Amerikansk Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v AmeriKi in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 38
J0L1ET, ILLINOIS, APRILA 1916
LETNIK XXT.
Francozi odbijajo I Nemce pri Verdunu.
Vztli nazaj nekaj izgubljenih postojank; toda Nemci nikakor ne mislijo odjenjati.
2 ruske fronte malo novic.
Uhi ob Soči zopet počivajo, ker naprej nikakor ne morejo.
m
Berlin (brezžično v Sayville), 3. apr. Avstro-ogrski vojni glavni stan ob-lja z dnem 2. t. m. sledeče dnevno
Poročilo:
"Stvarni položaj ob italijanski fronti neizpremenjen. Davi so sovražni 'eUvci spuščali bombe na Postojno milj vzhodoseverovzhodno od Tr-5,a), usmrtili dva civilista in ranili več
drugih."
Avstrijci zasedajo mejo.
Berlin, 4. apr. (Brezžično v Say-*ille.) — Na Dunaju je danes avstro-°8rsko vojno vodstvo objavilo sledeče ^evno poročilo:
"Italijansko bojno torišče: Na obeh s,raneh je bilo topništvo delavno v ^berdobskem odseku pri Naborjetu, "a Col di Lani in v Judikariji. "Avstro-ogrske čete so zasedle mejo Lobbio Alto in Monte Fumorn."
mo, a je bil odbit po streljanju z našimi puškami in strojnimi puškami ter je bežal v neredu po znatnih izgubah.
"Ob gornji in srednji Stripi smo razkropili mnogo oddelkov in ujeli nekaj mož. Poplave se nadaljujejo."
verovzhodno od Verduna zopet pridobili de! ozemlja, osvojenega' po Nemcih blizu Caillettskega gozda, kakor je naznanil vojni urad danes. Večerno poročilo kaže, da je pehotno bojevanje odjenjalo.
Z balkanskega bojišča.
Berlin, 3. apr. (Čez London.) — Ve-'ki glavni stan je danes objavil dnev-Poročilo, ki je v njem rečeno: "Balkansko bojno torišče: Nobenih >a*nih dogodkov."
Grki se gibljejo.
.Berlin, 4. apr. (Brezžično v Say-V|1Je.) __ iz Aten potrjujejo vest, da je vlada zahtevala umaknitev brivskih in francoskih čet iz Soluna, knska vlada je izjavila, da bo, če se Zahtevi ne ustreže, smatrala zavez-za odgovorne za vse nadaljnje napade iz zraka na Solun. Podlega da bo smatrala odklonitev enotnih velevlastri, izpolniti grško že-
'JO.
'a neprijazno dejanje.
Z ruskega bojišča.
"srlin, 3. apr. (Brezžično v Say-''e.), _ y ,janes semkaj dospelem ^evnem poročilu avstro-ogrskega voj 8a vodstva je rečeno:
ruskem bojnem torišču je so-topništvo skoraj ob celi naši °nt' razvilo pomnoženo delavnost." u er"n. 3. apr. (Čez London.) — ellIc' glavni stan je danes med dru-
T naznanil:
hodno bojno torišče: Nobenih J2ni1' dogodkov."
Nemški napadi odbiti
if ,-in*
"r»di
V
ctrograd, 3. apr. — Včeraj izdano
t •

i*
n° naznanilo iz vojnega glavnega 1 o vojskovanju na vzhodni fronti
sPo predmostja pri lkskulu so bili Padi drugoredne važnosti. V okra-^ovo-Selki, južno od Kreva, smo Hp stfc'ili dve mali mini, da so sovraž-
.^iitiske galerije razletele. Hc c^erno od postaje Baranoviči so Po,JKli ofenzivo, a so bili pri-i^11' nazaj v svoje zakope. Sovra-jo ^rakoplov je spuščal bombe na Ho Zamiri ob progi Minsk-Bara-
'I ■
Vjv U*n° od Olyke je sovražnik podjel w naPad na višine, ki jih pbdržuje-
Z zapadnega bojišča.
London, 3. apr. — Francoski protinapadi so včeraj zopet pridobili mnogo ozemlja blizu Fort Douaumonta, severovzhodno od Verduna, ki so je Nemci osvojili prejšnjega dne.
Francozi zopet obdržujejo večino Cailletskega gozda, jugovzhodno od Douaumonta, in zopet zasedli so del vasi Vaux.
Berlin poroča, da Nemci sedaj obdržujejo vse postojanke severno od potoka Forges med Haucourtom in Bethincourtom, zapadno od reke Meuse in severozapadno od Verduna. Pariz priznava, da so Francozi zapustili tamkaj velik odsek, a pravi, da so Nemci utrpeli strašne izgube v poskusih, napasti nove postojanke. .
Zeppelinke napadajo Angleško.
Berlin, 3. apr. (Brezžično v Sayville.) — Zappelinke so snoči v sovražnem poletu čez Anglijo in Škocijo^na-padle Edinburgh in Leith, ladjenice v Firth of Forth in druge važne pristan-ske naprave, kakor danes naznanja ad-miralstvo. Bilo je mnogo ognjev in ■silnih eksplozij. Baterija blizu New-castla je morala utihniti. Vse zeppelinke so se vrnile varno.
London, 3. apr. — Deset oseb je bilo usmrčenih in enajst ranjenih v Škociji
v nedeljo zvečer vsled napada po zep-peiinkah, kakor je bijp uradno naznanjeno danes popoldne. Na Angleškem ni bilo človeških žrtjv.
Francozi odbili Nemce.
Pariz, 4.'apr. — Mogočen nemški napad proti francoskim prvim linijam južno od Douaumonta je bil odbit danes in Nemci so bili pognani nazaj v smeri Chauffeurslcega gozda, ki leži jugozapadno.
Francosko topništvo je osredotočilo svoje streljanje na umikajoče se Nemce, ki so utrpeli znatne izgube, kakor nocoj uradno naznanja francoski vojni urad.
Zapadno od reke Meuse je nemški napad proti Haucourtu izpodletel.
Nemško poročilo.
Berlin, 4. apr. — Nemške čete so zavzele močne francoske postojanke Jugozapadno od Douaumonta in v Caillettskem gozdu, severovzhodno od Verduna, kakor danes naznanja uradno poročilo nemškega vojnega urada.
Četrti napad po zeppelinkah.
Berlin, 4. apr. (Brezžično v Sayville.) — O nadaljnjem zeppelinskeni napadu na Anglijo v noči od ponedeljka na torek naznanja admiralski štab sledeče:
"V noči na dan 4. aprila so nemške pomorske zrakoplovnice napadle angleško jugovzhodno brežino. Raznes-ne bombe so bile spuščene z dobrim uspehom na utrdbe blizu Great Yar-moutha. Vkljub silnemu sovražnemu streljanju so se vse zrakoplovnice vrnile nepoškodovane."
Francozi poročajo uspehe.
Pariz, 5. apr. — Francozi so z nepričakovanim ponočnim napadom sc-
Z azijskega bojišča.
London, S. apr. — Zmago za Britance nad Turki ob Tigridi v Mezopotamiji pod Kut-El-Amaro je naznanil general Lake, tamošnji poveljnik britanskih čet.
Turška obkopana po^ojanka pri Umm-el-Henni je bila naskoetena in zavzeta ob 5. uri davi po tigridskem vojnem zboru, kakor brzojavlja general Lake.
Rusi prodirajo z uspehom.
Petrograd, čez London, S. apr. — Čeprav ni bilo v zadnjem času uradnih novic glede razvojev na kavkaški fronti, je bilo iz zasebnih virov naznanjeno, da ruske armade onostran F.rzeru-ma in v Perziji naglo prodirajo in da se turške čete le tupatam upirajo.
Očividno je, da ruske čete, ki prodirajo skozi Perzijo proti meji Mezopotamije, še niso naletele na glavno turško .armado.
funston priznal, .. da villa utekel.
General pravi, da le malo ameriških _ vojakov na pravem sledu Villovi tolpi.
rice o novih praskah.
Pogreznjene ladje.
Berlin, 4. apr. — Ueberseeische Neuigkeitenagentur poroča: "Koel-nisehe Zeitung" je prejela iz zajamčenega vira vest, da je bila sredi februarja neka britanska križarka oklopni-ca, prejkone izgubljena križarka "Donegal", po mini pogreznjena.
London, 3. apr. — Britanski parnik "Perth" se je pogreznil. Šest mož posadke je pogrešanih. Parnik ni bil oborožen.
London, 3. apr. — Norveški parnik "Ino", 702 toni, se je pogreznil. Posadko so rešili.
London, 3. aprila. — Britanski parnik "Diadem", 3,752 ton, se je pogreznil. Doplul je dne 15. febr. \ Marseilles iz Penartha, Wales.
Franc Jožef pojde na fronto?
Rim, 5. apr. — Cesar Franc Jožef se je vkljub zdravniškim svarilom odločil, obiskati italijansko fronto. Priprave za potovanje so dovršene in morebiti pojde priletni vladar na italijansko fronto prihodnji teden.
Laški vojni minister odstopil.
Rim. 5. apr. — General Zupelli, vojni minister, je odstopil zaradi slabega zdravja. Kralj Viktor Emanuel je sprejel njegovo ostavko. Njegov naslednik bo gen. Paolo Morrone. General Zupelli je bil rojen avstrijski podanik.
Naglo sodstvo na Irskem.
Berlin, 3. apr. (Brezžično v Tuc-kerton.) — Iz Kodanja (Kopenha-gena) poročajo, da je bilo na Irskem razglašeno vojno pravo zaradi nedavnih uporov, tekom katerih je prišlo do krvavih bojev med četami in delavci v Dublinu in drugih mestih. V vseh posadnih krajih so bili irski polki nadomeščeni z angleškimi.
Skrivnosten vzrok.
New York, 1. apr. — Ogenj je izbruhnil v poštnem prostoru parnika "Veendyk" holandsko-ameriške linije, ko je bil zasidran v "Downsih" dne 14. marca. Zgorelo je 69 za Kanado in Japonijo določenih poštnih vreč, tako so zagotavljali včeraj iz Rotterdama semkaj dospeli ladijski častniki.
• - ••	v:
's .....'V*■
' .- "s
Maim Itrr Casus
I
O I
vC* vit.-, «' » "W .TIWBIS5!
Sipr P
'v-* IT
, !*iain uit	■.: " :
■kiik^i; ;■ v «MmšmtmMmm
roomr
Euvatob
i iifiš
Carrzo ove čete naletele na Villovo Sdelo in "sijajno zmagale".
'5 -
Washington, D. C., 3. apr. — V vladnih krogih so izredno razočarani nad tem, da Villa še ni ujet, ker so z gotovostjo pričakovali, da bode polkovnik Dodd na ta način izkoristil svojo "sijajno ;'iiiago" zadnjega tedna. Od dne do dne je predsednik upal, prejeti poročilo o ujetju ali smrti razbojniškega poglavarja, da bi potem mogel ameriški t k>pedicijski voj zopet umekniti iz M'. hike, in to zato, ker so dnevi Carranzove vlade menda šteti ,in ko pride polom, naj bi bile ameriške čete že zopet izven Mehike.
Kje tiči Villa?
El Paso, Tex., 3. apr. — Bivališče razK ijiiškega voditelja Francisco Vilic je /6pct zagonetka. Ameriško ko-njištv<j:je mislilo po "bitki" pri Guer-reru, (Ha ga ima v mreži, in sedaj se je zopet izmeknil. Kam? Tega nihče ne ve, k;: i ti svojo sled je izbrisal.
Iz Mehike prihaja vest, da je Villa naletel na nove pristaše in se nahaja s temi na maršu proti Chihuahui z namenom, pregovoriti tamošnje Carranzove čete, da se mu pridružijo.
Villovci zopet poraženi.
San Geronimo, Mehika, 4. apr. (Z letalom v Colonio Dublin in brezžično v Columbus, N. M.) — V drugem boju kampanje, ki se je' baje vršil pri Agua^ Calientes, 30 milj severno od Guerrera, je 200 ameriških konjikov pod polkovnikom Brownom, poveljnikom '.;>. konjiškega polka, porazilo • VilioUh razbojnikov.'
Dva mehikanska raneherja sta prinesla danes generalu Pershingu to vest. Po njunih izjavah je prišlo dne 1. aprila do omenjenega spopada, v katerem so Villovci izgubili 30 mož in 40 konj. Američani niso imeli zaznamovati baje nobenih izgub.
Samo po slišanju.
San Antonio, Tex., 4. apr. — Kakor je izvedel general Pershing in naznanil generalu Funstonu, je škadron 10. konjiškega polka pod polkovnikom Brownom napadel oddelek iz Guerrera izgnanih Villovih razbojnikov in ga pognal v beg. Izgube razbojnikov cenijo na 30 do 40 mrtvili. O ameriških izgubah ne omenja poročilo ničesar.
Polkovnik Brown ni o namišljenem spopadu še ničesar naznanil. General Pershing je prejel vest od dveh prija teljskill Mehikancev.
Zahteva več vojakov.
Washington, D. C., 4. apr. — General Funston je danes naprosil vojni department za odposlatcv več vojaštva iz Columbusa v Mehiko v svrho, Ja zaščiti v notranjost držeče ceste, ob katerih so vojaška oskrbovališča.
Doslej ni predlagal general Funston ojačenja bojnih moči generala Persh-inga. Izrečno poudarja, da se gre za zaščito zveznih linij, katerih pretrga-nje bi seveda imelo najhujše posledke za ekspedicijsko armado.
Tekom dopoldneva v vojni department dospela poročila pravijq, da so deli 5. in 11. konjiškega polka, kakor tudi 20. in 4. pešpolka nastanjeni Columbusu.
Posledek naporov.
El Paso, Tex., 4. apr. — Štirje ameriški vojaki ekspedicijskega voja so podlegli bolezni, ali 'slučajni ranitvi
Nad 300 bolnikov leži v tukajšnji bolnišnici Fort Blissa. Od villovskih krogci ni bil doslej nobeden zadet.
Villa zopet utekel.
San Antonio, Tex., 5. apr. — Gene ral Funston je danes priznal, da je Villa utekel proti jugu, in rekel, da je razbojniški poglavar prejkone name njen v Parralsko okrožje in da ga "prav malo" število ameriških voja kov zasleduje.
Carranzove čete zmagovite.
El Paso, Tex., 5. apr. — V napadu na Viliove čete pri Cienequitti je gene ral Cavazos včeraj usmrtil deset mož in razkropil krdelo, kakor poroča da nes general Gavira v Juarezu.
Nemčija noče vojne z Z. D.
Berlin, 5. apr. — Kahcelar von Beth-mann-HolIvveg je danes v nagovoru pred državnim zborom naznanil svetu nemške vzore v veliki vojni. Jedro njegovih izvajanj je bilo:
Nemčija ne namerava niti zdaj, niti v bodoče napasti Združenih Držav; ne namerava kršiti Monroejeve doktrine z napadom Kanade ali pridobitvijo o-zcmlja v Južni Ameriki.
Nemčija je že v zadnjem septembru ponudila mir, ki je bil odklonjen po zaveznikih, ki morajo zdaj nositi odgovornost za nadaljevanje vojne. Prizadeva zaveznikov, "streti militarizem", je bila označena kot prizadeva, zatreti nemški nacijonalizem.
Nemčija ne bo nikdar privolila, da se Poljsko in deset zasedenih ruskih pokrajin vrne Rusiji.
Nemčija namerava po vojni ustanoviti novo Belgijo, v kateri bo flemski jezik dobil svoje pravice.
Nemčija bo nadaljevala svoje vojskovanje s podmorskimi čolni, ker jo izkuša Anglija izstradati.
chicaSki župan
doživel poraz.
Njegovi kandidati za tnestne odbornike v torkovi volitvi večinoma propadli.
Med suhimi tudi Waukegan.
Mokrači in suhači v državi Illinois izbojevali vroče boje.
Od vojne odvisno.
Wilmington, Del., 4. apr. — Dupont Powder Company svari danes pred pretiranimi špekulacijami z zemljiško lastnino pri Hopvillu, Va.
Družba daje zdaj delo v svojih ta-mošnjih tovarnah 20,000 možem, toda zjavlja, da bo delovna moč v bližnji bodočnosti zelo zmanjšana, ker se vojna v Evropi bliža svojemu koncu.
NOVO ZRAKOPLOVNO STRAŠILO: FOKKERJEV MONOPLAN.

^^erjev zrakoplov je najnovejše letalo, ki služi Nemčiji v vojni. Ta zrakoplov ima cevnato jekleno ogred-car> stroj, lahko preleti na uro 130 milj in se dvigne 1,000 čevljev na minuto. Top strelja skozi propeler.
Se
Pr'bliia sovražnemu stroju, sproži vanj strel in ,«e umakne.
Mlekarska stavka.
Elgin, 111., 3. apr. — Več oseb je bilo tekom mlekarske stavke v kraju Dundee ranjenih. Člani (družbe) Milk Producers Association so patrolirali v mlekarno držeče poti in ko so "pun-tarji" poskušali prodreti skozi blokad-no linijo, je- prišlo do boja. Pomožni šerifi so bili poklicani, ali red je bil zopet napravljen šele potem, ko je bilo eč oseb onesposobljenih za boj ter dvajset mlekarskih vozov prevrnjenih, da se je vse mleko razlila.
V GilberUi je tudi prišlo do izgredov, in 22 posod z mlekom je bilo tam kaj izpraznjenih na cesto.
Čez 150 farmarjev mlekarjev, ojače-nih po mnogih farmarjih iz Huntleya, je zasedlo v Hampshire držeče poti.
Ogenj vnebotičniku.
New York, 3. apr. — Danes popoldne je nastal ogenj v dolnjem mestu, ki je že ob dveh upepelil dve petnadstropni hiši ob Beekman streetu in se razširil na 20nadstropni nebotičnik ob Nassau in Beekman streetu. Stanovalci visoke najemne hiše, ki se nahaja v nji tudi tiskarna dnevnika "New York Sun", so se spravili na varno.
Chicago, 111., 5. apr. — Demokratski vodi _'i so bili veseli danes, ko so pregledovali skupna števila glasov, oddanih v torkovi volitvi. Izvolitev Leo J. Doyle-a, demokratskega kandidata za mestnega sodnika z večino nad 21,000 glasov in izvolitev dvaindvajsetih demokratskih kandidatov za aldermane izmed petintridesetih pomeni, da se je mesto naglo vrnilo k svoji redni demokratski večini.
Izginjenje lanske Thompsonove republikanske večine 147,477 glasov je bil eden glavnih pojavov včerajšnje volitve. V samo trinajstih izmed najbolj republikanskih wardo.v so zmagali republikanski kandidatje. Županu Thompsonu se je posrečilo izvoliti samo pet izmed devetnajstih kandidatov, ki se je poganjal zanje.
Tu mpkri, tam suhi.
Štiriindvajset krajev je glasovalo za "suho" in dvaindvajset za "mokro" v lokalnoopcijskih volitvah v državi Illinois v torek.
Dočim so suhaški volivci izpodrinili salune iz mest Moline in Waukegan, so mokraši zmagali v Bloomingtonu in Lockportu, kateri mesti sta bili suhi zadnji dve leti. Skoro vsa druga mesta in mesteca, kjer so bile iokalno-opcijske volitve, so ostala "mokra" ali "suha", kakor so bila pred volitvijo.
Po'eg Waukegana in Molina so bili drub. kraji, ki so se osušili, Annawan, Dixon in Odeli. Poleg Bloomingtona in Lockporta bo še šest doslej, suhih krajev odslej mokrih, namreč Amboy, Auburn, Grafton, Herrin, Pana in Car-linville.
Skoro 400 salunov bodo zaprli vsled volitve, dočim i bo kakih 250 salunov zopet odprtih.
Mokra ostanejo mesta Aurora, Alton, Chillicothe, Christopher, Fulton, Morris, McHenry, Rock Island, St. Charles, Lincoln, Galena, Savanna itd.
Ujetniki na Ruskem.
Pooblaščenec ameriške vlade si je ogledal taborišča vojnih ujetnikov v Sibiriji. O vtisih, ki jih je dobil, je izdal širno poročilo. Iz tega samo nekaj podatkov:
O taboru v Tomsku poroča, da je tam 20,088 ujetnikov, med njimi 483 častnikov. V Irkutsku imajo spravljenih 273 častnikov. Prvotno so imeli dovolj prostosti, ko jih je pa več ušlo, so jim marsikaj prikrajšali. Blizu lrkutska v Innokentijevskiji je nastanjenih 4494 mož in 175 častnikov. V Čiti je 26,165 ujetnikov — vmes 505 častnikov. Najslabše so razmere ,v Nikolsk-Usirijsku, kjer je utaborjenih 15,000 mož. V Razdolaju imajo v dveh taborih 8000 ujetnikov. — Semintja je izpočetka razsajala bolezen, osobito trebušni legar, ki je veliko ujetnikov podavil: n. pr. v Krasnojarsku nad 1,-000. Kako je zdaj, ni znano,
Roosevelt kandidat.
Oyster Bay, N. Y., 5. apr. — Col. Roosevelt je danes naznanil pogoje, pod katerimi bi hotel biti republikanski kandidat za predsednika. Rekel je, da sprejme kandidaturo samo potem, če bi to bilo v prid republikanski stranki in Združenim Državam. Sedaj ni več dvoma, da želi biti nominiran.
Dr. Waite obtožen umora.
New York, 31. marca. — Velika porota je danes obtožila drja. Arturja Waite umora v prvi stopnji. Zadnji je obdolžen, da je zastrupil svojega tasta, milijonarja in tovarnarja zdravil-skih stvari Johna Peck v Grand Ra-pidsu.
Spoznal ga za prav dobro.
Pred kratkim smo prejeli od enega naših čislanih odjemalcev pismo, iz katerega navajamo sledeče: "Blagovolite mi poslati še dve steklenici vašega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Spoznal sem ga za prav dobro za ureditev ustroja in podelitev slasti. Rev. Joseph Conrath, župnik cerkve sv. Jožefa, Rawlings, Wyo." Popolnoma se strinjamo z Rev. Conrathom in želimo pristaviti, da dobivamo sto in sto takih pisem od ljudi, ki so ga poskusili in spoznali, da je vse, kar o njem pravimo. Zanašate se lahko na. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da vam zelo pomore, kadarkoli se ne počutite prav vsled zapeke, ne-prebavnosti ali sličnih bolesti. V lekarnah. Cena $1.00. Jas. Triner, iz-delovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago.
