v Selcah v ponedeljek, 22. junija, od 20. ure dalje. Na programu so igre za otroke in glasbeni program s skupino Gruppo costumi bi-siachi. Večer bo popestril harmonikar. Nagradili bomo najlepše vence in se pozabavali ob kresu. SKGZ obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v So-vodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). Člane Pokrajinskih svetov pa vabi na predstavitev rezultatov ankete, ki bo ob 20. uri. MATURA LETA 1989 NA VSEH GORIŠKIH VIŠJIH ŠOLAH: 20. obletnico bodo praznovali 27. junija v kmečkem turizmu Pri Mlinu v Braniku. Prevoz z avtobusom; informacije in prijave na tel. 347-4433151 (Klaudio) ali tel. 3409722510 (Igor) najkasneje do torka, 23. junija. POLETNO SREDIŠČE KRATKOČASNIK bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu z urniki od 8. do 13. ure (malica, brez kosila) in od 8. do 17. ure (malica, kosilo in malica); informacije in vpisovanje do 28. junija pri skladu Mitja Čuk, tel. 040212289 (jutranje ure) in pri Damijani Češčut, tel. 335-5952551 (večerne ure). Prireditve PROGRAM OB 470-LETNICI MARIJINEGA PRIKAZANJA NA SVETI GORI: v soboto, 20. junija, ob 19. uri bo na Sveti Gori pritrkovanje svetogorskih zvonov s pritrkovalci iz župnije Šempeter pri Gorici; ob 20. uri spominska maša in procesija z lučkami. L. Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo, tudi naporno, v poletnem času. Tel. 333-9178190 Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giuseppe Gia-nesi iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.30, Giorgio Lupi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in v Spineo za upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Guerrino Battistella (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.00, Italo Derin iz kapele bolnišnice v Trst za upepelitev; 9.00, Eugenia Fabbro vd. Di Pauli iz kapele pokopališča v Trst za upepelitev; 13.00, Ida Tropieli vd. Barzelona na pokopališču. 1 8 Četrtek, 18. junija 2009 PRIMORSKA / VELIKO POLJE - Tradicionalni poklon heroini Mihaeli Škapin - Drini »Pomnimo, a pogled usmerjajmo naprej« Slavnostna govornica na nedeljski slovesnosti je bila senatorka Tamara Blazina SEŽANA - Mihaela Škapin - Drina je bila slovenska partizanka, ki se je februarja 1943 pridružila Prvi kraški četi, kjer je postala namestnica političnega komisarja. Po kapitulaciji Italije je odšla v Gradnikovo, nato pa v Vojkovo brigado, kjer je tudi opravljala mesto namestnice političnega komisarja. Mlada, zgolj 21 let stara, je novembra 1943 padla v bitki z Nemci na Žirovskem vrhu. Leta 1953 je dobila čast narodnega heroja. V njenem rojstnem Velikem Polju pri Sežani njej v čast prirejajo junija tradicionalno prireditev »Partizanske Vrhe - spomenik svobodi in domoljubju«. Minulo nedeljo se je tako v tej mali vasici, ki šteje le 60 duš, spet zbrala večstogla-va množica, da se poklonijo njenemu pogumu in idealom, za katere je dala najdragocenejše, kar je imela, življenje. Kot govorniki so nastopili Janez Pa-jer v imenu Združenja veteranov vojne za Slovenijo, župan občine Sežana Davorin Terčon ter osrednja slavnostna govornica senatorka v Rimu Tamara Bla-žina. V govoru, katerega so prekinjali aplavzi, je povzela nujo ohranjanja zgodovinskega spomina in izpostavila: »Ta komemoracija, kot tudi ostale, ki se skozi celo leto odvijajo ob raznih spomenikih na obeh straneh meje, dokazujejo navezanost naših ljudi na ideale miru in svobode. Kažejo tudi na to, da je spomin na vojne grozote še vedno živ in predvsem izpričujejo voljo in željo, da bi se kaj takega ne ponovilo več. Ta srečanja nočejo in ne smejo biti retorična in sama sebi namen, ampak morajo biti trenutek za razmislek o preteklosti, predvsem pa o prihodnosti. Prejšnje stoletje je bilo za človeštvo katastrofalno: dve svetovni vojni, milijoni žrtev, koncentracijska taborišča, deportacije, diktature, atomska bomba in še bi lahko naštevala. In vendar ima človek včasih vtis, kot da nas vse to ni ničesar naučilo. Še vedno se v raznih krajih sveta borijo za pe-denj zemlje, etnična pripadnost je razlog za konflikte, verski fanatizem povzroča nič koliko nedolžnih žrtev, neizmerna revščina pesti mnoge države, tvegamo velike katastrofe našega ekosistema«. V nadaljevanju je med drugim dodala:« Ko danes govorimo o miru, svobodi in demokraciji, moramo obenem govoriti o strpnosti, solidarnosti in o spoštovanju različnosti. To velja še toliko bolj v tem prostoru, ki je bil prizorišče nepopisnega gorja, antagonizma, sovraštva ter medsebojnega obračunavanja. Danes, k sreči, so se stvari spre- Senatorka Tamara Blažina med govorom na nedeljski slovesnosti v Velikem Polju b. macarol menile. Nahajamo se skupaj pod isto evropsko streho, ta teritorij je postal osrčje Evrope, tiste Evrope, ki je bila sposobna premostiti vse konflikte prejšnjega stoletja. In to morata storiti tudi Slovenija in Italija, kajti bodočnost je le v dialogu in prijateljskem sodelovanju. Ne smemo dovoliti, da bi ozke in osamlje- ne skupinice postavile pod vprašaj pozitivne dosežke zadnjih let. Večina prebivalstva, tudi na italijanski strani, si prizadeva za mir, za sožitje in prijateljske vezi«. V spremljajočem kulturnem programu, katerega je povezovala Minka Kos, so sodelovali Kraška pihalna god- ba pod taktirko Iva Bašiča, Združeni mešani pevski zbor Repentabor pod vodstvom Loredane Guštin ter recitatorja Igor Rojc in Bojan Podgoršek. V avtentičnih partizanskih uniformah so proslavo popestrili člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Bogdan Macarol Šola pod fašizmom POVIR - Krajevna skupnost Povir in izobraževalni program slovenske Radio televizije prirejata jutri ob 20.uri v kulturnem domu v Povirju projekcijo do-kumentarno-igranega filma Šola pod fašizmom, ki je nastal v uredništvu izobraževalnega programa TV Slovenija. Po pozdravnem nagovoru predsednika domače KS Franka Uršiča bo prisotne pozdravil še slovenski minister za šolstvo Igor Lukšič, o filmu pa bosta spregovorila ustvarjalca, scenarist Jadran Sterle in režiser Božo Grlj. (O.K.) V Portorožu OrkesterkamP PORTOROŽ - Zadnji teden avgusta bo v organizaciji Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana v Portorožu potekal že 4. OrkesterkamP, ki je postal največja prireditev za mlade godbenike v Sloveniji. Letos poleg izpopolnjevanja v orkestrski igri in seminarjev za posamezne inštrumente pod mentorstvom priznanih slovenskih glasbenikov udeležencem ponujajo tudi mojstrski tečaj dirigiranja pod mentorstvom svetovno znanega dirigenta maestra Douglasa Bostocka (www.douglasbostock.net) in posebna seminarja madžarskega hornista Laszla Seemana in slovenskega marimbista Jožeta Bogolina. OrkesterkamP bo kulturno dogajanje na Obali popestril z naslednjimi koncerti: 24. 8. otvoritveni koncert Civica Orchestra di Fiati Giuseppe Verdi Trst pred hotelom Kempinski Palace, 20.45); 26. 8. Koncert komornih skupin (pred hotelom Kempinski Palace, 20.45); 27. 8. koncert mlajšega orkestra (Koper, Taverna, 20.45); 28. 8. zaključni koncert velikega orkestra (Trst, Luška kapitanija, 20.45); 29. 8. ponovitev zaključnega koncerta v Ljubljani, dirigira D. Bostock (Noč v Stari Ljubljani, 20.00). Več informacij na spletni strani www.upol.si. SEŽANA - Prizadevanja za zmanjšanje zazidljivih območij Število zazidljivih zemljišč preveliko Krajani naj povedo, kaj želijo - V okviru Pilotnega projekta Kras so Kraševci že dosegli dogovor o razvoju ZBORI - Velika nagrada Evrope Akademski pevski zbor UP na tekmovanju v Toursu TOURS - Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), se je pred nedavnim udeležil tekmovanja za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v francoskem Toursu. Gre za prestižno zborovsko tekmovanje, na katerem je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem vodil dirigent Ambrož Čopi. Na tekmovanju se je mlad zbor predstavil z izborom petih skladb, ki so slogovno pokrivale različna obdobja iz zakladnice svetovne glasbe. Izvajali so skladbe Wil-liama Byrda: Laudibus in sanctis, Johannesa Brahmsa: Ich aber bin elend, Daniela-Lesurja: La voix du bien - aime in dveh slovenskih skladateljev Uroša Kreka Salmo XLII in Damijana Močnika: Igra godec pred peklom. Slednja skladba je bila napisana za mešani zbor in tolkala in bila posvečena APZ UP. Na tolkalih je zbor spremljal Romeo Cimarosti. Akademski pevski zbor UP je tretji slovenski zbor, ki se je s predhodno zmago na mednarodnem tekmovanju uvrstil med finaliste za Veliko nagrado Evrope. Pred njim sta se tega tekmovanja udeležila APZ Tone Tomšič in Komorni zbor Ave. APZ Tone Tomšič je lansko leto prejel prestižni naziv najboljšega. Poleg zbora APZ UP, se je na 21. tekmovanju za VN Evrope predstavilo še pet drugih zborov iz Španije, Francije, Argentine, Madžarske in Japonske. Sofinalisti so preteklo leto zmagali na enem izmed šestih največjih zborovskih tekmovanja po Evropi, ki so se poleg Varne, kjer je zmagal APZ UP, odvijala še v španski Tolosi, Gorici in Arezzu, madžarskem Debrecenu in Toursu. Najelitnejše priznanje v zborovski glasbi Veliko nagrado (Grand Prix) Evrope je letos prejel argentinski zbor Coro Universitario iz Mendoze. GRAHOVO BRDO - V slovenskih občinah se izdeluje več kot 200 občinskih prostorskih načrtov (OPN) in tretjina jih je v fazi osnutka. Tudi v Sežani, zato bodo v prihodnjem tednu pričeli z delavnicami po vaseh. »Generalna usmeritev občine je, da širitve zazidalnih območij niso mogoče, kvečjemu, da se območja zmanjšajo, če bodo lastniki zato. Na občini pa imamo 400 vlog za širitev. Vprašanje, ki se poraja, pa je, kako naj ravna občina v primeru, ko je nekdo že kupil zazidalno zemljišče, občina pa ga želi izvzeti iz območja? Se na občini lahko bojimo morebitnih tožb? Odgovor na to čakamo z ministrstva.