WM Poveži vsako EURO<26 kartico z ustreznimi trditvami na poljih. Pozor, nekatere trditve veljajo za OBE kartici! brezplačna rezervacija prenočišč H0STELW0RLD Za vse mlade od 15 do 27 let - ne glede na status! |0 % popust na vlakih po Sloveniji in % RAILPlus popust a mednarodnih vlakih na voljo v mladinskih in info centrih po Sloveniji (seznam: www.euro26.si/euro26) klasični' kartica' brezplačna revija 26!, ^ mesečne EURO<26 e-novice ter vodič po popustih EURO<26 velja 1 leto oz. do dopolnjenega leta starosti za vse mlade od 12 do 26 let - ne glede na status! na voljo SAMO na blagajnah Slovenskih železnic (seznam: www.euro26.si/SZeuro26) velja 1 leto oz. do dopolnjenega Š& leta starosti WWW.EURD2G.SI * 080 2G 2G * IHF0@EUR02G.SI Ajeq i)!^eu8 80!PZ8AZ ofew! ^ 'e[|od oqes pew !Z8A0d :eA)|sej op onf|» Ne kot vsak. Matej 20 let, freestyle smučar Nor občutek je, ko začutim hitrost snežne strmine. Čisti adrenalin! Nenadoma se znajdem v zraku in usmerim vso energijo v trik. Danes mi uspe! Zvečer bom poklical vse kolege, da Jim povem, kaj vse zamujajo! Itak pogovori so tako ali tako samo 1 cent na minuto! m IFF-LME Govori se, da se bo naše življenje vse bolj odvijalo v virtualnih svetovih. On-line nakupovanje\ je že skoraj vsakdanja praksa, elektronsko bančništvo tudi pa spletne zmenkarije in igre ... Prihodnost interneta pa ni v tekstovni, dvodimenzionalni obliki - ampak v 3D interaktivnem druženju^ Napovedujejo, da bo slej ko prej vsak od nas imel svojega »avatarja« v kakem od neštetih digitalnih 3D-svetov, kot je npr. ameriški Second Life, švedska Entropia Universe ali južnokorejska različica Cyworld. V teh svetovih je vse virtualno: mesta, otoki, trgovine, nočni klubi, muzeji, banke ... in počneš lahko skoraj vse kot v realnem svetu (in več). Družiš se lahko z drugimi avatarji, se udeležuješ izobraževalnih seminarjev in tečajev univerz, kot je npr. Harvard, obiskuješ lahko nočne klube in uživaš v virtualnih partijih in \ koncertih pravih glasbenikov (npr. DJ Umek). In seveda komercializacija nikoli ni prav daleč - z virtualno valuto lahko nakupuješ virtualne obleke, celo frizuro, oči in druge dele telesa za svojega avatarja, sanjske virtualne nepremičnine ali raketno letalo in druge nenavadne naprave, ki jih lahko vidiš samo v virtualnem svetu. Seveda lahko kupiš tudi prave (nevirtualne) obleke, knjige, cd-je, avto ... V virtualnih svetovih se namreč pojavlja vse več podjetij in organizacij iz realnega sveta: IBM, MTV, Coca-Cola, McDonald's in drugi, celo Si.mobil in Generali. In tako kot v realnem svetu lahko posamezniki tudi v virtualnem zelo dobro zaslužijo - Anshe Chung je znana kot prva milijonarka virtualnega sveta, ki je obogatela z izdelavo in prodajo digitalnih otokov, nepremičnin in drugih dobrin. Obstajajo pa tudi odprtokodni javni svetovi (omogočata jih npr. Open Croquet Project in Solipsis), kjer se ne vrti vse okoli denarja. Kdo ne bi živel v svetu, kjer je vse mogoče, kjer lahko zamenjaš svojo človeško podobo s katerokoli drugo ali pa vsaj spremeniš svoj emšo - torej spol in starost? In kjer lahko počneš skoraj vse, kar si že od nekdaj želiš? Na primer leteti ... Virtualni svetovi omogočajo vse to - v virtualni obliki seveda. Možnosti so omejene samo s tvojo domišljijo (in tudi z zmogljivostjo kreditne kartice). Seveda ni vse tako idilično - tako kot v realnem svetu tudi tu obstaja nek osnovni družbeni red (tudi virtualne revolucije), temu pa sledijo kršitelji tega reda (virtualna mafija, cyberteroristi, neonacisti, pedofili ...). Kaj torej še ostane »off-line« življenju? Samo boljša grafika? No ja, so stvari, ki so boljše »off-line«. euro<2E novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji novi popusti euro<26 Hkuit: cel apartma, 10 % ceneje. H Oglasi se v Vili Alma, Tomaj 73, Dutovlje. www.kras-apartma.com 5DTE5KRHJ Kmalu bo poletje in kmalu bo zasijal naš rečni biser - Soča - v vsej svoji lepoti. Pozitiv spot športni turizem, Manfredova ulica 2, Kobarid, ti nudi 20 % popust na soteskanje (v kanjonu Sušeč) in 20 % popust na rafting (na reki Soči). | www.pozitivspot.com Zime še ni konec in lahko okusiš, kakšna je šele eskimska. V Eskimski vasi dobiš 10 % popusta na namestitev. www.eskimska-vas.si Pozimi je namakanje v vodi lahko pravi balzam. Pojdi v Vodno mesto Atlantis v Ljubljani, kjer ti nudijo 25 % popust na vstopnico za odrasle osebe v Svet doživetij, Termalni tempelj in v Deželo savn (za 2 uri, 4 ure ali dnevno vstopnico). www.atlantis-vodnomesto.si ■ RDREHRLiHSHO Te po vsem zimskem sedenju še srbijo prsti in si želiš malce adrenalina? Potem beri dalje. Adrenalinski parki te pričakujejo! Adrenalinski park Ljubelj , Pot na Bistriško planino 10, Tržič; Adrenalinski park Bohinj , Hotel Pod Voglom, Ribčev Laz 60 -koristiš lahko 15 % popusta na vstopnino. www.koren-sports.si Adrenalinski park Tuhelj , Tuheljske Toplice (na Hrvaškem, blizu meje), pa ti tudi nudi 15 % na vstopnino. www.korensports.hr In ko smo že pri adrenalinu ... Veš, kaj je skike ? En hudo dober športni pripomoček. PAN-DA David Pelikan s.p., Športna ulica 18, Ljubljana, ponuja 10 % popusta na skike začetniške tečaje v ' ^m vrednosti nad 100 Y ^hb EUR in 10 % popusta ■ '■■ - na nakup skike opreme m^^Mj L A ''"¡j I v vrednosti nad 100 i^^^HBh/! .-gTf^j i EUR. www.skike.si ii^Bif MM I M TOP EUR0<26 POPUSTU hr ŠPORT ležeča kolesa Freebordi skokice superge heelys kiteboarding oprema monocikli smučarska in fitness oprema skike Info: www.euro26.si/sl/popusti 5 % na kolesa AZUB, 2 % na kolesa HASE in USED 10 % na komplete 10 % pri nakupu skokic 10 % pri nakupu superg Heelys 10 % pri nakupu opreme F.ONE 5 % na nakup monocikla 10 % popust (Erdani šport) - nad 100 EUR 10% na skike opremo in tečaje (nad 100 EUR) Leto 2008 je Evropsko leto medkulturnega dialoga. Kaj pa sploh je medkulturni dialog in kako ga doseči? Odgovorov je več, vsekakor pa ima vsakršna mednarodna izkušnja zelo pomembno vlogo pri tem. Sama se s tem po nepozabni Erasmus izkušnji v Amsterdamu nedvomno strinjam. Preden se odločiš za Erasmus ali kakršno koli drugo obliko mednarodne izmenjave oziroma sodelovanja, je treba razjasniti kar nekaj stvari: kam dejansko želiš odpotovati in zakaj ravno izbrano mesto oziroma izbrana fakulteta. Jasna predstava o lastnih željah lahko v veliki meri pomaga v prvi vrsti pri pripravi motivacijskega pisma, ki ga je potrebno priložiti k prijavnim obrazcem, in pa na končnem razgovoru, kjer te lahko doletijo tudi vprašanja v stilu zakaj si ravno ti primeren za izbrano izmenjavo. HOLiKO TO STRHE? Po tej začetni fazi se najverjetneje vprašaš, ali si lahko celotno zadevo sploh privoščiš; potovanje tja in nazaj, knjige, zabave, hrana, najemnina in tako naprej in tako naprej in tako naprej. Popolnoma varno je namreč zapisati, da zadeva nedvomno ne bo poceni. Ko se znajdeš v popolnoma novem, vznemirljivem in še neraziskanem mestu, se naenkrat pojavi ogromno priložnosti, razstav, predstav, galerij in pa želja spoznati državo tudi izven samega mesta študija. Posledično lahko vsem stroškom, s katerimi se srečuješ doma, prišteješ še tono provizoričnih. S tem v mislih se je priporočljivo pozanimati tudi o možnostih, pogojih in predpogojih študentskega dela. Med različnimi državami lahko na tem področju najdeš kar nekaj razlik. Pri oblikovanju primernega proračuna je nedvomno pomembno tudi podrobno raziskati značilnosti države in mesta, v katerega potuješ, še posebej življenjski standard, ki vsaj delno določa vse zgoraj omenjene stroške, in do določene mere tudi Erasmus štipendijo. Kot eden največjih izdatkov se zraven potencialnih potovanj in hrane pojavlja tudi najemnina. Ker je lastnoročno iskanje ugodnega stanovanja lahko precej naporno in dolgotrajno, velja preveriti, kako tvoja ciljna univerza olajša postopek selitve. Stopnja organiziranosti se lahko na tej točki precej razlikuje od univerze do univei nekatere ponujajo stanovanja praktično vs« tujim študentom, spet druge le-te prepu lastni iznajdljivosti. Celotni zadevi nameni kakšno misel vsaj leto vnaprej. Tako lahko pravočasno pričneš varčevati oziroma urediš vsakršno malenkost, ki se pojavi skozi proces prijavljanja in selitve. Birokracije je namreč pred, med in po potovanju ogromno - npr. proces pridobitve vize v primeru, da potuješ izven Evropske unije, zagotovitev primernega zdravstvenega zavarovanja za čas trajanja izmenjave, proces prijave začasnega bivališča v tujini, stanovanjske možnosti po vrnitvi domov in tako dalje. In najpomembnejši praktični napotek: nikakor ne pozabi fotoaparata! HRJ PR ŠTUDIJ? Najprej naj poudarim, da čeprav ima Erasmus sloves ene same dolge zabave, to nikakor ni vse Tuja univerza lahko namreč zapolni vrzeli v paleti predmetov, ponujenih na domači univerzi, lahko ponudi drugačen in inovativen pristop ter izjemno kvalitetne predavatelje. In tole pišem na podlagi lastnih izkušenj. Da lahko dejansko absorbiraš vse, kar Erasmus ponuja, močno priporočam enoletno izmenjavo ali vsaj natančen pregled vseh možnosti podaljšanja. Po začetni 'privajalni fazi' namreč ugotoviš, da je pol leta definitivno premalo, čeprav se ob pripravi dokumentacije zdi, da nikoli ne bo mogoče uskladiti željenih predmetov. Vendar kakor koli neprijeten je proces usklajevanja učnih načrtov in kreditov, velja pripravi Dogovora o izmenjavi in 'Learning Agreementa' posvetiti obilo pozornosti. Le jasen dogovor ti namreč zagotavlja priznavanje predmetov, opravljenih v tujini. Ampak brez skrbi; v primeru nepričakovanih sprememb je možna revizija. Ko zadostiš zahtevam lastne univerze in fakultete, je potrebno preveriti še zahteve tuje, predvsem roke za oddajo prijave ter obseg dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti. Lahko se namreč pojavi zahteva po dodatnem motivacijskem pismu, povprečju ocen dosedanjega študija ali po dokazilih o znanju jezika, v katerem potekajo predavanja. Univerza ponavadi organizira tudi jezikovne tečaje za prihajajoče študente. LET'S PRRRRRTY! No tako, pa smo pri tistem najbolj znanem delu Erasmusa. Morda tu potrebe po nasvetih niti ni, saj nenazadnje koktelj ljudi z vseh koncev in krajev sam po sebi naredi svoje. Vendar je za piko na i nujno še sledeče; prvič: pozanimaj se o obstoju Mreže mednarodnih študentov na tuji univerzi. ISN (International Student Network) namreč karakterizira zanimiv spoznavni program, spoznavanje mesta in nove kulture na inovativen način, cenovno ugodnejše zabave, tematske zabave, nore izlete in predvsem sproščeno druženje. Da pa se izogneš zadrževanju samo in izključno v družbi mednarodnih študentov, poskusi navezati stike tudi z domačini. Tudi mobilizacija prijateljev, ki živijo v državi, v katero se odpravljaš, pomaga, saj je tako vpogled v pristne navade in običaje domačinov veliko širši. Drugič: poskušaj navezati stike tudi z ljudmi, ki odhajajo na izmenjavo istočasno kot ti. Tako je selitev v tujino in nazaj domov lažja. Vendar pa ob tem ohrani v mislih, da z druženjem izključno z 'domačimi' ljudmi izgubljaš bistvo izmenjave. Tretjič: pričakuj takšna in drugačna vprašanja o lastni državi. Posledično je priporočljivo, da se vsaj do določene mere informiraš. Glavne teme so ponavadi hrana in pijača, glavne znamenitosti, najpogosteje uporabljene fraze in podobno. In ko smo že pri hrani, odsotnost bonov in babičine kuhinje je lahko precej naporna. Da se izogneš konstantnim špagetom, kakšen 'plonk listek' s tistimi enostavnejšimi recepti pomaga. Vse, kar lahko še rečem, je naslednje: ni vse tako hudo, kot se sliši. Univerze, ki sprejemajo tuje študente, so namreč na to nedvomno pripravljene. Vedno obstaja kdo, ki ti nudi informacije, pomoč, pogovor. Kar se tiče vseh začetnih birokratskih težav: po vrnitvi domov se kar naenkrat zdijo malenkostne. Torej, kar potrebuješ, je samozavest, odločenost in kanček organiziranosti in Erasmus bo nepopisljiva izkušnja. QQ a a ru pskih prestolnicah 2IMR si počasi poslavlja in spit BOMO SRČlLI DlLRTI HRČRTl 3R POTlPl. 