* * *
Kadarkoli potrebujete dobrega zanesljivega linimenta, vprašajte za Tri-nerjevega. Izdelan je iz najboljših primesi po veščem kemiku in lekarju pod nadzorstvom našega zdravnika. Za hitro in trajno olajšbo ni boljšega od Triner's Linimenta. Cena 25 in 50c, po pošti 35c in 60c. — Adv.v
25 oseb ranjenih.
Buffalo, N. Y„ 3. apr. — Petindvajset oseb je bilo ranjenih, mnoge nevarno, vsled eksplozije v tukajšnji tovarni Otis Elevator-družbe. Velik pli-nohran v livarnici se je užgal.
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.
Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. .k poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu brez odbitka.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali' pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Danes pošljemo v s^aro domovinor
	Kron		Kron
Za $0.70.	-i- s	Za $ 25.95..	.. 200
" 1.40.	.. 10	38.90..	.. 300
•' 2.05.	... 15	51.90..	.. 400
" 2.70.	.. 20	64.^0..	.. 500
" 3.35.	.. 25	77.80..	.. 600
" 4.00.	... 30	90.80..	.. 700
4.65.	...35	" 103.80..	.. 800
" 5.30.	.. 40	116.80..	.. 900
" 5.95.	.. 45	" 129 75	1000
" 6.60.	... 50	" 258.50..	.. 2000
" 7.25.	...55	" 388.40..	.. 3000
" 7.80.	.. 60	" 518.25..	.. 4000
" 8.45.	...65	" 648.00..	.. 5000
" 9.20.	. .. 70	" 777.25..	.. 6000
" 9.85.	...75	" 907.00..	.. 7000
" 11.15.	...85	*' 1,036.25,.	.. 8000
" 12.98.	...100	" 1,295.00..	. 10,000
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek. 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
i?
i! II
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 5. apr. — Tiha nedelja bo prihodnja, in potem pride cvetna, in potem Velika noč. Kar naenkrat bo Ju prelepi praznik vstajenja Gospodovega.
—	G. Anton Golobitsh, znani trgovec s premogom, cerkveni odbornik itd., si gradi novo hišo na severoza-padnem voglu N. Chicago in Jackson streetov, na loti zraven svoje stare hiše. '	ij>#i
—	Zopet v Montano. G. Josip Stu-kel, bivši asistent zdravstvenega ko-misijonarja Higginsa, je včeraj popoldne odpotoval v Montano rta svojo farmo, kjer ostane kakih sedem mesecev. Tam imajo svoje farme tudi njegovi sinovi in še nekateri drugi rojaki, in sicer ob Great Northern železnici pri mestu Savoy. Dopis o tamoš-njem farmarstvu nam je obljubljen. Mnogo sreče!
—	Slovesna otvoritev nove slovenske mesnice pod h. št. 207 Indiana ist. bode v soboto. Lastnik nove mesnice je g. Louis Gerchar, a njegov pomočnik bo g. Jos. Pasdertz.
—	Nov slovenski mlekar. Rojak Louis Torkar, 202 Fairview avenue, prične te dni mlekariti. Prodajal in razvažal bo sveže mleko svojega lastnega pridelka, ker ima v svojem hlevu lepo število molznih krav. Z njegovim mlekom bodo odjemalci gotovo popolnoma zadovoljni, zato novega slovenskega mlekarja našim gospodinjam priporočamo.
—	Jolietska občinska volitev se je vršila včeraj čisto mirno in skoro neopazen*}, Izvoljeni so bili republikanski kandidati za razne manj važne urade brez opozicije; samo za kolektorja se je poleg republikanskega nomini-ranca poganjal tudi neki neodvisnik, ki je pa propadel,
—	Lockport zopet "moker". Pri včerajšnjih volitvah so v bližnjem Lockportu zmagali mokraši z večino 220 glasov. Boj je bil zelo živahen.
• Suhači so napeli vso svojo moč, da o-stane mestece suho. Toda njihovo mestno gospodarstvo zadnjih let je bilo tako "'umno", da je spravilo Lockport na kraj propada, tako da ni bilo denarja ne za plačevanje policistov, ne za mestno razsvetljavo, sploh ne za najpotrebnejše stvari. In včeraj pa je prišlo do obračuna. Za suhače V Lockportu je bil včeraj sodni dan. Sijajno so zmagali mokraši. — Za "sušo" pa so glasovala v okraju Will mesteca Plainfield, Channahon in Peotone, ki so bila suha že doslej.
—	Waukegan—suh. Chicaška "Tribune" poroča: "Waukegan je bil veliko iznenadjenje včerajšnjega dne. Večina proti salunom je bila 737. S tem so izpodrinjeni vsi saluni v mestu Waukegan in v North Chicagu,, ki je v istej občini, in je popolnoma osu-šena vsa brežina Michiganskega jezera od mej mesta Chicago do wiscon-sinske državne linije." Z osušitvijo Waukegana je prizadetih tudi kakih deset tamošnjih slovenskih salunarjev.
—	Prihodnji torek, dne 11. t. m., t>o-do predsedniške prvotne volitve (presidential primaries). Voljeni bodo de-legatje in nadomestni delegatje za deželne nominacijske konvencije ter državni osrednji odborniki in precinktni odborniki. Ženske ne smejo glasovati prihodnji torek. Saluni bodo zaprti od 7. ure predp. do S. ure pop.
—	Zupan zagrozil z odstopom. Jo-lietski župan William C. Barber je v ponedeljkovi seji mestnega odbora za-pretil s svojim odstopom, če se ne bodo vsi mestni komisijonarji prizadevali ž njim v varčevanju, da se ^lianj-šajo letni primanjkljaji, ki so znaeili mestno gospodarstvo v preteklosti. "Mestni izdatki se morajo ravnati po mestnih dohodkih," je rekel župan, "in .nobene dovolitve denarjev brez potrebnega vira dohodkov ne bom potrdil." To je lepo rečeno, a sodili bomo g. župana po njegovih dejanjih, nt-le po besedah. Kajti lepa je govoril tudi pred svojo izvolitvijo n. pr. glede krčmarskih pravic; a komaj je Zasedel županski stolec, In že smo dobili suho nedeljof. In tako dalje.
—	Nevarno je hoditi po železniških progah, to ve vsakdo, in vendar se le prepogosto pripetijo nesreče. Včeraj v jutro so bili trije moški poškodovani v Jolietu po vlakih. Neki Win. Bere-klavice iz Rockdala, 143 Moen ave., je hodil po desni strani povzdignjene-gag tira Rock Island železnice blizu Ottawa streeta ob polšestih 'zjutraj in ni opazil vlaka za seboj ter je bil zadet in vržen več čevljev daleč; našli so ga v nezavesti in ranjenega, baje tudi z notranjimi poškodbami. Stično sta bila ranjena dva drtiga. Kadar hodite ob tirih, pazite!
Bonifas, Mich., 3. apr. — Priljubljeni mi Slovenček! Ker mi je potekla naročnina, pošiljam ti 2 dolarja, da me bodeš zopet razveseljeval in zabaval še zanaprej. Z veseljem te sprejemam in skozi prečitam; sicer imam več listov, ali tebe mora vsak zaveden človek najbolj ljubiti; da bi prišel v vsake slovenske roke in bi se po tebi
ravnali, ne bi bilo toliko razprtije med nami.
Kako pa je pri nas? Sneg se je vendar spomnil, da se je čas umikati, kar pa vem, da bo dolgo trajalo, ker ga je bilo tukaj kake 4 čevlje.
Z delom gre srednje. Sedaj nam obetajo, da se bo na leto plača zvišala.
Kakor sem že poročal, smo napravili novo cerkvico, je stala približno 4,200 dol., pa je bila skoro eno leto prazna; na jesen smo dobili vendar blagega duhovnika, rodom Irca, ali žalibog ne vem, ako ga bomo imeli dolgo, ker nas je premalo katoličanov, ne bode mogel ob tako skromni plači tukaj ostati. Kakor sem čul, bo kom-panist pomagal po 50 dol. na mesec, da bi mu malo zboljšal, da bi ostal č. gospod tukaj.
Društva nimamo nobenega, ker nas je premalo, in tudi še mi se malo brigamo; enih pet nas je sprejelo društvo Sv. Družine v Jolietu ter smo jako zadovoljni s tem.
S tem se še najlepše zahvalim tebi, A. S., ki tako redno pošiljaš denar v staro domovino, da se vsaki izrazi, da ni še mislil na možnost take sigurnosti; spriča tudi to, da so se začeli vsi tukajšnji Slovenci iz naše okolice o-bračati na vas ter Saksarju kazati ničlo.
Iskren pozdrav! John Mišič.
Calumet, Mich., 1. apr. — (Ročne granate. Iz zakopov N. V., polk št. 1, listnica uredništva.) Kakor več drugih, stal sem tudi jaz včeraj na 7. cesti, nič hudega sluteč. Kar se naoblači irt kmalu se ulije huda ploha, in to samo na mene. Pa ne da bi kdo mislil n? dež, no, to ne; same čiste ročne granate so biie. Cenjeni čitatelji b<?jQ gotovo mislili, da sem ranjen. Motite se: čisto zdrav sem, z desnico lahko pišem, dasi sem ž njo vsako gratlato prestregel, toda granata ni nobena eksplodirala, zakaj ne? To sledi.
Prva granata prileti, jo razvijem in v nji čitam: Vi Gršič "nimate nikake-ga kredita". Kakšen kredit pa je imel v mislil poveljnik onega polka, kateri je tebe, o granata, sem poslal? Je-li mislil žepni, ali takozvani spoštovanje? Če je menjen.prvi, povej poveljniku polka, da imam toliko kot i on (z gotovim drobižem); če je menjen pa slednji, imam trikrat toliko spoštovanja kot njegov celi polk.
Druga granata: Vas so av pri kalu-metski družbi "ven vrgli' Oh, prosim, iz katere? Mi na Calumrtu imamo dve družbi, in sicer je Calumet & Hecla in S. K. P. D., katero je mislil polkovnik? Mogoče "iz podporne"? O da, da, tako je mislil. Pojdi, granata in mu povej, da je John Grsich še pri S. K. P. D. v podružnici sv. Jakoba na Laurium. Povej mu, da je bil vržen iz dr. sv. Jožefa in to na njegovo lastno željo. (Pojasnila pri tajniku di. sv. Jožefa.)
Tretja granata: "Če se tudi skrivate pod plašč katoličanstva..." Kaj? Skrivam, in pod plašč katoličanstva? Je-li oni polkovnik ob pamet, ki je tebe, o granata, poslal? Torej so vsi častiti duhovniki šli pod mašili plašč, da se skrivajo pod njim? Je-li ta polkovnik čital kedaj katekizem? Torej mi se ne bi smeli nikjer oglasiti, niti za svoje pravice! Ta polkovnik pa mora biti jako nasproten veri.
Tu stoje sedaj tri granate in ne eksplodirane, in zakaj niste eksplodirale? Zato, ker nismo imele one potrebne snovi, bile smo prepuhle in ne za rabo. Iz katere tovarne pa naročajo za vaš polk? Me same ne vemo, od kje smo, ker na zabojih ni nikakega imena. Gotovo mora biti ta fabrikant eden izmed onih, kateri so pozabiti materino ime. Kako sfe pa upa vaš slavni polk naro-čevati take granate? Kaj, da cesar to izve... ves polk postreli! Me si tega ne. vemo tolmačiti, mogoče vam jih je naš polkovnik poslal za prvi april? O da, da, saj res in danes je, bila sva prijatelja, torej za prvi april, ha! ha! ha! za prvi april. PojditeV ve tri sedaj nazaj in prosite uolkovnika, da mi samo dovoli konstatovati fakt, da je skrajno neumno in nemoderno povpraševati za t A- e granate ter jih pošiljati v svet.	John Grsich.
Cleveland, O., 28. marca. — G. urednik! Prosim za malo prostora v cenjenem listu. Tu vam' pošljem 2 dol. kot naročnino še zanaprej, ker se mi zdi, da bi ne mogel živeti brez priljubljenega mi lista.
In kot večina naročnikov tega lista izraža željo, da bi ne smelo biti katoliško misleče rodbine brez dobrega in katoliškega lista Amer. Slov., tako tudi jaz rečem, da bi noben rojak, ki drži kaj do vere, do poštenja, do naroda, ne bi! brez tega lista, in to je tudi dolžnost nas katoličanov, da podpiramo dobre katoliške časopise. Ali veliko je rojakov, ki ne vpoštevajo tega in se ne drže tega, da dobri katoliški časopisi pouče in ohranijo dobrega katolika, n slabi protiverski časopisi pa človeka posurovijo in ob vero pripravijo in z živaljo primerjajo. Zatorej je jako čudno, da veren in katoliško misleči človek pa čita protiverske časopise in s tem podpira sovraštvo in zaničevanje katoliške vere! Pač čudno in žaloMno, a resnično. Vsak izgovor je prazen, najsi navaja in se izgovarja na en ali drug način. Amer. Slovenec
prinaša novice o delavskem položaju, novice iz Amerike in tudi resnična poročila iz evropske vojske, in je pc\vrhu zaščitnik in branilec naše katoliške\ye-re. Ako se dobro premisli to vel?;o delo tega lista, potem vidi vsak, :da podpira veliko dobro, ako podpiraj ta hrabri, neustrašeni katoliški list!
Kar se tiče delavskega položaja, je še precej povoljen. Nekatere "šare" delajo s polno paro in drugi, zopet manj. Samo da bi tako ostali> še zanaprej, ker živila so draga.
Dalje. Videl sem tudi nekje Glas N. in z debelimi črkami je bilo natiskano, koliko da je poslal že v Avstrijo denarja za časa vojske: 7,i 100,000 kron. Sem si mislil: "Gut gšeft". Gledam dalje. Koliko pa je poslal Fran-celj v Rusijo in Srbijo? In glej spaka, nič ni bilo zapisano! Sem rek t ' sam pri sebi: To pa je res čudno, tako bratstvo, prijateljstvo, branitelj Srbo-Rusov, pa kar nič poslati, to pa že ne gre. Čez Avstrijo in čez nje' podanike in nas tukaj bivajoče, kdor je :mel željo bolj za svojo deželo kot tujo sovražno, je pa toliko pisal tisti <> N., ki je sedaj toliko .milijonov poskii v deželo, ki jo je toliko zaničeval injpro-klinjal! Oh, kje je tista inteligenca, ki se toliko ponuja s Cortlatnk streeta? Ko bi imel Francelj le kolikaj doslednosti, bi ne vzel centa za v Avstrijo, ali če bi vzel, bi se pa vsaj baba! ne! In to seveda je baharija le radi tega lista Am. Slov., ki je začel s pošiljanjem denarja v staro domovino.
Veliko čudo sem slišal povedati od nekega rojaka, ki je hotel poslati sorodniku v rusko ujetništvo v podružnici Fran Sakser, da se godi avstrijskim ujetnikom v Rusiji boije kot nam svobodnim tukaj v Ameriki in ni hotel prejeti denarja za v Rusijo! in sedaj pa premislite ljudje božji, če je za verjeti: ujetniku ali sužnju se ^odi bolje kot svobodnemu človeku tu! Saj smo vendar čitali v tem listu ptsnio avstrijskega invalida, ki je bil ruskem ujetništvu, ki je pripoved pv«il, Kako se hudo godi avstrijskim ujetnikom V Rusiji. Iti tia se jim ne godi tako hudo slabo ali boljše kot nam, da imajo vsega zadosti in da niso pomoči potrebni, to tudi ni za verjet ker vsak prosi pomoči, ako le :n in ima koga prositi. Razume . aki uslužbenci nimajo izkušn nn oj-ma o ujetništvu. Sedaj pa •<> : i nočeš, verjeti moraš Sakserj emu u-službencu!
Ko ravno pišem, naj še oni lini. da sedaj nekaj časa, kar izhaja Si -ia ima C!' A. veliko gradiva, in o » ?an, ker ji je Sloga trn v pet Na '.! in široko klobasari :n zab. •! ja, i s takim oi t tponi«mbniir -ijanjtiii ho-če izobražati narod? Kakor • k1"* vere odtegni !n pahniti v brezverst vt>, ko je pis.-, i da je vera srednjeveštvo in ni za današnjo dobo. Potemtakem je pa prv.jatau. -tvo za dobo tega stole tja, ko se bavi ž njim?
Veste, g. urednik, jaz ne bi omenil o tem breznačajnem listu, ali svoje-ča-no je očital temu listu (Am. SI.) judeževe groše in izdajstvo, kar pa bi vi lažje očitali kot pa ta umogrešni list. Videl sem neki dopis od protestanta, ki ga je priobčil za 2 dol., to je za naročnino. Na videz je sicer hvalil Cl. A., naposled je pa po naši sv. veri udaril in zaničeval protestant naše katoliške duhovne! Kaj takega bi ne storil vsak in posebno ne za par dol.! In tak časopis naj berejo naši dobri in katoliški ljudje? Jaz mislitn. da tudi zastonj ni pogledati vredno! Le protestant naj se -feseli s svojo brozgo in Cl. A. Kako naj bo potem narod veren in dostojen, ako čita tak podli časopis, ki človeka posurovi. Saj izobrazba iz protiverskih časopisov se že kaže. Nekega Slovenca >em slišal reči, da kdor je z Avstrijo, je podkupljen od kranjskih "f....v" in vse je proklinjal. Eni govorijo, da ni Boga, eni, da je Bog neumen, drugi, da je Bog kriv,- da ni bogat in da mora delati, in vse take in enake trapavine in budalosti -.o prišle med naš slovenski narod in le skozi slabo in prolitersko časopisje!
Koncem pozdravljam vse čitatelje m naročnike tega prekoristnega lista in Vam, g. urednik, pa veliko uspeha!
Zvesti naročnik J. Z.
sebno vsaka pridiga v materneni jeziku. Tudi mi imamo lepe pridigi, ker nam zdaj ob postnih nedeljah od štirih poslednjih reči razklada č. g. F. Gans, ki mu ni daleč enakega v oznanjevanju Božje besede. Tudi preč. vladika F. Buscli nam zvečer razklada začetek stvarjenja. — Sneg se je začel sramovati pomladi, se hitro pomika, in luž ne manjka, in bi bilo lepo od njega, da se požiiri, ker se bo 40urna pobožnost začela prihodnji pondeljek. Zdaj pa lepo pozdravljam naročnike in naročnice lista in vam želim mnogo novih.	Naročnica.
SLIKE IlsT ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Kansas City, Kans., 2. apr. — Cenjeno uredništvo A. S.! Naznanim vam, da vsi "packing hauzi" dajo po 40 ur, če ne izdelajo; če pa več od 40 ur izdelajo, jim tudi plačajo, kolikor več izdelajo; ampak 40 ur imajo garantirano vsi, samo Cudahy ne, on plača, kolikor izdelamo; jaz delam Pr' Cudahy.
Vreme imamo prav ugodno in lepo, da več boljšega ne rabimo.
Zdaj vas še prosim, nikarte nii za" meriti, ker tako slabo pišem, zakaj mi se roka trese, ker sem že pri letih; ampak ne bi rad pozabil na A. S., za~ kaj me jako veseli, kadar ga prebiram in vidim notri vsako stvar iz starega kraja in tudi iz svojega rojstnega kraja, iz Adlešič. Tako prosim, ako boste imeli toliko prostora, da nii ta mah dopis priobčite v A. S.
J. S., naroinik.
St. Cloud, Minn., 1. apr. — Dragi mi Ani, Slovenec! Najprvo se vam prav lepo zahvalim, ker ste mi list tako točno pošiljali, akoravno je moja naročnina že nekoliko potekla,' in z(la-> vam požljem za tekoče leto 1916 naročnino 2 dol, in želim, da bi dobili še enkrat toliko naročriikov, da bi nas večkrat v tednu novice in povesti, ker so lnale vredne, kratkočasile, in P°*
Malenkosti mojega dnevnika.
Pismo Toneta Pečkaj-a.
Bojišče 2. febr. 1916.
Pod Marijinim varstvom smo tu na bojnih poljanah, to Vam lahko zagotovim iz lastne skušnje. Tudi ni nobena težava prehuda za tistega, ki z otroškim zaupanjem časti nebeško Mater. Tovarišem-bojevnikom zato toplo priporočam, naj se v vsaki sili zatečejo k Mariji, časte naj jo pa tudi takrat, ko so na varnem.
Jaz sem bil meseca junija preteklega leta na bojišču proti Rusom, in sicer v Galiciji. Bilo je 13. junija pri mestu B... v ozadju ob reki D.. . Dano je bilo povelje, da mora naš bataljon naskočiti sovražnika, ki je bil oči-vidno v veliki premoči. Ko začuje.mo povelje "Naprej!", sem se kakor ponavadi priporočil Materi božji za varstvo. Komaj napravimo nekaj korakov, je že letela na nas toča krogel in granat. Na vsak korak se je kdo izmed tovarišev zgrudil na tla. Bilo je strašno poslušati stok, obupne klice in ždihovafijč ranjene??, ž raven pa gro-menje pušk, topov in strojnic.
Prišli smo že blizu sovražnika; kar nenadoma prileti dum-dum krogla'. Iz-nova zakličem: Varuj me, o Marija! Sv. Anton pomagaj mi! (Bilo je tisti dan, ko sem obhajal svoj god.) Padel sem sicer na tla nekaj iz strahu, nekaj zato, ker me je na vratu oprasnila krogla. Kmalu se zavem. Na vratu me je peklo, kajti železo me je nekoliko ranilo; manjkalo pa je le pa rmilime-trov, pa bi bil mrtev. Hvala večna preblaženi Devici in mojemu patronu!
Vrnili smo s^ hitro v prejšnje postojanke, kajti Rusa je bilo preveč, da bi I o .li kaj opravit! roti njemu.
Marsikateri n lenič je da! takrat j svoje mlado življenje za čast domo-J vine.
Nekaj dni nato smo zapustili gališko . -emtjo in se, odpeljali proti mili domo-! v'ni. Par tednov- smo počivali v okolici Ljub'iane, potem so na pa poslali proti kletemu sovražniku Italijanu. —: Prihodnjič kaj več.
Pozdravljam vse znance, prijatelje in čitatelje "Domoljuba".
Kratek opis vojaškega življenja.
Ivan Jež iz Ut'kit pri Vodicah, četo-odja pri strojnih puškah, opisuje svo--• vojaško življenje tako-Ie:
Oragi starši! Predvsem lep pozdrav! | Prva pot me je peljala v Galicijo, tja I za tiste sedaj svetovnoznane Karpate. I Prav dobro sem se bojeval. Marsikateremu Rusu sem zadal smrtni udarec, i Najprej sem bil za vojaškega slugo ter | preživel v tej službi prav dobro in za-I dovoljno štiri mesece. Ko je bil moj gospod ranjen v roko, me je poslal na : Dunaj v šolo. Vežbal sem se en me-| sec, postal poddesetnik, nakar sem jo | zopet odrinil proti Galiciji.