« Tako se je na nedavni delavnici, ki sta jo v Grahovem Brdu (na posnetku) pripravila Inštitut za politike prostora (IPP) in Civilna iniciativa Kras (CIK), spraševal podžupan občine Sežana Iztok Bandelj. »Naše strokovno stališče je, da je potrebno zazidalna zemljišča skrčiti,« je povedal Leon Kobetič iz družbe Locus, ki za občino izdeluje OPN. »Sedaj je na voljo dvakrat toliko zemljišč, kot se jih potrebuje. V zakonodaji sicer ne piše, da se danes zazidljiva zemljišča ne morejo vrniti v kmetijska, vendar pravno to ni jasno. Manjka sodna praksa.« Po prepričanju Roberta Rogiča iz CIK »stroka obsežnih ureditvenih območij ne more strokovno upravičiti. Zato naj se odpre sodna praksa in naj za preobsežna zemljišča nekdo odgovarja.« Pred petindvajsetimi leti so številne kraške vasi dobile obsežne zazidalne površine. Manjši del so porabili domačini zase, večina pa jih je ostala nepozidanih. Pred dvema letoma so se ponekod pojavili zunanji investitorji z načrti pravcatih naselij in povzročili hudo kri. Kdo naj odloča o tem, koliko zazidljivih površin potrebuje neka kraška vas? »Verjamem, da bodo v vsaki vasi, če se bodo načrtovalci srečali s krajani, na nekaj sestankih dorekli, kaj določena vas rabi in katere so tiste vrednote, ki jih morajo ohraniti,« je menil Stanislav Renčelj iz Sežane. »Če pa bodo prišli s predlogom 'mi za vašo vas načrtujemo to' bo narobe. Da po tolikem času odpravljamo stare napake, je birokratska togost in s tem je treba prekiniti. Razvoj je živ organizem, zato naj se plani dopolnjujejo vsakih nekaj let.« Poglejmo primer. V krajevni skupnosti Povir so v osemdesetih letih skozi javne razprave zazidljiva območja zelo omejili. »V Povirju jih primanjkuje celo za domačine,« je povedal Franko Uršič. »Kar pa zadeva razvoj, je naša krajevna skupnost presekana z mnogimi komunikacijami, od železniške proge, avtoceste, številnimi daljnovodi, v prihodnje pa se obeta še izgradnja magistralnega plinovoda, zato ta prostor za kvaliteten turistični razvoj ni primeren. Menim, da bi morala stroka skupaj s krajani poiskati program, ki bi omogočal ustvarjanje dohodka doma, ne pa da ljudje dnevno mi-grirajo v večje centre.« Kakšna naj bo kraška vas, smo vprašali Draga Černeta iz Tomaja »Naša vas je neke vrste osebna izkaznica sežanskega Krasa. Ni doživel industrializacije, zato bo tudi v prihodnje Tomaj moral živeti od nekaj večjih kmetij in prav gotovo od turizma. Po mojem prepričanju bi moral biti Tomaj tak, da bi se v centru igrali otroci, da bi se z drugega konca vasi slišalo psa, ko bi zalajal. Vendar skozi Tomaj vodi regionalna cesta Sežana - Nova Gorica, ki je prometno precej obremenjena, zato se zdi, kot da bi reka razdvajala vas na dva dela. Prva naloga pristojnih je, da cesto umaknejo iz kraja.« Kolikšen je interes ljudi za sodelovanje v postopkih prostorskega načrtovanja. Ali ljudje razumejo, da se morajo aktivno vključiti, sicer bo delo opravil zanje nekdo drug? »Interes hitro narašča in je vedno bolj artikuliran,« je povedala krajinska arhitektka, sicer sodelavka IPP, Maja Simoneti. »Problem je seveda v tem, da je pri nas v zadnjih petnajstih letih uspelo razmeroma zapreti prostorsko zakonodajo in postopke, kar pomeni, da je javnost povabljena v razpravo, ko je pravzaprav že veliko odločenega. Zato je negativen odziv razmeroma logičen. Slaba je stopnja informiranosti in vstop zainteresirane skupnosti je prepozen. Zato se ljudje organizirajo v iniciativo. Verjamem pa, da bo to prešlo v vsebinske razprave in v produktivno komunikacijo.« V takih razmerah pa lahko veliko naredi uporaba neformalnih oblik sodelovanja z ljudmi, torej oblik, ki jih zakonodaja ne predpisuje. »Spoštovali bomo voljo ljudi,« je zagotovil podžupan Iztok Bandelj. »Prišli bomo v Grahovo Brdo in vprašali ljudi, kaj hočejo.« Oblike neformalnega vključevanja javnosti so Kra-ševci spoznali že pred leti, ko so v okviru Pilotnega projekta Kras (PPK) določali prihodnji razvoj območja. »PPK je bil prvi projekt na Krasu, v katerem je sodelovala široka javnost, se pravi vsi od občanov, društev, nevladnih organizacij, vladnih služb do strokovnih zavodov,« je spomnil Robert Rogič. »To pomeni, da smo že pred desetimi leti imeli zelo širok konsenz o tem, kakšen naj bo Kras v prihodnosti. Posledično je leta 1999 šest občin (Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Koper) podpisalo sporazum o ustanovitvi Kraškega regijskega parka (KRP). V imenu vlade je sporazum podpisal tudi takratni minister za okolje in prostor. Dokument, ki je pravno še vedno veljaven, ker ga nihče ni preklical, predvideva ustanovitev KRP kot nadaljevanje PPK, žal pa je klavrno končal v predalih.« Po prepričanju Rogiča je to edini način, da se preseže zahteve po novih zazidljivih območjih. Irena Cunja / SVET ZDA - V okviru ukrepov za prebroditev sedanje finančne in gospodarske krize Obama napoveduje največjo finančno reformo po letu 1929 Predvidena ustanovitev Agencije za zaščito potrošniških financ ter večji nadzor finančnih ustanov WASHINGTON - Administracija predsednika Baracka Obame je včeraj predstavila predlog za korenite reforme sistema finančne regulacije, ki naj bi preprečile podobne finančne krize, kot je sedanja. Šlo naj bi za največjo reformo finančnega sistema po letu 1929. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da bo Obama kongresu med drugim predlagal ustanovitev Agencije za zaščito potrošniških financ (CFPA). Ta bo prevzela nekaj pooblastil, ki jih ima sedaj ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Ta agencija naj bi nadzirala banke in druge posojilodajalce na področju potrošniških posojil in drugih bančnih transakcijah. Ameriški finančni minister Timothy Geithner je že pred tedni dejal, da se je finančna kriza poglobila tudi zaradi slabe zaščite potrošnikov in vlagateljev. Nova agencija bo lahko izrekala finančne kazni podjetjem in zveznim državam dajala zeleno luč za sprejemanje ostrejših zakonov za zaščito potrošnikov, kot so zvezni. Zaščita potrošnikov je sedaj raztepena po številnih zveznih agencijah in tako manj učinkovita, zato se bo po ocenah poznavalcev finančna industrija predlagani novi agenciji uprla z banke z zveznimi pooblastili. Hedge skladi bodo morali biti bolj pregledni pri svojem trgovanju, uveden pa bo tudi nadzor nad trgom z inštrumenti za zavarovanje kreditnih tveganj (credit default swaps). Tisti, ki izdajajo vrednostne papirje, podprte s premoženjem, bodo morali obdržati najmanj petodstotni delež, predlaga pa se tudi oblikovanje sistema, da se brez večjih pretresov ukine podjetja, katerih propad pomeni tveganje za celoten finančni sistem. Eno od takih je na primer zavarovalnica AIG, ki se je ukvarjala tudi z vrednostnimi papirji in se izognila nadzoru. Obama naj tudi tokrat sicer ne bi predlagal zveznega nadzora nad zavarovalnicami. Kljub tej pomanjkljivosti pa je po mnenju večine opazovalcev predlogov dovolj, da bodo naleteli na ostro nasprotovanje finančnih podjetij, ki si ne želijo večjega nadzora, proti večjim pooblastilom Fed pa so tudi nekateri kongresni demokrati. Predsednik senatnega odbora za banke, demokrat Christopher Dodd, tako želi, da bi Fedu pustili le pooblastila za oblikovanje monetarne politike in njegovo vlogo posojilodajalca v skrajni sili. (STA) Predsednik Barack Obama in guverner Fed Ben Bernanke ansa IRAN - Medtem ko zunanje ministrstvo napada tuje medije V Teheranu tudi včeraj poulične demonstracije v podporo Musaviju raznimi izgovori. Fed pa bi naj dobil nova pooblastila za nadzor nad velikimi finančnimi ustanovami, ki so tako pomembne, da bi njihov propad spodkopal ameriški finančni sistem. Med predlogi je tudi ustanovitev posebnega sveta regulatorjev, med katerimi bo tudi Fed. Ta svet bo nadziral celotni finančni sistem in iskal tveganja, ki bi lahko pripeljala do krize, kot je sedanja, ko so se lani jeseni začele poglabljati finančne težave finančnih ustanov, nekatere, kot je Lehman Brothers pa so