2RHIMIVO BO siVlDR TUDI POTOVRTI Z VLRKOM. Nekatere mikajo daljni kraji, druge kar soseščina. Vsekakor pa je treba na pot, odkrivati druga obzorja, spoznavati druge ljudi, vonjati drug zrak. In vlak je kot nalašč za to. Ena najugodnejših vozovnic je gotovo CITY STAR INTERNATIONAL, še zlasti, če se na pot odpraviš s prijatelji. Tovrstne vozovnice se namreč izdajajo za posamezne potnike in skupinska potovanja, vendar za največ 5 oseb. Vozovnica je primerna tudi, če skupaj potuje več kot 5 oseb, saj v tem primeru lahko kupiš več vozovnic. Višina popusta je odvisna od števila potnikov. Prvi potnik plača polno ceno, drugi imajo 50-odstotni popust. City Star International je vozovnica za povratno potovanje in velja mesec dni. Nekaj pozornosti je treba nameniti časovnim terminom potovanja. Pri potovanjih v nekatere države namreč obstajajo časovne omejitve. V takem primeru je smiselno torej, če se le da, prilagoditi termin potepanja in vseeno izkoristiti ugodnosti. Z vozovnico City Star lahko potuješ v Avstrijo in Nemčijo, na Češko in Slovaško, na Hrvaško, v Srbijo in Črno goro, Makedonijo, v Atene in Solun, od 2007 naprej pa še v Bosno in Hercegovino. DUHRJ Brez dvoma je najbolj obiskan Dunaj, katerega slavna zgodovina privlači turiste od blizu in daleč. Dunaj seveda ne živi le od zgodovine. Tu gostujejo tudi največji umetniki sodobnega časa in obisk katerega od koncertov je priložnost za potovanje z vlakom. Na Dunaj lahko direktno ali z enim prestopanjem potuješ večkrat na dan. Povratno potovanje v 2. razredu z vozovnico City Star International za eno osebo na relaciji Ljubljana-Dunaj prek Maribora in Šentilja stane 56 evrov. Če pa vas bo potovalo 5 v skupini, bo stala vozovnica le 33,60 evra/osebo. HEMCiJR Za vse bolj oddaljene kraje (izjema je namreč le München, kamor je najugodneje potovati z vozovnico München Spezial) je vozovnica City Star idealna izbira. Naj bo tvoj cilj kjerkoli od svetovljanskega Berlina do vrveža polnega Frankfurta - najugodneje bo izbrati vozovnico City Star SŽ-DB z ICE-dodatkom. Po nemških progah lahko drviš s sodobnimi ICE-vlaki, ki so »letala na tirih« - v skupini 5 oseb za le 106,30 evra/osebo. BEOGRRD Za potovanje imaš na izbiro 5 vlakov ... Lahko sicer potuješ solo, vendar je za doživetje Beograda še najboljše potovati v večji družbi. Če se vas na pot odpravi pet v 2. razredu z vozovnico City Star International, boste na relaciji Ljubljana-Beograd in nazaj potovali za 55,32 evra/osebo. PRRGR V »zlato« Prago se zgrinjajo mladi z vsega sveta. Do tja in nazaj bo najenostavneje potovati z direktnim vlakom EuroCity Jože Plečnik. Če vas bo iz Ljubljane potovalo pet, bo vsak odštel le 67,80 evra. BRRTiSLRVR Mnogim je še neznana, a njene čare lahko odkriješ za 45,60 evra. Toliko bo namreč stalo potovanje s povratno vozovnico City Star na relaciji Ljubljana-Bratislava, če boste potovali v skupini 5 oseb. Lahko vas je sicer Star na relaciji Ljubljana-Bratislava, če boste potovali v skupini 5 oseb. Lahko vas je sicer tudi manj, le da boste v tem primeru na osebo plačali nekaj več. Zveze v Bratislavo so ugodne, pa čeprav ni direktnega vlaka. Najprej z vlakom do Dunaja, od tam pa je do Bratislave le ena ura vožnje, vlakov pa precej sRRRJiVO Od decembra 2007 naprej velja vozovnica City Star International tudi za Bosno. Za povratno potovanje z vozovnico City Star na relaciji Ljubljana-Sarajevo boste v skupini 5 oseb odšteli le 41,52 evra/osebo. Doživetje Sarajeva bo gotovo nekaj čisto posebnega. Do tja lahko potuješ podnevi ali ponoči, prestopati pa je treba v Zagrebu. HRVRŠKR Ponudba City Star je primerna zlasti za dopust kje v Istri ali Dalmaciji. Morda te zamika Pulj, do tja res ni daleč. Za tiste, ki bodo za obmorske počitnice namenili več časa, pa predlagamo Split. Do tja z vlakom, od tam pa je le še skok do katerega od otokov. Zakaj pa ne? Še bi lahko računali in naštevali, vendar moramo pustiti možnosti tudi tvoji domišljiji, da razpne krila. Vsekakor pa si zapomni ime City Star International. In ko načrtuješ potovanje z vlakom, obišči spletno stran Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si. Lahko pa se oglasiš tudi v enem od Info centrov na železniških postajah v Ljubljani, Celju in Mariboru. Tvoja morebitna vprašanja pričakujejo tudi na telefonski številki 01 29 13 391 ali pa po e-pošti potnik.info@slo-zeleznice.si. In ne pozabi! Pri vozovnici CITY STAR INTERNATIONAL je cena najnižja, če skupaj potuje pet oseb! ihfd: železniške postaje * www.sin-Beieenice.si * potnik.inFo@sio-zeieznice.si il Matic BiSiak m IRDI I2RR2RMO SVOJA STRLliCR TUDI PREK BlOGOV IH SPliTHIH STRRMI." Med nalogami, ki v letu medkulturnega dialoga Slovenijo čakajo med predsedovanjem EU, so tudi naloge s področja mladine - to pa je tudi priložnost, da mladi dokažemo, da zmoremo biti enakopraven sogovornik v dialogu s politiki.HZa izvajanje teh nalog sta poleg pristojnih ministrstev zadolžena Urad RS za mladino in Mladinski svet Slovenije (MSS), med poznavalci pa kroži predvsem eno ime: Matic Bizjak. Podpredsednik MSS za mednarodno sodelovanje pravi, da se je kot aktiven član mladinski politiki spet pridružil prav zaradi predsedovanja. Matic, kakšna je torej tvoja vioGa v času siovenskeGa predsedovanja iU? „Formalno sem sicer projektni vodja slovenskega predsedovanja pri Evropskem mladinskem forumu, krovni organizaciji skoraj stotih mladinskih organizacij iz vse Evrope. Skušam zastopati interese mladih in skrbeti, da bodo politike, ki jih bomo v pol leta oblikovali, odražale tudi predloge in razmišljanja mladih. ^Predsedovanje ie torej priložnost tudi aa miadej „Res je! Predsedovanje ni zgolj priložnost za Slovenijo, da se izkaže z jasno vizijo in uspešnim vodenjem Evropskega sveta, pač pa je tudi priložnost za nas, mlade, da dokažemo, da zmoremo biti enakopraven sogovornik v dialogu s politiki - tako slovenskimi kakor evropskimi. Da jim torej lahko na svoj, neobremenjen način pomagamo pri oblikovanju politik, s katerimi se ureja življenje nas, mladih. Ne smerno^ namreč dopustiti, da bi drugi odločali mimo, za in o nas.^H pozitivnih sprememb se lahko nadejamo miadi ^Katerih „Predvsem si želim, da bi mladi v času slovenskega predsedovanja spoznali, da Evropska unija ni abstrakten pojem in da Bruselj ni daleč. Mladi lahko vplivamo na okolje, v katerem živimo, in se ne smemo zadovoljiti z mislijo, da morebiti še lahko kaj spremenimo v svojem lokalnem okolju, na evropsko politiko pa imamo vpliv zgolj ob volitvah v evropski parlament.'H Verjetno pa je veiiko odvisno tudi od aktivnosti in zanimanja, ki ju bodo miadi pokazali sami „Evropska komisija spodbuja različne programe in načine vključevanja mladih v procese odločanja in oblikovanja politik, kljub temu pa seveda velja biti aktiven tudi sam. Tudi v dokaz, da se tisti, ki nam očitajo, da smo bolj pasivni, manj zainteresirani za družbene procese, kot so bili naši starši, motijo. Spremenil se je namreč le način našega izražanja. Blogi in različni spletni portali so odličen dokaz, da imamo mladi izdelana jasna stališča o družbenih dogodkih in zato ni nujno, da jih vedno izražamo s protesti na ulicah. Čeprav znamo, ko gre za naše socialne pravice, kot so študentski boni z prehrano, tudi to. Je pa res, da se moramo bolj potruditi, da ta stališča bolje predstavimo širši javnosti in se skrivamo za vzdevki na spletnih portalih. Stopiti morai bolj v ospredje, se postaviti ob bok politikom in jim samozavestno predstaviti naše misli, želje Veli UdlO evrt „Program Mladi v akciji, ki zagotavlja finančno podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih, eno od svojih akcij namenja prav dialogu mladih s predstavniki oblasti. S pomočjo te akcije bo MSS v okviru projekta »Ustvarimo priložnosti!« skupaj z mladinskimi centri in lokalnimi mladinskimi sveti iz vse Slovenije od februarja do aprila pripravil številne razprave, na katerih se bodo mladi iz lokalnih okolij srečali z župani ter občinskimi svetniki in lokalnimi uradniki. Tako želimo okrepiti kontinuiran dialog med lokalnimi oblastmi in mladimi ter njihova skupna prizadevanja za kvalitetnejše življenje mladih. In tukaj ne gre zgolj za zagotavljanje kvalitetnega preživljanja prostega časa, pač pa tudi za ostale stvari, ki zadevajo mlade. Mlade namreč skrbi, kako priti do stanovanja, prve zaposlitve, še pred tem pa kakovost šolskega sistema, sistem štipendiranja, študentske prehrane in podobno. In tudi o teh stvareh bomo govorili na zaključku projekta v Velenju. Že sedaj vabim vse mlade, da se nam med 27. in 30. marcem pridružijo in tudi sami povedo svoje mnenje. V kolikor bodo pri zagovarjanju svojih mnenj uspešni, jih morda povabimo še na mladinski dogodek, ki ga Urad RS za mladino in Evropska komisija aprila pripravljata v Ljubljani in na Brdu pri Kranju.'H mladinski doGodek. na katerem bo okoli 130 mladih udeležencev ie držav članic EU. držav kandidatk. držav EFTE in ZahOdneGa Batkai zaposlovanju mladih. mobilnosti. inteGracm in politični participaciji mladih. ,,In ne samo to! Imeli bodo možnost neposrednega dialoga o obravnavanih problematikah s predstavniki vlad vseh 27 držav članic EU ter predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta Evrope. V sproščenem pogovoru jim bodo lahko mladi predstavili svoje probleme in probleme svojih vrstnikov, s katerimi se srečujejo v svojem vsakodnevnem življenju, ter svoja razmišljanja in predloge za rešitev teh problemov. Obenem pa se bodo mladi med seboj družili, si izmenjevali mnenja in izkušnje ter kovali načrte za nadaljnje skupne projekte. Skratka, imeli bodo možnost štiri dni intenzivno doživljati evropsko izkušnjo - vso to raznolikost temperamentov, jezikov, idej in razmišljanj. In spoznati, da imamo kljub tej različnosti - zlasti mladi - toliko skupnega. Da se srečujemo s podobnimi problemi in da zato lahko oblikujemo skupne predloge za rešitev zanje. Osrednja tematska sklopa mladinskega dogodka bos mladih z manj priložnostmi in medkulturni dialog, ki je petih glavnih prioritet slovenskega predsedovanja. Ur; mladino je prisluhnil tudi našim predlogom in uvrstil n< se nam zdijo še posebej pomembne Ta mladinski doGodek bo verjetno naiboli odmeven. vendar pa sodelujete tudi pri številnih druGih srečanjih. mednarodnih konFenmcah. pasvet.h „Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija se zavedata pomena aktivnega sodelovanja mladih v procesu oblikovanja politik. Zato sta povabili Mladinski svet Slovenije k sodelovanju tudi pri nekaterih drugih mednarodnih konferencah, ki bodo potekale v sklopu slovenskega predsedovanja, med temi naj omenim konferenco o vrstniškem učenju, ki bo v začetku marca potekala v Bruslju, ter dve konferenci, ki bosta potekali v Sloveniji. Osrednja tema prve bo medgeneracijski dialog, druge pa položaj mladih na trgu dela. Mladi se namreč pri zaključku šolanja in prehodu na trg delovne sile srečujemo s številnimi problemi. Največja težava je namreč dobiti prvo zaposlitev, prve delovne izkušnje in tako začeti kariero. In prav o načinih reševanja te problematike bomo med drugim govorili na mednarodni konferenci, katere organizator je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Posvetili se bomo tudi usklajevanju potreb gospodarstva in trga delovne sile z izobraževalnim sistemom. Že dlje časa namreč zaznavamo velik vpis srednješolcev na družboslovne fakultete, medtem ko gospodarstvo potrebuje vedno več tehničnih profilov."! in po koncu s i? Budu rezultati oe. resolucije. sprejete na mladinskem doGodku in ostalih doGodkih. res vplivale na stanje eGoraj omenjenih področij? kuiiku po tvuiem mnenju levriiiSikeiiBpariaiiireniii siji pa i h? tudi pri naciunainih in lukainih ubiasteh steie elis miadih „Dokument, ki ga bo na mladinskem dogodku sprejelo 130 mladih iz vse Evrope, bo sestavni del resolucije Sveta ministrov, ki bo konec maja. Razmišljanja mladih ter njihovi predlogi bodo torej zapisani skupaj s predlogi najvišjih predstavnikov nacionalnih oblasti. Tudi tako Evropska komisija in nacionalne vlade dokazujejo, da štejejo mlade za enakopravne partnerje. Seveda je zato tudi politična odgovornost uresničitve predlogov mladih toliko večja. Tudi v Mladinskem svetu Slovenije se bomo potrudili, da slovenska vlada ne bo pozabila na te zadeve, Evropski mladinski forum pa, da nanje ne bosta pozabila Evropska komisija in Evropski parlament.'H MRHJši I2BIRCHiü Stuttgart je na lestvici velikosti nemških mest (komaj) na šestem mestu. A če bi govorili o raznolikosti, pestrosti, posebnostih in slovenskih izseljencih, bi Stuttgart zagotovo zasedel eno prvih mest. 20.000 Slovencev se je večinoma po 2. svetovni vojni naselilo na tem JZ delu Nemčije, v deželi BadenWürttemberg. OD HOBILRRHi DO PORSCHi TOVRRHi Kaj imata skupnega stuttgartski grb in logo Porsche tovarne? Žlahtno žival konja. Ta simbol izvira iz zgodovine tega območja, ki je bilo v 10. stol. znano predvsem po vzgoji vojnih konj rimskih vojščakov. Tudi samo ime mesta spominja na to zgodovinsko dejavnost - Stuttgart izhaja iz besede Stutengarten, kar v dobesednem prevodu iz nemščine pomeni »Vrt kobil« oz. kobilarna. Le kdo iz tistih starih časov bi si mislil, da bo danes na tistem območju zrastlo toliko tovarn, stolpnic, muzejev ... Sicer je bila večina mesta med 2. svetovno vojno porušena, a si je vse do danes mesto povsem opomoglo. Staremu gradu, cerkvam, kraljevi palači in drugim stavbam se skoraj nič ne pozna, da so bili obnovljeni kakšnih 50 let nazaj. KUL SCiHR Večina mladih obišče tuje mesto zaradi festivalov, koncertov, družabnih in drugih dogodkov. Poleg športnih tekem (predvsem nogometnih in atletskih) najdeš v Stuttgartu tudi glasbeni in plesni užitek. Pa naj bo to disco, pop, rock, jazz, fusion, klasika, opera, balet, muzikali ... za vsak okus se najde raznolik izbor dogajanj. Najboljše pa je to, da ti za prav nič ni treba daleč. Skoraj vse se dogaja v centru, okoli 1 km dolge glavne nakupovalne ulice Königstrasse, ki se vije vse od glavne železniške postaje