Prišel sem zopet v boj. Precej jih j ie pokosila moja -trojna puška. Bil , sem odlikovan in postal desetnik. I Zdrav sem bil zmerotr), pa še kako vessel zraven. Pa zakaj? Zato, ker me ( Marija varuje. Pa tudi jaz vedno nosim njeno svetinjico na svojih prsih in imam vse zaupanje do nje.
Kmalu pa pride povelje, da gremo nad Laha. Vesel sem bil, da sem bil tudi jaz med temi, ki naj se pomerijo še z Italijanom. Vozili smo se pet ilni in pet noči, potem še dva dni mar-širali; prišli smo konečno v visoke hribe, ki jih zakriva večni sneg in kjer človeška roka še ni gospodarila. Tu ni bilo ne vode, ne drva; tajali smo za silo sneg. Težko smo čakali, kdaj se udarimo. Kar pride zaželjeno povelje: Fantje na noge! Hud boj se prične. Neprestano smo se bili in ravsali sedem dni. Jaz sem bil zlezel na neko drevo; bil sem neprestano v smrtni nevarnosti, a moja strojna puška je delala, da je bilo groza. Slednjič mi je poveljnik ukazal, naj se vrnem. Bil sem pohvaljen in odlikovan; postal sem četovodja. Sedaj zopet ni nič hudega; sicer bi mi pa ne bilo nič dati življenje za domovino, vero in cesarja, samo Vas bi rad še videl. Upam, »da se še vidimo.
Spoznanje.
Urh K ersnik (doma na Jezerskem) piše svoji materi iz vojaške bolnišnice:
Draga mamica! V prvih vrsticah Vas presrčno pozdr; ivim, kakor tudi vse domače. Naznanim Vam, da sem še precej pri zdravju, dasi je tisto zdravje, ki sem ga prej imel, splavalo po vodi. Tudi veselja na tem -svetu ne pričakujem več. Bog daj na drugem svetu boljšo srečo!.. .
V svojih mladih letih sem zanemaril mnogo lepega časa, dobro se spominjam zdaj, in tudi Vam sem napravil kako bridko uro, a upam, da ste mi odpustili, kajti mlad človek je dostikrat nespameten. Toda sedaj to obžalujem in sicer tako, da me včasih
to premišljevanje spravi skoraj v neko preveliko otožnost.
Pot mi bo kmalu odkazana nazaj na bojno črto, a vse rad in voljno pretr-pim tudi, če bi prišlo še kaj hujšega, samo da bi mi ljubi Bog ohranil še življenje, da bi mogel izpolnjevati tiste dolžnosti, ki sem si jih naložil: skrbeti za svojo družino. Rad bi bil zvest prijatelj domačini in tudi drugim. Po svetu se človek uči, ali boljše se je doma učiti. V tej bolezni se mi ni dobro godilo, ali sedaj je boljše... Obiskat bi Vas rad prišel, pa ne smem in ne morem; pisal Vam bom pa rad, dokler bo mogoče in ne bom pozabil nobenega domačih do zadnjega zdihljeja.
"Tudi mi se postavimo.. .!"
Od slovenskih vojakov pionirjev s koroškega bojišča smo prejeli ta-le dopis:
Dragi bralci in bralke "Domoljuba"! Sprejmite kratko sporočilo z visokih gora. Tudi tukaj je mnogo slovenskih vojakov, ki so Polentarju že mnogo preglavic napravili. Tudi mi pionirji ne držimo rok križem. Ceste, ki jih moramo navadno v živo skalo izstre-Ijati in izsekati, podzemeljska skrivališča, mostove in druga težka in naporna dela prav z veseljem izvršujemo in smo zmerom prav dobre volje. Dež nas jie odžene, sneg ali mraz nas ne zadrži. Včasih imamo tudi po več-tedenskem napornem delu par ur počitka, da se malo očistimo in okrepčamo in pripravimo za novo delo, ki ga je vsekdar dosti. Seveda se Polentar včasih malo razjezi in nas začne neusmiljeno z granatami in šrapneli obsipavati; pa še bolj ga jezi, ko vidi, da je zopet za nekaj lir revnejši, ker Po-lentarjeve granate najdejo in razbijejo navadno samo skalovje. Mi mu pa prav pošteno smejimo iii mu prav radi fo veselje privoščimo, saj imamo dosti prostora po teh" skslovitih luknjah. Vsem bralcem in Er3lkam "Domoljuba" prešrčne pozdrave: Anton Šega iz Loškega potoka, Ivan Pribošek iz Koprivnice, Jožef Paučnik iz^Sevnice, Ivan Mačerob iz Žužemberka; Jožef Čadaj iz Planine, Štajersko, Valenti Albert, Gladbek na Vestfalskem, Janez Zapušek, Sterkrade (Porenje), A-lojzij Petrovčič, Brdo pri Ljubljani, Anton Hofer iz Št. Ruperta na Dolenjskem, Stanislav Tanko iz Ribnice na Dolenjskem, Henrik Hočevar iz Strug, Jožef Avguštinčič, Št. Peter, Štajersko.
"Danes tukaj — jutri tam..."
Dragonec Anton Kravcar, doma v
Dobrniču na Dolenjskem — je pisal iz Srbije svoji materi:
Ljuba mati! Dovolite, da Vam popišem svoje življenje, odkar sem se poslovil od doma. Prestal sem toliko, da sam Bag ve. Naznanim, da sva se 7. bratom videla v Bukovim in v Galiciji. O ljuba mati, ko bi Vi vedeli, kakšno veselje je, če se dva brata snideta — na bojišču! Oba sva imela solzne oči od veselja, da sva si še enkrat v roke segla — zdrava. Nato sva šla zopet obadva kmalu na pot. Nace je šel na vzhodno bojišče, jaz sem bil pa poklican na jug — v Srbijo. Hodi! sem 11 dni. Srbija je že zdavnaj naša; Črnagora pa tudi — hvala Bogu! No — tu se ve, kaj je slovenska kri! Vse beži pred Slovencem!
Potem sem pa dobil neko dopisnico, ki je bilo gori zapihano, da se je moj brat Ignacij preselil v rajske višave, da se zdaj že pri Mariji veseli plačila za svoje trpljenje. Ljuba mati! sem se takrat tako prestrašil, da nisem vedel, kje sem. A hvala Bogu, da m resnica, kajti brat še živi. Dobil seffl poročilo, da je samo ujet na Ruskem.
V Črnigori in v Srbiji je že vse končano. Srbski in črnogorski kralj " oba sta bežala; še enega naj dobita da bodo skupaj karte metali.
Po hribih sem takih hodil, da sem mislil, da bom na nebesa potrkal. Zdrav sem zmerom, hvala Bogu! Mat1', le potolaženi bodite, saj bomo kmalu prišli vsi trije domov. Vem, da ste žalostni, ker Vam je ce=ar tri sinove poklical na vojsko; a naj se zgodi volja božja!
Vojna služba ni najlažja,
toda cesar kliče nas;.
kmalu zmage pride čas! "-.SB
Srčne pozdrave Vam, domačim i" ysem prijateljem "Domoljuba". -r
Avstrijski ujetniki na otoku Asinara-
Špansko poslaništvo v Rimu poroci< da se je usoda avstrijskih vojnih uje(' nikov, ki jih je vsled vojnih dogodko1 srbska vlada izročila Italiji, izdatn? izboljšala. Bolni in vsled prestar''1 naporov izmučeni ujetniki so v zdravniški oskrbi. Seznam imen bo kmal" sestavljen in potem osrednjemu pO'2' vedovalnemu tiradu za vojne ujetnik' na Dunaj (I. Fischhof 3) poslan, ki S* bo nato objavil. Tudi so dobili vojn1 ujetniki dopisnice, da lahko obvest' svojce. Ujetniki se nahajajo v šator1' ščih na hribu; dobili so novo perilo 1 nove uniforme. Hrana je baje dobf3 in izdatna.
Mr. Clemens Raducha, 32* rainier St., Detroit, Mich., je rabil Severn-vo Zdravilo za obisti in jetra ko je imel obutno neprililco ter uam je pisal: "Bil sem bolan vej kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve-rovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajšan. Radi tega lahko
priporočam to zdravilo vsim, ki trpijo vsled obistnih neprilik."
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
Severa s Kidney and Liver Remedy
g
i S
9 1
s
s
g Kadar vas hrbet boli
s
S
I I
S
m
m
S i 1 m i 1
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri' like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih-
m
I
1
1 s
a
Vprašajte vašega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako \as ue more založiti, J3 m ročite jih od nas.	JJ
S	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa gj
SKfflKKffiHHIHKfflKlillKlBHHfflfflHfflffilSffllS^
rg	1c 24 60 ponavadi tudi pojavlja med fasom obistnih neprilik in da 6«
Itja	pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi S^VERA'S BALSAM
OF LIFE [Severov Življenski Balzam] kateri je 2e ve«k»* izkazal svojo vrednost v zvezi s Severovim Zdravilom za obiiti in Jetra.
Cena Severovcga Zdravila za obisti in jetra: &0c a $1.00. Cena Scverovega Življcnskega Balzama: 7!>o.
i

A. Nemauich, St.	A. Nemanirh,
Chicago Phone 2575
A. Nemanich 6c So*
b-ajstk:
Real Estate Insurance Loans Renti^
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, III.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) a'' ( gi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stoc^ Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Tosojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
kol''
ir C:
si
M g.
V( ie "i bi st te tj ni
so la Št Pc iil Pr
'se Bi
Pi;
V št-Pr bi: tb sti
de k«
Izi iii r<!i
A\
Je
šk, »a
M,
Po
sit
Vc
fJl »»
ill raj Pr,
4 8. M,
3.
čir
k
'iti
I »n v st,
v«,
I IZ STARE DOMOVINE. I
KRANJSKO.
.-J
—	Vpoklic pisave zmožnih črnovoj-nikov. "Reichenberger Ztg." poroča: Vojni minister je izjavil, da bodo v najkrajšem času vsi črnovojniki, ki znajo pisati in ki doslej še niso bili vojaki, vpoklicani, da bodo nadomestili pisarniško in podobno osobje v kolikor je sposobno za službo na fronti.
—Za zagotovitev pomladanskih poljskih del je 3. marca izšla ministrska odredba, ki zavezuje poljedelce, naj obdelajo spomladi vso zemljo, če še ni obdelana. Žetvene komisije morajo skrbeti za to, da se poseje polje tudi spomladi 1916 pravočasno in popolnoma obdela. Kdor tega ne stori, se kaznuje z globo do 1000 kron ali z zaporom do enega meseca.
—	Koncert Cecil, društva v ljubljanski stolnici dne 1. marca je bil veličasten. Cerkev natlačeno polna. Prireditvi si prisostvovali nadškof dr. F. B. Sedej, knezoškof dr. A. B. Jeglič, dvorni <svetnik Chorinsky z gospo soprogo in mnogo drugih odličnjakov.
^ —Odlikovanja pri 17. pešpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Praporščak Schiffrer Anton, četovodje Tanko Franc, enol. prost. tit. četovodja Berlič Jakob, desetniki Cerovšek Prane, Chrištof Emil, Birk Josip, U-dier Ivan, Fiorentu Italo, Qman Ciril 'n Terdan Anton, poddesetniki Poznik | Josip, Kavčič Franc, Medved Mihael, Makovec Pavel, Breznikar Ivan in Ga-' šček Rudolf, enol. prost. inf. Banovec Rudolf, infanteristi Heinzel Ivan, Novak Jernej, Gradišar Franc, Zagorc Martin, Ježek Franc, Avsenek Vinko, Kren Franc, Zavec Ivan. Kecel Franc, ^achter Adolf, Berčan Alojzij, Stanko Loboda Anton, Bajs Mihael, Zor Wan Ivan, Luskovec Ivan, Mrvec Ivan, "Gaber Josip, Jaklič Martin, Debevc Vinko,
Peternel Josip, Mantel Franc, Lobe Rihard, Oblak Martin, Kunšič rv~an, Mohorič Jakob, Hervol Josip, Uran kar Peter, Trafela Anto.n, Ratajc Prane, Parki Ludvik. Šalamun Ivan, Škufca Josip, Ziegler Ivan, Avi Ivan i1! Pavlič Pavel.
•— Deželni stenograf g. Fran Kle-'nenčič umrl. "Slovenec" z dne 8. mar-ca poroča: Iz Judenburga prihaja žalostna vest, da je ondi Gospodu izročil sVojo izmučeno dušo deželni stenograf
domestnim četam se je zato naročilo, naj maršnim oddelkom prepovejo vzeti s seboj bele robce. Bele robce pri armadi na bojišču zamenjajo polagoma z barvanimi.
—	»Iz ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave prijateljem in znancem: Ve-koslav Benko, učitelj, Dolenja Brani-ca; Štefan Skok, Čepovan, Primorsko; Anton Gregorec, Mengeš, Kranjsko; Valentin Vrhovnik, Košiše pri Kamniku; Franc Turšič, Begunje pri Cerk niči; Franc Mlakar, Markovec pri Rakeku; Franc Zafred, Stara Sušica pri Košani; vojni ujetniki na ekonomiji Bagdikov, Rostov na Donu, Vistovka, Rusija.
—	Zagorje na Pivki. Vojaška oblast je 27. febr. zvečer aretirala in zaprla župana Matijo Faturja, trgovca in po-s'estnika in še pet drugih.
—Kako je bil ujet praporščak Mrav-le. Pišejo: K notici o Milanu Mravle-tu pripomnim sledeče: Praporščak (ne kadet) Milan Mravle se je udeležil 15. februarja prostovoljno napada na italijansko postojanko. Med jurišem je skočil čez sovražni obrambni zid in zaklical: "Sedaj smo mi tukaj gospodarji!" Počile so ročne granate, padle so plinove bombe. Vse se je zavilo v gosto meglo dima. Ko se je dim razkadil, ni bilo ne slišati ne videti več junaškega praporščaka. Vsi smo mislili, da je padel, ko zastavi Cadorna svoje pero: "Pri sovražnem napadu.. . smo ujeli enega častnika in šest mož.'
—	Umrl je v Ljubljani Anton Čuk, rojen v Pristavem na Goriškem v Br-dih.
—	Umrl je v Sodražici g. Ivan Pa-kiž, bivši župan.
—	Umrli so v Ljubljani: Lucija Mo-har, zasebnica, 81 let. — Ivana Dobre, občinska uboga, 45 let. — Anton Fiala, jetniški paznik v »pok., 70 let. — Terezija Šivic, bivša kuharica, 60 let. — Ivan Arendas, saper.
—	Umrli so v Ljubljani: Ana Sekol, postrežnica, 37 let. — Ivan Jerovšek, sin mestnega tržnega nadstražnika, 1 uro. — Jera Jančar, hiralka, 63 let.— Fran Sedej, zasebnik, 79 let. — Josip Bizjak, sin krznarskega pomočnika, 3 mesece. — Roza Stanko, hči perice, 1 uro. — Frančiška lstenič, zasebnica, 63 let. — Janez Jemc, posestnik. 43 let. — Marija Mam, rejenka, 7 let. —
sodni predstojnik v Novem mestu z gdčno Marijo Piccoli, hčerko c. kr. dvornega založnika ter papeževega dvornega založnika g. Gabrijela Piccoli, lekarnarja in posestnika v Ljubljani.
- f- *
ŠTAJARSKO
kuž Erik, Ojsteršek Karel, Pauh Florjan, Rozman Peter, Sagadin Peter, Šejdula Rudolf, Skobec Josip, Šulek Mihael in Schweiger Josip.
|	KOROŠKO._j
i
Žrtev za domovino. Na Nižjem .Atrijskem v bolnišnici v St. Poeltnu 'v Jc »mrl dolenjski rojak Fr. Golobič.
■ Za naše vojake. Novemu voja-sk«nm listu "Pozdrav iz domovine" je gonila .Gospodarska zveza veliko-UuJen dar 2000 K.
& Fran Klemenčič. Marsikoga bo ta J Renne Hanhart, zasebnica. 32 let. — "est pretresla. Z bridkostjo v srcu se Fran Okrupa, sprevodnik južne želez-pred tedhi poslavljal od Ljubljane: j nice, 41 let. — Marija Kocmur. hiral-"iegovo pojemajoče žitje je večkrat ]<a 66 let. — Matija Malič, čevljar, 76 Po napačno sojeno. Ni bil otrok |iet — Marija Bukšič, žena vpokojene-Sreče. Prijatelj ni bil prihlinjenih pro-' gA železniškega strojevodje, 41 let. l«kcij. Prijatelj mu nikdar v življe-nlu ni bil, ki ima razne tehtnice in raz-ne uteži. Mnogo je trpel radi svojega dobrega srca. Bil je mož velikih spodobnosti, za stvar vedno priden in deljen. Rodom je bil iz Stanetinc na ^ajerskem. Naš list izgublja ž njim Požrtvovalnega sotrudnika. V najbuj-časih, ko naša stranka še ni imela Pr'jateljev, katerih se ubraniti ni znala, 8e je odkrito pridružil našemu listu. Bil je dolgo vrsto let točen tržaški do-p'snik "Slovenca". Iz Ti^ta je prišel y Ljubljano, kjer je vstopil v urednico "Slovenca". Tu je vestno, zelo P^'dno deloval v našem uredništvu; ki' nam je vsem drag, odkritosrčen tovariš. Z obžalovanjem smo ga pu-Sli'i iz naših vrst, ko jc sprejel službo j^želncga stenografa. Bolan je že bil.
je prišel v Ljubljano, bolezen je godala na njegovih silah in jih sedaj 'krpala. Ljubil je domovino — naj ^u njena sveta zemlja da sladak, mi-ren počitek!
Ivana Oražen, dninarica- hiralka, 28 let. — Mihael Črtalič, kajžarjev sin-hiralec, 27 let. — Ivan Valenčič, trgovski potnik, 37 let.
—	Umrla je članica II. Marijine kongregacije pri uršulinkah gdčna Šte-fanija Košir v starosti 30 let.
—	Nenadna smrt. Ko jc 7. marca v stari cukrarni zidal Andrej Vrbinc, 58 let stari zidar in kajžar iz Štepanje vasi, ga jc predpoldnem pri delu zadel tnrtvoud. Prepeljali so ga takoj v dež. bolnico, kjer pa je proti večeru umrl. ne da bi se bil zavedel.
—	Umrla je 7. marca v dež. bolnici Amalija Korošec, bivša služkinja v hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti, stara šele 21 let
Umrla jc 23. febr. v deželni bolnišnici Berta Hanhart, 30 let stara hči vpokojenega konzulatnega kancelista julija,' stanujoča Pod Trančo, št. 2, ter istega dne ravnotam Janez Jemc, posestnik iz Kleč št. 10, star 43 let.
M
Podeljena je župnija Leše č. g.
aWu Ahačič, ekspozitu v začasnem Pokoju v Repnjah.
Za poročnika je imenovan g. Jo-
Petrič.
"t* S srebrno hrabrostno svetinjo pr-
M YSte bil otllikovan lovcc korP°" J" Žužek Josip od Sv, Gregorja, ki se
:?,aia prav od začetka vojske na bo-
rs5'b. Pri njegovi kompaniji ni sko-
»obenega tovariša vič, ki so bili
klanskim odšli skupaj v Galicijo.
j Truplo prof. Modica prepeljali v pijano. Dne 7. marca so pripeljali "adi>oročnika
*0dic
mlado življenje. Popoldne ob
profesorja Izidorja a iz Goricts kjer tnu jc končala
M
Ur' so je truplo na kolodvoru blago-
nakar ga je mnogoštevilno ob s,vo spremilo k sv. Križu.
* ruskega ujetništva se jc oglasil <et Žagar iz Stare Loke št. 39.
tin kovan je nadporočnik Valen-Jblak, revizor Zadružne zveze, laudit.
/- Od
n>Kii
Prava belih žepnih robcev pri v(|.—' na bojišču. Višje armadno po-stvr	naprosilo vojno ministr-
! ne pošilja armadi na bojišče 'lih robcev, marveč barvane. Na-
— Afera na Ježici. G. Ivan Ramovž posestnik, občinski tajnik itd. v Stož-cah št. 51, jc bil sumljen, da je pisal preč. gosp. duhovnemu svetniku Ivanu Zupan, župniku na Ježici, grozilna oziroma izsiljevalna pisma ter bil radi tega in še radi napeljevanja k krivemu pričevanju tudi obtožen; pri sodni ra^ pravi jc bil od obtožbe radi pisanja grozilnih pisem oproščen, obsojen pa radi napeljevanja k krivemu pričevanju na tri mesece ječe. O vsem tem smo poročalr. Ker je vrhovno sodišče na Dunaju to razsodbo razveljavilo in so se nato dokazi še izpopolnili, je sedaj državno pravdništvo vsako postopanje proti g. Ramovžu popolnoma u-tavilo. Izkazalo se je torej, da se je delala krivica g. Ramovžu in da je bil po krivem obrekovan, da je pisal grozilna pisma svojemu župniku, in izkazalo se je, da <ni res, da bi bil napelje val koga k krivemu pričevanju. G. Iv. Ramovž je ostal čist in stoji med svojimi soobčani neoporečen slej kakor prej.
—	Gospod dr. Ivan Matko je dobil od kuratorija kneza Lichtensteina znanstvenega fonda 1000 K v znan stvene namene in v izdelovanje teme "o reakciji lymphatičnega aparata po raznovrstnem cepljenju, zlasti proti legarju in koleri." G. dr. Ivan Matko se s tem že dlje časa bavt in je o tem priobčil že več znanstvenih razprav. Novo delo je namenjeno za docenturo dr. Matka.
—	Poročil se je 1. marca g. dr. Robert Ogoreutz c. kr. okrajni sodnik in
—	Duhovniške vesti. Dne 1. marca je bil inštaliran novi ljutomerski župnik, č. g. deželni poslanec Josip Oz-rnec. — Za provizorja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imenovan tamošnji kaplan, č. g. Alojzij Sagaj.
—	Slovenske žrtve za domovino. Na laškem bojišču sta padla v bojih zadnje dni meseca decembra mlada posestnika Franc Krebs in Ivan Ferlinc iz Selnice ob Muri. Oba zapuščata mladi ženi in male otroke. — V celjski bolnišnici je umrl vojak Ivan Rozman.