propadle. Sedanja finančna kriza je v ZDA po mnenju večine poznavalcev nastala zaradi pohlepnih izdajateljev hipotekarnih posojil, ki so jih dajali komitentom s slabo boniteto. Del odgovornosti za krizo leži tudi na tistih, ki so posojila jemali in na finančnih 'čarovnikih' z Wall Streeta, ki so drugorazredna hipotekarna posojila prepakirali v vrednostne papirje in jih kot suho zlato prodajali naprej. Ko so začele hipoteke propadati, se je hišica iz kart začela rušiti. Med predlogi Obamove administracije za reformo finančne regulacije bodo še zahteva za višje kapitalske rezerve finančnih ustanov, ukinitev urada za nadzor nad hranilnicami in ustanovitev novega bančnega regulatorja za vse FRANCIJA Preiskovalci bližje vzroku nesreče letala LE BOURGET - Francoski preiskovalci so sporočili, da so vse bližje vzroku nesreče letala družbe Air France, ki je pred dvema tednoma z 228 potniki in člani posadke na krovu strmoglavilo v Atlantik. "Naš cilj je razumeti, kaj se je zgodilo," je sporočil vodja preiskave Paul-Louis Arsla-nian. "Delamo vse, kar moremo, da bi odkrili črni skrinjici in trupla, danes pa še ne moremo povedati, kdaj nam bo uspelo," je dejal Arslanian. "Skoraj gotovo je, da nam ne bo uspelo odkriti celotnega letala," je dodal. Letala in ladje še naprej preiskujejo območje, veliko 19.000 kvadratnih kilometrov. Možnosti, da bi našli črni skrinjici so zelo majhne, saj je doseg njunega signala, ki ga bosta prenehali oddajati čez dva tedna, le dva kilometra. Posnetki pogovorov v pilotski kabini in podatki o letu, ki jih hranita črni skrinjici, so bistveni za razkritje vzroka nesreče letala airbus A330, ki je bilo na poti iz Ria de Janeira v Pariz. So pa preiskovalci v torek našli še eno truplo z letala, s čimer se je število odkritih posmrtnih postankov povečalo na 50. (STA) Musavijev privrženec ansa RAKETOPLAN Izstrelitev Endeavourja šele julija CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa je odpovedala za včeraj predvideno izstrelitev raketoplana Endeavour. Tudi tokrat je vzrok uhajanje vodika iz zunanjega rezervoarja. Podobna okvara se je pojavila že v soboto med polnjenjem rezervoarja z vodikom in tudi takrat je bila izstrelitev iz vesoljskega centra v Cape Canaveralu na Floridi odpovedana. Misija En-davourja na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je zdaj preložena na julij. Raketoplan Endeavour naj bi skupaj s sedmimi člani posadke na ISS odpeljal tretji in zadnji velik del japonskega laboratorija Kibo, ki bo tudi zadnji velik sestavni del ISS. Astronavti naj bi med 16-dnevno misijo namestili zadnji modul na ISS, zamenjali baterije na sončnih celicah in še nekaj delov, za kar naj bi potrebovali pet vesoljskih sprehodov in uporabili vse tri robotske roke, od katerih sta dve na ISS. (STA) TEHERAN - V središču Teherana se je včeraj znova zbralo več deset tisoč privržencev Mira Hoseina Musavija, ki je bil poražen na predsedniških volitvah v Iranu. Musavijevi privrženci so v mestu zasedli ulice in trge ter zahtevali ponovitev volitev. Po navedbah očividcev so protestniki nosili črna in zelena oblačila - črna barva naj bi simbolizirala žalovanje za žrtvami protestov, zelena pa je barva iranske opozicije. Protesti proti izidom volitev, na katerih je uradno zmagal dosedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, so včeraj potekali že peti zaporedni dan. Sicer pa je iransko zunanje ministrstvo včeraj tuje medije obtožilo, da so govorci "izgrednikov". Ob tem je opozorilo, da te "sovražnike" čaka "šah mat". Ob tem tudi obtožilo "določene države", da podpirajo "ilegalne proteste". Teheran tujim medijem ob tem svetuje, "naj spremenijo svoje delovanje glede dogodkov v Iranu", v nasprotnem primeru pa "so- BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v pismu pred vrhom EU, ki bo danes in jutri v Bruslju, pozval k zagonu procesa imenovanja novega predsednika komisije, pri čemer je sam najverjetnejši kandidat za to mesto. Vrh EU bo sicer danes o prihodnjem predsedniku komisije govoril ob večerji in bo predvidoma dosegel politični dogovor o prihodnjem predsedniku, ki pa bo pravno formaliziran pozneje. Predsednik komisije Barroso je v pismu glede institucionalnih odločitev, ki bodo ena osrednjih tem tokratnega vrha EU, države članice EU tudi pozval, naj "zagotovijo ustrezna pravno zavezujoča jamstva, ki bodo pomirila Irsko in ji omogočila izvedbo novega referenduma o Lizbonski pogodbi". Zagotovila Irski so zadnje dni pred vrhom EU eno najpomembnejših odprtih vprašanj. "Pri Lizbonski pogodbi je ključno vprašanje, v kaki obliki naj se zagotovijo pravna jamstva Irski glede vojaške vražnike iranske enotnosti zagotovo čaka šah mat". Navzočnost več sto predstavnikov tujih medijev med zadnjimi volitvami in njihovo spremljanje dogajanja pri organizaciji volitev v zadnjih 30 letih sicer po mnenju iranskega zunanjega ministrstva izkazuje "najvišjo transparentnost volilnega procesa". Musavi je medtem svoje privržence včeraj pozval, naj za danes pripravijo shode in obeležijo dan žalovanja za protestniki, ubitimi v demonstracijah, ki so sledile petkovim predsedniškim volitvam. Musavi je v izjavi na svoji spletni strani Ghalam News obenem izrazil sožalje svojcem "mučenikov in ranjenih" ter ob tem vse pozval, naj danes popoldne izrazijo sožalje družinam na kakršen koli način - "z zbiranjem v mošejah, z mirnimi shodi ali z uporabo znakov žalovanja". "Seveda se bom slovesnosti udeležil tudi sam," je še navedel Musavi. JOSE MANUEL BARROSO ansa nevtralnosti, davkov in družinske politike," je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luk-semburgu pojasnil slovenski zunanji minister Samuel Zbogar. V glavnem po njegovih besedah poteka razprava o tem, "kakšna naj bo oblika pravnih jamstev in kdaj naj do te pravne oblike pride". Evropski svet, v okviru katerega se srečujejo voditelji držav in vlad članic EU, naj bi na zasedanju danes in v petek v okviru razprave o institucionalnih zadevah tudi sprejel odločitve Četrtek, 18. junija 2009 V Nemčiji protesti za boljši izobraževalni sistem BERLIN - V Nemčiji so včeraj potekali množični protesti, na katerih je skupno okoli 240.000 protestnikov po vsej državi zahtevalo boljši izobraževalni sistem v šolah in na univerzah. Študenti so na ulicah okoli 70 mest po vsej Nemčiji zahtevali brezplačen študij, učenci pa so nasprotovali tudi določenim spremembam v izobraževalnem procesu. Študenti so z vzkliki in transparenti opozarjali tudi na prepolne učilnice in prevelike razrede, tako študenti kot šolarji pa so zahtevali tudi več denarja za izobraževanje v državni blagajni. Demonstracije so večinoma potekale mirno. Največ protestnikov, okoli 27.000, se je zbralo v Berlinu pred mestno hišo. V Stuttgartu je po navedbah organizatorjev demonstriralo 15.000 ljudi, v Hamburgu 13.000, v Munchnu pa več kot 5000. Policija je sicer glede udeležbe na vseh protestih navedla nižje številke. Posvetitev Lefebvrovih škofov nezakonita VATIKAN - Vatikan je včeraj za konec meseca napovedano posvetitev duhovnikov s strani odpadniških Lefeb-vrovih škofov označil za nezakonito. Vatikan je tako odločitev sprejel kljub temu, da je papež Benedikt XVI. januarja preklical odlok o izključitvi štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre, iz Rimskokatoliške cerkve. "Posvetitve še vedno veljajo za nezakonite," so sporočili iz Vatikana. Člani Bratovščine svetega Pija X. "ne izvajajo zakonite službe v Cerkvi," je Vatikan še zapisal v sporočilu. Poudarili so tudi, da bo Vatikan vztrajal pri tem stališču, "dokler ne bodo razjasnjena z doktrino povezana vprašanja". Bratovščina, ki ima sedež v Švici, pa "v Cerkvi nima nobenega kanonskega statusa", so dodali. Nato bo v dveh letih skrčil svoje sile na Kosovu PRIŠTINA - Poveljnik zveze Nato za jugovzhodno Evropo Mark Fitzgerald je včeraj v Prištini sporočil, da bo zavezništvo v prihodnjih dveh letih korenito zmanjšalo svoje sile na Kosovu. Po njegovih napovedih bo Nato v nekdanji srbski pokrajini obdržal 2500 vojakov, medtem ko jih je tam trenutno 14.000. Admiral Fitzgerald je dejal, da se je Kosovo po razglasitvi neodvisnosti februarja 2008 ubranilo etničnega nasilja, glavni varnostni izzivi pa ga čakajo na področju gospodarstva, kriminala ter korupcije. "Varnostne razmere se še naprej izboljšujejo, vojaški odgovor je potreben le pri majhnem številu incidentov," je ob obisku na Kosovu dejal Fitzgerald. (STA) glede povečanja oziroma ohranitve števila komisarjev kot tudi števila evropskih poslancev, kot to predvideva Lizbonska pogodba. Barroso je sicer v pismu pozval tudi k napredku v številnih ključnih vprašanjih, ki bodo obravnavana na vrhu EU: poleg omenjenih so to še vprašanja, povezana s finančno in gospodarsko krizo, podnebnimi spremembami in priseljevanjem. Barroso je pozval k pripravi strategij za izhod iz