v nedogled, bi lahko rekli. Za ljubitelje diskotek in vročega plesa samo nekaj izmed mnogih imen: Boa (www.boa-disco.de), Olima; (www.climax-institutes.de), M1 (www.m1-theclub.com). Če ti ni samo za disco, techno in house, temveč tudi za salso in latino, pop in hip hop, pa priporočam še: Kingsclue (www.kingsclub-stuttgart.de). \/ <~iIooKi w pI/aco i wo o I/ Hon w wor\hi žanrih od bluesa, jazza, popa, etna, in podobnih, uživaš v kultumo-umetr pub, klub, socialno-kulturnem centri Laboratoriui (www.laboratorium-stuttga Nekakšen center za umetniške »free se dogaja tudi cel kup delavnic, liter večerov, diskusij ... Pravi kraj za skle novih poznanstev. Pa še tole: Stuttgart je zelo odprto m zato ne bodi presenečen, če boš v baru naletel na oznako »Gay Bar«. V se v takšnih barih dogajajo najboljše Več o barih, diskotekah in klubih si l prebereš na strani www.stuttgart-touris freizeit/clubs.htm. MED ODPRTiM iH RRPRTIM D0GRJRHJEM Se ti zdi Oktoberfest v Münchnu prekratek? Obišči še tuttgart Beer Festival, drugi največji festival takoj za Oktoberfestom, ki ga vsako leto priredijo nekje na koncu septembra. Če ti je do septembra predaleč, se v Stuttgartu že prej dogaja tradicionalni pomladanski festival, nekje od sredine aprila do začetka maja. Tudi poleti seveda vsako leto organizirajo kup različnih festivalov, ki še sicer niso zasloveli, je pa zato po vsej Evropi zaslovel stuttgartski decembrski božični sejem , ki slovi kot eden največjih (okoli 3 milijone obiskovalcev vsako leto), najstarejših, najlepših ... Tamkajšnji prebivalci se s to tržnico zelo radi pohvalijo. Mesto ti ponuja še eno »zaprto užitk poslastico«, kakršno v Evropi spi le redko - Si Erlebnis-Centrui\ ( dogodkov), zgrajen leta 1994, v kar del mesta, območje hotelov : ali 5 zvezdicami, restavracij, well zdravilišč, igralnic in glavnih Apol Palladin teatrov, ki sta Stuttgart c kot mesto muzikalov. Če si v njem la privoščiš kakšen užitek (cene so na astronomske), preveri na strani www. centrum.de. <3 HULiHRRiHR Tipičen Nemec pije pivo. Veliko piva pa že slučajno kakšen dan abstinira, obvezno pijačo z mehurčki. Tako tež kakšni nemški (tudi avstrijski) trgovin čisto navadno vodo ali sok. A brez si Nemci so po središču Stuttgarta (ed Karls Platzu, tik poleg starega gradu tudi vodnjake s čisto, navadno pitno vodo, ki je po vrhu še zastonj (hja, ne pije je namreč nihče od domačinov - nima mehurčkov). Sicer nimam čisto nič proti nemški tradicionalni hrani, tipične Langenbrezeln -mehke preste ter Spätzle - nekakšni trakovi iz zmesi moke, jajc, vode in soli - celo še danes obožujem, a vsak dan tako težke hrane moj želodec verjetno ne bi zdržal. Sicer pa v Stuttgartu poleg tradicionalne najdeš tudi hrano vseh drugih vrst. Da pa se boš hitreje odločil, kje v Stuttgartu potešiti svojo lakoto, ti stran www.cojito.de odlično pomaga pri izbiri. TUDI SPRTI JE TREBRf Po vseh dogajanjih se prileže tudi topla postelja. Od Youth Hostlov ponuja Stuttgart 3 popolnoma različne. Povprečen, Stuttgart Youth Hostel (www.judenfbrge-stuttgart.de), je od železniške postaje oddaljen 15 minut, cene za prenočitev v njem pa se gibljejo od 17.90 EUR dalje. Če želiš prespati v malo bolj ekstra umetniškem hostlu, priporočam Alex30 Hostel (www.alex30-hostel.com). Za malo bolj umetniško opremljeno sobo z zajtrkom v samem centru mesta boš odštel od 22 EUR dalje na noč. Obstaja pa še Youth Guest House , ki dobesedno meri na populacijo gostov 16-27 let. Je najcenejši od vseh (okoli 15.50 EUR, nočitev + zajtrk), a najbolj oddaljen od centra. In pozor! Z EURO<26 karticami lahko v hotelu Espenlaub in Mačk spiš že od 25 EUR dalje. ŠE HEKRJ HRMiGOV KRKO TJR. KRKO KRM[ Sicer ima Stuttgart tudi svoje letališče, a za vedno opeharjene dijake in študente brez avtomobila je najcenejša in najboljša pot v to živahno mesto še vedno - vlak. S partnersko kartico SŽ-EURO<26 ti Slovenske železnice ponujajo zelo privlačne popuste. In ko vlak prisopiha v Stuttgart, si nikar ne začni delati skrbi, kako kam. Prijazna informacijska postaja (www.stuttgart-tourist. de) takoj nasproti železniške postaje in na začetku Konigstrasse nudi prav vse, kar turist v novem mestu potrebuje. Center mesta je tako praktično postavljen, da ga lahko povsem sam z zemljevidom v roki obhodiš brez posebne kondicije. Če se pa že boš odločil iti malo ven iz centra in ostaneš v mestu malo več kot dan, priporočam nakup 3-dnevne karte, s katero lahko uporabljaš ves javni promet, torej podzemno, avtobuse in regionalne vlake. Z dokumentom o nastanitvi jo lahko dobiš za 9 EUR, brez pa za 12,30 EUR. Ljubitelji panoramskih ogledov zagotovo ne smete izpustiti obiska TV-stolpa, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi TV-stolp na svetu, zgrajen iz betona. Umetniki po duši pa ne odlašajte z obiskom Državne galerije (www. staatsgalarie.de), kjer se neprestano menjujejo razstave svetovno znanih slikarjev. V Muzej umetnosti (www.kunstmuseum-stuttgart.de) ter Hišo zgodovine (v bistvu Državne galerije) si vabljen celo brez vstopnine. Za vsak slučaj pa dodajam še naslova dveh avtomobilskih muzejev, da bi kakšen ljubitelj teh »zverin na štirih kolesih« ne ostal prikrajšan: www. mercedes-benz.com/museum, www.stuttgart-baut.de. EUR0<26 EURO<26 se po nekajletnem premoru v Nemčiji ponovno vzpostavlja in na voljo je že kar nekaj popustov na različnih koncih Nemčije. V Stuttgartu lahko med drugim koristiš kartico tudi v Staatsgalerie (www. staatsgalerie.de) - 33% popust na vstopnino. Sicer pa lahko uveljavljaš še mnoge druge popuste - 20 % na vlak (CityNightLine), 18 % na rent-a-car (Europcar), 10-60 % v Applovi on-line trgovini (ne velja za iPode) ... * www.euro26.org * www.euro26.de VEČ I RCiJ * www.stuttgart-tourist.de * www.stgt.com/stuttgart/stnachte.htm * http://wikitravel.org/en/Stuttgart * www.stuttgart.de / SREDI RR2PiHJiHIH VRlOV RRRBSKiGR MORJR, ii HRJBllŽi OBRlI SOMRlIJi, liŽI OD SViTR POiRBlJiH 3RKlRD - SOCOTRR. Za petino Slovenije velik otok, ki se ga zaradi številnih endemičnih rastlinskih in živalskih vrst upravičeno drži vzdevek Arabski Galapagos, buri duhove vsakomur, ki je slišal za ta nenavaden svet. Otok je zaradi močnih monsunskih vetrov in razburkanega morja polovico leta popolnoma odrezan od ostalega sveta. Šele pred dvema letoma se je otok z redno letalsko linijo povezal z matično domovino, Jemnom, na JZ Arabskega polotoka. SKRlHI PRiBIVRlCI Prav vse na otoku je nekam drugačno od vsega, česar sem bil vajen od drugod. Miroljubni in boječi domačini, ki povečini še vedno živijo v skalnih votlinah, so genska mešanica staroselcev ter arabskih in afriških trgovskih navez preteklih stoletij. Prav trgovina je v času, ko so ladje morale za pot do Indije še pluti po dolgi in nevarni poti okrog Afrike, dala otoku poseben strateški pomen; zaradi številnih izvirov sveže vode je bil nepogrešljiva postojanka na omenjeni poti. Življenja je tu v izobilju, prav tako tudi nekaj najbolj cenjenih luksuznih surovin starega sveta. Dragocena posušena aromatična smola drevesa Comiphora, bolj znana kot »mira«, je bila nepogrešljiva pri vseh tempeljskih obredih v starem Egiptu, Grčiji, Rimu in še marsikje. Njena cena je nekoč presegala svojo težo v zlatu, na kar nas opozarjajo biblijski viri. RMRJiVR kri . Nekakšen neuraden zaščitni znak otoka je dandanes odprtemu dežniku podobno »drevo zmajeve krvi« (dragonsblood tree). Svoje ime je ta rastlinski dinozaver dobil po majhnih zrnih rdečega barvila, ki se občasno pojavijo med vejami široke krošnje. Barvilo se danes uporablja v zdravilne namene, nekoč pa je bil še posebej cenjen med rimskimi gladiatorji, ki so si po telesu vtirali krvavo barvo, ki naj bi jih varovala pred infekcijami. Še najslavnejši izdelovalec violin, italijanski mojster Stradivarij, je za barvilo svojih strunastih umetnin uporabljal zdrobljeno zrnje socotranskih dreves. Tako kadila kot rdeče barvilo domačini še vedno nabirajo na starodavnih drevesih. V notranjosti otoka je danes preživetje po večini odvisno od kozjereje, ob morju pa se življenje vrti okrog ribolova. Zaradi mešanja morskih tokov in odsotnosti industrijskega lova je rib tu v izobilju. Večina ribičev pri lovljenju sploh ne uporablja vab, saj metrske barakude in tune kar tekmujejo, katera bo prej na mikavnem trnku. Zaradi odročnosti otoka in odsotnosti predelovalne industrije je še najlaže izvažati posušene plavuti orjaških morskih psov, ki veljajo na Kitajskem za priljubljen afrodiziak. Tako v ribiških pristanih trohni na kupe takih orjakov brez hrbtnih plavuti, ki jih s svojimi močnimi kljuni obdelujejo jate velikih jastrebov; ti so na SAUDSKA ARABIJA otoku skorajda domače živali, ki pojedo vse, kar jim pride pod kljun. HRRRVHR PRRVlJICR Glavna posebnost otoka pa se skriva v njegovi silni raznolikosti. Špičasto granitno gorovje se kot mogočen zmajev hrbet pne nad obalno ravnico. Kraške jame in snežno bele peščene sipine se prepletajo z navpičnimi prepadi, vrezanimi v visoke kraške planote. Komur vse to ni dovolj, pa se lahko odpravi na skrajni zahod, kjer se razprostira čarobna laguna Qalansija. Zaradi stalnega spreminjanja oblik peščenih sipin in barvne palete vseh odtenkov modrine je laguna naravna pravljica, nad katero se po okoliških hribih bohotijo na celinah že zdavnaj izumrle drevesne vrste. Socotra je prava stvar, je kot demon, ki se zažre nekam globoko v podzavest, kjer se prepletata pravi in domišljijski svet, tja, kjer so doma sanje. HRR 6 LET JE 2.500 2HRHSTVEHiHOV Z VSEGR SVETR -TUDi iS SLOVEHiJE - DELRLO POROČiLO MEDVLRDHEGR POSVETOVRHJR 2R PODHEBJE iiPCCi, iH 2R SVOJE DELO SO BiLi HRGRRJEHi Z HOBELOVO HRGRRDO 2R MiR. Četrto poročilo IPCC-ja je izšlo v štirih delih v letu 2007 in v njem so predstavljena številna nova, šokantna spoznanja o podnebnih spremembah in njihovih posledicah. Znanstveniki neizpodbitno ugotavljajo, da se podnebni sistem segreva, kar bo vodilo k zelo resnim posledicam za človeštvo. Zakaj nobelova nagrada za mir prav za reševanje podnebja? Obsežne klimatske spremembe lahko poslabšajo in ogrozijo življenske pogoje velikega dela človeštva in tako povzročijo množične migracije ter vse večje tekmovanje za zemeljske vire (voda, nafta, hrana ...). To pa posledično lahko pripelje do nasilnih konfliktov in vojn. ZHRHSTVEHiHi O PODHEBHiH SPREMEMBRH Poročilo potrjuje, da je za segrevanje v zadnjih 50 letih najodgovornejši človek, ki je s svojim delovanjem - predvsem neodgovornim ravnanjem s fosilnimi viri energije - povzročil izpust prekomerne količine toplogrednih plinov. Poročilo prinaša pomembna in zelo jasna svarila. Ključna med njimi so: * Zelo verjetno se bo v naslednjih dveh desetletjih povprečna globalna temperatura dvignila za 0.2 °C na desetletje. Povprečno globalno povišanje temperature se bo gibalo med 1.8 °C in 4.0 °C (ni pa izključen tudi dvig do 6.4 °C). * Ekstremni vremenski dogodki in naravne nesreče, ki smo jim bili priča v 20. stoletju, bodo v 21. stoletju postali pogostejši in intenzivnejši. Uničujoča neurja, toča in katastrofalne poplave na eni ter vročinski valovi in suše na drugi strani postajajo realnost. * Segrevanje bo večje v notranjosti kontinentov in v visokih severnih širinah, manjše pa nad oceani na jugu in nad deli severnega Atlantika. Sneg in permafrost se bosta topila, prav tako se bo krčil led v morju na Arktiki in Antarktiki. * Države v razvoju, ki so najmanj prispevale k nastanku podnebnega problema, bodo najbolj prizadete. Območja Južne Azije, ki so gosto poseljena, se bodo soočala s poplavami zaradi dviga morske gladine. reševanje „, podnebja O * Dezertifikacija bo prizadela večino držav Severne in Podsaharske Afrike. Širjenje puščav in suša ne bosta prizanesla državam v subtropskem pasu. Brez pravočasnega prilagajanja bo prizadetih na stotine milijonov ljudi. Pomanjkanje pitne vode, lakota in širjenje bolezni bo neizbežno. * Območja ob Sredozemskem morju bodo vse bolj sušna. Danes še ugodno klimo bodo zamenjali vročinski valovi in suše poleti ter močna neurja pozimi. * V centralni Evropi se bo povečalo tveganje uničujočih poplav in ujm. Za bivanje ugodni vplivi zmernega pasu se bodo selili severneje. REŠITVE SO HR VOLJO Kljub slabim prinaša poročilo tudi dobre novice: rešitve za zmanjšanje emisij SO na voljo. Učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, preprečevanje nastajanja odpadkov ter informiranje in ozaveščanje ljudi, podjetij in odločevalcev so ključne poti za pravočasno reševanje podnebnega problema. ČRSR JE VSE MRHJ Vodja IPCC-ja, dr. Rajendra Pachauri, je ob izidu poročila dejal: 'Če mislimo, da so stroški ukrepanja visoki, se v luči ugotovitev, ki jih prinaša poročilo, lahko zamislimo nad tem, kako visoki bodo stroški neukrepanja.' Poročilo poudarja, da se čas za ukrepanje izteka in dlje kot odlašamo, manj bo možnosti, da preprečimo podnebno katastrofo. Tudi Slovenija se mora pridružiti globalnemu boju. Oblikovati moramo svojo podnebno strategijo, ki mora temeljiti na