Granata je ubila na laškem bojišču dne 9. februarja vrlega mladeniča Fr. Čaterja doma od Sv. Jurija ob južni železnici. — Dne 21. februarja je padel na laškem bojišču 21 let stari Anton Herg, doma iz Gabernika pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. — Na la-šem bojišču je padel dne 14. jan. Pepi Juričan, doma iz Lastniča pri Podčetrtku. — Na srbskem bojišču je padel Franc Lovrec iz Moravec pri Mali Nedelji. — Iz Ljubečne pri Celju se poroča, da je padel na laškem bojišču I-ranc Naglič. — Na Doberdobu je padel dne 17. januarja Anton Mukec, doma iz Turškega Vrha na Štajerskem. — V Lebringu je umrl za boleznijo. ki si jo je nakopal na severnem bojišču, narednik Ferdinand Pe-nič. — Na italijanskem bojišču je dne 15. avgusta 1915 padel Franc Slana, doma iz Moravec pri Mali Nedelji. — Na italijanskem bojišču je padel dne 20. jan. slovenski rojak Anton Velch, doma od Sv. Petra pri Radgoni. — V bolnišnici v Novi Pozni v Slavoniji je umrl Janko Žlalitič, doma od Sv. Urbana pri Ptuju.
—	Od Sv. Jurija ob Ščavnici se poroča: Smrt je pretrgala nit življenja Tončku Domanjko, uradniku v Drvarju v Bosni. Italijanska krogla mu je zdrobila prsi. — S severnega bojišča se poroča: Nemila smrt nam je ugrabila vrlega mladeniča Mihaela Ferčič, doma iz Bukovec niže Ptuja. — Na laškem bojišču je padel Franc Glavnik, rojen v Radomerščaku pri Ljutomeru. — Dne 31. jan. t. 1. je padel junaške srmti Janez Paulič, kmečki sin iz Čreš-njevca, star 21 let. — Na južnem bojišču je padel, zadet ponoči od sovražne krogle mladenič Janez Reiter iz Trstenika na Štajerskem. — Dne 1. nov. 1915 je bil na Doberdobski planoti v glavo zadet 191etni Simon O-man iz Ruperč. — Umrl je v Ljubljani na trebušnem legarju vojak Frani-Korovink, posestnik v Trčovi. — Na otrpnenju tilnika je preminul v bolnišnici v Brunnecku #a Tirolskem vojak Josip Brlič iz Hrence v 19. letu svoje starosti.
—	Kdo je sleparii pod imenom Zagorski? O tem ;se poroča: Bil je to Rudolf Zagoršek, doma od sv. Florija-na pri Rogatcu, pristojen v neko hrvaško občino. Bil je slaščičar v Gradcu, pozneje menda v službi grofa Pejače-viča. Meseca septembra 1915 je sleparii tudi v Ptuju in okolici v družbi neke dame. Bil je takrat v poročni-ški uniformi pod imenom Rudolf pl. Kovač. Oblasti so kmalu prišle na sled temu sleparjenju.
—	Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno. svetinjo 1. vrste so dobili: štabni narednik Hanžekovič Ivan; četovodje Bočko Martin, Hoelbl Rajmund, Lah Anton, Lampret Leopold, Plevnik Josip, Sorgen Florjan in Ahtik Ivan, tit. četovodja Kšela Franc, desetnika Belina Ivan in Hren Simon. -—Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vfste so dobili: narednika Srebotnik Ivan in Štampar Franz, rač. podčastnik Ribič Ivan, sanit. podčastnik Petrovič Ivan, četovodja Glavnik Ivat^ tit. četovodja Platinovšek Mihael, desetniki Lesjak Rudolf, Mališnik Leopold, Mi-helač Anton, Baumhackl Ivan, Schuster Jurij, Zafošnik Josip, Les Josip in Steničnik Jurij, poddesetniki Belej Fer dinand, Horvat Josip, Lah Karel, Petan Josip, Richter Josip, Volk Josip in Žerak Florijan, tit. poddesetnik Ma-tauž Anton, infanteristi Kodritv Ivan, Ogrinc Anton, Pelko Alojzij, Rivša I-'ranc, Sajko Anton, Stojnšek Ivan in Verhek Mihael.
—Koroški vsenemci jn drugi narodi. Dunajski listi prinašajo dolgo politično izjavo koroških vsenemcev, iz katere vzamemo tole, da ti krogi niso za zatiranje drugih narodov države in se jim ne sme vzeti samo po sebi umevne pravice, da gojijo svoj jezik in narodnost. Toda v smislu znanih nemških zahtev se še zahteva, da država izdatno podpira nemško šolstvo. V jezikovno mešanih in nenemških krajih se mora nuditi dovolj prilike, da se ljudje nauče nemškega jezika. Vse ljudsko šolstvo je treba tako urediti, da bo vsakdo po končani šolski dolžnosti zmožen nemškega jezika.
— Odlikovanja pri 7. pešpolku. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik Karel Herrmann. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinjp je dobil narednik 7. pp. Ivan Jobst. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili infanteristi Lettacher Štefan, Thaler Jos., Uran Mihael, Schlapper Andrej, Male Matija, Paulič Pavel in Rom Ka-rol.

PRIMORSKO.
J
in pada brez presledka, tla so vsa premočena, strelni jarki polni vode. Je res junak, kdor mora v takem neznosnem vremenu stati na straži in braniti s krvjo omočeno zemljo. Vojaške o-peracije popolnoma počivajo. Le včeraj predpoldne sta si dajali obe bojujoči se stranki s topovi znamenja, da sta še vedno na svojih mestih, pripravljeni storiti svojo dolžnost. Pojavljajo se vsaki dan novi preroki, ki "vedo" bolj kot vsa vrhovna poveljstva z matematično natančnostjo izračunati čas in kraj bodočih dogodkov. To je pp. jasno, da si bodo Italijani gotovo precej premislili, predno bodo prešli
novo ofenzivo ob Soči.
— Padel je na italijanskem bojišču dne 19. januarja vojak Štefan Medve-šček, doma iz vasi Skale pri Kanalu.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
C
HRVATSKO.
—	Odlikovan učitelj. Nadučitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah Jožef Mau-rič je bil odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
—	Smrtna kosa. V Celju je umrl slaščičar Karol Komauer.
—	Odlikovanja pri 87. pešpolku: Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: narednika Ribič Josip in Šilih Ferdinand, enoletni prost, četovodji Do-ria Elija in VViesner Jo=>ip .četovodje Holubar Anton, I.esničar Maks in U-rek Blaž, desetniki Bokalič Blaž, Kline Filip, Koštr Valentin, Markus Ivan, Mastnik' Ivan, Ostrclič Ivan, Pavanc Ferdinand, Polanec Jakob in Teršek Josip, enol. prost, poddesetnik Weber Josip, poddesetniki Čovnik Josip, De Foma Franc, Gcrmaršek Matija, Ka-pun Vinko, Kranjc Josip, Pollak Ivan, Poetscher Franc, Romih Mihael Viktor, Ružnik Filip in Weber Josip, infanteristi Dreo Hugon, Hrosek Franc, Jordan Igrane, Krajcer, Anton, Kran-žan Peter, Lebič Adolf, Maučič Franc, Merhar Miroslav, Mcstek Avgust, Mi-
—	Botrinstvo Berlina Gorici. Višji župan v Berlinu dr. pl. Wermuth je brzojavil goriškemu deželnemu odboru na naslov deželnega glavarja prosta dr. Faiduttija: "Kakor stojita oba naša naroda proti skupnemu sovražniku ramo ob rami v obrambi, si morata podati bratsko tudi roko za nov smoter, da se olajšajo globoke voj-skine rane in da se celijo, da se priza deti deli dežele potolažijo in da postanejo še temnejše tisočede vezi naših narodov. Z nemške strani hočemo pokazati toplo s posebnim činom ljubez ni, kako se zanimamo za usodo avstrijskih mejnih dežela, posebno za Gorico, ki je bila najtežje udarjena. Višji župan dr. pl. Wermuth." — Deželni glavar dr. Faidutti je odgovoril brzojavno: "Deželni odbor poknežene grofije Goriško Gradiščanske si dovoljuje Vaši ekscelenci na plemeniti misli"1 vojnega botrinstva Berlina za zopetno zgradbo po nezvestem sovraž niku uničenega mesta Gorice Izraziti globoko čutečo zahvalo. Poročila o tem ne sprejmejo samo prebivalci Gorice, marveč prebivalstvo cele dežele Goriško-Gradiščanske z največjim veseljem in z najodkritejšo hvaležnostjo. Pt:, Faidutti, deželni glavar."
—	Smrtna kosa. V Nabrežini je nagle smrti umrl višji poštar g. Hrast. — V Trstu je umrla Neža Čotar. — V .Motovunu v Istri je umrl odvetnik dr. Ivan Suran, star 80 let.
—	V Solkanu je hudo. Dne 31. jan. so laške granate posule 2 hiši blizu župne cerkve, poškodovale cerkveno >treho in pobile vsa cerkvena okna, ubile so štiri osebe, eno močno ranil in zasul 4 konje. Vsak dan priletajo grganate. Kdaj se bo Bog nas usmilil?
—	Iz Gorice, 2. marca. Danes opoldne sem bil presenečen. Po običajnem pičlem kosilcu me vpraša naš dobri krčmar Genio, če hočem še "dol-ce". Kak "dolce", se začudim, in ko izvem, da so danes "frittole", sem bil še bolj presenečen, kaj da to neki po-menja. ko drugače itak ni nikoli moč-nate jedi in danes pa kar celo "frittole". Potem mi je prijazni Genio šele povedal, da je danes "giovedi gras-so" — "debeli" četrtek! Lep "debeli" četrtek je letos v Gorici, niti veliki petek najbrže še nikdar ni bil tako brez življenja. Malokdo se bo sploh spomnil na to, da je bil ta dan včasih "debeli" četrtek in zdelo se mu bo, da je bilo to že davno, davno pred dolgim časom... Ko sem šel od kosila čez mrtvi napol razdejani "Travnik" sem se zmislil, kako živo je bilo v nekdanjih lepih časih o pustnih večerih tam okoli. Šetajoče se vrste ljudi "maškere", šale, smeh... No, še danes me je nekaj spomnilo "mašker". Dve gizdalinski napudrani babnici v kričečih barvah sta z neumnim smehom o-šabno nesli svojo ničvrednost mimo mene. Zmislil sem se ihtro na "maškere" .. . Tudi Lahi menda nočejo spoštovati današnji "praznik"! Vsako toliko časa završi v zraku in granata se pripelje sem proti nam. Veliko jih danes dopoldne sicer ni prišlo, a brez ničesar tudi današnji predpoldne ni bil. Padla pa ni menda nobena prav v mesto samo. Naši pa so pridni danes. Par topov je prav' krepko pošiljalo Lahom razne pozdrave in tudi izmed težkih je basiral svojo pesem. Naj jim le dajajo, vsak dan hujše, da jih enkrat spode izpred našega nosu. Mesto danes, bomo takrat praznovali "debeli četrtek", ko bodo Lahi "junaško" marširali nazaj. Tisti dan, bo prvič mesto varno pred laškimi granatami, bomo vsi pustno-veseli, tudi če bo takrat post. Makari v Oslavje k Paulitiu pojdemo. Morebiti je le zakopal kako posodo poštenega slovenskega vina pred tatinskimi Lahi, da jo prinese spet na svetlo tisti dan, ko bodo naši Brici praznovali praznik osvoboditve!
— Ob Soči. Sobota, dne 4. marca: Celi teden vlada na fronti pr,i Gorici res pravo Cadornovo vreme, dež pada
—	Nadvojvoda Evgen o Hrvatih. Dne 31. januarja je. kakor je že znano, promoviral nadvojvoda Evgen za častnega doktorja hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Predno je bila izročena doktorska diploma nadvojvodi Evgenu, ga je nagovoril rektor, dr. Barac v hrvatskem jeziku, a po nagovoru so ga odposlanci zagrebške univerze in ves generalni štab pozdravljali z burnimi "živio" klici. Pri obedu se je izjavil nadvojvoda Evgen o Hrvatih, da stoji hrvatski narod na višku svoje naloge in da so se hrvatski sinovi odlikovali na vseh bojnih poljih za časa te vojne « svojo zvestobo, junaštvom in neutrudljivostjo. — General Boroe-vič se je pa izjavil: "Izročilo Hrvatov, biti zvest do zadnjega diha in se z levjo močjo boriti, se je tudi v tej vojni na vseh bojnih poljih sijajno pokazalo."
—	Umrl je v Karlovcu profesor Davorin Devčič sin znanega hrvatskega pisatelja, star 29 let.
—	Prepovedan mažarski list. "Narodne Novine" prinašajo naredbo hrvatske vlade, s katero se ustavlja mažarski list "Szawnia Magyar Ujsag", ki zihaja v Osjeku. "Imenovani list je liamreč na nečuven način žalil Hrvate.
—	Umrl je v Zagrebu prejšnji župan in predsednik hrvatske trgovske in obrtne zbornice Kari Mondekar.
-— Konjska mesnica v Zagrebu. V Zagrebu so tovorili 4. marca mesnico, v kateri se bode prodajalo konjsko meso in sicer kilo 2 K do 2 K 80 vin.
—	Po smrti odlikovan. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 2. bos. here, polka profesor Izidor Modic.
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kueljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Govvanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnifc. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.; Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
Neskladno.
(Dama pride iz kopalne kabine mimo strežajke, ne da bi ji kaj podarila.)
Strežajka: "Ravno pride sedaj iz kopeli, pa tako umazana."
Poskusite Novo Pivo
Old Lager
STEKLENICA H*®"®
Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pire.
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu
i /\	-STRANI OBSEGA-
4 jI)Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA. SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000,—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje p»
=41 %=
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VAltNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje Ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, izven Kranjske pa proti 5Vi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-ijetrt odstotkov odplačevanju na dolg.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workinginen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLO VEKI C-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
9.	aprila Nedelja	7. Bol. P. M
10.	" Pondeljek	Ezehiela.
11	" Torek	Leon, papež.
12.	" Sreda	Julija.
13.	" Četrtek	Hermenegil.
14.	" Petek	Tiburcij.
15.	" Sobota	Anastasia.
TIHA NEDELJA.
Pet prizoršč božje pravičnost — Kalvarija.
Danes teden se prične veliki teden, ki nas prav posebno spominja trpljenja našega gospoda Jezusa Kristusa. S pomenljivimi in v srce segajočimi obredi nam kliče sv. cerkev v spomin vse to, kar se je nekoč veliki teden v Jeruzalemu godilo. Le oni človek pa, v čigar srcu je vgasnila tudi zadnja iskrica vere bi mogel pri spominu na vse to popolnoma brezbrižen ostati, pri spominu na vse to, kar je sam Sin Božji prestal in pretrpel, da je s ceno svojega življenja nas rešil večnega pogubljenja in popolni meri zadostil za naše grehe. Podajmo se v duhu na Kal varijo in pretnišljujmo, kako visi na križ prebit najboljši izmej ljudi, on, o katerem pravi sveto pismo: "h o d i 1 je okoli, deleč dobrot e." Njegovi nauki so razsvetljevali razum, krepili srce, tolažili žalostne, spodbu-jevali pravične in karali hudobne. Zakaj mora tedaj ta največji dobrotnik človeštva umreti sramotne smrti na križu? Na to vprašanje je že dal v starodavni preteklosti največji" izmej prerokov, Izaija, odgovor rekoč: "On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in potrt zavoljo naših hudobij; pokorjenje je
bilo zoper nas, rokopis po sta/e, kateri je bil nam nasproti in ga je vzel zmed nas i n na križ p r i h i l."
Poglej torej, dragi bravec, predra goceno zadostilno žrtev, katero zahteva pravičnost božja; poglej način zadoščenja, grozne muke in strašno smrt in vprašaj se, kdo je vsega tega kriv in odgovor bo vedno isti "r a -njen je bil zavoljo naših gre hov, in potrt zavoljo naših hudobij." Ako sodimo velikost hudobije greha pa imenitnosti zadostilne žrtve, tedaj moramo priti do zaključka, da mora biti greh res nekaj strašnega, nekaj groznega. — Od nekdaj se je človeštvo zavedalo svoje krivde in skušalo je z raznimi daritvami zadostiti razžaljeni pravičnosti božji. Večkrat so darovali celo človeške žrtve. Toda vse to ni bilo zadosti. Darovati se je morala sama svetost, čistost, ljubezen, darovati se jc moralo nedolžno in presveto jagnje božje. Poglej srce te daritve napolnjeno je z nepopisljivo britkostjo, duša njegova je do skrajnosti ponižana, telo njegovo pa je ena sama rana, kakor je to v preroškem duhu napovedal prerok Izaija rekoč: "O d podplatov do temena ni nič zdravega na njem."
Prerok primerja pokorečega se Zve-ličarja z gobovcem. Grehi so one strašne gobe, ki tako trpinčijo in mučijo milega Zveličarja. Oh, koliko hudo je torej greh! Ni nam torej več treba iskati druzih prizorišč, da bi spoznali pravičnost božjo in nezmerno hudobijo greha. Zadostiti nam more popolnoma to prizorišče. En sam pogled vere in ljubezni na Jezusa visečega na križu nam mora biti zadosti, da spoznamo velikost greha, ena sama beseda, katero čujemo iz ust umirajočega Zveličarja, beseda: "D o po l n j e-n o j e" je zadosti, da spoznamo v koliki meri je mogel trpeti božji Sin za naše grehe, da je dolg do celega poravnan. Kakor na kazni angeljev v nebesih, Adama in Eve v raju, pogubljenih v peklu in trpečih duš v vicah tako in še bolj spoznamo pod križem Zveličarjevim, koliko hudo je greh in kako neskončno pravičen je Bog. Da p r a v i č en si, o Gospod, in p r a vične so tvoje sodb e."
V pogledu na krvavo skrivnost Kal varije smemo upati, za trdno upati da je popolnoma zadoščeno za naše grehe in da smemo biti gotovi odpu ščenja. Na Kalvariji se v najpopol nejši meri kaže pravičnost, kaže se pa tudi v najpopolnejši meri ljubezen božja. Zijajoče rane mrtvega Zveličarja nam kličejo: "Kako pravičen je Bog!" kličejo nam pa tudi: "Kako usmiljen je Bogi"
Pogled na mrtvega Zveličarja naj zbudi tudi v tvojem srcu, ljubi bravec zaupanje, ljubezen in kesanje. Kri, ki curkoma teče iz groznih ran je prelita tudi za te, ona opere tudi tvoje grehe. Ta kri ti zadobi odpuščenje greho mir vesti, pogum v križih in težavah, ta kri pa je tudi cena tvoje večne sreče v nebesih.	REV. J. P.
vera? Katero lahko bolj omejimo: v kateri izmed teh dveh ver, ali v katoliški, ali v protestantovskili, najdemo bistveno znamenje edinosti, katero je vstanovil Kristus?
Ce pogledamo natančno v vso zadevo z namenom, da rešimo vprašanje, takoj opazimo, da protestantovske vere ne slone na podlagi edinosti. Podlaga edinosti mora biti enaka verskemu pravilu. Ce hoče imeti podlago edinosti, more samo ob sebi gledati, da združuje misli posameznikov, kar se tiče razodetih resnic. Takega verskega pravila nima nobena prote-stantovska cerkev. Pri vsaki določbi se 'sklicuje samo na sv. pismo, kakor je vsakdo sani razlaga. Razlaga pa, kakoršno si vsakdo sam napravi iz svetega pisma, je vedno le sodba posameznikova. Zato je protestantovsko versko pravilo posameznikova razsodba. Posameznikova razsodba pa vir edinosti, ampak vzrok razcepljenja. Star pregovor: kolikor glav, toliko misli, velja ravno tako v verskih zadevah, kakor pri vseh drugih stvareh v življenju. Če bi bila vsaka stvar, katera je zapisana v svetem pismu, jasna, kakor, da je dve in dve štiri, potepi bi iposameznikova sodba morda še ne grozila edinosti v veri; ker pa so mnoge svetopisemske resnice težko umevne, se pač razume, da vodi posameznikova sodba samo k verskim prepirom. Nasprotja nastanejo celo tam, kjer bi človek mislil, da so nemogoča. Vzemimo samo Jezusove besede pri zadnji večerji: "To je moje telo." Samo štiri
h krščanski pokori, kar je v sedanjih časih skrajno priporočljivo in odgovarja žalosti vsake duše. Posebno o-pominjamo vse matere, žene, hčere in sestre borilcev, ki v nežni svoji duši bolj kakor vse druge osebe čutijo strašno gorje sedanje grozne vojske, naj s svojim zgledom in s svojo milo močjo ob domačem ognjišču pregovore vse člane svoje rodbine, naj neprestano in goreče molijo k Bogu in naj prinašajo njegovemu božjemu prestolu prostovoljne žrtve, ki naj potolažijo pravično jezo Boga. Ljubo bi nam celo bilo, če katoliške rodbine vseh vojskujočih se narodov to delo ljubezni posebno izpeljejo na dan, ki je posvečen spominu prevzvišenega darovanja Boga človeka, ki je hotel s svojo bolečino rešiti in tolažiti vse Adamove sinove, ki se v tej vedno znameniti uri njegove neskončne ljubezni obračajo po po-redovanju njegove žalostne a neupog-njene matere, kraljice mučenikov in dosežejo tako milost, da morejo težave in bolestne izgube trdno s krščan sko vdanostjo prenašati in ga prositi, naj konča to tako dolgo in strašno po-izkušnjo. Želimo tudi, naj se zbrišejo z miloščino tudi grehi in se potolaži pravična božja jeza in naj vsaka rodbi na primerno svojemu premoženju daruje vinar ljubezni v korist po odreše-niku Jezusu tako ljubljenim revežem in Nesrečnežem in posebno v podporo ubogim otročičem tistih, ki so padli v tej strašni vojski.
Končno podelimo, ker upamo, da se udeleže tega dela krščanskega usmilje-popolnoma jasne besede so. Kaj bolj'nja in nežnega sočuvstvovanja člove-jasnega človek sploh ne more reči. ški bolesti in še bolj iz nadnaravne mi-
M^i^^as^^-^' ■■ -v^Nyj;• Mil g it'-vi iT lift
m* irfOLisinl«?

Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0,
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, W
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A»*< Brooklyn, N. Y.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev" Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
r
ALI JE VSEENO, KAJ VERUJEMO.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Katera je prava vera.
(Nadaljevanje.)