krize, predvsem glede brzdanja javnofinančnega primanjkljaja, s katerim se ob sprejemanju fiskalnih stimulusov spopada večina držav članic, k sprejetju predlogov komisije za novo ureditev finančnega nadzora, k ukrepom za zaščito delovnih mest, k napredku pri pripravi finančnih prispevkov za pomoč državam v razvoju pred mednarodno okoljsko konferenco, ki bo decembra v Koebenhavnu, ter k razpravi o solidarnosti v boju proti nezakonitemu priseljevanju. EVROPSKA UNIJA - Danes in jutri zaseda Evropski svet Barroso lahko pričakuje politično imenovanje že na tokratnem vrhu 20 Četrtek, 18. junija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V skupini A pokala konfederacij Španija prvi polfinalist Parker razveselil gostitelje JAR premagala Novo Zelandijo z 2:0 - Edini zadetek je za Španijo dosegel Villa v 55. minuti AZZURRI - Danes Proti Egiptu s spremenjeno postavo PRETORIA - Danes se bodo »azzurri« na drugi tekmi pokala konfederacij pomerili z Egiptom. Vse kaže, da bo selektor Lippi nekoliko spremenil začetno postavo. Obrambno vrsto bo najbrž okrepil kapetan Cannavaro, ki ga je pred dnevi zaustavila poškodba meč, včeraj pa je bil že treniral s polno močjo. Trener Lippi je na pripravljalni tekmi v začetno postavo vključil še Santona, ki ni igral na uvodni tekmi z ZDA, ostajajo pa najbrž Chiellini in Grosso v obrambi, Gattuso, De Rossi in Pirlo pa na sredini igrišča. Največ neznank pa je v napadalni vrsti. Možni sta trojici: Toni, Quagliarella in Rossi oziroma Pepe, Iaquinta in Gilardino. Selektor bo naposled izbral postavo tudi v pričakovanju tretjega kroga, ko se bodo »azzurri« pomerili z Brazilijo (v nedeljo, ob 20.30). Današnjo tekmo proti Egiptu (začetek ob 20.30, po TV: Rai 1 in Sky) bo sodil Šved Martins Hansson. Prazne tribune CAPE TOWN - V Južnoafriški republiki si belijo glave, kako napolniti tribune, ki zevajo prazne na tekmah pokala konfederacij. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) bo zato delila zastonjske vstopnice in upala na najboljše. Številne »gratis« vstopnice bodo delili »organizacijam, ki so se že do zdaj izkazale kot velike podpornice pokala«. Prost vstop na tribune naj bi imele tudi šole in nekatere krajevne organizacije. Najbolj množičen obisk, ki je zadovoljil pričakovanja organizatorjev, je bil le na uvodni tekmi. Tako se je španski napadalec Villa veselil edinega zadetka na včerajšnji tekmi proti Iraku. Za "furio" je to že 14. zaporedna zmaga, svoj niz nepremaganosti pa so povečali na številko 34. Le še zmaga jih loči do izenačitve rekorda Brazilije 35 zaporednih tekem brez poraza ansa KOLESARSTVO Tadej Valjavec po Švici še v rumeni majici DAVOS - Tadej Valjavec (AG2R La Mondiale) je po peti etapi kolesarske dirke po Švici korak bližje končnemu uspehu. V peti kraljevski etapi, ki si je končala z vzponom na Serfaus, je zasedel deveto mesto, a vseeno obdržal rumeno majico. Za edinega slovenskega kolesarja je pomemben podatek, da je na vzponu (1429 m) zaostal najbližji zasledovalec Luksemburžan Andy Schleck, tako da zdaj Valjavčeva prednost pred drugou-vrščenim domačinom Oliverjem Zaug-gom (Liquigas) znaša 14 sekund. Etapo je sicer dobil Švicar Michael Albasini pred rojakom Fabianom Cancellaro in Italijanom Damianom Cunegom. V prvi skupini sta bila tudi Nemec Andras Klöden in Čeh Roman Kreuziger, za katera Va-ljavec meni, da sta glavna favorita dirke. Danes bo na sporedu šesta etapa od Oberrieta do Bad Zurzacha, ključni bosta sobotna etapa do Crans Montane in nedeljski kronometer (39 km). TENIS V Portorožu ob Safini tudi Errani in Srebotnik PORTOROŽ - Organizatorji teniškega turnirja v Portorožu z nagradnim skladom 220.000 dolarjev, ki bo na sporedu od 20. do 26. julija, so včeraj predstavili zelo močno zasedbo igralk. Že nekaj časa je znano, da bo nastopila prva igralka sveta Dinara Safina. Poleg Rusinje bo nastopila lanska zmagovalka Sara Errani in pora-ženka lanskega finala Španka Anabel Medina Garriguez, 19. igralka sveta. Med 22 prijavljenimi igralkami (od 1. do 102. mesta na lestvici WTA), ki so si doslej zagotovile nastop na glavnem turnirju, je le ena Slovenka, Katarina Srebotnik. Prva igralka zunaj glavnega turnirja in torej z velikimi možnostnimi nastopa je Maša Zec Peškirič, k nastopu pa bosta povabljeni tudi Polona Hercogh in Andreja Klepač. V glavnem turnirju bo nastopilo še 10 igralk: 4 si bodo nastop priborile skozi kvalifikacije, nastopili bosta zmagovalki turnirjev ITF v Cuneu in Biarritzu, in 4, ki bodo prejele posebno povabilo. JOHANNESBURG - Na pokalu konfederaciji v Južnoafriški republiki sta včeraj v skupini A slavili Španija in prvič domača izbrana vrsta JAR. Španska nogometna reprezentanca je vknjižila še drugo zmago in se tako krog pred koncem prvega dela uvrstila v polfinale, Južnoafriška republika pa je osvojila prvo zmago. Na uvodnem srečanju so namreč domači nogometaši izenačili z Irakom (0:0). Po uspehu proti Novi Zelandiji so evropski prvaki tokrat z 1:0 (0:0) premagali Irak. Čeprav so bili Španci podobno kot proti Novi Zelandiji precej boljši tekmec, pa jih je spet zapustila sreča pri zaključnih strelih. Na vrata Mohammeda Kassida so streljali šestkrat, 12 strelov pa je zgrešilo okvir vrat. Edini, ki mu je uspelo prelisičiti iraškega čuvaja mreže, je bil zelo iskani David Villa; a to šele v 55. minuti, ko je iz leve strani lepo podal Joan Capdevila, ki je bil izredno dejaven že na prvi tekmi, z glavo pa je zadel Villa. V večerni tekmi pa se je JAR z zmago proti Novi Zelandiji z 2:0 približala uvrstitvi v polfinale. Junak srečanja je bil igralec Crvene zvezde Bernard Parker, ki je dosegel oba zadetka: prvega v 21., drugega pa v 52. minuti. Gostitelji so bili boljši tekmec predvsem v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so vsekakor držali vajeti igre v svojih rokah z navezo Masilela-Parker. Novoze-landci so se približali golu gostiteljev le v 35. minuti, a je bil zaključek neuspešen. Z drugim porazom je Nova Zelandija že izključena iz boja za uvrstitev v polfinale. Spored Izidi 1. kroga Skupina A: Vrstni red: Španija 6, J. Afrika 4, Irak 1, N. Zelandija 0. V soboto, 20. 6.: Irak - N. Zelandija (20.30) in Španija - J. Afrika (20.30) Skupina B: Vrstni red: Italija 3, Bra-zlija in Egipt 1, ZDA 0. Danes: ZDA - Brazilija (16.900), Egipt - Italija (20.30); V nedeljo, 21. 6.: Egipt - ZDA (oba 20.30) in Italija - Brazilija (20.30). Polfinale 24.6. ob 20.30 1A - 2B; 25.6. ob 20.30: 1B - 2A. Finale 28.6. ob 15.00 za 3. mesto; 0b 20.30 za 1. mesto. (vse tekme po Rai in Sky sport) JADRANJE V Sesljanu začetek jadralnega Gira SESLJAN - V soboto, 20. junija se bo v Sesljanu začel 21. Girovela, jadralno večdnevno tekmovanje po Italiji. V sesljanskem zalivu se bo deset jadrnic v prvi etapi pomenilo na tehnični regati z dvema stranicama, v nedeljo pa bo na vrsti že prva premična regata iz Sesljana v Ravenno. Tekmovanje se bo zaključilo v Scarlinu v nedeljo, 19. julija. NOGOMET - Včeraj so objavili koledar angleške Premier League, ki se bo začela 15. avgusta. Prvak Manchester United se bo v prvem krogu pomeril z novincem Birmingham City. Prvi zanimivejši dvoboj bo 29. avgusta, ko se bodo letošnji prvaki pomerili z Ar-senalom. Ancelottijev Chelsea bo v prvem krogu igral s Hull Cityjem. KAZNI - Zaradi nešportnega obnašanja na povratni tekmi polfinala lige prvakov z Barcelono je disciplinska komisija UEFA je nogometaša Chel-seaja Didiera Drogbaja kaznovala s prepovedjo nastopa na štirih evropskih tekmah. Obenem ima napadalec še pogojno prepoved na dveh tekmah. Tri tekme bo počival tudi njegov soigralec Jose Bosingwa, njun klub pa bo moral plačati 100.000 evrov kazni. ODBOJKA - Odbojkarski klub Loreto, ki je v minuli sezoni napredoval v A1-ligo in v katerem je nastopal bivši slogaš Damir Kosmina, bo naslednjo sezono gotovo nastopal v najvišji ligi. Včeraj je klub sporočil, da bo na trenerski klopi še sedel trener Luca Moretti, ki je ekipo vodil v minuli sezoni. O usodi igralcev pa zaradi perečih ekonomskih težav še ni nič dorečenega. ROKOMET - V 7. krogu kvalifikacij za nastop na evropskem rokometnem prvenstvu v Avstriji 2010 je Slovenija poremagala Izrael s 40:27 in so tako vse bližji uvrstitvi. AT L ETIKA - Slovenska rekorderka Martina Ratej (Šentjur) je na atletskem mitingu za veliko nagrado IA-AF v Ostravi na Češkem v metu kopja zasedla šesto mesto (55,52 m). Primož Kozmus, drugi slovenski predstavnik na mitingu, je v metu kladiva nastopil v torek in zasedel peto mesto (76,53 m). Osovnikar je tekel v skupini B (v skupini A je zmagal Bolt z 9,77 s) in z 10,47 dosegel svoj najboljši čas v sezoni. KOŠARKA - Italijanska ženska košarkarska reprezentanca je na Ep izgubila v četrtfinalu proti Španiji z 61:42 in izpadla iz boja za naslov. POLETNI KAMPI - Prvi poletni kamp v organizaciji ŠD Vesna Nogomet, ampak tudi odbojka, baseball, košarka, namizni