varčevanju, učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, spodbujanju nemotorizirane mobilnosti in celoviti prenovi javnega potniškega prometa, trajnostnem kmetovanju, zmanjševanju količine odpadkov in recikliranju ter primernem ozaveščanju in spodbudah za spreminjanje navad. iH HRJ LRHHO HRREDiš Ti? * Varčuj z energijo: manj kot je porabiš, več denarja ti ostane. * Uporabljaj zeleno energijo iz obnovljivih virov. * Dobro izoliraj svoje stanovanje ali hišo. * Bodi faca in pusti, da te peljejo - pelji se s prijatelji, sodelavci ali z javnim prevozom. * Hodi peš ali uporabljaj kolo. * Od lokalnih oblasti zahtevaj, naj posodabljajo javni prevoz. * Kadar moraš voziti, vozi ekonomično. Skratka, izberi si svoje načine za boj proti katastrofalnim podnebnim spremembam in se loti dela! Več idej je na voljo na www.focus.si. To pomlad bo diplomirala, vendar želi študij nadaljevati, zato ima ravno v tem času veliko dela s pisanjem prijave za nadaljnji študij. V prostem času igra klavir, začenja pa tudi z učenjem violine. Ukvarja se tudi s športom, še posebej s sabljanjem. Slovenijo je obiskala že večkrat, tukaj je tudi več mesecev opravljala študijsko prakso. Zakaj si se odločila priti v Slovenijo? Kakšna so bila tvoja pričakovanja Svojo obvezno študijsko prakso sem želela opraviti v tujini. Poleg tega sem imela fanta Slovenca, kar je bil glavni razlog, da sem izbrala Slovenijo.1 Kakšna je bila reakcija tvojih staršev in prijateljev, ko si jim povedala, da odhajaš v Slovenijo? „Veselili so se z menoj in me podprli pri moji odločitvi. Vedeli so, da si že precej časa prizadevam dobiti prakso prav v Sloveniji in so bili zadovoljni, da sem končno dobila, kar sem si želela. Tudi prijatelji so bili veseli. Nekateri so začeli razmišljati, da bi me prišli obiskat. Sestra in njen mož sta prišla. Prav tako moja prijateljica. Vsem je bila Slovenija zelo všeč.f Kako dolGo si ostala v Sloveniji? Kolikokrat si že bila v Sloveniji? ,Ko sem opravljala prakso, sem bila v Sloveniji približno 4 mesece. To je bil moj tretji obisk.' Katere kraje si obiskala v Sloveniji? Kaj ti je bilo najbolj všeč „Obiskala sem veliko krajev, npr. Bled in Maribor. Bled mi je bil resnično všeč, zelo lep kraj. Rada imam vina, zato sem bila zelo vesela, da sem lahko obiskala nekaj vinskih kleti.f Si kupila kak slovenski spominek „Kupila sem vino in nekaj ročno izdelanih čokolad za svojo družino. Priljubila se mi je tudi vaša kava, zato se kupila tudi nekaj zavitkov kave.f "jS4 j se ti Edi, je naša največja prednost? n MMj.^.iHp.umn.m.^ie.^m.inuieBijm „Pozitivno presenečena sem bila nad vašo hrano in vinom. V Sloveniji sem zelo dobro jedla! Mislim, da imate veliko odličnih vin. Prav tako je narava čudovita: prednost je to, da imate gore in morje povsem blizu. Druga prednost je ta, da je zelo enostavno potovati, ker so vse stvari tako blizu druga druge. Med svojim bivanjem v Sloveniji sem med vikendi obiskala tudi Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Kaj takega na Finskem ni mogoče.'H Si doživela kaj neGativneGa v Sloveniji? Kaj, kar bi takoj spremenila? „Način vožnje v Sloveniji je grozen in to me je velikokrat razjezilo. Neko jutro, ko sem se s kolesom peljala v službo, me je na prehodu celo zbil avto. Na srečo ni bilo nič hujšega.'g Katere so največje kulturne razlike med Slovenijo in Finsko, ki si jih opazila? „Mislim, da smo na Finskem vzgojeni bolj v individualnem duhu, morda celo preveč. V Sloveniji pa je družina zelo pomembna in ima večji vpliv na ljudi in na to, kaj bodo počeli v življenju.''g Si med svojim obiskom spoznala kaj Slovencev? „Sem. Prijazni ljudje.f| Kakšen se ti edi tipičen Slovenec? „Prijazen in pripravljen pomagati.f| Kakšen se ti edi tipičen Finec? „Finci držijo svojo besedo, ko nekaj obljubijo - lahko se zaneseš nanje. So prijazni, skromni in točni. Stereotip o Fincih pravi, da smo tihi in plašni, vendar se s tem ne strinjam popolnoma, čeprav smo včasih zadržani in nam tišina dobro dene. Katere so največje raelike pri mladih? Kdaj se mladi običajno odselijo od doma? „Mislim, da je največja razlika pri tem, da se mladi na Finskem od doma odselijo že zelo zgodaj in zato tudi prej postanejo samostojnejši. Na splošno starši spodbujajo svoje otroke, da se odselijo od doma in si ustvarijo svoje življenje. Običajno se odselimo po končani srednji šoli, med 19. in 21. letom, nekateri celo prej. Na Finskem velja oseba, stara 25 let, ki še vedno živi pri starših, za čudaka.f| Rli imajo mladi na Finskem kake posebne uGodnosti? „Izobraževanje je brezplačno in med študijem je za nas zelo dobro poskrbljeno. Vlada finančno podpira študente. Višina finančne podpore je odvisna od tega, kako in kje živiš (npr. pri starših ali sam). Za finančno podporo moraš pridobiti/imeti/opraviti zadostno število kreditnih točk na fakulteti. Najvišji znesek, ki ga študent lahko dobi, je približno 430 EUR na mesec. Če hkrati dobivaš finančno podporo in delaš, moraš paziti, da na koncu leta ne presežeš določenega zneska. Ta končni znesek pa je odvisen od tega, koliko mesecev na leto prejemaš pomoč. Če znesek presežeš, moraš vrniti ustrezen delež pomoči. Običajno med študijem živimo sami, s prijatelji ali s partnerjem. To ne pomeni, da imamo veliko denarja, ampak da moramo med študijem delati. Kljub vsemu imamo svojo neodvisnost. Mislim, da resnično uživamo študentsko življenje. Imamo veliko zabav in drugih aktivnosti za študente. S študentsko izkaznico lahko dobimo popuste. Npr. za vozovnico za avtobus ali vlak tako plačamo le 50 % cene. V šolah imamo menze, kjer lahko ceneje jemo. Na žalost pa nimamo bonov tako kot študenti v Sloveniji. Univerza v Jyvaskyli ponuja tudi veliko možnosti za udejstvovanje v športu po ugodnih cenah. Med poletnimi počitnicami pa študenti ne dobivamo finančne podpore, zato moramo delati. Za nas so poletne počitnice zato pogosto sinonim za delo.'f| »S " POlE+iE 14-DHEVHO DRU2EHJE S PROSTOVOLJCI Z VSEH KOHCEV SVETR. SKUPHO DELO IH SPO2HRVRHJE LOKRLHE SKUPHOSTI. I2MEHJRVR 2HRHJR IH I2KUŠEHJ TER HEFORMRLHO UČEHJE. SPO2HRVRHJE DRUGIH KULTUR. Vse to in še kaj so mednarodni prostovoljni delovni tabori. Vsako leto se v okviru zavoda Voluntariat (www.zavod-voluntariat.si) zvrsti več kot 1000 taborov po celem svetu. Vsebinsko so si zelo različni in tako lahko na svoj račun pridejo tako tisti, ki jih zanima delo z živalmi, zaščita okolja, arheološka dela, kultura in umetnost, kot tudi tisti, ki jih bolj mikajo socialne tematike - delo s starejšimi, z otroki, begunci, etničnimi manjšinami ... VOLČJE RRVETIŠČE. ČEŠKI DVOREC IH MIGRRHTI »Tabor z volkovi na jugozahodu Kolorada na višini 2860 metrov, v šotoru, stran od mestnega vrveža, mi je dal več, kot lahko opišejo besede,« je zapisala prostovoljka, ki je v Združenih državah Amerike opravljala prostovoljno delo. In kaj vse je počela poleg hranjenja volkov in vodenja obiskovalcev? »Vrtala sem v nerjaveče jeklo in železo, sekala konjske noge - za meso, kuhala mineštro, vozila terenca, videla dvojno mavrico, prekladala bale sena, poklepetala z amiši in obiskala posest Indijancev Choctaw in Cherokee. Savna pri Indijancih ob udarcih na boben, čudovitem petju ob razbeljenih kamnih, vonjih zelišč in nasvetih ob težavah je bila še eno nepričakovano darilo.« i 4 l M ** I ^ . " - .^Jfcj _- v-*' *—- »Delo z migranti me je vedno zanimalo,« pravi prostovoljka, ki se je poleti odpravila na tabor na Nizozemsko. »Delo je potekalo v azilnem domu. Naša naloga je bila organizirati aktivnosti za prosilce za azil tako za najmlajše kot tudi za tiste malo starejše. Pripravili smo vrsto dejavnosti, od športnih iger do kulturnih dogodkov. Enkratno je bilo, ko smo se prostovoljci in prosilci za azil učili drug od drugega. Tako sem domov prišla bogatejša z znanjem orientalskih plesov, pesmi in še marsičesa drugega.« HRJ SO MEDHRRODHi DELOVHi TRBORi? Delovni tabori so oblika druženja vseh ljudi, ki želijo s svojim prostovoljnim delom in znanjem pomagati lokalni skupnosti pri projektih, ki prispevajo k njihovemu trajnostnemu razvoju ter ohranjanju okolja. Ker tabori temeljijo na druženju prostovoljcev iz različnih držav, je pomembno poslanstvo taborov spoznavanje drugih kultur, rušenje nestrpnosti in stereotipov o drugih in prek tega širjenje miru po svetu. Področja prostovoljnega dela so zelo pestra, tako da lahko vsak najde tisto, kar ga zanima. Največ taborov je s področja varstva okolja in obnove kulturne dediščine, svoje znanje in pomoč pa lahko deliš z ostalimi prostovoljci še na področju kulturnega ustvarjanja, pomoči mladim in depriviligiranim skupinam, boja proti nestrpnosti, ekološkega kmetijstva ... poteka v poletnih mesecih. Življenjski utrip tabora je razdeljen na čas dela, ki traja v povprečju 6 ur, temu pa se pridružijo tudi kakšne študijske teme ali pa različne oblike spoznavanja lokalne skupnosti, kjer poteka tabor, kot tudi medsebojno spoznavanje kultur, iz katerih izhajajo prostovoljci. Nedvomno najboljša oblika takšnega spoznavanja poteka prav v kuhinji, kjer postovoljci kuhajo »tipične« jedi za celotno skupino. Prostovoljci so za svoje marljivo delo nagrajeni tudi s prostimi dnevi, ki so velikokrat posvečeni spoznavanju območja, kjer se odvija tabor. HR JRPOHSHO. V RVSTRRliJO. RFRiHO ... Za udeležbo na taboru obstaja samo en pogoj, in sicer starost. Minimalna starost je 18 let za tabore, ki se odvijajo v Evropi, ZDA, Japonski, Avstraliji, državah Magreba in Turčiji, ter 21 let (in ščepec izkušenj s prostovoljnim delom) za tabore, ki potekajo v državah Podsaharske Afrike, Latinske Amerike in Azije. Postopek prijave na tabor je zelo preprost. Najprej si izbereš želeni tabor, ki ga lahko poiščeš v bazi taborov na www.zavod-voluntariat.si. Nato izpolniš prijavnico ter prideš z njo v pisarno zavoda Voluntariat, kjer plačaš prijavnino. Temu sledi čakanje na novico, da si sprejet na tabor ter seveda odhod na tabor. Pred odhodom te čaka še seminar, kjer se boš skupaj z ostalimi prostovoljci opremil s koristnimi informacijami glede druženja na izbranih prostovoljnih projektih. To poletje lahko doživiš svet v malem! Morje multikulturnosti je prav tako preplavilo enega izmed zgodovinskih dvorcev na Češkem. »Naša glavna naloga je bila obnovitev grajskega vrta - odstranitev plevela in grmičevja ter ureditev stezic - skratka ga napraviti spet kot del grajskega poslopja,« nam pove prostovoljec. »Delo seveda ni bilo naporno. Trajalo je pet ur z odmori za malico. Poleg tega je bilo zabavno, kajti med delom smo se dodobra spoznali in veliko izvedeli drug o drugem.« HRHO POTEHRJO TRBORi? Prostovoljni delovni tabori trajajo v povprečju dva do tri tedne, pri čemer jih večina o iii D o Ga ni boljšega, kot priti domov po napornem delovnem dnevu, lično pospraviti čevlje in se bosih nog sprehoditi po mehki preprogi v svojem domovanju. Ja, pravi užitek za bosopete. Če ima preproga znak, da ni produkt otroških rok, seveda. Drugače bi vse ponosne lastnike orientalskih preprog moralo žgati v podplate. OTROCI DELOVHB SIL« Veliko otrok je namreč izkoriščanih, zasužnjenih. Na primer v Indiji, deželi budizma, templjev, svetih krav, kast in revščine (in podgan, ampak to je že druga zgodba). V Biharju, najrevnejši državi Indije, kar polovica prebivalcev živi pod pragom revščine. Zaradi tega in pa zato, ker so okoliščine enkratne za razplod korupcije, to območje predstavlja odličen vir za preprodajo otrok, ki končajo v rudnikih, raznih industrijah in tkalnicah preprog. Kjerkoli pač, kjer so potrebne male ročice ali velika delovna sila. Delajo po 12 ur dnevno, delovne razmere seveda niso ravno po standardih, plačilo je okrog 4 evre na preprogo ali pa samo 2 obroka hrane, odvisno od mehkosrčnosti delodajalca, ki si ga ti otroci ne izberejo sami. Velikokrat jih namreč za majhen denar proda kar lastna družina. Zanimivo pa je, da izdelujejo preproge, katerih cene se na svetovnem trgu gibljejo okrog 6.000 evrov. Takšnih otrok je okrog 150.000. nudi možnost izobrazbe in vrnitve k družinam. Znak spodbuja potrošnike k nakupu izdelkov, ki niso plod otroških ročic, in s tem prisili proizvajalce, da tak način izdelave opuščajo. Seveda se ta tudi ustrezno preverja. Poleg tega znak zagotavlja tudi, da gre delež cene izdelka za rehabilitacijo in izobraževanje rešenih tkalcev. Po podatkih s strani www. rugmark.org so v letu 2004 v Severni Ameriki prodali več kot 10.000 takšnih preprog, to pa v primerjavi z letom poprej pomeni 20 % porast prodaje. Mitra Gram. Vas je vključena v program, če opusti zasužnjevanje otrok. V državi takih dimenzij, kot je Indija, pa je seveda vasi ogromno in vključevanje večine v program bi bil zelo dolgotrajen projekt. Poleg tega otroke, rešene iz tovarn, hitro nadomestijo drugi. Zato je Kailash Satyarthi ustanovil RugMark, ki je zaščitni znak zgolj za preproge, podobno pa namerava narediti še za druge proizvode, ki jih izdelujejo otroci, na primer nogometne žoge, pirotehniko, opeke ... fHBILBSH SBTYR CH eembherI Je indijski gospod, ki je pri 26 