Celo poglavje kaže, da je najvažnejše in imenitnejše znamenje Kristuso ve vere, katero nas zagotavlja, da je to Kristusova lastna vera, edinost v veri. To je Kristus vedno zatrjeval; ne samo, da je molil v najsvečanejšem trenutku svojega življenja za edinost in to zahteval od svojih apostolov, ampak je postavil edinost za tako bistveno stvar, da je žugal z večnim pogubljenjem onim, ki bi se drznili kršiti jo s tem, da bi ne marali verovati celega evangelija, katerega bodo oznanjevali Njegovi nasledniki. Edinost je dokaz Njegovega Božjega poslanstva. To je sam rekel: "Sveti Oče... prosim te ... da so edini... da bo svet spozjjal, da si me Ti poslal." Razvidno je to-raj, da ni prava ona vera, ki nima edinosti. Vedno se lahko dokaže, da je bila na svetu, je in vedno bo ena vera, ki ima to edinost v veri. Ta mora biti tista vera, katero Kristus pripo-znava za svojo. Vprašanje jc sedaj: katera je prava vera? Vprašanje se še lahko stavi na drug način: Katera je tista edina vera, katera ima popolno edinost, kakor jo jc Kristus zahteval?
Vprašanje rešimo, če dokažemo, da je na svetu samo ena vera, katera
bilo nad njim zavoljo n a še-1 obstoja na edinosti, katera je edina, ga miru, in z njegovimi r a - j Jc tudi samo ena vera, katera si prila-
stuje edinost. Katera vera ima to last-
il a m i smo bili ozdravljen i." Kakor božja pravičnost ni prizanesla angelom v nebesih, našim prvim stari-šem v raju, pogubljenim v peklu in dušam v vicah, tako tudi ne prizanese svojemu lastnemu sinu, ki se hoče pokoriti in hoče zadostiti za naše grehe. "Bog tudi svojemu Sinu ni p ri z a n e s e 1, t e m u č ga je dal za n a s v s e." Na Kalvariji, na zadnjem prizorišču božje pravičnosti vidimo prav posebno pravičnost Bjoga Očeta in ljubezen Boga Sina združeni, da zadostite za greh in posvetite svet.
Da bi se vničilo dolžno pismo greha, ni zadostilo prekletstvo, katero je tisočletja morilo svet, ne vse nesreče, ki so trle od Adama do zadnjih časov človeštvo. Zadoščenje je moralo biti primerno razžaljenju; onemu neskončnemu razžaljenju božjemu. Zato se postavi sain Sin Božji za prednika mej Bogom in padlim človeštvom. On vzame krivdo na se in se pokori na najbolj popoln način. Sv. apostol Pavel pravi: "Izbrisal je, kar jc
nost in katera je nima, hočemo sedaj dokazati.
Rekli smo že, da je kakih sedemsto ver, katere se opirajo na sveto pismo in hočejo na ta ali oni način imeti Kristusa za svojega začetnika. Četudi jc toliko ver, vendar nam ni treba obupati pri našem preiskovanju. Dokaz nam bo lahek, če ločimo vse vere v dva razreda: v katoliško Cerkev in protestantovske cerkve. Vz/ok temu je to, da, če se tudi protestantovske vere ne vjemajo med seboj v svojih naukih, slone vendar vse na skupnem pravilu, katerega popolnoma zavrača katoliška cerkev. Naša razdelitev to-raj ni prostovoljna, da bi lažje napravili sodbo, ampak je bistveno potreb no zaradi verskih naukov, da jih tako delimo. Nikdo tudi ne more trditi da s tem izpustimo pravoslavne vere, ker nimajo nobenega nezmotljivega sodnika v verskih stvareh, spadajo v eno vrsto s protestantovskimi ločinami. Odtod vprašanje: katera je prava
Komaj je preteklo četrt stoletja, ko so postavili za versko pravilo posameznikovo mnenje, so že ta kratek stavek razlagali na dvesto načinov, kakor pričajo sodobni pisatelji. Pravilo, katero vodi k tako različnemu brnenju v najjednostavnejših stavkih, ne more biti vir edinosti v veri. Vsakdo versko pravilo pa, katerega se poslužujejo protestantovske cerkve, izhaja iz tega; dosledno torej, nobena prote-stantovska vera ne sloni na podlagi edinosti.
(Nadaljevanj ensledi.)
PISMO SV. OČETA KARDINALU POMPILIJU.
Rim, 5. marca. "Osservatore Romano" objavlja sledeče pismo sv. očeta svojemu generalnemu vikarju kardinalu Pompili v Rimu:
V strašnem sporu, ki trga Evropo, nismo mogli ostati kot splošri? dušni pastir prostodušni in nismo tudi molče gledali, ker bi sicer zatajili svete dolžnosti, ki nam jih nalaga vzvišeno po Bogu nam naloženo poslanstvo miru in ljubezni. Od začetka svojega pon-tifikata smo se trudili s po tako strašnih prizorih užaljenim srcem, da s svojimi opomini in s sveti pregovorimo vojskujoče se narode, naj bi odložili orožje in poravnali svoje spore s prijateljsko sporazumnostjo tako, da bi odgovarjalo človeškemu dostojanstvu. Vrgli smo se takorekoč med vojskujoče se narode kakor oče med svoje boreče se sinove in jih rotili v imenu tistega Boga, ki je neskončna pravica in ljubezen, naj opuste namen medsebojnega uničenja, naj marveč jasno posredno ali neposredno obraz-lože želje vsake stranke in naj po načelih pravice in možnosti vpoštevajo želje narodov in naj preneso potrebne žrtve samoljubja in posebnih koristi v danem slučaju v korist pravičnosti in splošnega dobrobita velike skupnosti narodov. To je bila in je edina piot, da se reši strašen spor po načelilipra-vice in da se doseže mir, ki ne bij koristil eni sami stranki, marveč vsem strankam in bi bil zato pravičen in trajen. Obžalujemo, ker se ni poslušal naš očetovski glas in ker vojska traja divje dalje z vsemi svojimi strahotami. Kljub temu, gospod kardinal, ne moremo in ne smemo molčati. Očetu, katerega sinovi se nahajajo v divjem boju, in dovoljeno, da preneha svariti amo za to, ker so ostale njegove prošnje in solze brez uspeha. Znano yam pa tudi, da je naš ponovni klic po miru, če tudi ni dosegel željenega u-činka, našel globok odmev in se je vlil kakor balzam v srce vojskujočih se narodov, da, vlil se je v srca vseli na-odov celega sveta in vzbudil živahne, roče želje, da bi videli, kako naj se krvavi spor najhitrejše reši. Ne moremo se vzdržati, da še enkrat dvignemo svoj glas proti tej vojski, ki se nam zdi samoumor civilne Evrope. Ne memo opustiti, če nam to dopuščajo okolnosti, da priporočamo vsako sred-tvo ali da opozorimo nanj, če more lužiti za to, da se doseže zaželjeni smoter. Zdaj nudijo, gospod kardinal, ugodno priliko nekatere pobožne žene, ki so nam naznanile, da se' hočejo v svetem postnem času združiti dušno k molitvi in k pokori, da ižpro-sijo od božje neskončne milosrčnosti konec strašne šibe. Tak predlog moremo le pozdravljati in priporočati vztrajno molitev in krščansko pokoro, ki je mnogokrat edina tolažba ob raz-mesarjenju našega in vsakega človeškega srca vsled tega strašnega bra-tovskega boja in najuspešnejše sredstvo, da izprosimo pri Gospodu zaželjeni mir. Predlog smo zato očetovsko blagQslovili in ga zdaj javiio pohvalimo, ker želimo, da se mu pridružijo vsi verniki. Vsekakor zaupamo, da se ne samo v Rimu, marveč v celi Italiji in v drugih vojskujočili se deželah zbirajo katoliške rodbine posebno v bodočih dneh v pokori posvečenim cerkvam oddaljene od svetnih iger in zabavv, k pobožni in trajni molitvi i"
losrčnosti, ki naj združi otroke pri istem nebeškem očetu, tudi rodbine nevtralnih dežela, Vam, gospod kardinal, in omenjenim katoliškim ženam in rodbinam prisrčno apostolski blagoslov.
V Vatikanu, 4. marca 1916.
BENEDIKT XV.
TAJNE NAJNOVEJŠIH ZEPPE-LINOV.
Povodom neverjetne delavnosti nemškega vojnega zrakoplovstva in njegovega obiska nad srednjo Anglijo, nad središčem angleške industrije, se zopet obračajo vse oči na delavnice teh zrakoplovov. Čeravno se ne more prodreti v tajne orjaško naraslih Zep-pelinovih delavnic, vendar more vsakdo videti sila zanimive stvari. V prvi vrsti treba ustanoviti važno dejstvo, da se je v zrakoplovnih delavnicah, v katerih noč in dan dela na tisoče delavcev, ustvarila organizacija, ki omo-gočuje, da morejo sedaj vsak teden poslati na fronto po en ali dva zrakoplova. Komaj mine dan, ne da bi kak nov Zeppelin delal poizkusnih voženj. Te poizkusne vožnje so pravi vojni manevri. Oblika in obseg Zeppelinov sta se nasproti prvotnim tipom zelo izpremenila. Najnovejši primerki so mliogo daljši in prejšnjih in obenem vitkejši, podobni ^"ibi; obe gondoli visita niže, a hodnika med obema, se zdi, da ni več, ali je pa zgrajen v o-gromnem trupu zrako-ilova, t-ko da se na zunaj ne vidi. Gondole so obdane z oklopom, vsaka ima najmanj po šest strojnih pušk in en do dva mala topa, kakor tudi posebne aparate za metanje bomb in zopet posebne naprave za spuščanje zračnih torpedov. Šiljasti prednji konec novega tipa kaže kovinski blesk v dolžini približno petine trupa. Dejstvo je, da je del pokrova me-taliziran s pomočjo Schoopschovega postopanja za kovinsko škropljenje. Krmila so enostavnejša in manjša, motorji znatno močnejši, kar izhaja že iz velikega hrupa. — Vojne manever-ske vožnje so zelo zanimive. Tu se vidijo poizkusi z dimnimi plini, ki nenadoma kakor megleni oblaki zavijejo cel zrakoplov. Ako je še megleno vreme, potem izgine zrakoplov na uprav tajnosten način. Kdor ima priliko to opazovati, bo lahko razumel, da Pari-žani in Angleži enostavno niso mogli opaziti Zeppelinov in se z njimi boriti, čeravno niso vozili v takih višinah, kakor se je poročalo. Posebno zanimi-
ve so nočne vaje. Tedaj deluje zrakoplov, ki je zlasti v nemesečnih nočeh docela neviden, z reflektorjji in svetilnimi plini, ki za več minut strahotno razsvetljujejo temno atmosfero, blesketajo v raznih barvah in govore, kakor se zdi, cel jezik. Mnogo se sliši o skrivnostnih novih zračnih torpedih, ki jih Zeppelini že davno preizkušajo. Tu se seveda ne da ničesar opazovati, a tu in tam se sluti, da gre o zelo važnem in strašnem orožju v zraku. Najnovejši Zeppelin, ki je pred našimi očmi absolviral svoje poizkusne polete, je nosil številko "L. Z. 95", a razen ts je šž druga vrsta zrakoplovov, ki nosi označbo "L.. ." (brez Z), tako da se more soditi, da šteje nemško zračno brodovje brez Parsifalovih zrakoplovov mnogo nad 100 enot.
ZA NAŠE GOSPODINJE.
Močna juha za slabotne in okrevajoče. (Ameriški recept.) Skuhaj juho iz telečjega, govejega in kurjega mesa ter opeci vanjo tudi malo telečjih kosti: malo gozdne perutnine da juhi posebno dober okus. To juho odstavi, kadar je kuhana, in pusti v nji, kar je mesa ali kosti. — Razse-kaj četrt kilograma dobre govedine, dčsetinko iklograma koretličja (navadne priklade k juhi), dva kuhana beljaka in zmešaj z osminko litra mrzle vode; nato prideni še vejico timeza in zalij z litrom juhe, od' katere si posnela mast, pristavi na rob ognjišča, da bo prav počasi zavrelo. Premešaj par-krat, da se ne pripali. Ko se je kuhala zmes poldrugo uro, jo precedi, po-soli po potrebi in daj po 5 do 6 žlic naenkrat, in to vsako uro.
Navadna močna juha. Strgaj z lepega koščka govedine meso, nastrži ga za pol skodelice, zalij z vrelo mesno juho in daj bolniku. Kadar kuhaš juho, posebno kokošjo ali telečjo, presekaj vse kosti, da bo izsrkala voda
redilne snovi iz kosti. V kosteh je več moči kakor v mesu.
Ogrski guljaš iz polenov-k e . Kilo polenovke operi in skuha), otrebi kosti in praži na čebuli in masti. Potrosi s papriko. Posebej praži na masti pol kile kislega zelja in kuhaj v kocke zrezan krompir. Ko je kuhano eno in drugo, zmešaj in popopraj, <* je potreba.
Poleno v ka s čebuli no o ni 3' k o . Polenovko kuhaj v okisani vodi' odcedi in otrobi. Na žlici masti zafU' meni žlico moke, sladkorja in kruhovih drobtin. Ko je rmeno, deni v rmC' nje dve sesekljani čebulji, operi, zahj z okisano vodo. Ko se je vse razpu" stilo, deni kose ribe v omako, da s« meso ž njo prepoji.
Polenovka z rižem. Skuhaj kilo polenovke na slanem kropu, otre* bi kosti in kožo. Skuhaj en četrt k''e ali več riževega zdroba, odlij vodo, 0' peci čebuljo na masti in polij riž. je stal deset minut, namazi modlo, de" ni polovico riža vanjo, polij ga s para" diževo mezgo. Nato deni razkosa"0 ribo v riž, zgrni nanjo drugo polovico riža, polij s paradižem, potresi s sirom in s koščki masla in peci 15 minut 1 pečici.
Proti alkoholu v armadi.
Švicarski vrhovni poveljnik genč«' Wille je poslal načelnikom posartie2' nih vojaških $kupin ukaz, v katerem pravi: Vojak je težko kaznjiv, če * opijani, ne toliko za to, kar v pijano* sti zagreši. — Prepričal se je namreč, da je 40 odst. pogreškov proti voja" škemu redu pripisovati vplivu alko' hola.
V Belgradu
je zdaj 52,000 prebivalcev. Opustoše-ne dele mesta vojaki popravljajo, stre'" ske jarke zakopavajo. Delo po tovaf* nah se je deloma že začelo.
ZAHVALA.
Tem potom izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so mi v dneh žalosti kazali tako ljubeznivo sočutje ob priliki bolezni in smrti mojega preljubega soproga, gospoda
Louis Kalčiča.
V prvi vrsti se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika obiskali med boleznijo in ležečega na mrtvaškem odru; nadalje vsem udeležencem pogreba, da-rovateljem krasnih vencev in č. g. župniku; in posebej še slavnemu društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. za spremstvo pri pogrebu.
Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj!
Joliet, 111., 5. aprila 1916.
VDOVA FRANCES KALČIČ.
P
ur
IRUHE iN PISANICE
-ZA-
VESELO VELIKONOČ
najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike STojcem
v staro domovino V GOTOVEM DENARJU
To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St.	(Bančni Oddelek)	Joliet, Illinois
PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI »A. S."
Mi garantiramo vsako poSiljatev, da denar no bo zgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.
MmmmmwmmwmmmmwrnMi
Hi
_5.
Roza Jelodvorska...............35c
Rusko-Japonska vojna ...........50c
S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 2uc
Sanjske bukve ...................40c
Senilia, povest ...................20c
Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00
Solnce in senca. Povest...........20c
Spisje ...........................20c
Srečolovec. Povest ..............20c
Stanley v Afriki .................25c
Sveta vojska ...................25c
Sv. Notburga ....................20c
Sveti večer ......................25c
Svitoslav. Povest ................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c
100 beril ........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................Z5c
Trije indij, povesti ...............20c
Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 7. APRILA 1916.
I Družba sv. Družine
' ZJEDtNJENIH DRŽAVAH SEVERS £ AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež= JOLIET. ILL.
Vstanovljenu 29. novembra 1914 lakor. v dr?.. III., 14. maja 1915
6RUŽBIND GESLO: "VSE ZK VERO. DOM IN N AROD." "VSI ZA ENECA.2EDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
PRAVLJICA O SOČI.
V Monakovu je te dni izšla knjiga Antona pl. Mailly "Mythen, Sagen, ^laerchen von alten Grenzland am Isonzo" (Bajke, pripovedke, pravljice 12 Stare krajine ob Soči). Z ozirom na to delo piše dunajska "Zeit":
Divjeromantično soško dolino, ki je *e dolge mesece pozorišče najkrvavej-in najljutejših bojev, preveva čud-globoka narodna poezija in staro-P°dedovana ljudska vera. Tu najdeš pripovedke in legende slovan-^ga naroda, Slovencev, ki imajo v' svojem značaju, kakor večina slovanskih plemen, močno razvito mistično-fe|Uinientalno potezo, se oklepajo svo-rodne grude in se drže tradicij svojih očetov v šegi in navadi.
Starodavnost ljudske vere se uve-iavlja zlasti v takoimenovanem praz-n°verju. "Kmet," tako poroča pisa-"se boji coprnic, ki morejo škodi-ll otrokom in živalim. Boje ise soških Dohodnih duhov in čez stari kanalski "»»st ponoči ni dobro iti. Na tem mo-stu da je neki mlinar dobil stavo s hu-dičeih."
Mnogo prikazni iz germanske mito-Sije igra pri Slovanih isto vlogo kot ^obri in hudi duhovi in strahovi na Potu človeške usode. Najbolj znane J&ologične prikazni so pač rojenice n'SOrodne jim vile ali šembilje, ki so " največji meri razširjene v ljudski ve-| vseh slovanskih plemen. Rojenice so boginje usode. Opisu-( se kot tri sestre v belih oblačilih, držeč goreče sveče v rokah, stoje . rojstvu otroka ob njegovi zibelki ? "apovedo pot njegovemu življenju, .oben človek ne more tega izbrisati. j0reče sveče pomenjajo življenja luč, ?°veško dušo. Zibelka igra pH Slojih izredno veliko vlogo. Slovani ruiejo, da blodijo duše pred krstom "■rlih otrok po svetu. V zraku je

ogokrat slišati njihov jok.
»era v vile, te kraške rojenice, je B Slovanih zelo razširjena. Vile se ,.ri*azujejo zdaj kot beli oblaki, zdaj ^ ' rosa, zdaj kot gromovni oblak ter - Smatrajo, kakor je že predstava, za ra ali zla bitja. Svoje bivališče Jo na vrhovih gora, kjer plešejo plese zavite v dolga vela. To so valkuere" Slovanov. Veliko jam in
"> se imenuje po vilah—"Vilenica". ovenci pojo o lepi Vidi, katero je
Votl
K
^■"orec odpeljal na Špansko ter žalu-v Sedaj po svoji ljubezni. Vida je S "0 krog blodeča boginja lune, od

rJa do morja gre njena pot, od de-do dežele. Nikdar in nikjer ne
miru in svojo otožnost izliva v JS™stinkah. V jasnih nočeh stoji na l^"" mavriške palače ter joče v svoji ijV.1- Slovani uprav obožujejo to rai-
p"? prikazen. 10 /.'Povcdka, ki nosi nezmotljiv mito-oj, Pečat, je pri Slovencih v časti l^ijena pripovedka o latorogu, be-divjem kozlu z zlatimi rogovi, če-j> doniovje so triglavski ledeniki. |C( Rudolf Baumbalh, ki je nekaj ^e. r Gorici, kakor tudi Evgen lj> .^ichelburg, sta pripovedko pesni-ve(1 »Gabila. Kakor izhaja iz pripoji- (fre tu za zlitino celega kroga Hi ^ 1,1 pripovedk. Ako Zlatoroga ra-p0( r°gla, potem vzklije iz njegovega jI ' kjer pade na tla, čudežna tri-v5| a roža, ki ranjeno boza'nsko ži-I	ozdravi. Lovce preganjajo
) Pri, '* Varovanci Zlatorogovi. Mitična ^edka pa poroča dalje, da so na h0(| "ogatin v krnskem pogorju, vz-Kobarida, zakopani veliki h,Q katerih bi se na 700 vozeh ne k, " spraviti v dolino. Samo tisti, ti, ' ubil Zlatoroga, bi
se mogel upati t0r 'v»rno iskanje. Nekoč je bil Zla-fci j* te*ko ranjen, a triglavska roža či| |p "2(lravila. V svojem besu je uni-^'iei Vrt r°jen'c' boginj usode, na ^cz 700 let l»o na golem ''^iif zrasla mogočna jelka: iz \ «>>a se bo iztesala zibelka in H j. J*' 'cža' v nji, bo mogel dvig-
^fiCl -a(1 na Bogatinu... V""0 uro hoda od Tolmina se v divjeromantični planinski po-
krajini ob reki Tolminki gora, na kateri se nahajajo razvaline gradu tolminskih grofov. Na strmem pobočju je votlina, ki jo je bojda obiskal Dante. Ozirajoč se iz nje po slikovitem, divjem svetu, je prejel navdih za svojo "Divina Commedia". V narodu živita dve verziji o tem. Ena poroča o gorski pripovedki, zvezani z Dantejevo o-sebo, druga pa pripoveduje o nekem "svetem Danteju", ki naj bi bil prebival v tej votlini. Opat Bianchi je v svoji 1. 1844. izišli knjižici "Del preteso soggiorno di Dante in Udine et in Tul-mino" z dokazili dokazal, da pesnik nikdar nI bil v Tolminti. .Narodna vera pripoveduje, da se duh tega puščav-nika ponoči še vedno mudi v votlini in da ni dobro ponoči iti mimo nje.
V krog nemških pripovedk spada ganljiva vojaška pripovedka o Hudi južni v Baški dolini -pri Tolminu. Je to znani motiv o Lenori, ki se je uvedel tu po nemškem vplivu. Mlad kmet je moral v vojno ter se je poslovil od svoje ljube. V bitki je padel. Po vojni je dekle čakalo njegove vrnitve. Nekega večera potrka na njena vrata. Plane kvišku in spozna svojega ženina. Vzel jo je k sebi na konja in v močni vihri odjezdita. Pri tem ji pravi ženin: "Le glej, dekle, kako jasno sveti luna in kako hitro jezdijo mrtvi!" Pred nekim pokopališčem skoči jezdec s konja in se zvrne v odprti grob, lioteč s seboj potegniti tudi dekle. V smrtnem strahu se mu dekle izvije iz rok ter se skrije v mrtvašnici, kjer ji pride na pomoč drug mrlič,'ki je ležal ondi na odrur Ko se je dekle vrnilo iz tujega ji kraja v svoj rojstni kraj, je našla ljudi, ki jih nikdar poznala in videla ni.. .