tenis in ... vodna ohladitev Na nogometnem igrišču v Križu je že od sobote vse živo. 29 otrok od 6. do 12. leta starosti se od jutranjih do popoldanskih ur zbira na prvem poletnem kampu v organizaciji ŠD Vesna. Pod vodstvom trenerjev spoznavajo otroci iz Križa in okolice različne športne panoge, celotna vadba pa je izključno v obliki igre. Vsi tečajniki (med njimi je tudi deklica) se zberejo ob 9.00, nato pa v treh starostnih skupinah krožno spoznavajo športne panoge. Kosilu in počitku, med katerim se otroci najraje zabavajo z vodnimi pištolami in družabnimi igricami, sledi malica in popoldanska vadba. Skupine vodijo društveni trenerji Stefano Maganja, Sandro Corsi, Dario Bencic, Giancarlo Zoffoli in Edvin Carli, glavni koordinator pa je Paolo Paoli. Pri izvedbi kampa vaditeljem pomagajo Jakob Vascotto, Minej Purič, Matija Vidoni, Debora Sottile in Erika Ridolfi. Vadba poteka v italijanskem in slovenskem jeziku. Poletni kamp je omogočil otrokom spoznavanje različnih ekipnih Vsi udeleženci poletnega kampa v Križu s trenerji in pomočniki kroma V prostem času se otroci zabavajo z najrazličnejšimi igrami kroma športov. Na malem nogometnem igrišču so vaditelji postavili odbojkarsko mrežo, nogometna vrata in druge pripomočke za najrazličnejše štafete. Na bližnjem kamnitem igrišču so otroci spoznali košarko, preizkusili pa so se tudi v baseballu in namiznem tenisu. Vsak dan se zaključi s tradicionalno skupno nogometno tekmo, ki ji sledi zelo priljubljeno špricanje z vo- do, s katerim se vsi otroci ohladijo pred odhodom. Program poletnega kampa je popestril že prihod igralca Triestine Princivallija, otroke pa naj bi obiskali še košarkarji De Pol in brata Burni ter trener Sampdorie Del Neri. Glavna organizatorja kampa, ki se bo zaključil v soboto, sta Nadia Luxa in Fabio Zucca. Vsi tečajniki so prejeli ob vpisu majčko in hlačke. (V.S.) / ŠPORT Četrtek, 18. junija 2009 21 GORSKI TEK - V Paluzzi Skyrace Tadei Pivk na prvi tekmi državnega prvenstva drugi V vodstvu vse do zadnjega 4 kilometrskega spusta - Naslednji teden želi ubraniti državni naslov v dvojicah Slovenec iz Žabnic Tadei Pivk je na prvi preizkušnji italijanskega prvenstva v gorskem teku na daljših razdaljah osvojil zelo dobro drugo mesto. Proga v okolici Paluzze je bila dolga 24,250 km z 1.891 m nadmorske višine. 28-letni Tadei je razdaljo pretekel v 2 urah 36 minutah in 39 sekundah. Boljši je bil le 34-letni Fulvio Dapit, ki je bil minuto hitrejši: »Drugega mesta se seveda veselim. Konkurenca je bila zelo močna, saj so nastopili vsi najboljši italijanski gorski tekači,« je povedal Pivk, ki je bil lani najboljši. »Letos sem nekoliko izgubil na spustu, saj ga zaradi spremembe načina treningov nisem veliko treniral. Že dva dni so bolečine v nogah zelo hude, saj nisem bil dovolj pripravljen,« je pojasnil in dodal, da bo sedaj nekaj več pozornosti na treningih posvetil teku navzdol. Nedeljsko tekmo je Tadei začel sicer zelo spodbudno. Po desetih kilometrih vzpona je prevzel vodstvo. Vodil je celo minuto in 40 sekund, nato pa je celotno prednost izgubil na prvem 5 kilometrskem spustu. Dapit ga je ujel in skupaj sta nadaljevala drugi večji vzpon. V zadnjih 4 kilometrih spusta pa je starejši tekač prevzel vodstvo in prvi pritekel do cilja. Tadei, ki ob vadbi v fitnessu teče in kolesari vsaj dve uri na dan, še ne ve, ali se bo udeležil druge preizkušnje italijanskega prvenstva »Sky-race« na daljše proge. Naslednji teden se bo z Dapitom udeležil italijanskega prvenstva dvojic v Valtarfano. »Ker gre to za edino preizkušnjo italijanskega prvenstva v dvojicah, bova z Dapitom skušala ponoviti lanski rezultat, ko sva bila najhitrejša in osvojila državni naslov. Teden po tekmi dvojic pa bo na vrsti druga preizkušnja italijanskega prvenstva posameznikov. Če bom zmogel, se bom udeležil tudi te tekme, sicer pa bom eno preizkušnjo izpustil,« je pojasnil Tadei. Pravila prvenstva posameznikov namreč predvidevajo, da se morajo tekači udeležiti vsaj šestih tekem od devetih. Prav gotovo pa bo tekač iz Žabnic sodeloval na tekmi v Cor-teni Golgi »Sentiero 4 luglio Skyma-rathon« na 45 kilometrov dolgi progi, ki bo veljala za tretjo preizkušnjo italijanskega prvenstva posameznikov na daljše proge. »Bo naporno, ampak enkrat je pač treba poskusiti,« je napovedal Tadei. (V.S.) Slovenski gorski tekač Tadei Pivk iz Žabnic se v zimskih mesecih ukvarja s turnim smučanjem, poleti pa se predaja gorskemu teku. Prednjači na daljših razdaljah. Lani je osvojil v Paluzzi prvo mesto, letos pa je bil drugi KOŠARKA - Novosti v deželni C-ligi Pri Boru prenovljen trenerski štab, Klarica in Volpi uradno pri Bregu Robert Jakomin in Gaetano De Gioia ob trenerju Andreii Muri - »Uganka« Mike Madonia Pri Boru in Bregu, ki bosta v naslednji sezoni nastopala v košarkarski deželni C-li-gi, je nekaj novosti. Pri Boru sestavljajo tačas tehnični in trenerski štab. Ob trenerju Muri bosta pomožna trenerja Robi Jakomin, ki je doslej vodil mladinske ekipe, in Gaetano De Gioia, ki se vrača na Borovo trenersko klop. Določiti morajo še kondicijskega trenerja, ki bo vodil pripravo mlade ekipe. Borov igralski kader še ni dopolnjen, dobiva pa končno podobo. Med starejšimi igralci in nosilci igre sta potrdila svojo prisotnost kapetan Niko Štokelj in Marzio Krizman, na razpolago trenerju Muri pa bodo še Miran Bole, Daniel Crevatin, Martin Devčič, Andro Pertot. Med enajsterico bo tudi Diego Celin. Trener Mura bi ekipo dopolnil še s petimi mladimi igralci: »Z nekaterimi smo se že pogovorili. Stremim za tem, da bi bili mladi in povečini slovensko govoreči. Bazo sedaj imamo, ekipo moramo le dopolnjevati. Prav gotovo nam manjka strelec in visoki igralec. Kdo bo naposled dopolnil ekipo, pa bo odvisno tudi od proračuna,« je povedal Mura. Pri Bregu pa je moštvo skoraj dopolnjeno. Elvis Klarica je pred nekaj dnevi dokončno potrdil, da ostaja pri Bregu. Tako nam je potrdil odgovorni za košarko pri Bregu Boris Salvi. Bregovo ekipo je okrepil tudi Michele Volpi, ki je v minuli sezoni igral v D-ligi pri Don Boscu. Kot smo že poročali, snubi Breg tudi Štefana Samca, ki pa zaradi delovnih obveznosti še ni potrdil svoje razpoložljivosti. Salvi je še dodal, da se klub dogovarja z mladim goriškim igralcem Ardite, a ni razkril imena. Prava uganka pa se vije okoli Mika Ma-donie. Igralec, ki je letos nastopal v dresu Jadrana, je na spletni strani www.24secondi.it objavil, da je prost in da išče ekipo, pogovarjal pa se je že z Bregom in Borom. Da je Ma- PLANINSKI SVET 38. srečanje planincev v Šentjanžu v Rožu Pred skoraj štiridesetimi leti na Golici rojena pobuda o vsakoletnem srečanju članov planinskih društev, ki delujejo med rojaki v Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem, je še zmeraj klena. Okrog štiristo planincev se je v nedeljo zbralo na 38. srečanju v Šentjanžu v Rožu, v priredbi Slovenskega planinskega društva Celovec. Prišli so iz Gorice, Nove Gorice in Ajdovščine, Trsta, Benečije, Bazovice in Devina, z Jesenic, Ljubljane in številnih drugih krajev Slovenije. V lepem in poletno obarvanem in kar vročem jutru so se udeleženci s prireditvenega prostora ob nekdanji šoli, ki je zdaj sedež domačih društev in organizacij, tik zraven glavne ceste, odpravili na dva vodena pohoda. Prvi, primeren za vse, je vodil proti Šentjanškim Rutam, drugi precej bolj zahteven pa do skoraj 1600 metrov visokega vrha Sinskega vrha. Pohodniki, ki so se povzpeli do Rut so imeli krajši postanek pred spominskim obeležjem štirim padlim partizanom. Mimo kraja, pod Karavankami, ki ga označujejo samotne gorske kmetije, so namreč vodile kurirske poti in v bližini so bile tudi partizanske postojanke. Ob povratku v Šentjanž so si po-hodniki lahko ogledali farno cerkev, nekdaj znano romarsko cerkev, Janeza Krstnika (odtod tudi ime kraja, Šentjanž) in prisluhnili legendi o čudežnem dogodku iz časa turških vdorov. V letu ko naj bi Krištof Kolumb odkril Ameriko, naj bi na Koroško vdrli Turki, zažgali in izropali cerkev in v ogenj pometali lesene kipe. Jani-čar, naj bi med ropanjem in požiganjem s sabljo udaril Marijin kip in iz podobe naj bi pocedila kri. Tak kip, s krvavim znamenjem na obrazu, danes krasi levi stranski oltar cerkve. Na prireditvenem prostoru je planince pričakala jeseniška godba na pihala, stalna spremljevalka vseh dosedanjih srečanj. Po dobrodošlici predsednika Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzija Lesjaka je sledil krajši kulturni spored. Udeležence je pozdravila tudi bistriška županja Feinigova, zatem pa predstavniki na srečanju prisotnih društev in organizacij. V imenu Planinske zveze Slovenije je pozdravil podpredsednik Emil Gor-šič. Druženje se je ob vedrih zvokih jeseniških godbenikov nadaljevalo v drugi del popoldneva. Prihodnje leto bo srečanje v priredbi SPDG v okviru prireditev, ki jih dru- štvo