letih opustil kariero električnega inženirja, ker je dobil precej drzno idejo. Odločil se je, da bo delal racije. Take v zastraženih tovarnah, ki imajo zasužnjene otroke, včasih cele družine. Potem ko je skozi leta pomagal na tisoče otrokom (pomaga namreč že od leta 1981), je ustanovil globalno gibanje proti izkoriščanju otrok, ki vključuje veliko socialnih organizacij in je razširjeno v 140 državah. Kako torej rešuje razmere? Po racijah, del katerih je gibanje za rešitev otroštva (BachPan Bachao Andolan), otrokom nudi zatočišče za rehabilitacijo in izobrazbo v centrih Ashram in jim s tem omogoči kolikor se le da spodobno prihodnost. Tam otroke opismenijo, jim vrnejo samospoštovanje in samozavest ter jih usposobijo za različne poklice. Tudi po vrnitvi domov spremljajo njihovo življenjsko pot. Ker pa rehabilitacijski centri lahko oskrbijo omejeno število otrok, se je Kailash lotil posameznih vasi in jih vključil v program Bal fBBEBBDEJBaiVLJEBjEl Satyarthi je dobitnik večih priznanj in nagrad. Nekatere od teh so The Aachener International Peace Award (1994, Nemčija), The Trumpeter Award (1995, ZDA), Robert F. Kennedy Human Rights Award (1995, ZDA), De Gouden Wimpel Award (1998, Nizozemska), La Hospitalet Award (1999, Španija) in Raoul Wallenberg Human Rights Award (2002, ZDA). Največja nagrada zanj pa je gotovo, ko prebere izjavo otroka, ki je bil rešen po njegovi zaslugi in gre približno takole: "Zaradi RugMarka imam zdaj v rokah namesto orodja pero, imam pa tudi novo zaupanje v življenje." (Naravan Tiwari) Kailash Satyarthi je bil leta 1993 i organizacijo Ashoka in je še eden od njih, changema * www.kailashs; * www.ashi * www.pbs.org/oi * www.globalgiving.ci proj1058a.html * www.rugmark.org i?f žIVLJENJ PONRVRDi PRiPiSUJEMO 2DRRVHiHOM. REŠEVRLCEM. GRSiLCEM RLi POLiCiSTOM. NEHi VRSTE HEROJEM. Hi POMRGRJO LJUDEM. HO SO OGROŽENR SiVLJENJR - VENDRR TUDi Ti LRHHO REiii HOMU ŽiVLJENJE. Vsak od nas je lahko heroj, vsak od nas lahko reši življenje. Ampak samo, če vemo kako. Zato je zadnje čase vedno več tečajev prve pomoči, kjer se lahko tudi laiki naučimo, kako ukrepati, ko imamo pred seboj poškodovanca pa v bližini ni zdravnika. Ponavadi ne upamo pomagati, ker ne vemo kako, zato ni boljšega kot redno obnavljanje znanja prve pomoči - tudi zato, ker bomo v krizni situaciji le težko brskali po 5 let starih spominih. TEMELJNi POSTOPHi OBiVLJRHJR TPO so tisti, ki jih izvajamo takoj, ko pridemo do poškodovanca. Gre za zagotavljanje krvnega obtoka in dihanja, da bi čim bolj podaljšali čas od morebitnega srčnega zastoja do nastanka možganske smrti. Pri tem si je pomembno zapomniti, da moramo na kraju nesreče vedno najprej poskrbeti za lastno varnost in varnost poškodovanca. Zavedati pa se moramo tudi, da se razlikuje nudenje prve pomoči pri odraslih in otrocih. Spodnji napotki se nanašajo na odrasle, kar vključuje tudi pubertetnike. Najprej ugotovimo stanje zavesti poškodovanca: * Če govori, se premika ali kako drugače odziva, preverimo, če je poškodovan, pri tem pa ves čas preverjamo tudi odzivnost. Po potrebi pokličemo pomoč. * Če se ne odziva, glasno pokličemo na pomoč in sprostimo dihalno pot ter preverimo dihanje. Pomembno je, da se vse to odvija hitro: pogledamo, če se premika prsni koš, dihanje poslušamo ali izdihano sapo poskušamo občutiti. liku * če dihanje občutimo, poškodb ■ !>»-.. S • ^^KBBur w * 3 k|| r pa ni, uporabimo položaj nezavestnega in pokličemo 112. Nato se vrnemo k opazovanju poškodovanca. * Če dihanja ni, takoj pokličemo na 112 in nato preverimo znake krvnega obtoka - če jih ni, takoj pričnemo z zunanjo masažo srca, če imamo možnost, pa pošljemo tudi po AED (avtomatski defibrilator). BUHRHJR MRSRŽR SRCR V Sloveniji dnevno okoli 5 žrtev terja prav zastoj srca, ki je tudi najpogostejši vzrok smrti v sodobni družbi. V večini primerov so prisotni očividci, ki bi lahko pomagali, pa se ukrepati bojijo ali niti ne vedo, kako pomagati. Zato je bistvenega pomena, da se naučimo masaže srca in da se zavedamo tudi možnosti uporabe avtomatskega defibrilatorja (AED). Preden se lotimo zunanje masaže srca, je dobro zagotoviti, da je pod poškodovancem trda ravna podlaga. Nato dlan ene roke položimo na sredo poškodovančevega prsnega koša in nanjo položimo dlan druge roke. S stegnjenimi rokami nato navpično in enakomerno približno 100-krat na minuto prsnico vtisnemo do 5 cm in popustimo. Temu dodamo na vsakih 30 pritiskov še 2 vpiha, 10-krat počasneje, kot smo masirali, nato pa nadaljujemo z masažo - če nismo preveč izčrpani, vse dokler ne pride pomoč ali poškodovanec začne sam dihati. HLiC NR 112 Pri klicu na 112 (Nujna medicinska pomoč - NMP) je bistvenega pomena, da zbrano in razločno posredujemo dispečerju čim več podatkov. Povemo, kdo smo, kaj se je zgodilo in nato poročamo o žrtvah: število, spol, starost in tudi svojo laično oceno poškodbe. Sposobni moramo biti jasno opisati kraj dogodka, po možnosti naslov ali telefonsko številko. Zbrano moramo poslušati nasvete glede nudenja prve pomoči. Zveze ne prekinemo - brez skrbi, klic na 112 je s stacionarnega in mobilnega telefona brezplačen. BREBPLRČHi TEČRJi PRVE POMOČI Prvo pomoč se večinoma na žalost učimo le, preden se lotimo izpita za avto, dejstvo pa je, da je to znanje potrebno v kriznih situacijah, ko ni časa brskati po starih spominih, zato bi morali znanje prve pomoči redno obnavljati. Tega mnenja so tudi študentje medicine, katerih društvo v ta namen organizira brezplačne tečaje za vse od 10 do 80 let, kamor se je možno prijaviti tudi v skupini. Več informacij: www.zazivljenje.org. I * I * I I I nu n dhtnd mn^n Ko si ogledas videoposnetek tega odštekanega pripomočka, se nehote vpraSaS: Kaj? Kako je to mogoče? Od kje jim ravnotežje? Izum (ali po domače evolucija skejta po sistemu »reduce to the maximum«) naj bi bil plod domišljije zdolgočasenih skejterjev, wavesurferjev in snowboarderjev. Na tem odštekanem pripomočku si friki lahko napolnite energijo in »feeling«, ki bi ga brez predsodkov lahko poimenovali kar ravnotežje. Že ob bežnem pogledu na freeline ti postane jasno, da gre za skrajno nestabilno zadevo, ki zahteva odločno mero ravnotežja oziroma »feelinga« že v osnovi, kaj šele za izvajanje trikov, ki nam jih demonstrirajo na videoposnetkih. Freeline skejti so sestavljeni iz dveh koleščkov, pritrjenih na minimalistično ploščo, ki jo pokrije čevelj ene noge, enako na drugi nogi, brez kakršnekoli povezave med levo in desno nogo. Prav tako je stik med čevljem in posameznim freeline skejtom kot pri rolki prepuščen usodi in znanju igre z gravitacijo ... Koleščka sta na nosilno ploščo pritrjena tako, da ob nagibu spremenita položaj in posledično začneta zavoj. Princip je podoben tistemu na skateboardu (rolki), s to razliko, da sta koleščka pri freeline skejtih eden za drugim in ne vzporedno kot pri rolki. Bolj ko se poglabljaš v detajle tega patenta, manj ti je jasno oziroma bolj se zaveš, kako srečen si, da nimaš potrebe po takih nemogočih trikih . * http://freelineskates.com FfireeUre ' > /4V t, ^ rf^m To je že zelo star športni pripomoček, ki je še vedno zelo zanimiv za uporabo. Danes se uporablja predvsem za zabavo, včasih pa so bili z njim povezani razni šovi, nastopanja na porokah in celo tekmovanja. Gre za palico z ročajema na vrhu, prostorom za stopala nekoliko nižje ter gumo na koncu. Palico držiš pred seboj, nato nanjo še stopiš s stopali in poskusiš obdržati ravnotežje. S svojo težo pritisneš na kovinsko vzmet, ki te ob vsaki razbremenitvi odbije v zrak, kar se razvije v poskakovanje oziroma v način premikanja. Stara legenda pripoveduje, da je ta nenavadna palica dobila ime po revni deklici Pogo iz Burme. Da bi lažje prišla bosa od doma do templja, ji je oče izdelal to nenavadno palico. Seveda pa legendam ni povsem za verjeti. Z leti so osnovno različico tudi posodabljali in pogo stick nadgradili z novejšimi modeli: vurtego, flybar ... Le-te omogočajo veliko višje skoke in večje trike ter uvrščajo pogo stick med ekstremne športe. * www.krisholm.si * www.2simpl.si * www.xpogo.com POTJH Skike ni pripomoček za zagrizene tekmovalce, ampak je namenjen vsem, ki radi aktivno preživljate prosti čas. Tako kot pri večini novih pogruntavščin za razgibavanj tudi Skike ne more skriti sorodnosti z že videnimi, na primer rolerji. Gre torej bolj za evolucijo kot revolucijo, kar pravzaprav ni slabo, saj ti je motorika, ki si se je priučil na rolerjih, v veliki meri v podporo tudi pri skike vragolijah. Skike je možno uporabljati po makadamu, gozdnih poteh, travnatih pobočjih, tlakovanih površinah, asfaltu ... Primeren je za vse, ki premorejo osnovno ravnotežje in motoriko. Vozen je skoraj z vsakim čevljem. Zaradi enostavnosti in popolne prilagodljivosti vsakemu uporabniku je učenje hitro in varno Uporaba palic in varnostna zaščita ne bosta odveč, saj padci ne prizanašajo nikomur. Zelo praktična rešitev v primerjavi z vsem poznanimi rolerji sta zavori (ja, res sta kar dve, na vsaki nogi po ena), ki ju aktiviraš z nagibom teže in posledično noge nazaj, ne da bi pri tem moral dvigniti sprednji del rolerja in odmakniti sprednje kolo od podlage. To bistveno izboljša smerno stabilnost pri * www.skike.com * www.skike.si na skike opremo ¡n tečaje (nad 100 eubi * PAN-DA / www.skike.si frrrohskr rëhësrhsr * 4. marec-20. junij 2008, CD, Ljubljana Ljubljana bo letos gostila festival egipčanske kulture iz časa faraonske renesanse, tj. od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št. Festival bo vključeval predavanja domačih in tujih strokovnjakov, nastope, egipčanske filme pa tudi razstavo s 135 eksponati. FËSTiVRL DOKUMËHTRRHËGR FiLMR 26. marec-2. april 2008, CD, Ljubljana por www.cd-cc.si TRRHSGËHËRRCiJË H 1.-30. april 2008, CD, Ljubljana Festival, ki služi predstavitvi srednješolske ustvarjalnosti, vključuje predstave, branja, koncerte, pogovore in razstave. Kot vedno bodo dela izvirala iz srednješolskega videnja socialnih problematik in pogleda na eksistencialne izzive sodobnosti. www.c TRHGO FËSTiVRL Ljubitelji tanga bodo ze 4. lahko uživali v predstavah in učnih urah mednarodnih in domačih strokovnjakov za tango. Med plesalci pričakujejo Sebastiana Arce-a in Mariano Montes, Mariana Chicha Frumbolija in Juano Sepulveda ter Pabla Rodrigueza in Noelio Hurtado pa tudi štiri slavne DJ-e. SRLSR FËSTiVRL ^911.-13. april 2008, Hotel Ljubljana, Ljubljana Vikend salse bo ljubiteljem v treh dneh prinesel različne delavnice, medtem ko bodo trije večeri posvečeni norim zabavam, kjer bo mogoče spoznavati in seveda zaplesati tudi s plesalci, ki bodo samo zato prišli v Slovenijo. MiHFOS 2DDB 10.-11. maj 2008, Tržič šHiSOVR TRRHiCR # . ■ 14. maj 2008, Športni park Ilirija, Ljubljana jpored prireja največjo enodnevno študentsko prireditev pr kot 30 raz ■■IH ob 12. u ečerni g www.skisova-trznica.si mrturrhtskr prrrdr 16. maj 2008, več slovenskih in tujih mest Lani postavitev novega rekorda pri največji četvorki na svetu ni uspela, zato bo treba letos potolči rekord, ki je bil postavljen leta 2006, in sicer 23.628 simultano plešočih mladih na takte Straussove Quadrille iz opere Fledermauss. * www.urska.si ■ KiHO OTOK 29. maj-2. junij 2008, Izola Slovenski festival, ki zajema kinematografsko produkcijo Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, bo letos potekal že petič. Kot vedno bo ponudil posebnosti, obiske ustvarjalcev in tisto najmamljivejše, cinefilske užitke pod milim nebom. * www.isolacinema.org _ i.<> i ■ t ' fl M HOVO PRI MRHGRH Z marcem se bo zopet nadaljevala priljubljena fantazijska manga Hunter x Hunter , ki prikazuje pot mladega Gona, ki postane lovec, da bi našel svojega očeta, prav tako lovca. Njegova pot je polna preizkušenj in je v marsičem nekoliko podobna slavnemu Narutu. Avtor te mange, Yoshihiro Togashi, je baje tako okupiran z internetnimi igrami, da se uspe od njih odtrgati le vsake toliko časa - lansko jesen se je vrnil s par poglavji in zopet izginil; bomo videli, koliko časa bo vztrajal t * http:/, Rumiko Takahashi (Ranma 1 /2, Inu Yasha), ki slovi po svojih romantičnoživljenjskih komedijah, je konec ebruarja svojemu ciklu Rumic Theater dodala še eno poglavje. Zgodba z naslovom Siawase List (Seznam sreče) prikazuje mlado gospodinjo, ki nekega dne za trenutek spozna pravi značaj mirne soseske, v kateri biva. Spoznanje je vse prej kot prijetno, povedati pa gre še, da tokrat ne bomo videli njene običajne komedije, pač pa resnejše tone, kot jih je že uporabila na primer v mangi Ningyo no mori (Gozd morskih deklic). * www.furinkan.com/rumictheater HOVO PRI RHIMEJIH Tudi zimska animejska sezona nadaljuje trend zgodb, posnetih po vizualnih romanih in erotičnih računalniških igrah, kar pomeni pretežno haremsko vsebino - torej več deklic, ki se vrtijo okoli enega dečka. Se pa nadaljuje tudi obujanje serije World Masterpiece Theater, kar pomeni klasike evropske in svetovne literature. Porfy no nagai tabi (Porfyjevo dolgo potovanje) je posnet po romanu Les orphelins de litra Francoza Paul-Jacquesa Bonzona. Anime prikazuje otroštvo r njuno ločitev po katastrofalnem potresu. * \ etwork.com/encyclopedia (anime) Zimska animejska sezona je pri animejev, Major, ki prikazuje Gora Honda, ki je nedvomno utelešer japonske strasti do baseballa. Drugo nadaljevanje pa je 2. sezona lanskoletnega animeja Sayonara Zetsubou Sensei, tokrat naslovlje Zoku * Sayonara Zetsubou Sensei . Gre za tragikomično življenje hudo depresivnega učitelja, ki dobi zahtevno nalogo izobraževanja dekliškega razreda. * http://en.wikipedia.org/wiki/Sayonara_Zetsubo_Sensei , FESTIVRLI Kar se tiče evropskih animejsko-mangovskih srečanj, bomo potovali v glavnem poleti in jeseni. Za ogrevanje pa se lahko odpraviš v Barcelono, kjer bo od 19.