M sffs m s mwis^s m m s ^ sr
RAZNOTEROSTI.

Ko se je pa nahujskana ulica dvignila zoper njega, je pobral kopita in se umaknil. Dobro smo pa vedeli, da bodo Italijani, ko se jim poleže kri, tega moža še potrebovali. Zdaj čujemo, da je Giolittija ministrski predsednik Sa-landra že obiskal v Turinu. Salandra se je vsega naveličal, osobito pa neplodnega vojskovanja.
Plazovi podsuli oddelek smučarjev.
V Mitterberg na Tirolskem je prišel 14. febr. 360 mož močan vojaški oddelek ,smučarjev, da vadi pod Mandel-waenden. Častniki so stanovali v planinski gostilni, vojaki v neki koči. Minuli teden je močno snežilo. Dne 19. febr. ob 3. uri 30 minut popoldne se je sprožil na Mandelwaenden mogočen 700 do 800 metrov širok plaz proti koči, v kateri so vojaki ravno kosili. Sneg je del koče skoraj popolnoma zdrobil in pokopal 120 do 150 vojakov; drugi del ni bil poškodovan in so se ostali vojaki rešili. Rešilnih del niso mogli pričeti takoj; a popoldne je pričelo delati 300 mož, in tudi ruski ujetniki so pridno pomagali; ob 1. uri ponoči je došla pomoč tudi iz Solnogra-da. Ob 4. uri zjutraj so morali ustaviti rešilna dela radi nevarnosti novih plazov; izkopali so dozdaj 55 mrtvih in 52 ranjenih vojakov. Ker so morali 20. febr. radi nevarnosti plazov zopet 'ustaviti rešilna dela, znaša število žrtev 85. Rešenci pripovedujejo soglasno, da se je zgodila nesreča tako hitro, da sploh ni mogel nihče uiti. Žrtve nesreče so pokopali skupaj z vojaškimi častmi.
Avstrijski častniki iz srbskega ujetništva na otoku Elbi.
Nizozemski listi poročajo, da je veliko število avstrijskih častnikov, med njimi neki polkovnik, v vojnem ujetništvu na otoku Elbi. Ti častniki so bili v srbskem ujetništvu ter so prišli na otok meseca decembra; nastanjeni so sedaj v nekdanji Napoleonovi palači.
Trdo ga imajo...
Francosko časopisje ne omenja kar nič več črnogorskega kralja in njegove rodbine. Trdi se, da so prepovedali črnogorskemu kralju naravnost sprejemati zastopnike časopisja in da so mu sploh preprečili vsako občevanje. S isvojo rodbino živi v neki vili v Lyonu pod državnim nadzorstvom. Sprejeti sme le one osebe, ki se izkažejo z dovoljenjem vladnega zastopnika pri kralju. Lahko se reče, da ravnajo s črnogorskim kraljem skoraj tako, kakor da bi bil državni ujetnik francoske vlade.
Slik? iz bližine bojišč^.
Na uho ti udarja piskanje avtomobilov; kričanje vsekrižem; vozovi škrip-ljejo; tam spredaj streljajo iz vseh kalibrov; po zraku ropotajo letalci, tu prepevajo v fronto idoči vojaki, tam poganjajo tisoče klavne živine. Zdaj ti pribobni avtomobil, ki ima vpreže-nih 7 do 8 vagonov. Zatem srečaš dolgo kolono dvovprfcžnih vozičkov; krotke živalice vozijo vodo, vino, nosijo provijant. Tu prikoraka bataljon Ogrov in Slovakov, ki pojo svoje enoglasne pesmi in koračnice; nato se za-čuje sviranje godbe; nov polk gre v ogenj z godbo na čelu. Nekaj nove-gag: Po cesti koraka dolga vrsta ne-» oboroženih moških: to so italijanski ujetniki; vidi se jim da so mnogo trpeli. Vse to vrvenje pa spremlja še gromenje topov, strojnic in pušk. Treska in grmi noč in dan.
Kakor gospodje.
Zdaj, ko ni večjih bojev, se vojakom v jarkih ne godi preslabo. Nekdo piše in se hvali: "Menažo imamo izborno, pa tudi dovolj je je. Vsak dan dobimo meso z juho in prikuho. Kruha nem ne manjka; dobimo tudi salame, sira, klobas, vina, čaja in še marsikak priboljšek. Tako dobre hrane še nismo imeli. Le v dežju imamo težke ure."
Varšava.
Rusi «o bili na Saškem trgu zgradili veliko pravoslavno škof. cerkev, ki je stala mnogo milijonov. Ta zgradba je zbudila med Poljaki veliko razburjenja. Sedaj so jo izpremenili v katoliško cerkev in te dni je kolinski nadškof posvetil to novo stolnico.
Giolittija že kličejo.
Giolitti, bivši italijanski minister, se je bil umaknil, ko je izbruhnila vojska; zadrževal je namreč sovražno razpoloženje proti Avstriji, dokler je mogel.
Učenost ameriških profesorjev.
Če kdo v Ameriki ne more priti zlepa naprej, pa jame poučevati v tisti stroki, o kateri najmanje ve. Profesor angleške literature, Oscar Lowell Triggs, je objavil pred par leti obširno znanstveno razpravo, kjer je dokazal, da je bil ameriški petrolejski kralj John D. Rockefeller vedno bolj ženijalen kot Wililam Shakespeare. Nato se je vnela grozna debata v listih. "Sun" je izjavil, da v severni in južni Ameriki ni večjega osla, kot je profesor Triggs. Ta je tožil list in zahteval 50,000 dolarjev odškodnine. Sodnik je hotel zvedeti, ali Triggs res zasluži naslov osla in je stavil profesorju literature več vprašanj. "New York Herald" je objavil to zanimivo izkušnjo: — Vi ste profesor angleške literature na cliica-škem vseučilišču? — Da. — Ste li študirali Shakespeareja? — Da. — Kdo sta bila Romeo in Ju 1 i a. — Mož in žena. — Dobro. — Kaj sta počenjala? — Romeo je bil trgovec v Benetkah, Julija pa njegova hči. — Dobro. Kdo pa je bil k r a 1 j Lear? — Vladar. — Čegav? — Svojih podložni-kov. — Kaj je storil? — Vojskoval se je, potem pa je oslepil. — Zoper katerega se je bojeval? — Zoper svoje sovražnike. — Izvrstno. Morda veste, kaj obravnava igra "K akor hočete"? — Ravno tako je, kakor vi hočete. — In kaj obravnava "V i h a r"? — Nek tajfun. — Kaj pa je bila O f e -I i a? — Natakarica v hotelu Bristol, lepo dekle, bela in rdeča, kakor neki, vraga, jo Vi poznate? — Kdo pa je bil Otello? — Nek benečanski zamorec, ki so ga obsodili na smrt, ker je umoril lastno ženo. Vsi zamorci so taki. Zato sem jaz vedno bil nasprotnik osvobojenja zamorcev. — Kdo je bil Fal staff? — Neki vitez, 4ci je imel gostilno. — Dosti. Vi ste zares zelo učeni. — To vem. Jaz sem Shake-spearja temeljito študiral: če hočete, Vam še lahko na kaj odgovorim. — Ne, za Božjo voljo, ne! — List "Sun" je bil obsojen na 6 pennyjev odškodnine, Triggs pa jc moral poravnati stroške pravde. Še isti dan je ostavil chi-caško vseučilišče.
Muzej izuma.
V Moskvi se je osnovalo društven ki namerava otvoriti muzej izuma. Njegova naloga bi bila dajati naučno tehničnemu stvarjanju materijala in ga varovati nepotrebnega trošenja energije. Mnogi se mučijo z izumi, ki se že praktično rabijo ali ki so bili že davno s praktičnega stališča ovrženi. Društvo ima že sedaj veliko izbirko modelov o poizkusih takozvanega "per petuum mobile", ki so dokazi o nizkem tehničnem nivoju izumiteljev. Muzej ima namen nuditi popolen pregled o stanju tehnike potoni velike zbirke spisov, modelov in slik. Prosvetna vred-
nost muzeja se bo izražala tudi v predavanjih in sistematičnih tečajih. V muzeju bo tudi na razpolago velika knjižnica. Nadalje hoče imeti muzej v pregledu zgodovinski razvoj histo-rično-naučnega preiskovanja tehnike in industrije tpr medsebojnega upliva teh dveh.
Smrdljive bombe.
Lahon je začel zadnji čas obstreljevati avstrijske postojanke tudi s smfd-ljivimi bombami, ki širijo mamljive pline. Vojaki so sedaj prejeli posebne krinke, ki človeka varujejo, da plini' nič ne škodujejo. Seveda izgledajo | vojaki, ko nataknejo to reč na glavo, kakor strahovi in pošasti.	j
iilSiliiliiS Sfa^ia^ii
S
CENIK MOLITVENIH fj »S NABOŽNIH, PODUČNIH m ii IN ZABAVNIH KNJIG
m	§Š
mmm katere se dobe vKfiffiSK
S	S
KNJIGARNI AMER. SLO- ^ VENCA, JOLIET, ILLS. š§.
Hi K S
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ............................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.,.,,,,......25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez____20c
Božični darovi. Povesti......../. ,20c
Burska voiska ...................25c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Darovana. Povest ...............25c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Godčevski katekizem; Ženitne ali
svatbine navade in napitnice____20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica. ...____20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25 c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....2Ck
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. Češka narodna pravljica .20c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu .........................20(
Kirdžali, podonav. povest ........50<
Kmetijsko gospodarstvo .........75'
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20»
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25<
Koliščina in stepe. Povest........20<
Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c
Krvna osveta. Povest ............20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
T.udovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila .................50c
Maron, krščanski deček...........25c
Materina žrtev........'...........20c
Mati božja dobrega sveta, povest..50i
Mati božja na blejskem jezeru____25c
Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............20c
Mirko Poštenjakovič. Povest......20c
Mlada mornarja. Povest .........25c
Mladi samotar. Povest...........20c
Mlinarjev Janez. Slovenski junak
ali uplemenitba Teharčanov.....50c
Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c
Močni baron Ravbar.............20c
Na preriji. Povest ..............20t
Na divjem zapadu................50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških pla-Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c
Naseljenci. Povest ..............20c
ninah ..........................20c
Naš Dom .......................20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine.........20c
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest,,,,,20c
Od Leona do Pija ...............20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pesmarica — Slovenska...........50c
Pesmi — Janko Žirovnik..........30c
Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .,,.,,.,,.,,.....25c
Pisana mati....."................,50t
Pisanice, pesmi za mladino........SOc
Ponižani in razžaljeni............50c
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Povodenj ........................25c
Pauk zaročencem iri zakonskim.. .75c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev..25c
Prešeren in Slovanstvo...........50c
Prešernove poezije ..............75c
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest..................50c
Princ -Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............20c
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20c
Rdeča in bela vrtnica.............25c
Ribičev sin. Pravljica ...........20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c
Rodbinska sreča .................30c
Roparsko življenje. Povest........20c
SETEV — HRANA.
Kadar hočete kupiti seme detelje in alfalfe (nemške detelje), timotij, vrtne trave, koruze ali kakega drugega semena, pridite v našo veliko prodajalno. Istotako imamo zalogo vse vrste sena, piče za kuretino in veliko zalogo moke, krompirja in semenskega krompirja. Chicago tel. 1223.
FOGERT Y*S BIG FEED AND SEED STORE,
609 N. Collins St. (vogal Ohio)
Joliet, IU.	3514
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu In hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da
sem otvoril svojo
novo mestiigo in grdeerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grjacerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gosnodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU.

"8 VIO K EV
mm.
Cork Tip CiSarettes
r
1IE> B>
o
cork TIP CIGARETTES
T« v»
iisoci kade
NEBO
ZAKAJ?
rggi
Tobak-najboljši
Sestava-iz vrstna
Kajenje-hladno
Okus-poln
Duh-izboren
Izdelek-popoln
PRODAJA SE POVSOD
Kuponi o vsaki škatljici veljajo za denar ali
za krasna darila Pišite po katalog daril
Nebo Department
95 First St, Jersey City, N.J.
Coffee Mill. 140 whole couponi.
Hahway Automatic Lighter. 75 wholecoupons
P. LoriOard Co. Iwu.
_ . „	Ace Eight-day Alarm.
Established 1769. Clock. 275 whole coupon«
Z a nevesto
It ~il |en| (Finsko spUal Pietari Paeivaerinta.) |cn| fčž
(Dalje.)
Šele ko je bil sovražnik poražen, se je spomnil Peter na ono osebo, katere klic po pomoči je bil prej slišal. Hitro je pogledal na vse strani. Ni mu bilo treba dolgo iskati, kar zagleda nedaleč ležati žensko postavo na tleh. S trepetajočim srcem je letel tja in osupel spoznal Anko, ki je ležala brez zavesti na tleh. Ko je hitro pogledal, če jo je med ranil, in našel, da se to ni zgodilo, jo je previdno nesel na boljši prostor in ji položil svojo okrvavljeno sukno pod glavo. Potem je hitel k potoku, zajel v klobuk vodo in močil dekličino čelo in senci. Njeno telo je bilo še mehko in gorko, iz tega je sklepal, da je samo onesveščena.
Precej časa je trajalo, da je začela Anka dihati.
"Bog bodi zahvaljen, živi," je dejal tiho Peter, ko je to zapazil.
Naposled je Anka odprla oči.
"Peter," je zašepetala tiho in mirno in zopet zaupajoče zaprla oči.
"Počivaj brez skrbi, si v dobrem varstvuž rešena si, ljubljenka Anka!" je dejal Peter komaj slišno, ko se je sklonil nad deklico.
"Če bi mogla dobiti sveže vode," je dejala čez nekaj časa Anka, ne da bi odprla oči.
Peter je odluščil kos skorje na bukvi, napravil iz nje posodo in prinesel iz bližnjega potoka vodo. Anka je od časa do časa pomočila svoje ustnice v vodo.
"Bila si v veliki nevarnosti," je dejal Peter, ko je opazil, da se ji vračajo moči.
"V veliki nevarnosti, v smrtni nevarnosti; sam Bog te je pripeljal semkaj v mojo rešitev, dragi Peter," je odgovorila Anka.
Nato sta si pričela pripovedovati, kako se je vse zgodilo. Anka je dejala, da ni niti slutila kakšne nesreče, predno ni zagledala, kako drvi medved z odprtim gobcem proti nji. Zver ji je bila že čisto blizu, ko je zavpila po pomoči. Naprej se ne spominja. Ko ji je Peter močil čelo, je mislila, da jo medved liže, zato si ni upala odpreti oči. Ko pa je dobila toliko poguma, da je to storila, je zagledala Petra, in ves strah jo je minil. Tudi Peter je moral zdaj pripovedovati, kako je prišel semkaj. To je storil površno, ker ni hotel pokazati nemira in hrepenenja svojega srca.
Medtem se je čreda razkropila po gozdu.
"Oh, kaj se godi z mojimi kravami? Ne vidim in ne slišim jih! Gotovo jih je medved vse pomoril!" je tožila Anka.
"Tudi one so rešene; samo ena je dobila nekaj prask. Pojdiva in po-glejva, kje so," je govoril Peter smehljaje.
"Toda, moj Bog, ti si ves krvav! Kaj se je zgodilo, Peter?" je vzkliknila Anka prestrašeno; šele zdaj je opazila njegov krvavi jopič.
"Z menoj ni nobene nevarnosti; pojdiva, hočem ti nekaj pokazati," je odgovoril Peter.
"Ne morem, sem brez pomoči. Pomagaj mi ti!" je prosila Anka in mu ponudila roko.	/
Z veseljem je prijel za ponujeno roko in ji pomagal, da je vstala. O kako rad bi bil stisnil to roko na svoje ustnice ali na svoje srce, toda ni si upal, ker je vedel, kakšen prepad ju loči.
Prišla sta na kraj, kjer je ležal ubiti medved.
"Glej, tukaj leži oni, ki me je uma-zal s krvjo in tebe tako prestrašil," Je govoril Peter.
Strašno zunanjost ubite zveri je napolnila Anko s toliko zoprnostjo, da se je pričela tresti in bi omahnila, da se ni z obema rokama držala Petra.
Vsedla sta se na grič.
"In ti si to storil, Peter," je govorila Anka ginjena.
"Za tebe, Anka!"
"Ti si najpogumnejši mladenič na svetu; tebi ni enakih, Peter," je šepetala Anka in se sklonila bližje k njemu.
"Jaz te ljubim, Anka, ljubim iz vsega srca — jaz sem te že dolgo ljubil— ali je to mogoče? Da, jaz vem, da je med nama velik prepad, toda to ničesar ne pomeni, jaz te ljubim navzlic temu. Poizkušal sem že pogasiti o-genj svojega srca, toda lc še bolj je •vzplamenel, čimbolj sem ga skuša! zatreti."
Tako govoriti se je oj una Čil Peter, toda Anka ni bila vsled tega vznemirjena. Pokrila je obraz z rokami in se naslonila k Petru. On jo je objel in pritisnil na svoje srce.
"Zdaj mi je tako dobro, Peter. Dolgo že se je vzbujalo tudi v mojem srcu enako čustvo, kot v tvojem. Jaz sem tvoja za vedno!" mu je šepetala Anka.
"Midva se morava zdaj ločiti, noč se dela. Danes sem pridobil mnogo, neizmerno ipnogo!" je govoril Peter.
"Toda živali?"
"Najbrž so se podale že .proti domu.'
"Toda jaz ne morem iti sama in se tudi ne upam. Pojdi, Peter, in me spremljaj!" je prosila Anka.
Peter ji je izpolnil željo in podala sta se na pot. Peter je vrgel vrečo za ptiče poleg ubitega medveda in je vzel samo okrvavljeno sekiro seboj.
"Kaj bo rekel tvoj oče, ko zve za najino zvezo?" je menil Peter, obvla-dovan od skrbi, ko je na to mislil.
"Dozdaj bi bilo morda nemogoče
dobiti njegovo privoljenje, toda po vsem tem, kar se je zgodilo, se mi zdi mogoče, da bi privolil. Moj oče je plemenito misleč človek; povedala mu bova, kaj da se je zgodilo; o najini zvezi pa bodeva zdaj za nekaj časa molčala. Moj oče ne pusti dobrega dela nikdar nepoplačanega."
Tako je govorila Anka; Peter je čuti! svoje srce olajšano.
IV.
Kakor je Peter rekel, se je tudi zgo dilo. Ko so krave ušle krvavemu po-vu medveda, so se po najkrajši poti vrnile proti domu; zato so bile doma že veliko preje kot sta prišla Anka in Peter.
Pazno oko gospodarja je takoj za pazilo, da se je v gozdu nekaj nenavadnega pripetilo. Ena izmed krav je bila ranjena in je krvavela, nobene pa ni manjkalo. Nemalo je bil Podgorec osupnjen, da se ni kaj hujšega pripetilo. Ako bi ne bila ena izmed krav ranjena in ako ne bi manjkalo Anke, bi ne bil nihče opazil, da se je kaj primerilo. Toda te stvari so vzbudile na gospodarstvu veliko razburjenje. Mra čilo se je že, Podgorec pa je z6ral svoje ljudi, da bi šel iskat svojega otroka. Ravno je razdeljeval naročila posameznim skupinam, v katere je razdelil svoje ljudi, ko je zaklical eden izmed hlapcev:
"Počakajmo malo, tamkaj na gozdni poti prihaja neki mož z neko žensko. Morda je Anka; če pa ne, nam bodeta morda ta dva kaj pojasnila."
"Ostanite!" je zaklical Podgorec. Vsi so ostali.
Bila je v resnici Anka, katero je spremljal Peter. Prišla sta po gozdni poti.
"Bog bodi zahvaljen!" je dejal Podgorec in prosi vse, da naj gredo v hišo.
Ko so stopili v hišo, je morala Anka pripovedovati o vsem, kar se je zgodilo. To je storila tako občutno, da so se oči vseh, tudi hišnega gospodarja, napolnile s solzami. Solze v očetovskih očeh so bile Anki in Petru dobre znanilke za bodočnost.
Ko je Anka končala pripovedovanje, je vstal Podgorec in govori! s svečanim glasom pri vratih stoječemu Petru:
"Stopi bliže, hrabri mladenič! Plemenito si sejal, plemenito boš tudi žel. Rešil si mojo čredo in moji hčeri edinki si bil varuh in v oporo; to ne sine ostati nepoplačano. Krava, katero si rešil, je moja najboljša molzna krava. Ako se bo pozdravila, bo tvoja. Poleg tega dobiš še krme za celo zimo. Ako bo pa ta krava poginila, dobiš drugo. Za en dan je to lep zaslužek: medved tn najboljša krava okolice. Vsak ne more toliko zaslužiti, toda ti si zaslužil v časti. ;— Ti si najpogumnejši in najboljši- mladenič v celi fari. Ostani sedaj čez noč pri nas, jutri pa pojdi [ po medveda in ga spravi domov."
Peter se je boječe zahvalil in mrmral, da je storil samo svojo dolžnost in da nima vsled tega pravice sprejeti plačila. Toda gospodar je menil, da se mora izpolniti, kar je obljubil.
Ko je Anka slišala te očetove besede, je vrgla pogled na Petra, ki je izražal polno upanja. Kako rad bi pa Peter žrtvoval celi dnevni zaslužek, če bi mu dal Podgorec samo malo upanja, da bo Anka kdaj njegova.
V.
Uastopila je zima. Podgorčeva krava se je pozdravila. Gnali so jo v Zakraj; Podgorec sam jo je gnal. Poleg tega je dal prepeljati v Zakraj cel j voz krme za to kravo. Kot mož je držal besedo — čudno bi tudi bilo, da bi je sedaj ne držal, ko jo doslej še vedno.
Ljubeča sta se večkrat srečala in njuna zveza je postajala od srečanja do srečanja močneja. Stavila sta veliko upanja na Ankinega očeta, ker od ."»nega časa je Podgorec posebno spoštoval Petra. Anka je povedala Petru vse, kar je njen oče govoril o njem. Vse te besede sta potem premišljevala in vagala, in pokazalo se je, da merijo te besede na to, da bo Podgorec dovolil zvezo med njima. O, saj je tako lahko verovati na to, kar si človek želi!