pripravlja v obeležitev 100-letnice ustanovitve. Izlet v Apenine SPDG organizira od 26. do 30, junija izlet v Apenine, v gorsko skupino Monti Sibillini, na območju med Markami in Umbrijo. Jutri, v petek, 19. t.m. ob 20.30 bo na sedežu društva (verdijev Korzo 51/int) informativni sestanek za udeležence. Sedež SPDG zaprt SPDG obvešča, da v juliju in avgustu ne bo rednega dežurstva na društvenem sedežu, zato vabi člane, ki se odpravljajo v gore, da poravnajo članarino, in sicer v četrtek, 18. t.m. med 19. in 20. uro ter 2. julija, prav tako med 19. in 20. uro. Prijave za izlet v Dolomite Od 25. do 27. julija bo letošnji večdnevni izlet v Dolomite z vzponom na vrhove v skupini Lavarella. Zaradi rezervacije prenočišča in urejanja prevoza, je potrebna pravočasna prijava. Prevoz bo z lastnimi sredstvi oziroma najetim kombijem. Prijave sprejema Vlado do 5. julija. Izlet je primeren za planince vajene zahtevnejših planinskih poti. Srečanje z društvom Integral Tradicionalno srečanje s pobratenim planinskim društvom Integral iz Ljubljane je letos v organizaciji SPDT. Sre- čanje bo v nedeljo, 21. junija 2009 v Reziji. Člani SPDT se bodo zbrali ob 7.30 v Trstu, na trgu Oberdan in ob 7.45 na trgu v Sesljanu. Z avtobusom se bodo tržaški planinci popeljali do avtocestnega izhoda Car-nia, kjer se bodo srečali z ljubljanskimi prijatelji. Skupno se bodo napotili po dolini Rezije do Ravence, ki se nahaja prav v osrčju Naravnega parka Julijskih Predapl. Po gozdni poti se bodo podali na »Ta lipo put«, naravoslovno pot, ki povezuje zgodovinsko pomembne predele dežele z alpsko kulturo z enkratnimi naravnimi danostmi in bogato kulturno dediščino. Pot vodi nato v Stolbico kjer je predviden ogled muzeja brusačev. Pohodu, ki je primeren za vse, bo sledila družabnost. V avtobusu je še precej prostih mest. Zato vabimo člane in ljubitelje narave da se nam pridružijo. Prijave sprejemata: Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855 ali 3335994450. (M.P.) NOGOMET Christian Fantina ne bo igral za kriško Vesno Napadalec Christian Fantina, ki ga je snubila kriška Vesna, bo še naprej branil barve miljskega kluba. Kriško društvo Vesna z napadalcem namreč ni doseglo dogovora. Kras Koimpex v polfinalu Kras Koimpex - Domio 6:1 KRASOVI STRELCI: Berna-bei 3, Martini, Costa, Jan Čok. V odločilni tekmi za uvrstitev v polfinalu turnirja Il Giulia je Kras po nerodnem porazu proti Muggii v torek gladko premagal Domio. Tekma je bila vseskozi enosmerna, kar kaže tudi končni izidi. Kras bo v torek, 23. junija, igral polfinale ob 20.30. V Trebčah živahno V Trebčah se nadaljuje drugi Kraški turnir v organizaciji Primorca. V obeh skupinah je stanje še nejasno; zadnja srečanja bodo šele določila, kdo bo napredoval v drugo fazo. Turnir se bo zaključil v petek, 26. junija. Izidi: M.d.B - Edil Przich 6:2, Duino Scavi - Caciopo 4:0, New Team - Amarotto 4:1; Sgi - Lanza Team 7:2, Pro Lorenzo - Sal. Salva-tore 4:2, Ediltecnica - Trattoria Marea 8:4, Edil Przich - Pro Lorenzo 7:1, Sal. Salvatore - M.d.B. 3:4, Caciopo - Sgi 4:6; Bollicine/Audace - Omarotto 5:5, Trattoria Marea - Duino Scavi 7:3, Pizzeria Raffaele - Lanza Team 5:2. Danes: 19.30 Omarotto -Pro Lorenzo, 20.30 Sgi - Pizz. Raf-faele, 21.30 Lanza Team -Ediltecni-ca; jutri: 19.30 Edil Przich - Bollici-ne/Audace, 20.30 Pro Lorenzo -New Team, 21.30 Omarotto - M.d.B. donia načel pogovore z obema kluboma, so nam potrdili Salvi, Mura in sam igralec. Vprašljivo pa je, kje bo igral. Trener Bora Mura meni, da se zanj resno zanimajo, odgovorni za košarkarsko sekcijo pri Bregu Salvi pa pravi, da so skorajda prišli do dokončnega dogovora. Sam igralec, s katerim smo se pogovorili, je pojasnil, da so mu pri Boru predstavili konkretnejši projekt in da so se zanj nasploh bolj zanimali. »Pogovarjal sem se s trenerjem in predsednikom Bora. Sedaj se nagibam bolj k Boru, zaradi privlačnega projekta ter bližine fakultete in delovnega mesta. K Bregu bi sicer pristopil zaradi prijateljev in močne ekipe, ki se bo prav gotovo borila za višja mesta,« je obrazložil 24-letni krilni igralec, ki je zrasel pri svetoivanskem klubu. Znani pa so že vsi klubi s pravico do sodelovanja v deželni C-ligi. Ob Boru in Bregu še Muggia, Santos in Servolana (Trst), Alba Cormons, Ardita Gorizia in Ronchi (Gorica), Cervignano, CBU, CUS, UBC, Fagagna in La-tisana (Videm) ter Roraigrande (Pordenon). Na seznamu rezerv so v tem vrstnem redu Gori-ziana, Portogruaro, Tolmezzo, Basket Time Udine in Perteole. H Obvestila ŠD VESNA vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 19. junija ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na športnem igrišču v Križu. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor jutri, 19. junija 2009 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Dnevni red: poročilo upravnega odbora; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora in razrešnica; pozdrav gostov in razprava; razno. KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v četrtek, 25. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Trstu, na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razprava in razno. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora, razno. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah prireja tečaj za odrasle. Prijave in informacije na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠD POLET sklicuje redni občni zbor v petek, 26. junija 2009 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. Dnevni red: Poročilo upravnega odbora; poročila odgovornih za sekcije; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora in razrešnica; pozdrav gostov in razprava; razno. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja planinsko šolo na Planini pri jezeru od 29. junija do 4. julija. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije: mladinski@spdt.org, Laura (348 7757442) in Katja (338 5953515). ŠD POLET organizira julija športni teden za otroke osnovnih in srednjih šol. Na voljo so trije termini in sicer: od 6. 7. do 10. 7.; od 13. 7. do 17. 7.; od 20. 7. do 24. 7. Prijavite se lahko na telefonsko številko +393472738082 ali po elektronski pošti na naslov maja@spin.it do 21.6.2009. Število prijav je omejeno na največ 30 in najmanj 10 udeležencev v enem tednu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira izobraževalni tečaj za vaditelje cheerleadinga in pom pon plesa v telovadnici v Doberdobu od 26. do 28. junija od 17.30 do 20.30 (sobota in nedelja od 10.00 do 16.00). Namenjen je vsem športnikom, plesalcem, gimnastičarjem in ostalim, ki bi se želeli približati športnemu navijaštvu. Vpis in info na tel.št: 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo v v torek 30.junija 2009 na Sedežu v Slivnem ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo,nadzorniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov,predstavitev smučarskih ekip in trenerjev za sezono 2009/2010. 22 Četrtek, 18. junija 2009 PRIREDITVE ŠENTVID PRI STIČNI - V soboto in nedeljo Na sporedu že 40. tabor slovenskih pevskih zborov Z nastopom desetih slovenskih pevskih zborov iz drugih držav se bo v Šentvidu pri Stični v soboto ob 20. uri začel dvodnevni 40. tabor slovenskih pevskih zborov (na posnetku utrinek z lanskega tabora). Na osrednji nedeljski prireditvi pričakujejo približno 150 pevskih zborov, po 13. uri pa bo skupaj zapelo najmanj 3200 pevcev, je povedal vodja programske komisije Stane Peček. Po njegovih besedah se bodo v soboto predstavili zamejski pevski zbori in slovenski pevski zbori iz drugih držav - s Hrvaške, z Madžarske, iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije in Italije, nedeljska prireditev pa se bo ob 9. uri začela z generalno vajo. Po njej se bo od 12. do 13. ure v Šentvidu pri Stični zvrstila povorka sodelujočih pevskih zborov - 74 mešanih, 37 ženskih in 34 moških, ob 13.15 bo na osrednji prireditvi tabora skupaj zapelo najmanj 3200 pevk in pevcev, v približno poldrugi uri sporeda pa bodo skupaj izmenoma zapeli ženski, moški in mešani pevski zbori, enkrat a cappella in drugič ob spremljavi pihalnih godb, je povedal Peček. Dirigiral bo Igor Švara. Letošnji Tabor slovenskih pevskih zborov so prireditelji naslovili po znani slovenski pesmi Kol'kor kapljic, tol'ko let, posvetili pa so ga zborovskim skladateljem, ki imajo v končnici rojstnega datuma številko devet. Obenem so ga posvetili vsem pokojnim sodelavcem tabora. Med skladatelji bodo z izvedbo njegovih del posebno pozornost namenili Radovanu Gobcu, spored nedeljskega nastopa pa bo, kot je po Pečkovih besedah običajno, razdeljen v protokolarni in koncertni del. Po mnenju prirediteljev iz Kulturnega društva Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični bo jubilejna, 40. prireditev še posebej slovesna, saj je v štirih desetletjih pri slovenskih pevkah in pevcih pustila bogat spomin, zanje pa obvezo nadaljnjega dela. Njihova želja je, da bi slovenskim pevkam in pevcem, ki prihajajo tudi iz zamejstva in tujine, pripravili prijetno srečanje, kulturni javnosti pa sporočili, da zborovsko petje živi in se ohranja tudi na račun zanesenjakov in ljubiteljev slovenske pesmi. (STA) LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V torek, 23. junija ob 19.30 / »Kuchi-pudi«, gostuje plesna skupina Yamini Reddy. V torek, 30. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. Mala drama V petek, 26., v soboto, 27. in v ponedeljek, 29. junija ob 20.00 / David Hare: »Modra soba«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 19. in v soboto, 20. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V ponedeljek, 22. junija ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merril: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 19. junija ob 19.00 / Avotorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 22. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana Banfield - Tripcovich Danes, 18. junija ob 20.30 / Izvenreden koncert pod vodstvom Andreja Batti-stonija, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. ■ Koncerti XI. mednarodnega festivala kitare Kras Slovenija Danes, 18. junija ob 20.30, Škocjan -cerkev sv. Kancijana / Mak Grgic (Slovenija); Susan Royal / James Piorkow-ski flavta - kitara (ZDA). Jutri, 19. junija ob 17.30, Škocjan, na terasi za cerkvijo / Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. Jutri, 19. junija ob 21.30, Lipica, Grand Casino / Pink Moon - Tribute to Pink Floyd. V soboto, 20. junija ob 18.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Koncert udeležencev 6. masterclassa »Kras«. Opčine Jutri, 19. junija ob 20.00, dvorana ZKB / Ženska vokalna skupina Cappella Civica, Marko Feri - kitara, Marco Sofia-nopulo - dirigent v sodelovanju s Skladom M. Čuk. Kontovel V soboto, 20. junija ob 21.00 / Vlatko Stefanovski (Makedonija), v sodelovanju z vaškimi društvi na Kontovelu. GORICA Skupni trg obeh Goric V četrtek, 25. junija ob 21.00 / »Koncert na meji 2009« nastopa Benicia Cardenas s svojo skupino (Kolumbija). Fešta salse in cumbia - Vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. KROMBERK V muzeju Jutri, 19. junija ob 20.30 / V priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice, bodo študentje jazz-oddelka šole Komel ponudili koncert »Living«. LJUBLJANA Križanke V ponedeljek, 22. junija ob 21.00 / Nastopila bo pevka in avtorica irskega rodu Sinead O'Connor. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): na ogled je razstava »Morje v fotografiji« Štefana Grgiča, odprta bo do petka, 19. junija od 18.00 do 20.00. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 27. junija bo na ogled razstava »Svetloba in sence« keramičark Margarete Jurišic in Marinke Kverh. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. KRIŽ Slomškov dom: od jutri, 19. (otvoritev ob 20.30) do 29. junija bo na ogled razstava »Voda vir življenja«. Na razstavi sodelujejo otroci iz osnovne šole Albert Sirk in otroci italijanske osnovne šole iz Križa pri Trstu ter razstavljalci: Anica Pahor, Renata Siroich, Laura Štor, Luciana Viscardi in Pavel Hrova-tin. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. DOBERDOB Modra's galerija: od sobote, 20. junija (otvoritev ob 19.00) do 5. julija bo v priredbi Kulturnega društva Jezero na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77. Odprto ob delavnikih med 18.00 in 20.00, ob praznikih med 10.00 in 12.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. Kulturni dom: so na ogled razstave pod naslovom »Pot skozi čas«, ki jih prireja Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom in s Slovensko knjižnico Damir Feigel iz Gorice. Razstavljajo: Peter Suhadolc (na temo gore), Odo Kalan (šport), Bruno Počkaj (Slovenija od 1991 do 2002 in zbirka Cona A in cona B Svobodnega tržaškega ozemlja), Igor Tuta (skavti) in Franc Saksida (otroške risanke Walt Disneya); Poleg filatelističnih zbirk v Kulturnem domu bo Marjan Malič pokazal del svoje zbirke o Solkanu, Roberto Ballaben del svoje zbirke starih razglednic z naslovom Sprehod po nekdanji Gorici in Igor Tuta del svoje zbirke pod naslovom Izlet v Sesljan in Devin. Istočasno bo v kulturnem domu tudi razstava, ki jo je priredila knjižnica Feigel iz Gorice, slik in knjige pisatelja in humorista Damira Feigla. Ob tej priložnosti klub Košir in goriška knjižnica bodo izdali posebno razglednico pisatelja Feigla s sliko, ki jo je izdelal Avgust Černigoj. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago obiskovalcem ves čas odprtja razstave. Razstave so odprte do ponedeljka, 22. junija. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. RONKE Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): do 4. julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestèfotografia. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava »Ustvarjam, torej sem«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): do 24. junija, bo na ogled razstava fotografij pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Gostišče Ambasador: do 19. junija je v salonu likovne umetnosti razstava fotografij Bogdana Macarola in Borisa Prin-čiča na temo »Schengenska meja, december 2007«, ko je bila ukinjena mejna kontrola med Slovenijo in Italijo. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- -/ deljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): do 29. junija bo razstavljal slike Jernej Skrt. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: od danes, 18. junija do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. junija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: »Muce« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.40 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.30 Aktualno: Dnevnik, Parlament 16.00 Nogomet: ZDA - Brazilija 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Nogomet: Egipt - Italija 23.45 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) ^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.20 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.25 Dok.: Alaska 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.55 Aktualno: Il cercasapori 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2punto.it 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: One Tree Hill 15.15 Nan.: Vite sull'onda 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 18.15 Nogomet: Nemčija - Finska 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Film: Amarsi (dram., ZDA '94, r. L. Mandoki, i. M. Ryan) 23.35 Proza: Palco e retropalco: Frankenstein-musical V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: La storia siamo noi 9.00 21.05, 21.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 9.30 Film: Ringo il volto della vendetta (western, It., '66, i. A. Steffen) 10.50 12.25, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Agritre 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 15.05 Referendum 2009 15.35 Glasb. oddaja: Il gran concerto 15.45 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Aktualno: Geo Magazine 2009, sledi dnevnik in vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Matrimonio all'italiana (kom, It. '64, r. V. De Sica, i. S. Loren) 23.00 Variete: Non perdiamoci di vista 0.00 Nočni dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved Rete 4 7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.10 Nan.: Magnum P. I. 9.00 Nan.: Miami Vice 10.05 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 4 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Il fuggitivo 16.10 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Da qui all'eternita (dram., ZDA, '53, r. F. Zinnemann, i. M. Clift) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Nikita 21.10 Film: Pirati (pust., Francija, '86, r. R. Polanski, i. W. Matthau) 22.00 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Film: Il secondo tragico Fantozzi (kom., It.,76, r. L. Salce, i. P. Villag- gio) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 8.00 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Film: Come adottare un milionario (kom., Nemčija, '01, r. S. Lukschy, i. H. Clarin) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher: L'amore della sua vita (kom., Nem., '06, r. M. Steinke, i. J. Boehrs) 15.45 Dnevnik, kratke vesti 16.25 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.10 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Sarabanda 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: The Perfect Man (kom., ZDA '05, r. M. Rosman, i. H. Duff) 23.30 Aktualno: Terra! O Italia 1 7.50 13.40, 17.40 Risanke 7.00 Nan.: Hercules 9.45 Nan: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.15 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik in športne vesti 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Prison Break 1.00 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 19.00 Aktualno: Italia Economia 13.00 Rotocalco ADNKronos, sledi Con- sigliando 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Documentari sulla natura 15.20 A.com Automobilissima 15.35 Nan.: 2ge+her 16.25 Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.30 Deželne vesti 20.55 Voci dal ghetto 22.20 Diamoci del tu 23.30 Variete: Borghi nel FVG 23.50 Nan.: Il grande terremoto di Los Angeles LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Cenere sotto il sole (vojna, ZDA, '58, r. D. Daves, i. F. Sinatra) Nan.: Star Trek Dok.: La vendetta dei Faraoni - In tesori perduti d'Egitto Nan.: Due poliziotti a Chicago Nan.: The District 1.00 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Male sive celice (pon.) 10.50 Izbrano poglavje (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.45 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Film: Stričeva kobila 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Oddaja za mladinsko kulturo: Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. serija: Druga svetovna vojna - Za zaprtimi vrati 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Besede in slike 23.50 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 18.06.1991 0.15 Dnevnik (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji {p Slovenija 2 6.30 9.00, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.06.1991 8.25 Poljudn. serija: Po poteh Ushuaie 8.55 Seja državnega zbora 14.20 Evropski magazin 14.50 Med valovi 15.20 To bo moj poklic 15.50 Nogomet: ZDA - Brazilija 17.55 Nad.: Želite, Milord? 18.55 Družinske zgodbe 19.55 Nogomet: Pokal konfederacij 22.30 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 23.00 Nad.: Jasnovidka 23.40 Nad.: Motne preteklosti Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.55 20.25 22.30 22.50 23.50 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevni program 0.20 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Dok. oddaja 27. pokal v plesih Nogomet: Pokal konfederacij Med valovi 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasbena oddaja »In orbita« Vesolje je... Nogomet: Pokal konfederacij Primorska kronika Minute za... Vremenska napoved i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Mladinska odd.: Mojca in medvedek Jaka Kontaktna oddaja: Zdravje Glasbeni premor 23.00 Dnevnik TV Primorka, športne vesti in vremenska napoved Kmetijska oddaja Za smeh v otroških očeh Kulturni utrinek RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.00 Studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Pri-morkse poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 RK nagrajuje 60-letno zvestobo; 10.00 Namig za poletni izlet; 10.20 Glasbeni večeri RK; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.45 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio kažin; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in na-pevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 18. junija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Jutri bo do Alp prišla severnoatlantska mrzla fronta, ki se bo v noči na soboto pomaknila nad naše kraje in povzročila močan kontrast s toplim zrakom, ki se zadržuje nad našo deželo. Nad južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam spet toplejši in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.37 in zatone ob 16.10 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in spodbuden. Po nižinah bo sredi dneva počutje nekoliko poslabšala toplotna obremenitev. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.59 najnižje -39 cm, ob 8.18 najvišje 8 cm, ob 12.50 najnižje -15 cm, ob 19.15 najvišje 51 cm. Jutri: ob 2.35 najnižje -51 cm, ob 9.09 najvišje 16 cm, ob 13.44 najnižje -11 cm, ob 19.58 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........26 2000 m ..........13 1000 m ..........21 2500 m ..........10 1500 m ..........16 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER eQUAHOlA Deiela nakupov QLANDIA Qlandia, zadnja postaja Pred počitnicami! Nova Gorica . junija 1A Vabimo vas na dogodke v mesecu juniju: ob 17:00 pravljično gledališče: PIKI JE SAM DOMA ob 17.45 ustvarjalna delavnica na temo pravljice ob 17:00 RAP koncert za zaključek šole: TRKAJ ob 16:00 otroška glasbena delavnica: KARA0KE rahel sneg z sneg 6¿ mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/29 At TOLMEČ O 11/29 TRBIŽ O 10/28 O 9/26 KRANJSKA G. ČEDAD O -T-l VIDEM O 14/31 "i^s 13/32 O PORDENON 14/31 O TRŽIČ 14/28 0 12/29 S. GRADEC CELJE 13/29 O MARIBOR 012/29 PTUJ O M. SOBOTA 011/28 O KRANJ 16/32 14/31 O u LJUBLJANA fiORira rt O N. GORICA 15/29 N. MESTO 14/29 GORICA O ,„„, POSTOJNA O O 10/28 -f--- TRST C^ KOČEVJE PORTOROŽ O ---^ CRN°MELJ 15/30, ' UMAG REKA 17/31 UMAG OPATIJA . ZAGREB 13/30 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo oblačno, ponekod bodo še krajevne plohe. Popoldne se bo počasi zjasnilo. Na obali bo pihala zmerna burja. Večinoma bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. J o GRADEC 15/32 MARIBOR O 14/31 / PTUJ O M. SOBOTA O 12/30 ZAGREB 14/33 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Na nižini in ob morju se bo delno zjasnilo, v hribovitem Jutri bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. svetu bo spremenljivo vreme, kjer se bodo popoldne pojavljale nevihte. VATIKAN - Renato Buzzonetto v pokoj Papež Benedikt XVI. zamenjal kardiologa VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se je odločil zamenjati svojega zdravnika, 80-letnega kardiologa Renata Buzzonet-tija, ki je bil zdravnik še pokojnega papeža Janeza Pavla II. Buz-zonetija bo zamenjal 55-letni kardiolog Patrizio Polisca, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Vatikana. Buzzonetti je kariero v Vatikanu začel še v obdobju papeža Pavla VI. (1963-1978), nato pa je bil zdravnik Janeza Pavla I. in Janeza Pavla II., kateremu je služil vseh 26 let njegovega PAPEž papeževanja. Polisca, ki ga bo zdaj zamenjal, je bil njegov asi- Benedikt XVI stent. Tudi on je že pomagal pri zdravljenju Janeza Pavla II., ki je umrl 2. aprila 2005. ansa Poziv meščanom, naj ne kradejo cvetja z zelenic NOVI SAD - V Novem Sadu je moralo mestno podjetje, ki skrbi za mestne zelenice, javno pozvati meščane, naj ne kradejo cvetlic in tako sramotijo mesta. Cvetje je namenjeno vsem, ne za vaše balkone, je "Grad-sko zelenilo" zapisalo v sporočilu za javnost. "Jemanje vaz s cvetjem z luči javne razsvetljave, kar je v središču mesta postalo množični pojav, jemanje rož iz cvetličnega grba Novega Sada, jemanje cvetlic izpred sedeža izvršnega sveta Vojvodine ali pa rož izpred gledališča lahko imenujemo zgolj objestnost," je zapisalo mestno podjetje. "To ne povzroča zgolj velike škode našemu podjetju, ampak ustvarja vtis o vseh nas in ustvarja slab izgled našim obiskovalcem in vsem, ki jih naše mesto vabi na obisk," je še zapisalo omenjeno podjetje. Američanke tožijo, ker se je test spola otroka zmotil NEW YORK - Šest mamic iz New Yorka se je odločilo tožiti podjetje, ki izdeluje teste, ki naj bi napovedali spol otroka še pred njegovim rojstvom. Proizvajalec zatrjuje, da je test "popolnoma zanesljiv", vendar mlade mamice na nasprotni strani trdijo, da so dobile nekaj povsem drugega, kar so na podlagi tega testa pričakovale. Podjetje Acu-Gen Biolab je svoj test prodajalo za 275 dolarjev, oglaševalo pa ga je kot "zlati standard za ugotovitev spola pred rojstvom". Zagotavljalo je, da lahko na podlagi tega testa spol otroka odkrijejo že po petih do osmih tednih od zanositve, navaja New York Post. Toda tožnice trdijo, da jim je test pokazal napačne rezultate, zaradi česar so se odločile za tožbo zaradi prevare, zahtevale pa bodo tudi odškodnino. Štiriletni deček je želel v stranišču oprati psa LONDON - Štiriletni britanski deček je presodil, da njegov mladi kokeršpanjel umazan, zato se ga je odločil oprati. Postavil ga je v stranišče in potegnil vodo, žal pa se je njegov načrt izjalovil, saj je psa odplaknilo po kanalizacijski cevi. Pes se je zataknil v cevi in tam ostal štiri ure, dokler ga ni rešil vo-dovodar. Ležal je v cevi okoli 20 metrov od dečkove hiše v zahodnem delu Londona, pri tem pa je bil obrnjen na glavo. Kuža je nesrečo preživel brez večjih poškodb, deček pa se mu je opravičil in obljubil, da česa takšnega ne bo več storil. Obenem pa je za vse skupaj okrivil svojega brata dvojčka, češ da se je pes na travniku umazal zaradi njega. C +386 (o) 5 730 12 10 • www.lastminutecenter.si • Plačilo na 24 obrokov MALLORCA EUR SIBENIK KOPER, Pristaniška ulica 2, tel.: +386 (o) 5 627 84 10 • NOVA GORICA, Gradnikove brigade 7, tel.: +386 (o) 5 333 24 16 • SEŽANA, Kosovelova ulica 4 b, tel.: +386 (o) 5 730 12 10