-22. aprila 2007 potekal International Barcelona Comic Show . Udeležilo se ga bo 125 razstavljalcev - na stojnicah lahko srečaš tudi same avtorje stripov, ogledaš pa si lahko tudi številne stripovske razstave. Izkoristi 40 % EURO<26 popust na ki ju nikakor ne gre spregledati. Prvo je 4. sezona enega najslavnejših športnih vstopnino! * www.ficomic.com Festival EpitaniMe bo od 30. maja do 1. junija potekal v Franciji, v Parizu. Poleg razstavljalcev iz vrst založnikov in distributerjev ter francoskih mangovskih ustvarjalcev gre pričakovati tudi okoli 6000 obiskovalcev, ki bodo uživali v nakupovanju maskiranju, karaokah, arkadnem plesu in goju. * www.epitanime.com Za malce resnejše ljubitelje se že približuje Tokyo International Anime Fair, ki bo od 27. do 30. marca potekal v Tokiu. Zveč kot 100 tisoč obiskovalci gre za največji animejsko-mangovski sejem, kjer so glavni razstavljalci založniki, animejski studii in distributerji. Na sejmu podelijo tudi 2 animejski nagradi, eno za najboljše profesionalne in drugo za najboljše nadobudne animacije. Najboljše je, da tam lahko vidiš predoglede najnovejših animejev, ki jih bodo drugi še dolgo čakali. * www.tokyoanime.jp/en HRTEČRJI Dijaki in šolarji lahko svoje striparsko znanje postavijo na preizkušnjo na enem od redkih slovenskih striparskih natečajev. Že 8. mladinski stripovski razpis Živel strip 2008 razpisujejo občina Pordenone, združenje Vivacomix in Stripburger, preizkusiš pa se poleg stripovske lahko tudi v kategoriji animacije. Bistveno je, da sta glavna junaka tvoje zgodbe lika Mišima avtorja Cirila Horjaka in Pippi avtorice Emanuelle Biancuzzi ter to, da dela oddaš do torka, 1. aprila 2008, Stripburgerju. * www.ljudmila.org/stripcore/zivel. 'VI ft 1 mrbci se in tbhcicb teme POSTOPOMB PREHRIVB ULICE JUlHEGB LOHDOHB. V HEI2POLHJEHE SPOMIHE IH ŽELJE potopljene METROPOLE. Neznanec na uličnem vogalu nepremično strmi v daljavo, kot bi gledal v prihodnost, ki se ne bo nikoli udejanila. Odločno se upira mestni meglici, ki ga duši kot ovijalka pozabe; občutki potrtosti, obupa in pobitosti se prikrito ; posedajo vanj. Malodušje velemestnega življenja ga je prisililo v čudno, zamišljeno iskanje zatočišča za temačno, samotarsko razglabljanje. Tresljaji, ki jih čuti že dolgo, težko bdijo nad njegovo drhtečo se rebrno kletko. Bobniči so napeti in uhlji uperjeni proti viru žarečega zvoka, ki pronica skozi ulice. Odpravi se tja in ugotovi, da ni sam. Da to nikoli ni bil. Prične se nenadzorovano gibati in je svoboden. Melanholija, ki je bdela nad njim, je izginila in čustva pričnejo potovati proti robu sprostitve skoraj do meje izbruha. Glasba, ki jo posluša, ni prehitra ne prepočasna. Ravno pravšnja je. Grmi kot nevidna sila narave. Cveti med tolažilnimi duhovnimi zvoki housa in nebrzdano energijo drum&bassa. To je retrofuturistična vizija novega žanra, ki se imenuje dubstep, nanjo pa pleše znanilec nove elektronske generacije. Eksperimentiranje 2-step (avtohtono britanska plesna zvrst) producentov iz Južnega Londona ob prelomu tisočletja z dubreggae vključki se je nepričakovano izrazilo kot temačna, žilava samostojna zvrst - dubstep (El-B, Artwork, Zed Bias, Oris Jay, Steve Gurley). Inovativna instrumentalna zvrst se ne drži vzorca 4/4, ki je v elektronski glasbi razen v redkih izjemah že povsod razširjen. Določene udarce producenti po želji ponekod izpuščajo, drugod dodajajo. V zgradbo vključujejo dvojni ritem (hitrega in počasnega sočasno) in tako v glasbi ustvarjajo živčno praznino ter napetost, ki jo poslušalci včasih skušajo s plesom nadoknaditi kar sami. Večina ustvarjalcev (Hatcha, Youngsta, Kode9, Geeneus, Plastician) je svoje zatočišče sprva našla v klubu FWD>> v Londonu (www.ilovefwd. com), za širitev glasu o novem žanru pa so zaslužne tudi razne piratske ali amaterske radijske postaje in internetna skupnost. Novo, temačno in minimalistično smer je do leta 2003 postopoma ponotranjila celotna generacija Južnega Londona (Benga, Skream, Digital Mystikz, Loefah), ki je paleto zvokov razširila na nepričakovane razsežnosti vključno z vključitvijo dub, jungle, tehno in drum&bass vrednot. Vendar pa o nekem nenadnem velikem poku priljubljenosti ne moremo govoriti. To je namreč žanr, ki je vztrajno vrel in zorel v toku dolgih let izumljanja ter kreativne tekmovalnosti. Raznovrstna uporaba samplov, raztresenega mračnega ritma in vseprisotnega težkega basa mu je omogočila številne mutacije. Ponaša se z enako vzhičenostjo med ljudmi, kakršna je prevladovala v obdobju zgodnjega jungla: zliva reggae vplive in rave občutke v nepredvidljivo zmes minimalističnih elektronskih pulzov. Del njegove privlačnosti je osvežujoče pomanjkanje kakršnihkoli pravil, pa tudi zelo opazna skromnost samih predstavnikov skupnosti. Zdi se, da jim je pomembnejša fizikalnost same glasbene izkušnje (dediščina jamajških sound system vplivov) kakor strogo ukalupljanje ali pretirano poudarjanje individualnosti. Nekateri izvajalci so bolj nagnjeni k sintisajzerskim tehno zvokom (DJ Distance, D1), drugi preferirajo orientalske sample (Shackleton, Ramadanman), medtem ko premišljeni Kode9 redko nastopa brez poeta Spaceapea. Za prodor dubstepa iz podzemlja gre precej hvale promotorki DJ Mary Anne Hobbs, ki je s kompilacijo Warrior Dubz žanr predstavila širši javnosti v vsem sijaju leta 2006; prav tako je k popularizaciji dosti prispeval mladi Skream, eden najvidnejših predstavnikov scene; dvojec Digital Mystikz s producentom Loefahom, ki z rednimi bas meditacijami (DMZ Nights) privablja obiskovalce z vseh koncev sveta, je znan po konsistentnih inovacijah. Morda je za soul ušesa še najmilejši in najbolj zasanjan anonimnež Burial, ki s precizno manipulacijo večinoma ženskih vokalov osvaja srca tako poslušalcev elektronike kakor drugih zvrsti. Zadnje čase doživlja dubstep močan mednarodni odziv (Finec Tes La Rok, Američani Juju, Matty G, Joe Nice in Kanadčan Matt Carl), zanimanje zanj kažejo tudi tehno in jungle ustvarjalci (The Bug, Tech Itch). Mnogi pa po drugi strani menijo, da je le muha enodnevnica v množici novih podzvrsti elektronike. Največji nasprotniki nove zvrsti so v največji meri zavistni drum&bass tradicionalisti, ki odločno trdijo, da bo, kakor številne zvrsti pred njo (npr. Illbient, ki je bil mimogrede močan vpliv), zopet poniknila v nerazpoznavne globine podzemlja. Morda je to res, toda glasbene skupnosti ne delujejo nujno tako enostavno. Dubstep je sproščena in topla glasba, njena majhna skupnost pa zaenkrat deluje kot velika družina. Takšne zvrsti ne morejo kar preprosto izginiti, kvečjemu se premikajo iz žarometov javnosti v senco in obratno. Zatorej za dubstep, ki je v podzemlju konstantno prisoten že 8 let, niti ne bo tragično, če bo na videz izginil; sčasoma bo kot naš neznanec na začetku članka ugotovil, da ni ne sam ne pozabljen. http://en.wikipedia.org/wiki/Dubstep www.getdarker.com www.gotdarker.com www.dubstepradio.com PRIPOROCEHIH 5 SKRERM 21-letni producent Oliver Jones je svoje ustvarjanje pričel že pri rosnih 15 letih, in sicer na programu Fruity Loops. Je avtor prepoznavnega komada Midnight Request Line, ki je doživel gromozansko hvalo s strani vplivnih britanskih glasbenih revij (Wire, Pitchfork, The Guardian), in je eden najvidnejših nosilcev žanra. Zaenkrat je izdal le en album, preprosto naslovljen Skream! (Tempa, 2006). www.myspace.com/skreamuk DIGITRL MYSTIKR Dvojec, ki ga sestavljata Mala in Coki, spada med najbolj znane producente na sceni. Njun komad Anti-War Dub, ki so ga predvajali v i — !_ i - r I VICMGRIES G.T THL FUfURt i BURIAL* filmu Children of Men, je le eden izmed njunih mnogih dosežkov. Sta tudi organizatorja in izvajalca na t. i. dvomesečnih DMZ klubskih nočeh. Mala bo marca letos obiskal ljubljanski klub SubSub z MC-jem Sgt. Pokesom. Digital Mystikz nista izdala albuma in je vprašanje, če ga kdaj sploh bosta; v dubstepu so albumi izjemno redki. www.dmzuk.com www.myspace.com/malamystikz BURIRL Anonimen dubstep glasbenik iz Londona buri duhove že nekaj let. Njegov vzpon na sceno je tako skrivnosten kakor njegova identiteta. Nežen dubstep, ki ga prepletajo procesirani ženski vokali, je njegov prepoznavni znak, ki je mnoge prepričal o genialnosti mladega ustvarjalca. Oba albuma sta se večkrat znašla na seznamih top 10 albumov leta, nekajkrat tudi zmagala. Priporočena albuma: Burial (Hyperdub, 2006) in Untrue (Hyperdub, 2007). H0DE9 DJ, producent in lastnik založbe Hyperdub iz Londona je kot eden najpomembnejših dogodkov v svojem glasbenem življenju izpostavil srečanje z jungle glasbo. Konec 90. let prejšnjega stoletja se je preselil v London in si ustvaril ime kot DJ, kasneje pa v sodelovanju z MC Spaceapeom postal eden pomembnejših dubstep ustvarjalcev. Tudi Kode9 ni izdal albumov (razen Burialovih albumov v lastni založbi), je pa izdal precejšnje število singlov. www.hyperdub.com SHRCHLETOH Kot glavni vpliv je izpostavil Digital Mystikz in Loefah, ki sta ga navdihnila, da je pričel ustvarjati 'zanimivo bas glasbo' in 'zanimive perkusivne zadeve'. Je lastnik založbe Skull Disco. Shackleton je ustvarjalec, ki je s svojim metal eksperimentiranjem, ko se je leta 2007 žanr znašel v rahli krizi, dokazal, da je dubstep veliko več kot le poigravanje z basom. Priporočena kompilacija: Skull Disco -Soundboy Punishments (Skull Disco, 2007). www.skulldisco.com ove revolution LEHHY KRRViTZ ¡t ¡s time For a Lenny Kravitz je miniaturen, nabit z energijo in rokerski. Že odkar vemo zanj. No, svoje Romeo Blue korenine bi najraje skril, vendar obstaja dejstvo, da je že Let Love Rule napovedal, kakšno glasbo lahko od njega pričakujemo. In čeprav so ga tako radi obtoževali, da ideje krade vsem - od Boba Marleya pa vse do velikih kitarskih legend -in da svojega stila pravzaprav nima, bi lahko rekli, da potemtakem konsistentno 'krade' skoraj osemnajst let. Obstaja neizpodbitno dejstvo, da njegovega stila ne moremo zamenjati, in s tokratno ploščo se Kravitz še bolj vrne k svoji veliki ljubezni - kitari. Hkrati pa mu uspe ohraniti melanholijo ljubezni, po kateri več kot očitno hrepeni tudi sam. Njegove skladbe so bodisi čisti rock'n'roll bodisi nežne balade (ne nujno najmočnejše v besedilih). Na trenutke album spominja na njegov prvenec z obilico izkušenj med prvim in trenutnim. In če nič drugega, je na albumu dovolj skladb (kar štirinajst), da izluščiš tiste, ki ti bodo pri srcu. g/ PAIN|Ows RAD lO HEAD RRDiOHERD in rainbows Če verjameš pravljici, pardon, irski legendi, naj bi se na koncu mavrice skrival lonec zlata. Hm, nedvomno ni nekaj, kar bi bilo lahko pripisati Radioheadom, saj niso ravno znani po skakljanju, svetlečih se predmetih in drsanju po mavricah. Hkrati je njihov sloves že tako razvpit, da bi bilo kar malce hecno, če ne bi imeli vsaj malce treme pred izdajanjem novega albuma. Lahko sploh še premagajo sami sebe? Kot kaže, je možno. Na najnovejšem albumu te namreč (seveda) pričaka melanholičen, zasanjan, luzerski glas Thoma Yorka na podlagi glasbe, kakršne Radiohead niso zložili že od Bends ali OK Computer. Sporočilnost njihove glasbe je še vedno enaka, ukvarjajo se z istimi 'problemi', razmišljanji in mnenji, razlika je le v tem, da so našli prijetnejši način, kako to vse zapakirati. In če si skušaš predstavljati Bends z dodanimi leti izkušenj, vključujoč skladbe z naslovi Weird Fishes, Jigsaw Falling Into Place ali Bodysnatchers, lahko kar skačeš od veselja. Dobesedno sekira v med vsem tistim, ki so opazovali rast in razvijanje Radioheadov. j- H ml pn 'm * -t V «mi L TI, ★★★★ HRTRSHR BEDiHGFiELD Je ena izmeU listi h, ki ti uednoizvabijo nasmešek na obraz. In nedvomno tista, ki se je pred tremi leti usedla v ušesa vseh tistih, ki so ponavljali 'I love you I love you I love you, is that okay?'