Tako sta preživela zimo v zanesljivem upanju in najčistejši ljubezni. Nastopila je «opet pomlad in vsa narava je bila oproščena sile zime. Reke in jezeA so odvrgla težke ledene skorje, veselo žuboreče so tekle vode. Prosta je bila tudi reka, po kateri je vodil Peter splave. Po nji mu je hrepenelo srce, katero je bilo vsled Ankine ljubezni oproščeno skrbi. Predno je pa šel zopet na delo, je hotel zvedeti odločilno besedo od Podgorca. Peter Jc sicer še nekoliko dvomil, toda Anka mu je dajala poguma in upanja.
Bil je lep pomladanski dan. Solncc je toplo sijalo, zemlja jc zelenela, ptiči po drevju so pa veselo prepevali in si gradili gnezda. Takrat je oblekel Peter svojo praznično obleko in se podal proti Podgori. Tako sta se bila dogovorila z Anko.
"Kam pa nameravaš iti, Peter, tako prazniški?" ga je vprašal Podgorec, ko ga je zagledal.
"Ne drugam kot k vam. Z vami bi rad govoril."
"No, kaj bo dobrega?"
"Jaz — jaz ljubim Anko."
"To rad verjamem."
"In Anka ljubi mene."
"Tudi to je lahko mogoče."
"Prišel sem, da si izprosim Anko
od vas. Da dobim vaše dovoljenje in vaš blagoslov za najino zvezo."
Podgorec je vstal in napravil zelo resen obraz. To je bila njegova navada, kadar je veljalo odločiti kaj važnega. Tako je >tal nekaj časa in premišljeval.
"Ti si zelo zmožen mlad človek," je dejal čez nekaj časa. "To si- ne sme tajiti, to sem tudi jaz vedno rekel in bom vedno rekel, kajti zmožnost in pogum so lastnosti, ki zaslužite spoštovanje in priznanje. Toda odkrito in brez zavijanja povem, da ne bo Anka nikdar tvoja, ker zate je nisem vzgojil. Tako si slišal moj sklep."
"Za božjo voljo! Jaz sem rešil Anko iz krempljev medveda!" je pristavil Peter.
"To je samo domišljija tvoje slepe ljubezni. Ti nisi rešil Anke iz krem-ljev medveda, temveč krava je bila, katero si rešil; to si tudi dobil. Bodi s tem zadovoljen in poišči si družico kje drugje. Da odvrnem vsako nespo-razumljenje, naj ti povem, da je Anka že dolgo obljubljena v Zalog; sin župana v Zalogu, Zaloški, jo bo dobil. Sedaj, dragi Peter, si me slišal. S tem se moraš zadovoljiti, ker stvar se ne da prenarediti. Toda ne bodimo radi tega sovražnika! Prejšnje prijateljstvo in ljubezen naj obstoji še naprej. Moja pomoč in moja hiša bo kot doslej vedno tebi odprta. Kakor doslej te bom cenil tudi v naprej kot najpogumnejšega in najpoštenejšega človeka v fari."
Ko je Podgorec to izpregovoril, je zapustil hišo.
Anka je molčala. Ni si upala govoriti, ker je vedela, da bo oče vztrajal pri isvojih besedah. Toda ko je zaslišala trdo obsodbo, je bila bolj bleda kot platno. Tudi Peter je molčal, ker je vedel, da ni govoril Podgorec v šali.
Ljubeča se sta slišala nasprotno od tega, kar sta upala. Pogumno in neustrašeno sta odkrila svoje zadeve, toda izhod tega je bil za nju kot smrtna obsodba. Njinu srci sta bili napolnjeni z nepopisno žalostjo.
Toda kdo je bil srečni Zaloški > Zalogu?
Zaloško posestvo je bilo v tisti fari kot Podgora. Bilo je bogato posestvo, tako bogato kot Podgora. Posestnik Zaloga je nosil na svojih prsih sve-tečo se srebrno medaljo. Poleg tega je bil Zaloški porotnik in župan. VI.
Vsi dogodki te povesti so se zgodili v 17. stoletju. Takrat ni bilo vedno prijetno. Treba je upoštevati, <,ia je Finska takrat pripadala k Švedski. Politične razmere še niso bile zrele. Med Karelinci, ki so pripadali k Rusiji, in med prebivalci Oesterbotten v Finski, je vladalo smrtno sovraštvo. Včasih sta ruska in švedska vlada še pospeševali to sovraštvo med obmejnimi pre bivalci. Pogosto pa je tudi takrat divjala med temi ljudmi krvava vojska. ako ste bili tudi obe vladi v najboljšem prijateljstvu.
Vzroki tem bojem so se porodili med prebivalci samimi, kmetje so vodili boje. Prav posebnih vzrokov za boje niti ni trebalo, ker vse je izviralo iz starega sovraštva in iz želje po maščevanju, kar je ppdpihovalo sovražnosti. Vsaka izmed sovražnih strank je poizkušala prodreti čez mejo na o-zemlje so-edov. Razvaline požganih vasi in umorjeni ter pohabljeni ljudje so kazali na sovražnikovo krvoločnost. To smo omenili samo mimogrede, da se bo naslednje lažje razumelo.
Podobna obmejna vojska je zopet izbruhnila s svetlimi plameni. Takoj po Petrovi ponesrečeni snubitvi je prišlo poročilo, da je udri sovražnik čez mejo. Peter je bil obupan vsled svoje ponesrečene snubitve, zato se je pridružil branilcem domovine. Upal je, da mu bo v bojnih nevarnosti mogoče vsaj za trenutke pozabiti na svoje srčne bolesti.
Vsled svojega poguma, moči in odločnosti, katero je kazal tudi v najtežavnejših položajih, je bil kmalu izvoljen za voditelja branilcev finskega o-zemlja. Povsod in v vsakem času je bil Peter s svojimi ljudmi nad sovražniki in jim postal vsled tega v velik strah. Čeprav so bili Finci v premoči, vendar niso mogli povsod preprečiti grozodejstev, ki so jih uganjali Karelinci. Mnog družinski oče je vsled tega objokoval svoje požgano posestvo, svojo uropano imovino, svojo ženo in otroke, katere je odpeljal sovražnik. Mnogotera nevesta je objokovala svojega ubitega ženina.
Po Petrovi ponesrečeni snubitvi jc bila Anka potrta in žalostna. Ne samo vsled tega, ker ni dobila onega, katerega je tako neizmerno ljubila, temveč tudi vsled tega, ker jc oče namignil, s kom namerava ždružitj svojo hčer. Ravno tega ji določenega ženino pa Anka vsled njegovih norosti že davno ni mogla videti.
Gozd je bil odslej ubogi deklici najljubše pribežališče. Gonila je čredo na pašo, čeprav ji je skušal oče to zabraniti. Od dogodka z medvedom je bil v skrbi za Anko. Zdelo se mu je, da je Peter vendar še nekaj drugega rešil iz medvedovih krempljev kot samo kravo.
Anka je vstajala po cele dni s čredo v gozdu. Tam ji je bilo dobro. Mnogokrat je sedela v sanje zatopljena na nekem griču. Zdelo se ji je, da se ji bliža velik, rjav medved z široko odprtim žrelom. Zdelo se ji je, da pAda v omedlevico. Takrat pa je prisKpčil Peter in ji močil čelo in senci. Ni si upala odpreti oči iz strahu, da tie bi Peter odšel. Ko pa jih je vendarle odprla, je videla, da ni bilo ne Petra, (Nadaljevanje na 7. strani.)
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne 4enarn« alog> »er pošilja denar na vse dele cvet«.
Kapital in preostanek «300,000.0«
JOHN
M. W. Phone 34«
NTEFAWICH
:.:Slov6H»ka Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N, Scott St., Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
Oscar J. Stephen
Sobe »1 ia 204 Barber Bldg JOLIET. ILLINOIS
JAV]\I

C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k
A. SCHOBNSTBDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
Kupuje in prodaja zemljišča ; v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar- š^ sko stroko spadajoča pisanja. SR
Govori nemiko in angleško, ijjj
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
John Grahek
0
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET. IlA
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, lU*
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če bos kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi C nami. Mi imamo v zalogi vsakovf'' nega lesa.
Za stavbo hiš- in poslopij mehki i® trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste.	■;>
Naš prostor je na Desplaines ulici'k blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi*' bomo zadovoljili iu ti prihranili deo»'
W. jr. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vog" DES PLAINES I NCLINTON ST*
»lil:
.iT
Metropolitan Drug Store ^
N. Chicago A Jackso« Str
Slovanska lekarni
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl
jlabosth t členi® j pljučnh k prsnih bo»"
revmatbkt HROMOCn
BOLESTI r KOLKU	HRAZB4IU t ŽIVOTU
eCLESTH . dSKH	VNETJU CPRSNB Ifig
fCVRAUai PROTOU	PREHLAJOUU
OTRPLOSTI il&C	BOLESTIH , LEDJU
SLABOTNEM KHtV	BOLEST« » 09tV MJDEV KA&JU
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
g ESS!
ell f^iS 8 ill
lEfilBfl
T RINE RS I
tfflS*
BITTER-WINE I
^žis^ i
trinerovo	i
Horkevino I
"•"»■fwv«! JOSEPH TRINER 79S SAsKUnd Ave.
____I"
—	—,	-Hrir
3 IZGUBA OKUSA gjj
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zd/av okus, telesno moč in duševno energijo.
Kakor hitro se čutite, da Vain te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-I deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.

DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.
Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj.
I Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo woper kašelj), ki ne
vsebuje strupenih tvarin, kakor ;norphine ali chloroform. Rabite ga zoper
kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali 50c. Po pošti 35 ali 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.
1333-1339 South Ashland Ave
CHICAGO, ILL.
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
p—--Lutra 10c-
| Minikin 5c Mike's Best 5c
ZA NEVESTO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Michael Xochevar,
Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL.
Joliet Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyer«
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
a'" *	" ~	" '	______
J Slovensko Katoliško	Samostojno Pod. Društvo
Marije IPs Vnebovzete
(S. C. M. B. Society of 'W^LSJM'	St. Mary'* Assumption)
tta*Botrljeno 15, avguMa 1909	Organizirano 2. aprila. 1910
It. _ PITTSBURGH,___>	PENNSYLVANIA.
lP	GLAVNI ODBOR:
'fdsednil-:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
fl K>
Ijnik;.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
»isnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
I 'Eajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
[•[.,	NADZORNI ODBOR:
« .
f Jtseph Pavlakcvich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. I)	John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. 9 I	Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
'hiški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
H L	_
H C'
" Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I- Porotnika.
i 'taki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. 0 Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
ZALOGA
*
barve, vartiiša in tE stenskega papirja
je najpopolnejš
C h nas dobite "Ready Mixed" 4 ff '^rvosalon po_________________________tUJ.#J.«J
IN »1.31 DO $2.00
Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2\c roll in več
splačalo se vam bo, da se oglasite pri nas za barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas posetite.
jHansen-Peterse n Co.
j P°3 Cass St., blizu Sčott Street JOLIET, ILL
LJUDSKA BANKA
-^lliw nar na obresti v
1 mUMi J ill -fcanh0
H Vf\ ti 1 I ti i C Ji PoštSe Hranilnice
in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
j 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. !| First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
>M>MM«»kMMMMMMMW»HMf#MMWHHHMHM»MMMM
' —— - =
charles d. dibell
ADVOKAT—LAWYER
Soba 508 Woodruff Bldg , Joliet
---:CHICAGO PHONE 298:----
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obrnite se k meni
Govorimo slovenski jezik.
Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
M. J. TERDICH, 1104 Chicago St-
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo t veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
G. Sretlicicli J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
R. F. K0MPARE
»LOVENSKI PRAVNIK
DOBRODOŠLI!
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, III.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
ADVOKAT
v So. Chicago, 111«.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami.
COMPOSITION FELT and GRAVEL R00FEB8
Asphalt Roofing Over Shingle*
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS.
Naznanilo !
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor:
SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj.
Jerry Laurič
210 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
Kadar se mudite na rogalu Ruby andBroadway ne pozabite Tstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer botte najbolje potteeSeni. Fino pivo, najboljSa vina in umodke.
Wm. Metzger
Ruby and. Broadway JOLIET
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeCa zdravila: za rast in proti spadali-in ženskih in molkih las, kakor tudi za rast mo: ekih brk in brade: za revinatizeiu kostibolj ali trganje v nogah, rohali in križu za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $5(X». ližite takoj po cenik. -Koledar" in žepna knjiga od 80 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere 1'oMJite 6cernov v markali. nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
Izumi prinesejo bogastvo!
Izuitinikom
in onim, ki želijo kaj izumiti bode moja
Slovenska Knjižica
in popis
izumov pokazala pot.
Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške.
Obvestila in nasveti zastonj!
Pregledavanja o mogočnosti patentiranja kakega izuma
popolnoma brezplačno.
in točno, kajti moj urad se nahaja v Washington!!, v mestu, kjer so oblasti za patentiranje. Pišite še danes slovenski na:
SL4VN0ZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim ve« ga piješ tembolj se ti priljubi.
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
MICHAEL CONWAY
106 Lougbran Rldg.
Cau and Chicago St*. JOLIET
Pcsojuje denar na žemljica
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257,
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
BELOJPIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
. Joliet Slovenic Bottling Co.
N. Scott St.	Joliet, 111
telefoni Chi. 2275 N. TV. 480, ob nedeljuh N. W. 344
A. M. WILSON
službeni odvetnik za patente, 31 1 V ICTO R BUILDING WASHINGTON, D. C.
r
ne medveda. Na mesto sanj je stopila resnica. V luči resnice je videla, kako N stoje stvari in bridko se je zjokala. Po r takih urah je prihajala vedno pozneje domov kot goved.
Sovražnik je zvedel za Podgorčevo j bogastvo, zato se je hotel tistega po- t lastiti. Oddelek petdesetih mož se je r ločil od glavne čete v ta namen. Bili 5 so mnenja, da za napad na samotno ležeče posestvov ne potrebujejo več s mož, zlasti ker so hoteli izvršiti napad s skrivno in nepričakovano.
Zgodaj zjutraj nekega dne se je pri- I bližal sovražni oddelek Podgori. V svesti si zmage se jim ni zdelo potreb- r no, da bi počakali nočne tmine. Da, J celo mislili so, da se bo nahajala vsa c služinčad pri delu in da ne bodo vsled tega naleteli na noben odpor.	^
Podgorec pa je bil prav tako zvit f kot je bil star. Ko je zvedel, da se 1 Karelinci bližajo Podgori, jim je po- 2 slal nasproti ogleduhe. Na ta način je c prinesel neki deček pravočasno poro- ! čilo, da se sovražnik bliža.
Podgorec je zbral na dvorišču ljudi ^ i:i orožja, kolikor je mogel in je prepovedal vsakomur, da bi se odstranil. Samo nekaj ga je vznemirjalo. Pre- j den je še došlo poročilo, da se bliža , sovražnik, je odšla Anka s čredo v gozd na pašo.
V naglici je zapovedal Podgorec, da f se morajo zapreti odprtine v zidu, j skozi katere se je prihajalo in odhajalo na dvorišče fn ven. To zidovje je j bila dobra obramba in je popolnoma odvagalo to, da je bil sovražnik v pre- . jnoči onih, ki so imeli braniti Podgo- ■ ro. Poleg tega -so bili na Podgori na- ( tančno poučeni o sovražni moči in pa . 10 smeri, v kateri se je sovražnik bli-žal in hotel izvesti napad. Sovražnik I pa temu nasprotno ni prav nič vedel j o tem, kaj da se v Podgori pripravlja. Podgorec se je s svojimi ljudmi postavil za fcidovjem na oni strani, od katere je imel sovražnik izvršiti napad. Ljudem je zapovedal, da ne smejo prej streljati, dokler se ne nahaja sovražnik v oddaljenosti desetih korakov.
Ni bilo treba dolgo čakati, da se je j j opazilo, kako se je bližal sovražnik iz I gozda. Ko so prišli na odprto polje, t so se plazili za grmovjem, ko pa je tudi tega zmanjkalo, so v teku nasko-Jcili. Približno dvajset korakov pred zidom so zagnali strašen krik. V istem trenofku pa so počile puške, trije izmed sovražnikov so se zvalili v travo.
V tem trenotku so prestrašeni obstali. Hitro pa jih je obšel zopet po-I gum in navalili so se na zidovje; mislili so, da ni branilcev več nego trije, ki so streljali. Dva sta skečiia na zid, dobila pa sta take udarce na glavo, da I sta se zvalila v travo. Bil je sam Pod-I goreč z dvema hlapcema, ki so delili take udarce. Ta nepričakovani odpor je zdrobil sovražnikov pogum; opu-~ I stili so napad in zbežali čez polje. ^ Medtem pa so oni na dvorišču nameri- t_ * I li puške in jim poslali salvo v slovo. ^ JI Sovražnik se je razkropil in bežal 11a ^ SI vse strani.	^
SI Tako je bila nevarnost srečno od- • I	J ^
S stranjena, ne da bi bil kdo izmed bra-
5 nilcev ranjen. Veselje na Podgori je
i bilo veliko.
!g Nastal je večer, živina je prišla s pa-XI se domov. Anke pa ni bilo. Nastalo {I je jutro, Anke še ni bilo. Ravno so se 51 pripravljali na Podgori, da bi jo šli ij iskat v gozd, ko je prinese! nekdo po- -5 ročilo, da je videl, kako jo je peljal ^ 5 I sovražnik pred seboj — zvezano. S Na umikanju so napravili Karelinci r 5 pot skozi gozd. Tam so naleteli 11a ^ j J Anko, ki je sedela zamišljena griču.
"Poglej, poglej! Cegava deklica si ^ (5 ti?" jo je vprašal eden izmed soyraž-|5 nikov.	t
"Jaz sem s Podgore," je odgovorila s jj Anka, ne da bi premislila ta odgovor. iS "Dober plen! Roki na hrbet!" je de- i 5 jal poveljnik 111 zvezali so jo. jj "Pusti me, pustite me!" je prosila j 5 I uboga deklica.
"Mirno, drugače — —I" je zaklical SI in vihtel orožje nad njeno glavo. U-nftlmolknila je in jim sledila. ^ To poročilo je vzbudilo na Podgori ' žalost in brezupnost. "Moj otrok, moj ubogig otrok!" je klical Podgorec in vil roke.	1
Med tem ko je tako tožil, je prišel I na dvorišče Anki namenjeni ženin Za- 1 loški. O11 ni vedel ničesar o tem, kar < se je zgodilo na Podgori. Pripeljal je -.eboj snubača, iker je hotel poprositi j za Ankino roko.	,
''Reši mojega otroka, mojega ubo- , ga otroka!" mu jc klical Podgore ta- , I koj, ko ga je zagledal.
"Kaj mislite? Kaj se je zgodilo?" je vprašal Zaloški.
"Sovražnik je odpeljal Anko," se mu ' je povedalo.
"Kako jo bom mogel jaz rešiti," je jecljal prestrašeni Zaloški. , I "Ljubezen premore vse. Poskusi! , Upaj si kaj!" ga je opominjal Podgo-I rec v svojem strahu.
"Jaz je ne morem rešili. Če je šla, je šla," je odgovarjal ženin.
"Potem nimaš tukaj ničesar več o-praviti," je zaklical Podgorec, obvla-Idovan od strašnega obupa.
"Ker ni neveste, ne bo poroke. Poj-I diva," je govoril snubač. Odšla sta, ne da bi pokazala obupanemu Podgor-Icu samo žarek upanja in možne rešitve. Pustila sta Podgorca in njegove Iv obufiu in žalosti.
VII.
I Sovražnik se je umikal.
Finci so jih premagali v večih bit-
Sobe v najem in Lunch Room.
k.-ih, zato so uvideli, da je bolje, da se J umaknejo na lastno ozemlje.
T-»	1 - '1	1	'I
Peter se je ločil od svoje glavne moči, da bi poizvedoval po načrtih in podvzetjih sovražnikovih. Medtem je — v naglici obiskal svoje stariše, od kate- j rih j« zvedel, kaj se je bilo zgodilo , z J Anko.	L
Strela bi ga ne bila težje zadela kot ga je ta novica. Toda niti za treno-tek ni izgubil poguma in zevesti. "Moram jo rešiti, naj velja kar hoče!" je govoril, ko je prišel k sebi.	j-
"Kako? Je nemogoče. Ne podajaj se v gotovo nevarnost!" so ga svarili — stariši.	'	^
"Ne ohdi! Ostani pri nas!" so ga ^ prosile sestre.
"Moram! Jaz ne morem drugače ^ ravnati!" je odgovoril in bežal iz hiše. S Kmalu je izginil v senci jesenskega ve- n čera izpred oči svojcev.
Posrečilo se mu je, da je zvedel, po \ kateri potr je bil sovražnik odšel. Celo g noč in en del prihodnjega dne je hodil J in popoldne je zvedel, da se namerava £ zbrati sovražnik ob reki, tamkaj se ^ odpočiti in potem po reki nastopiti pot R proti dorhu. Dalje je zvedel, da je s približno 40 mož že tamkaj zbranih, * in da je tudi Anka med temi. Ostale s čete .>0 tam vsak čas pričakovali.	g
Kaj storiti? Čas ni dopuščal, da bi mogel zbrati toliko ljudi, da bi poizkusil ž njimi napad na sovražnika. To bi tudi ne bilo pravo sredstvo za Ankino rešitev".
Trenotek je bil 'odločilen. Sklep je £ bilo treba storiti. Peter se ni obotavljal.
Preskrbel si je sodček žganja in do-bel čoln. V čoln je naložil vsakovrstna jedila, pod katera je skril sodček z žganjem. V mraku se je podal v čoln in je začel veslati med otoki po reki okrog sovražnikovega taborišča. Sovražnik se je bal skrivnostnega napa- -da, zato je razpostavil na vse strani stražo, ki je kmalu opazila Petra. Straža pa se je delala, kot da ničesar ne vidi. Zadržala se je popolnoma 1 mirno in se veselila na plen, ki se ji je obetal. Peter, ki je bil to opazil, se je ^ delal tudi nevednega in se bližal sxčol- j nom vedno bolj bregu. Ko so sovraž- c niki videli, da je tako blizu, da jim ne bo mogel več uiti, so zagnali vesel — krik, se spustili v tri čolne in jo uda- Al ; rili za Petrom. Peter je navidezno ' napenjal vse moči, da bi jim ušel. Sovražniki pa so se mu smejali in mu U sledili v naglem veslanju. Kmalu so II ' ga dohiteli. Peter se jim je zoperstav-1 ljal, toda le navidezno. Da bi jih še p
bolj preslepil, se jim je postavil v čol-' nu z vesli v bran in udaril dva izmed njih tako, da sta padla v čoln. Naposled se je udal premoči. Zvezali so
ga-	r
Sovražniki so se zelo veselili nad '* tem lovom. Spoznali so v ujetniku a Petra, -svojega najnevarnejšega sovraž = nika. Ta lov so smatrali za več vre- _ '' den kot vse drugo.	J
r "Peter iz Zakraja! — Peter, hudič! — Zdaj si na trdnem!" so vpili, med- n. tem ko so ga zvezanega peljali v svoj k; tabor. Tudi tam je zavladalo veselje, s ko se i,e zvedelo, kakšen lov je bil napravljen. Ko je Anka zagledala ujetega Petra, je zaječala, toda Peter jo j je pogledal tako pomembno, da se je takoj umirila.	Ji
"Aha, deklica! Zdi se,.da je to tvoj znanec, dober prijatelj, morda celo ženin! Jutri bomo praznovali svatbo, na to se lahko zaneseš!" so jo dražili sovražniki.