. Našla je nov način za balade, ki je deloval. Nobenih zapletenih metafor, vse neposredno in brez zadrževanja čustev. Ko prekipeva od sreče, to tudi deli. Natasha Bedingfield je za svoj tretji album zbrala trinajst skladb, ki imajo vse pridih sončnih žarkov, plesa po travi in predvsem veselega zvonkega smeha. Opozarja na srečo, ki jo imamo, pa se je ne zavedamo: če imaš ljubezen, srečo, prijatelje in sonce nad sabo, se ne kremži, ko pa imaš toliko razlogov za srečo! Vsekakor ji ne moremo priznati globokih pomenov ali izredne glasbene raznovrstnosti, vendar že s tem, da ti lahko po le nekaj skladbah prilepi nasmešek na obraz, zasluži dobro oceno; za pozitivizem, ki je tako redek in tako redko res prijeten. SHERYL CROW detours Za Sheryl Crow je pasje leto (ali dve). Razdrla se je njena zaroka z Lanceom Armstrongom, premagala je raka in posvojila malega dečka, ki ga je poimenovala Wyatt. Če to ni dovolj dogodkov, sprememb in čustev za vsaj sedem albumov .... In točno to je tisto, kar boste od nje dobili. Koncentracijo čustev. Znana manična depresivka je tokrat svojo depresijo postavila na stranski tir in se jo odločila izživeti le skozi delčke svoje glasbe, saj si zaradi novega vodilnega malega moža v svojem življenju depresije ne more več privoščiti tako pogosto. "Najbolj odkrita plošča, kar sem jih kdaj naredila," je dodala kot verbalni podnapis albumu. In zdi se, da je res. Polna optimizma ter modric zaradi svojih bojev še vedno razmišlja o življenju in ga pripoveduje kot raznolike zgodbe v svojem Crow stilu. Nekaj ovinkov na poti jo je še vedno pripeljalo tja, kamor spada. V glasbeni svet, kamor izlije vsa svoja čustva, brez kompromisov. MODERNI TRILERJI jCh ujjTP^ u k: SURVIVORf Palahniuk se je brez dvoma proslavil s Klubom golih pesti, ki je prikazal moderno družbo na (grozljiv in grotesken) način, kakršnega še nismo poznali. Je pisatelj, ki je v vseh svojih delih značilno čudaški in vedno satirično kritičen do sodobne družbe. Zgodba v Survivorju se začne na koncu. Tender Branson je zadnji preživeli smrtnega kulta Creedish Church. Vsi člani so samomor napravili že pred leti, Tender pa svojo življenjsko zgodbo pripoveduje v pilotski kabini Boeinga 747 za črno skrinjico, medtem ko se iz letala kadita ogenj in dim in je sam na poti, da uresniči svoje poslanstvo. Palahniukov stil je tako preprost in hitro berljiv, da traja, preden ugotoviš, kako globoko v možgane se ti lahko zarije njegova zavita zgodba. * Hunter S. Thompson: STRRH IH GROZR V IRS VIGRSU V filmski različici smo si lahko ogledali Johnnyja Deppa, v pisni obliki pa je roman zamaskiran v memoare, v katerih Thompson opisuje svoje popotovanje v Las Vegas s prijateljem. Ob prelomu in zlitju različnih kultur se fanta srečata z uničevanjem avtomobilov, halucinacijami in številnimi drogami ter sčasoma začneta dvomiti tudi drug v drugega. * Bret Easton Ellis: MRHJ KOT HIČ Eden največjih Palahniukovih vzornikov je v mnogih pogledih začetnik modernega trilerja. Njegov največji uspeh je Ameriški psiho, vendar še zdaleč ne edini. Njegov prvenec, spisan pri dvajsetih, se ukvarja s Clayem in njegovo druščino, ki zdolgočasena od življenja blodi od zabave do zabave. Nekdo je zapisal: kot Varuh rži na kokainu. Dobesedno. MODERNI PRIPOVEDNIKI "--led Hosseini: TEK m BR zm šjemI Seveda so po kultni knjigi že posneli film. Neverjetna uspešnica, ki je prvi roman afganistanskega avtorja, objavljen v angleščini, spremlja zgodbo Amirja, sina bogatega poslovneža. Fant se spoprijatelji s Hassanom, sinom očetovega služabnika, in fanta preživita čudovite dni, podeč se za letečimi zmaji, vse dokler se ne zgodi nekaj povsem nepričakovanega. Kmalu za tem Amir z očetom pobegne v Ameriko. Želja po odpuščanju Amirja pripelje nazaj v domačo deželo, ki je simbol za vojno pod talibanskim režimom. V deželo, v kateri vladata absurd in skrajnost. Osebe v romanu so tako resnične, da ti sežejo globoko v srce in knjigo predihaš, bereš v vrstah na banki, na avtobusu, med kosilom in zaradi nje doživljaš neprespane noči. In še vedno se konča veliko prehitro. * John Irving: HOTEL HEW HRMPSHiRE Irving je mojster v pripovedovanju sag in družinskih zgodb o ljudeh, ki imajo vsak svojo čudaško lastnost, zaznamovano z dogodki iz preteklosti. Tokrat je to družina Berry, tesno povezana, polna zanimivih karakterjev in disfunkcionalnih odnosov in razmišljanj, začinjena s tako prefinjenim humorjem, da niti ne veš, da se smejiš, dokler te nekdo ne opozori. * John Boyne: THE BOY iH THE STRiPED PYJRMRS Bruno šteje komaj devet let, ko je njegov oče, komandant v Hitlerjevi vojski, premeščen iz Berlina v Auschwitz. Bruno z njim živi v hiši, skozi okno katere opazuje ljudi v črtastih pižamah, ki živijo v barakah, obkroženih z bodečo žico. Iz dolgočasja raziskuje okolico in z enim od fantkov tam notri, Shmuelom, razvije prijateljstvo, ne vedoč, kaj se dogaja. MODERNA ROMANTIKA [ Philippa Gregory: PRUGR SESTRR BQLEYRf V nasprotju z mnogimi prepričanji je knjiga osnovana na življenju aristokratinje Mary Boleyn. Skupaj s sestro Anne sta nerazdružljivi. Mary je pri trinajstih letih že poročena. Kljub temu se njeno življenje obrne na glavo, ko se zanjo začne zanimati kralj Henry VII., že poročen s kraljico Katherine. Čeprav je Mary njena spletična, jo družina prepriča, da postane kraljeva ljubica. Mary s kraljem zanosi in mu rodi dva otroka. Med njeno nosečnostjo pa se njena sestra odloči zapeljati kralja, kar ji tudi uspe. Kralj se loči od žene in se poroči z Anne, kar stre Maryjino srce. Anne tudi posvoji sestrinega sina in jo sčasoma prežene z dvora. Njena glavna ambicija, postati kraljica, jo popolnoma zasvoji. * Cecelia Ahern: WHERE RRiHBDWS EHP Roman, pisan v izredno zanimivi obliki pisem, zapisov telefonskih pogovorov, sporočil preko elektronskih klepetalnic, elektronske pošte in podobnih načinov komunikacije, spremlja zgodbo Rosie in Alexa, prijateljev iz otroških let. Njuna zgodba spremlja njuno odraščanje in odraslo življenje skozi vse preizkušnje in spremembe. * Nicholas Sparks: BELERHiCR Sparks je eden izmed največjih ljubljencev vseh tistih, ki radi berejo romantično literaturo. Nekako mu vedno uspe, da ni pretirano pocukran, a ti še vedno iztisne: iiiiii! V knjigi, ki je ena izmed njegovih najbolj ganljivih, spremlja življenjsko ljubezensko zgodbo Noaha in Allie, ki jo Duke bere svoji prijateljici v domu za ostarele. ^HlUPPi GREGOR sésWA BOLEYN 5D In se ti zgodi, da cele noči rešuješ svet v kakšni masovni večigralski videoigri. Zjutraj pa se potem komaj pobereš iz postelje in zamudiš v šolo ali na predavanja. Kako pa lahko prepoznaš znake zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami? Ali tvoja roka večkrat počiva na računalniški miški kot v roki tvoje punce ali fanta, športu pa prideš še najbližje, ko razgibavaš palce na joysticku med igranjem nogometa na igralni konzoli? Mogoče pa cele dneve "lolaš" in "roflaš" po MSN-ju in prijateljuješ s tisočimi na Facebooku, medtem pa se kar redko vidiš s svojimi nevirtuainimi prijatelji? No, če vse to drži, je čas za vprašanje, ali si mogoče le zasvojen z novimi tehnologijami. * Prosi prijatelja, brata, sestro, naj ti skrije miško. Vsaj dokler ne popraviš tistega »šuta« pri matematiki ... IHLI VEŠ. PH ..j IFE.il SVETUJE) * Določi si natančna pravila, koliko časa dnevno ali tedensko lahko preživiš za računalnikom oz. na mobilnem telefonu in se svojih pravil tudi strogo drži. * Organiziraj si svoj čas s ciljem prekiniti staro navado. Ukvarjaj se s stvarmi, ki jih imaš rad, pa ti je za njih zmanjkovalo časa. * 97 % mladih v Sloveniji med 10 in 15 let uporablja internet; * ima 95 % slovenskih mladostnikov svoj mobilni aparat, 6 % pa celo dva; * 45 % mladih v Sloveniji je že slišalo za primere zasvojenosti z internetom, 25 % mladih pa pozna celo primere iz svojega okolja; * nekateri uporabniki interneta lahko razvijejo pretirano čustveno navezanost na virtualne prijatelje ali aktivnosti, ki jih izvajajo na računalniku; * veliko odvisnikov od interneta to postane zato, ker se niso pripravljeni spoprijeti z realnimi težavami in jim internet predstavlja skrivališče. Internet ni vse! Povabi svoje prijatelje na nevirtualno druženje, pojdite na izlet ali v kino, preberi dobro knjigo, ki te že zaprašena čaka na nočni omarici, ali skuhaj kakšno zanimivo jed. V prostor poleg vprašanja napiši številko, ki ustreza tvojemu odgovori or poleg vprašanja napiši številko, "II. 2 - REPKO. 3 - OBČHSK 1. Kako pogosto opaziš, da na Internetu preživiš več časa, kot si sprva načrtoval? 2. Kako pogosto ti je internet pomembnejši od časa, preživetega s tvojo punco/fantom? 3. Kako pogosto se tvoji bližnji pritožujejo nad količino časa, ki ga preživiš na Internetu? 4. Kako pogosto tvoje šolske ocene trpijo zaradi časa, preživetega na netu? 5. Kako pogosto obrambno reagiraš, ko te drugi povprašajo po tvojih aktivnostih na Internetu? 6. Kako pogosto tvoja produktivnost trpi zaradi tvojih spletnih aktivnosti? 7. Kako pogosto se brez Interneta počutiš dolgočasno in prazno? 8. Kako pogosto burno, uporniško odreagiraš, če te kdo zmoti, ko si na Internetu? 9. Kako pogosto ti primanjkuje spanca zaradi nočnih spletnih aktivnosti? 10. Kako pogosto misliš na internetne aktivnosti, ko nisi na Internetu? 11. Kako pogosto opaziš, da sam sebi govoriš »samo še minutko«, ko srfaš po netu? 12. Kako pogosto si rečeš, da boš zmanjšal čas rabe Interneta, pa si pri tem neuspešen? 13. Kako pogosto skušaš skriti, kako dolgo si visel na netu? 14. Kako pogosto raje izbereš internet kot srečanje s prijatelji? 15. Kako pogosto se počutiš živčno, slabe volje ali celo depresivno, ker nisi priključen na net? Test je le informativne narave. Več o zasvojenosti z internetom si lahko prebereš na www.safe.si. Reši tudi teste zasvojenosti z mobilnimi telefoni in igrami. Rezultati testa: * 15-34 točk: Si povprečen uporabnik interneta. Čas, ki ga preživiš na internetu, je mogoče včasih predolg, vendar izgleda, da imaš zaenkrat kontrolo nad njegovo uporabo. * 35-54 točk: Soočaš se z občasnimi do pogostimi problemi, vezanimi na rabo interneta. Premisli o vplivu interneta na tvoje življenje (prijatelji, šolski uspeh, družina). Priporočamo, da si na www.safe.si prebereš nekaj uporabnih nasvetov za učinkovito in varno rabo interneta. * 55-75 točk: Tvoje navade rabe interneta ti povzročajo resne težave. Poskusi se o teh težavah pogovoriti s prijateljem, starši ali kakšno drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš. Danes nam sodobne računalniške in komunikacijske tehnologije praktično na vsakem koraku omogočajo dostop do multimedijskih vsebin, kot so glasba in filmi, programske opreme in nenazadnje naraščajočega števila besedil in knjig v elektronski obliki. Te vsebine lahko večinoma neovirano uporabljamo za svoje namene in jih razširjamo tudi naprej, žal pa se pri tem velikokrat pozablja na avtorske pravice. lahko distribuirana le pod istimi pogoji kot izvirno avtorsko delo). CC torej ustvarjalcem ponuja način, s katerim se lahko odrečejo le delu svojih pravic v zameno za to, da dela med uporabniki lahko lažje in predvsem svobodneje krožijo. Koristi od tega so seveda obojestranske: vsebine so za uporabnike veliko dostopnejše, to pa omogoča prosto brezplačno širjenje znanja in umetniških izdelkov, za avtorje pa seveda promocijo in potencialno večji krog ljudi, v katerem lahko širijo svoje ideje. Kako lahko uporabiš CC za svoja dela? Preberi na http://creativecommons. si/licence. Gc S VSE PRRViCE 8RDR8RHE! Avtorska dela so večinoma zaščitena z licenco copyright - »Vse pravice pridržane«, v angleškem jeziku »All rights reserved«, torej prepovedujejo vsakršno razširjanje, javno predvajanje, spreminjanje in podobne grozote. Cinično, ozka usmerjenost licence je dostikrat povod za njeno kršenje, za pravno ukrepanje proti kršiteljem pa so zadolžene organizacije, ki zastopajo avtorje, npr. ameriška RIAA, slovenski SAZAS idr. Predvsem v ZDA zadnjih nekaj let postajajo popularne tožbe tudi proti posameznikom. Z razvojem novih tehnologij za zaščito teh pravic, kot so Digital Rights Management (DRM) in Trusted Computing (TC), bo uporaba že kupljene vsebine otežena do te mere, da bomo morali za poslušanje glasbe ali branje knjige na računalniku in drugih napravah imeti nameščeno posebno programsko in strojno opremo, ki bo preprečevala zlorabe in nas legitimirala kot posameznika, upravičenega do tega početja. Tako se nam v katerem izmed scenarijev nekje v bližnji prihodnosti kaj lahko dogodi, da najnovejšega romana našega priljubljenega avtorja ali nekega glasbenega albuma v elektronski obliki ne bomo mogli pokazati niti prijatelju ali družinskemu članu na neki drugi lokaciji. CRERTiVE COMMOHS Prihodnost pa vendarle ni tako mračna, kot se zdi na prvi pogled, saj imajo avtorji možnost zaščititi svoje stvaritve tudi z drugimi oblikami avtorskih pravic. V odgovor na omejevalno naravo copyright pravic so se namreč razvile oblike pravic, ki za uporabnika niso tako omejujoče. Ironično poimenovana licenca copyleft, ki se uporablja predvsem za programsko opremo, in licenca Creative Commons, ki jo veliko avtorjev uporablja za zaščito svojih del na področju glasbe, filma, besedil in umetnosti, sta predstavnici slogana »Nekatere pravice pridržane«, torej »Some rights reserved«. PROSTO ŠiRJEHJE VSEBiH Creative Commons (krajše CC, www. creativecommons.si), po slovensko »Ustvarjalna gmajna«, pravno ni le ena posamezna licenca, avtor namreč lahko izbira med različnimi pogoji, pod katerimi bo svoje delo objavil - vsem je skupno priznanje avtorstva, avtor pa dovoli svoje delo reproducirati, distribuirati, dajati v najem in priobčiti javnosti glede na naravo uporabe: nekomercialno (dela se ne smejo uporabljati v komercialne namene), brez predelav (dela se ne smejo spreminjati in se lahko uporabljajo le v izvirni obliki), deljenje pod istimi pogoji (dela so CC FiLMi. GLRSBR. PROGRRMi ... Primere uporabe svobodnejših licenc najdemo na vseh področjih, ki se danes tičejo povprečnega uporabnika digitalne tehnologije. Tudi najbolj priljubljena spletna enciklopedija Wikipedia (http://en.wikipedia.org) svoje vsebine varuje s copyleft licenco. V filmski umetnosti se pojavlja vse več filmov, ki so izdani pod licenco CC. Na internetu kroži precejšnje število aktivističnih, tudi protivojnih filmov, ki zaradi političnih in drugih vzrokov ne bi našli mesta v večjih medijskih hišah in bi tako dosegli le majhno občinstvo. Med njimi je tudi v zadnjem času v ZDA precej popularen film o zarotah v ozadju ameriških vojn, Zeitgeist, ki je prost dostopen na http://zeitgeistmovie.com. Če te zanima prosto dostopna glasba, se cf -.ü t . I^tij r'^H «tinnii lahko odpraviš na portal Jamendo (www. jamendo.com), ki gosti skoraj 7000 albumov, izdanih pod licenco CC. Portal ti ponuja tako poslušanje glasbe na spletu kot prenos celotnih pesmi in albumov kar na tvoj računalnik, kar s pridom izkorišča več kot 250.000 uporabnikov. Zelo aktivna pa je seveda tudi ideja o prosti programski opremi. Med najbolj priljubljenimi prosto dostopnimi programi sta operacijski sistem Linux - kot uporabniku najprijaznejša distribucija je znan Ubuntu Linux (www.ubuntu. com) - in pisarniška zbirka OpenOffice.org. Če želiš izvedeti več o ideji odprtega pretoka in širjenja vsebin, znanja in idej, si vedno dobrodošel v Kiberpipi, kjer ti vsak delovni dan od 10. do 22. ure nudijo brezplačen dostop do interneta, vsak teden je izvedenih tudi več predavanj, v naslednjih mesecih pa bodo organizirani tudi filmski večeri, seveda s filmi pod CC-licenco. Za več informacij pa lahko odjadraš na www.kiberpipa.org. ^ TO cRERTsve commons USTVARJALCEM POHUJR HRČIH. S KATERIM SE LRHKO ODREČEJO LE DELU SVOJIH PRAVIC V 2RMEHO SR TO. DR LRHKO HJIHOVR DELR SVOBODHEJE KROŽIJO MED UPORRBHIKI. PRI TEM PR SO KORISTI SEVEDR OBOJESTRRHSKE. VSi SE 2HVEDHMD, DH DBSTHJHJD in ŠE VEDHD JiM HHSEDHMD. Če dobimo dobronamerno e-pošto o novem, hudo nevarnem virusu, jo takoj posredujemo naprej svojim prijateljem in znancem, saj jim hočemo pomagati in jih opozoriti. Ko dobimo pismo o hudi bolezni nekega dečka iz Brazilije in zraven prošnjo, da s pošiljanjem tega pisma svojim kolegom pomagamo temu dečku ... zakaj tega ne bi storili? Da e-pisem, ki nam obljubljajo velike vsote denarja v zameno za majhno uslugo, sploh ne omenjam - kdo bi zavrnil tako enkratno priložnost za zaslužek. No, resnica za temi pismi je v večini primerov drugačna. E-pisma podobnega tipa so največkrat potegavščine oziroma neslane šale, po angleško hoax. Te prevare se največkrat širijo preko spletne pošte in sam proces je zelo podoben zbiranju vaških opravljivk (in opravljivcev). Internetni uporabnik na videz zanimivo in šokantno novico posreduje drugemu uporabniku in tako se začne kolo vrteti in težko ga je ustaviti. Tudi po več letih. Prevar je več vrst, od preprostih šal do škodljivih nasvetov, ki škodijo predvsem osebnemu računalniku, lahko pa gre za prave sleparske posle, ki poskrbijo za izpraznitev naše denarnice. ViRUSi. GRORHi ViRUSi Med najpogostejše prevare sodijo lažne informacije o virusih, ki so ponavadi »smrtno, grozno in neverjetno« nevarni za naš računalnik. Lep pokazatelj za najverjetneje lažne informacije je polje Zadeva, ki ponavadi vsebuje neskončno mnogo Fw-jev, kar nam lepo pove, da je bilo pismo že neštetokrat poslano od enega uporabnika do drugega. Včasih so taka pisma neškodljiva, od časa do časa pa nam svetujejo, da pobrišemo določeno datoteko in največkrat se zgodi, da tako sami škodujemo svojemu računalniku. Preprosta rešitev je ignoriranje takih e-pisem in dober protivirusni program. BOHSRi KiTTEHS Pred nekaj leti je svet obkrožila kruta šala o t. i. Bonsai Kittensih. To e-pismo je vsebovalo naslov spletnega servisa, ki se je ukvarjal z vzgojo mačk v steklenicah in je »mačje bonsaje« tudi prodajal. Po celem svetu so se začele podpisovati peticije proti takemu okrutnemu ravnanju, a vsak, ki je le na Google-u preveril informacije, je kmalu odkril, da gre za prevaro. LVERiŽUH PiSMH Verižna pisma oziroma verige sreče so tudi pogost pojav v našem e-poštnem nabiralniku. Ta vrsta prevare je obstajala (verjetno še vedno) tudi preko navadne pošte. Taka pisma ciljajo na našo vraževernost in solidarnost. Navodila so preprosta: če dotičnega sporočila ne pošlješ še 10 ljudem, si boš zlomil/a nogo. In ne boš zadel/a na lotu. Ljudje pa take neumnosti še kar pošiljajo naprej. Mnogokrat se pojavi tudi e-pismo, ki trdi, da z razpošiljanjem pomagamo bolnemu otroku pri operaciji. Taka pisma trdijo, da bo za vsak odposlan mail otrok prejel določen znesek denarja. Žal je to nemogoče in ves trud ter kopičenje odvečne pošte ne pomagajo otroku, ki najverjetneje ne obstaja. Pogosta so tudi pisma, ki obljubljajo nagrade znanih podjetij, kot so Microsoft, Ericsson ali Nokia. Če si upošteval navodila, potem so ti obljubljali čisto nov telefon, in to brezplačno. Še vedno ga čakam. lUIEERIJSHH PISMHl Te prevare pa znajo biti zelo nevarne. E-sporočila vam obljubljajo hiter in preprost zaslužek v zameno za majhno uslugo oz. majhno in ugodno ceno. Taka pisma prihajajo do uporabnikov s celega sveta, vendar so najbolj razširjena ravno iz Nigerije in ta se uvrščajo na tretje mesto največjih internetnih prevar. Posledično je bila nigerijska vlada prisiljena sprejeti zakone, ki vsaj do neke mere prepovedujejo prevarantske posle, ki se širijo preko interneta. »Nigerijska pisma« ciljajo na naš pohlep, saj nas ponavadi pisec pisma prosi za pomoč pri transakciji denarja iz države, ki ga je seveda pripravljen deliti. Obstaja pa problem, »majhen problem« (ponavadi poimenovan jamstvo/davek/predujem), za katerega moramo poskrbeti prejemniki pisma. MRRS PRIHRJRf Zanimiva je bila tudi novica o planetu Mars, ki se je lansko leto širila po e-poštnih predalih. V novici je pisalo, da se bo na določen datum Mars približal Zemlji kot še nikoli in da je to edinstvena priložnost. Vse te informacije so bile resnične, vendar so zamujale par let. To je lep primer nesmiselnega pisma, ki se širi po internetu - nekdo je izbrskal staro e-pismo in ga poslal na nekaj naslovov. Zagotovo je v nekaj dneh obkrožilo svet. j gPRRVR PRMETlf ... je odgovor za obvarovanje pred internetnimi prevarami. Do sporočil, ki jih pošiljajo neznanci, moramo biti skeptični in verodostojnost informacij preverjati. Najslabše (in žal tudi najlažje) je slepo verjeti vsemu, kar nam povedo drugi. Pa še to: če tega članka ne pošlješ oz. ne prebereš vsaj 20 prijateljem in 10 sorodnikom, potem te čaka 20 let nesreče v vseh aspektih življenja, da ogromnega izrastka in padanja klavirja na glavo sploh ne omenjam. * www.snopes.com * http://urbanlei * www.symantec.ci * www.hoax-slaye *lwww.quatloos.c Fenomenalen uspeh Facebook-a je prav neverjeten - redkokdo ne pozna tega spletnega servisa, ki omogoča spletno druženje vseh uporabnikov interneta. In tudi redkokdo še ni slišal za fanta, ustanovitelja Facebook-a, ki je zavrnil milijardo dolarjev, ponujeno za odkup njegovega projekta. Kaj pa ti? Si že član Facebook-a? Pa veš, kako se je vse skupaj začelo? GEHESiS Ustanovitelj Facebook-a je Mark Zuckerberg, nekdanji študent univerze Harvard. Projekt Facebook je na začetku dopuščal včlanitev samo harvardskim študentom. V dveh mesecih se je razširil še na druge univerze v Združenih državah Amerike in kasneje na univerze po celem svetu. Širitev se je nadaljevala in vedno več oseb je hotelo biti del te velike mreže ljudi. Od septembra 2006 pa se lahko registrira prav vsak, ki je starejši od 13 let. HRHO DO FRCEBOOH RRČUHR? Če si med redkimi posamezniki, ki še niso registrirani uporabniki, le brž na www. facebook.com. Registracija je preprosta in trenutno na voljo le v angleščini. Pa ne se ustrašit, če bo srfanje po Facebook-u potekalo malce počasneje - spletni strežniki so precej obremenjeni zaradi množice uporabnikov. Takoj, ko si ustvariš profil, ga lahko začneš urejati. Najprej objaviš svojo fotko in vpišeš svoje podatke. Nato se lahko včlaniš v različne skupine -lahko izbiraš skupine glede na svojo zaposlitev, državo, politično ali prepričanje in tako naprej. Možnosti za avtokategorizacijo je ogromno. Če to ni dovolj, potem ustanoviš svojo skupin vanjo povabiš somišljenike Najpomembnejša značilnos servisa pa je seveda iskanje pri Tako je - preko iskalnika iščeš celega sveta. Za vsakega prijatelj določiš kako, kje in kdaj sta se si Mogoče sta se spoznala preko n drugega? Ni problema, tudi to lal primerno označiš. HRJ PR SEDRJ? Poglejmo še nekaj aplikacij, ki se nahajajo v tvojem profilu. Prva se imenuje The Wall in njeno ime pove vse: tukaj lahko ti in tvoji prijatelji/ce pišete sporočila drug drugemu in ta sporočila so vidna vsem tvojim znancem. Za bolj zasebna sporočila lahko uporabiš aplikacijo Messages in jo uporabljaš kot e-pošto. Druga zanimiva aplikacija je Photos in ta je najpopularnejša. Uporabniki lahko objavijo slike, jih komentirajo in označijo, kdo je kdo na posamezni sliki. Facebook ima ravno za slike svojih uporabnikov rezerviranega ogromno prostora na trdem disku. Aplikacija Gifts omogoča pošiljanje daril (beri: luštnih slikic) svojim prijateljem - prvo darilo je zastonj, vsako naslednje pa stane 1 dolar. In izbira je ogromna. Marketplace je zbirališče malih oglasov in je zaenkrat še brezplačna storitev. Events omogoča organizacijo dogodkov oz. vabljenje tvojih prijateljev na izbrane dogodke. Seveda pa to še ni vse. Ostalih aplikacij je še malo morje. Prav vsak lahko ustvari svojo aplikacijo, saj Facebook-ova platforma podpira razvoj aplikacij, ki se jih nato namesti na posamezen Facebook račun. Trenutno jih je preko 14 tisoč. Odkriješ jih lahko sam ali pa te nanje opozorijo oz. povabijo tvoji prijatelji. In ta povabila znajo biti tudi nadležna ... POTEM HI VSi TRKO ROŽHRTO? Veliko izkušenih uporabnikov tega spletnega servisa (beri: bivših uporabnikov) je Facebook preimenovalo v Spambook. Dejstvo je, da si vsak razvijalec določene aplikacije, ki je na voljo v Facebook okolju, prizadeva za čimvečjo razširjenost svoje aplikacije. In to velikokrat privede do potez, ki znajo spominjati na nadležno e-pošto. Drugi problem Facebook-a (pravzaprav največji) pa je varovanje uporabnikove zasebnosti. Ko se prijavimo v Facebook, sprejmemo tudi pogodbo o varovanju podatkov, ki pa Facebook-u omogoča, da naše podatke uporabi še kje drugje oz. jih posreduje partnerskim podjetjem. Problem se tudi pojavi, če želiš izbrisati svoj Facebook račun - tega se zaenkrat še ne da storiti. Lahko ga deaktiviraš, vendar tvoji podatki ostanejo v Facebook-u. BRER STRTISTIKi Hi GRE Facebook ima preko 65 milijonov aktivnih uporabnikov, vsak dan pa se v povprečju registrira še 250 tisoč novih uporabni Fotografij, ki so objavljene na www.faci com straneh, je preko 1,7 milijarde, v povprečju 44 fotografij na posameznik; Uporabniki pa »prekl strani na mesec. Največ upe iz s In še z pri 2007 slov st: beseda »faceb i mesto pri izboru /lemam-Web jezika. k« je lani :a Besede vem ifti.tud kAYFuriWfttw iKkGhraHi ( wtuiím ÚlTKtB *JC 1'rjji1 vm» hm ilbkdl SfrtjKiiOft Út+4h*T LJ w -p im Kd iMifvd 'Jwrr IvflTi ptal PI Ü-i J»í > MtliW kfaiM Ü -1 r At 03 ■ G LI Ql * flP T Fnfnm nfncpdi. M4 lt r;-x> M* YWmcn é hniahnr« .......-iHrwO ht-TT+p 1, LJ6J "vXffiUt - ? ■ j"' L «M ** (Ílí fimftin Tt Itow r4unv : ü il ^Hhi-Ci^C»1 - lífHJWÜJQíiíKptnitpy-■ im btck f. i^f jtri:prn[E&itY»ilfor3vrrQ-O300f... i^tucJI.tj-,-/;■ i. -1 ft» í IM) .'i ■ , .'.Hot rrmf» ■ H un 111M i «LLK>f t*üíi táiimT mn £ Mir"! Ljl^bij.. itd bm-ali. nemiwo POMmH iZPiï 2A MO. Q&m H W2Î, W IMAM PRI mupu PPX£M S I ÜfilíCjOWí mow p&ekus i Moja puñca « & ^TnJS ZÎT w gwa m nom om UUZUm z ifidjico. I kbr m om 12 mawora, SÉ ^ va im I ■ ¡¡SJ^jew 2 VWKOM (IGO. VcauÄW SfeI mu, m ne fe çlawa wm. i D/ws pohajava po umm. qm v hesfñfI nu2&/ pogledat omit ürnrn w m i I mico. 1 I íím tmmum owwez. 2ah\ma mí, m i y jemmm.h,iopmmmopom, I pöZfTfV ŠPOtf ima zamimivo poñuúw. i I Maj jí tu, mišic pa kar mi. Smin\ ^ f J TOP POWER STUDiO go 2¿mé! j i w aw v 5ohim/ v pmrnm pmk-Juhuu! i $0l£ go kmalu K0NÉC. To polctjé go MORO j ;pbp0m0öa za sw« po mbtu. Moro, m 1 kar ñ£ mo&m %rj&. uwi im easiga wduSbia m mcemoM, GRÉHO (¿ /towwu (¿upiï racumalmim ■•) Koliko mû 1íf,2 0€ 10 € ¡Couno ms i euw< lo tf € + m 1,10 € 2 soe s Wo\ € S0€ (10 Og^ov) (10 omov 22? € \ 20S,20€ . * Sflw s WBieo SŽ-£UK><2£. 1S0Í0JL le imaš ml ? rtico O26.SI