Preiskali so zelo natančno Petrov 2 čoln; ko so našli sodček z žganjem, so . bili zelo veseli. Eden izmed njih je radi varnosti pokusil pijačo. Ko je našel, da je pravo žganje, je veselo vzkliknil:	2
"Žganje! Preskrbel nam je dobro j pijačo! On je dober človek!"
Tudi drugi so se tega veselili. Petrove oči pa so se lesketale v čudnem sijaju.	1
Mrak je legel na zemljo. Po tabo- 1 rišču so prižgali ognje in razpostavili straže naokoli. Predno so pa straže nastopile svojo pot, ki zahteva čuječ-nost zvestega psa, so dobile globok požirek žganja za na pot. »
Ostali so posedli krog ognjev in so ( se pričeli gostiti s tem, kar so dobili v | Petrovem čolnu.
Pustite mi moje žganje," jim je govoril Peter.
"Molči, peš! To' si namenil za svoje ljudi, toda zdaj bo prišlo v boljša u-sta!" so ga zaničevali sovražniki.
Medtem ko so se gostili, so se tudi posvetovali, kaj naj napravijo z ujetnikoma. Po dolgem, surovem posvetovanju so se zedinili v tem, da bodo ujetnika drugo jutro skupaj zvezali in ju na grmado postavili.
(Dalje prih.)
— Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C. Adler Co. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chi-! cago tel. 101. — Adv.
I. Chi. Tel.: Oftk'e 986, Res. 3342. Res. 209J4 N. Broadway
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicb
e	Dentist :: Zobozdravnik
Crystal Theatre Building 413 Cass Street. JOLIET,	ILLINOIS.
)	Urada telefon Chicago 100	|
Stanovanja telefon Chicago 3247	4
JOSIP K LE PEC]
1	JAVNI NOTAR	»
I 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.	<
• j-sra
AMERIKANSKI SLOVENEC, i. APRILA 1916.
»
ZVESTA DO SMRTI.
(Črtica iz življenja literatov.)
Sil
Gospodična Milena Tonijčeva je u-mrla. Bilo ji je šestdeset let. Bogata je bila in sama. Svoje imetje je zapustila Emilu Cendriču. Ko je ta zvedel, da ga je pokojna gospodična Milena določila za glavnega dediča svojemu imetju, ni bi! prav posebno izne-naden. Bil je namreč sam o sebi zelo visoko letečih misli, samoobsebi umevna zdela se mu je ta dedščina. Poleg tega pa se je njemu že itak dobro godilo. Njegova dela — romani iz življenja — so bila skoro kar hipoma razprodana po knjigarnah; jedva da so izšla, je pošla vsa zaloga; to se ne primeri vsakemu pisatelju in tudi ne vsakemu založniku.
,Zdelo se mu je pa tudi naravno, da je po gospodični Mileni Tonejčevi on glavni dedič. Vsaj se je še vedno spominjal zveze, nagnjenja, koje je gojil do gospodične, ki se je sedaj napotila na daljno negotovo pot.
Tako je razmišljal sam pri sebi Emil Cendrič, ko se je v železniškem vlaku vozil v bližnje mestece, kjer je umrla Milena Tonejčeva in kjer ima sedaj prevzeti njeno imetje.
Uboga Milena! Bila je prijetna de klica pri svojih dvajsetih letih, tudi še ni bila napačna, ko je bila stara trideset let. In takrat je bilo, ko se je E mil seznanil ž njo. Bila je bolj boječe narave, starši jo niso radi pustili med svet. Zato ji je bila prqcej tuja ona rafiniranost, ki se dandanes košati po /salonih, kjer se zbira in shaja seveda le po veselicah in zabavah takozvani cvet mestne inteligence. Bila je boječa, a vedno odkrita. Kar ji je bilo na srcu, tega tudi ni skrivala. Ko se je seznanila z Emilom, ka je vzljubila in o tem obvestila svoje starše. Kmalu po prvem sestanku ž njim, reče nenadoma ob neki priliki Milena Emilu: "Ako hočete, gospod Emil, bom jaz vaša žena?." — —
Emil pa je bil tedaj star dvajset let, lahkoživ in znan veseljak.
On si ni mogel misliti, da bi bilo njemu mogoče poročiti se z žensko, ki bi bila starejša od njega in celo deset let starejša. To bi bilo nekaj iz rednega za kroge, v katerih se je on sukal. Kako bi bili o njem govorili njegovi znanci. Kako se iz njega norčevali njegovi prijatelji! Rekli bi, da si hočem poiskati svojega mentorja ali da hočem dobiti v svoji ženi posebnega variha. Smejali bi se! Kako hudobijo napraviti, to končno še gre, toda osmešiti se pred svetom, to je ne-odpustljivo in to se nikoli več ne popravi.
Zato pa je odklonil ponudbo z vso vljudnostjo, v ginjenih besedah, ki se so vsaj kazale tako. Ona je bila izne-nadena. Čudeč se je opazil, kako se je hipoma spremenil obraz Mileni. Bolest se ji je zarezala v njene poteze na obrazu in globoko v njeno srce.
"Ne govoriva več o tem," je dejala ter se premagovala. "Menila sem, da Ki vi ne boste upali prositi me za roko, ker sem bogata."
Vstala je in odšla, ne da bi se bila ozrla nanj.
Redko kdaj sta se še pozneje videla, sploh pa le ob takih prilikah, kjer se je moglo govoriti le o vsakdanjih stvareh; recimo takrat, ko so Mileni umrli njeni starši. Milena je samevala, E-mil pa se je oženil z mladim dekletom. Kadar jo je videl, vselej se mu je zdela bolj bolehna in bolj postarna. Mislil si je:
"Ta se ne bo nikoli niožila." In v duši njegovi mu je ugajala ta misel.
Bila pa je res zelo bogata in tudi potem, ko je Emil odklonil njeno ponudbo, ni ji manjkalo snubačev. Starši so ji tudi prigovarjali, češ, da so >tari, toda ugovarjala jim je tako odločno, da so jo pustili v miru in tudi snubače je tako na kratko zavrnila, da je niso -več nadlegovali.
Tako je po smrti svojih staršev "gospodična" popolnoma osamela v stari hiši svojih dedov. Z nikomur ni občevala, edina njena pot ji je bila v cerkev in edini prijatelji so ji bili ubogi, katere je podpirala z veliko ljubeznijo in z veliko darežljivostjo. Vsako leto je šla enkrat ali dvakrat z doma in v1co se je vrnila, ji je sledil kmalu cel voz zabojev, katere je skrbno spravljala v svojo veliko sobano — pod streho. Nikdo ni vedel, kaj je v teh zabojih, ker ključe do te dvorane je gospodična posebno skrito hranila. Ker se je to večkrat ponavljalo, zato so si ljudje o tem pripovedovali razne pravljice, in sicer tembolj zanimive, kolikor manj so vedeli d tem povedati resničnega. Nenadoma pa je neko zimo zbolela. In preden so pravzaprav njeni sosedje zvedeli, da je nevarno t>olna, bila je že mrtva. V svoji oporoki si je prepovedala vse slovesnosti pri pogrebu. Skromno kakor je živela, želela je, da jo tudi polože v grob. — Glavni njen dedič pa, kakor smo že omenili, je bil Emil Cendrič.
Sfi ga delovanja so bili nenavadni. Prve knjige, ki jih je izdal, so bile naenkrat razprodane. Založnik je bil zadovoljen, in honorar za vsako knjigo večji. Izdajatelji so se čudili, da se po knjigarnah tako hitro razprodajajo Emilo-ifi va dela in to brez vsake posebne reklame. "To naredi pisateljski talent," dejala je večkrat Emilova soproga, ko se je o tem razgovarjala z njegovimi starši.
Emil si je najbrže tudi kaj takega mislil, ker se je ob takih prilikah zelo zadovoljno smejal.
Nekaj pa je bilo pri tem vendarle nenavadnega. Emilova dela so se prodajala s čudo.vito naglostjo, vendar listi niso o njih prinašali nobenih kritik. Nobene hvale, nobene graje, kakor da bi jih literarni sod preziral.
"To so nizkotne spletke proti me ni," dejal je Emil večkrat v domačem krogu, "to je prav navadna zavist mojih slovstvenih tovarišev, katerih dela kljub najživahnejši reklami, kupoma nerazprodana obleže pri založnikih."
Tako je šlo nekaj let in Emil je ra sel v imenu in sam na tihem že sanjal, da ni daleč čas, ko ga bodo jeli ve Ijaki besede in peresa kmalu vpošteva-ti kakor kandidata za akademijo ne smrtnikov.
Toda nesreča je opoteča, pravijo ljudje. Tisto leto je bilo, ko je umrla gospodična Milena Tonejčeva. Emi je izdal novo delo, po njegovem mnenju najboljše kar jih je do sedaj napisal. Toda čudno: Ta knjiga ni šla, ka kor prejšnje. Ta je založniku obležala. Nobenega povpraševanja ni bilo po njej. Ako sta se založnik in pisatelj srečala, čudeč sta se povpraševala, kaj bi moralo biti temu vzrok.
"Ni prava sezona sedaj za prodajo knjig," dejal je pisatelj.
"Da, da, politika sedaj zahteva vse duhove zase," odgovarjal je založnik. Toda mrtva sezona je minula, valovi burnega javnega življenja so se pomirili, toda Emilovo zadnje delo je še vedno pri založniku spalo spanje pravičnega, nepovpraševano, nerazproda-no. To je bila za pisatelja in založnika nerazrešljiva uganka.
* * *
Emil je vstopil po dolgi vožnji v hišo pokojne Milene, sedaj v svojo hišo kot glavni dedič po umrli gospodični. Dolgo časa je že minulo, odkar ni več prestopil praga te hiše. Pečati, s katerimi je zavarovalo sodišče po smrti lastnice razna vrata, so bili odstranjeni in prosto je stopal novi posestnik po raznih sobanah in občudoval razne dragocenosti. Šel je tudi pod streho, kamor je pot držala skozi železna vrata, od katerih je imela, kakor mu je pravila hišina pokojnice, samo gospodičina ključe in jih ni nikoli komu drugemu zaupala. Ko vstopi E-mil, vidi pred seboj veliko prostrano sobano, okrog ob zidu so bile postavljene popolno enake štelaže, ravno tako sta stali hrbte si kazajoč dve vrsti po sredi sobane. In v teh štelažah je ležal zaboj pri zaboju, nekateri odprti, drugi večinoma neodprti. Hlastno se ozre Emil v tak odprt zaboj, in zagleda knjigo, ki so v njej izšli njegovi spisi, pogleda prvi, drugi, tretji, deseti zaboj: samo njegove knjige, samo njegova dela. — Tukaj so torej ležale ne-porezane, nebrane, nepoznane, pokopane njegove knjige, ki so naenkrat izginile iz knjigarn.
"Torej se niso prodajale, ampak .ona je vse pokupila!" vzdihnil je Emil in zdelo se mu je, da se jc pred njim odprl grob in da je vanj zakopal ves svoj pisateljski ponos.
Vse je sedaj razumel, predobro razumel! Slava njegova je bila prisiljena, njegovo ime poznano, toda ne po njegovih delili ampak vsled njenega posredovanja.
Sedaj mu je bilo jasno, zakaj nikdo ne kupi zadnjega njegovega romana, ker je bila Milena že bolna in je med tem umrla, torej ga ni mogla več kupiti.
Silni gnjev se je polastil duše limi-Iove. Nobenega priznanja, nobenega čuta hvaležnosti ni imel za to izredno zvestobo ženfcke, ki ga je rada imela n to tudi v dejanju pokazala.
Gledal je to nekropolo svojih lite rarnih del. Ves natis, vsak natis vseh njegovih-del je ležal tukaj. Bil je popolnoma poražen, kot književnik uničen. Samo ena misel je Emila sedaj obvladala, kako da bi uničil in požgal vse te skiadnice svojih knjig in sicer tako tajno, da o tem nihče ne zve. Očita! je pokojnici sam pri sebi: "akaj ni uničila že sama knjig, sproti kakor jih je kupovala! Vsaj je vendar morala vedeti, da jih kedaj opazijo drugi ljudje, ali da jih vidim jaz sam".. .
stari očanec tam za pečjo. "Francelj je pisal z bojišča," de starejša hčerka. "Beri, beri na glas, da bomo vsi slišali!" — Metka čita: "Ljubi stafcši! Meni se še dobro godi. Ruse tečemo, da je veselje! Samo če bi tako peklensko vroče ne bilo. Vročina pritiska, da bi človek znorel..." — "No, no, le nehaj" — pravi očka; "kdo bo to verjel!" — Pogledajo na poštni pečat — ki je imel datum: 28. avgusta.
Stara znanca.
Sodnik zatoženai, ki je bil že večkrat kaznovan: "Meni se zdi, da sva tukaj že imela opraviti."
Zatoženec: "Tega ne vem ravno, — ampak gospod sodnik se mi tako nekam znan zdite!"
Na trgu.
Gospa prodajalki: "Koliko pa hočete za vse skupaj?"
Prodajalka: "Kaj pa mislite — če vse prodam, potlej pa jutri nimam kaj prodajati!"
1,500 ljudi izražuje svojo zahvalo za o-zdravljenje in krepost
Slovesna zaprisega, kije spodaj navedena, dokazuje zasluge ozdravitve na bolgarski način.
Pri vojaškem pouku.
Podčastnik: "Ali veste, s kakšno močjo zleti krogla iz puške? Seveda tega ne veste. Jaz vam rečem, da ta moč je zelo velika, ja tako nevsmiljeno velika, da si tega vi kmečki buteljni še misliti ne morete!"
Pri snubitvi.
Nevestin oče: "Vi bi radi mojo Loj-ziko; kako pa mislite izhajati?"
Že nin: "Prvič imam bogatega strica v Ameriki; ima sicer petero otrok, ki so pa slabotni. Drugič imam osmin-ko turške srečke in tretjič se mislim kadenja odvaditi!"
Tolažba.
"No, kako vam je kaj, gospod Tre-bušnik?" — "Slabo, — sem bolan." — "No, to naj Vas nič ne vznemirja — bolni ljudje so včasih najbolj zdravi!"
Dvoumno.
ki
A: "Si li zadovoljen z možem, sem ti ga priporočil?"
B: "Rekel si, da bo z malim zadovoljen."
A; "No, ali ni?"
B: "Še več, jaz vidim, da ni z ničemur zadovoljen!"
Nadomestilo.
Mož in žena spravljata krompir. Žena: "Viž, da si premalo žakljev prinesel — človek bi kar iz kože skočil!"
Mož: "Le skoči, potlej imava precej en žakelj več!"
V zavarovalnici.
Uradnik: "Prav je, če se tudi vi zavarujete; še boljše bo pa, če zavarujete svojo ženo; ako vam n. pr. ona u-mre že v teku enega leta, dobiste zavarovano svoto popolnoma izplačano."
Trgovec: "O, potem pa vi mojo ženo pač premalo poznate!"
Tolažba.
bil čas, da svoje misli
Žena: "Sedaj bi pa že gospod učitelj razodene glede najne Katice, saj že hodi več let okoli nje."
Mož: "Nič se ne boj! Dokler nista zaročena se gotovo ne bodeta ločila!"
Živite 100 let!
Ali ste skusili metodo H. H. von Schlicka za pridobitev in ohranitev zdravja in dolgega življenja?
Njegov ČUDOTVORNI BOLGARSKI KRVNI ČAJ, ki sestoji iz ljstja, skorja, cvetja, korenja, semen, jagod, bilk, ki rastejo v raznih delih sveta, ter so zmešane po starem tajnem predpisu.
One odstranijo strup iz telesa, ki je vzrok mnogih nevarnih bolezni.
OBNOVLJENA ENERGIJA, OD-STRANJENJE GLAVOBOLA; BOLJ I TEK, OSVEŽUJOČI SEN, OD-STRANJENJE ZABASANOSTI IN ŽELODČNE NADLOGE in boljše stanje vseh notranjih organov bo dokaz uspešnega delovanja.
Bolgari, najdalje živeči ljudi na svetu, poznajo to tajnost. Njihove žene imajo prekrasne oči i rujna lica. Njihova deca so modeli popolnega zdravja. Blesteče oči in rumena lica so znamenja dobrega zdravja.
Odstranite strup iz telesa in REVMATIČNE BOLEZNI S ČUDO-TVORN1M BOLGARSKIM KRVNIM ČAJEM VON SCHLICK.
Žene s bledim licem in cela družina rabi naj ČUDEŽNI BOLGARSKI KRVNI ČAJ VON SCHLICKA, ki naravni čistilec krvi posebno za spom-ladno dobo. Tp vam bo najboljši pri-1 jatelj kadar se prikaže groznica in pre-hlajenje.
Tu navedemo zapriseženo izjavo, da se prepričate.
To potrjuje, da ni samo ena oseba, temveč PETNAJSTO NJIH PISALO SVOJE ZAHVALE RADI BOLJŠEGA ZDRAVJA IN NOVONAJDENE SREČE.
ZAPRISEŽNA IZJAVA.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec; zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (IS steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj >.12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Ill
Voj
^^ 2
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS 1

Cork^tipu Cigarettes
88.
Ko se je Emil poslovil od Milene terse poročil z drugo mladenko, živel je zelo veselo in brezskrbno življenje, kakor je več ali manj navadno pri ta-kozvanih literatih. Njegovi domači so bili zanj v velikih skrbeh, ker se ni hotel lotiti nobenega pravega posla. Z vso dušo, z vsemi močmi, kolikor jih je imel, ise je posvetil pisateljevanju. In uspehi njegovega slovstvene-
In tolažil je sam sebe premišljujoč: "Če bi jih ona ne bila pokupila tako naenkrat, gotovo bi se bila moja dela prodajala... Veliko krivico mi je storila s to svojo neumno idejo."
Nikoli pa Emil ni mogel sam pri sebi dognati, ali je Milena s tem hotela njemu pokazati svojo zvestobo ali svojo maščevalnost.
K
S
an
i^^SMS^liiiiiE
--1 B
ZA KRATEK ČAS. j gjg
.1
iii^iiMifoSSiSiSs
Mraz in vročina.
Bilo je tam ob prvem snegu letošnje zime, ko je mraz pošteno pretresal naše kosti. Na vrata potrka pismo-noša, ki prinese pismo od Franceljna. "Kaj pa je novega v vojski?" vpraša
Pri sodniji.
"Vi ste kaznovani na osem dni zapora; ali sprejmete brezpogojno kazen?"
"Sc, gospod sodnik, moram poprej vprašati svojo ženo, če ne bo ta kazen prevelika."
Oče brivec.
"Kaj, ti hočeš poročiti onega gospoda, ki se sam brije? Glej, da mi poj-deš izpod oči, ti nesrečna Špela!"
Bridko.
"Ta velikanska nehvaležnost! Dve leti se že trudim, da odvadim ženina kadenja, igranja in pohajanja v gostilne in kavarne in da bi tedaj napravila iz njega pravega človeka... in sedaj mi odpove svojo ljubezen!"
Predpustna.
"Kaj, vi se mislite oženiti sedaj, ko sta že vendar oba v visoki starosti!"— "Zakaj pa vendar ne? Kaj ne veste, da mora človek popreje vendar dobro premisliti in spoznati značaj in srce osebe, s katero se misli združili za celo življenje?"
Država Pennsylvania
Okrožje Allegheny f
Od zadnjega listopada je prejela Marvel Products Co., 316 Liberty Ave. Pittsburgh, Pa., nad 1,500 pisem od stalnih odjemalcev bolgarskega čudo-tvornega krvnega čaja von Schlicka v katerih potrjujejo, da so bile njihove bolezni ozdravljene in da nočejo biti brez tega čudežnega zdravila v hiši.
Jemljem čaj redno, ter sem osebno poznan s stotinami, ki ga rabijo. Zato potrjujem, da je bolgarski čudotvorni krvni čaj von Schicka rabljen po de-setčima tisoči v Z dr. državah, Kanadi in celem svetu, tako da je poznan po odjemalcih, ki izražujejo svoje zahvale v pismih v katerih istega zopet naročajo.
CHARLES F. EICHARDT, 234 Lehigh Ave., Pittsburgh, Pa.
Zapriseženo in podpisano pred mano dne 9. marca 1916.
(Pečat.) JOHN F. SWEENEY, javni notar. Moja komisija poteče 21. svečana 1917.
En velik zavoj bolgarskega krvnega čaja, ki traja 5 mesecev pošljemo za cn dolar. MARVEL PRODUCTS COMPANY, M MARVEL BUILDING, PITTSBURGH, PA. Adv.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
t\chl Phone 376 1J
Chi. Phone 376 120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL
»Z.AJ
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pilite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno » Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo) V meso'"
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
P0l; Hei
i h
ko Ho
Iti
H
Ho. 'an
te %
Nizke cene in dobra postrežbi ^' naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas f našej mesnici in groceriji na voff»* Iu Broadway and Granite Street-
Chic. Phone 2768. N. W. Phone '
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fi"a mača in importirana žganja in v'fl ' ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen ob'5'1
1014 North Chicago St., Joliet,
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imettuje
EAGLE EXPORT
Rek:
Če brez črevljev moraš biti, ni se treba žalostiti; saj brez rok in še brez nog zdaj po vojski bo prav mnog!
Zadnja zidova želja.
Izak Srebrnjak pleza s svojim sinom Abrahamom na visoko goro. Na ozki stezi ob prepadu se mu spodrsne in že leti v prepad. Na svoji smrtni poti zakliče še sinu: "Abrahamček, razglasi za jutri: Izredno dober kup! Razprodaja zaradi nenadne smrti."
ter je najboljša pijača
E. Porter
Oto telefon 405
Brewing
Company
Bluff St.. Joliet,
111.