Poštnina placana Glasilo obmocnih obrtno-podjetniških zbornicpri pošti 1102 Ljubljana december 2021 Cerknica Logatec Postojna Vrhnika Mini davcna reforma: Menard RA – nominacija Pogled od znotraj 45 let obrtniškega kaj je in kaj bo za podjetnika leta z ocmi mojstra povezovanja Stiki Krpanov glas Aktualno Obvezen vpis e-naslova družbe H koncu gre leto Rok 24. 2. 2022! Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD­-1K, Ur. L. RS, št. 18/2021, dne 9.2.2021) morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni regi­ster Slovenije. Obstojece družbe pa morajo elektronski naslov v register vpi­sati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022. Družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, naj preverijo ali je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo. Družbe, ki imajo vpisan elektronski naslov in so oznacile, da ne želijo njegove javne objave, morajo sporociti, da dovolijo javno objavo vpisanega elektron­skega naslova oziroma morajo predložiti drug elektronski naslov za vpis. Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na sple­tni strani AJPES ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije. Za nespoštovanje dolocbe o vpisu elektronskega naslova v register je predpi­sana globa, ki je dolocena v 685. clenu Zakona o gospodarskih družbah.Nave­deno spremembo lahko uredite na SPOT registracija – na vaši maticni zbornici. Vracanje državnih pomoci Med okolišcinami, ki lahko privedejo do vracanja državnih pomoci po PKP 1-9 zasledimo med pogoji tudi definicijo: Podjetje, ki je bilo na dan 31. 12. 2019 v težavah. Katera so ta podjetja? Za podjetje v težavah na dan 31. 12. 2019 se skladno z Uredbo EU 651/2014 šteje podjetje, pri katerem je nastopila ena od naslednjih okolišcin: • d.o.o. (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta), ce je zaradi nakopicenih izgub izginila vec kot polovica vpisanega osnovnega kapitala; • d. n. o. (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta), ce je zaradi nakopicenih izgub izginila vec kot polovica njenega kapitala; • za s.p. - ce je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali ce v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivne­ga postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov (14. clen ZFPPIPP). Ce postopek na dan 31. 12. 2019 še ni bil v teku (uveden), podjetje ni v težavah. • ce je podjetje prejelo pomoc za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali ce je podjetje prejelo pomoc za reševanje in je še vedno predmet nacrta prestruktu­riranja; • ce je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih: - knjigovodsko razmerje med dol­govi in lastnim kapitalom vecje od 7, - razmerje med dobickom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kri­tjem obresti nižje od 1,0. Pravi naslov za reševanje zapletov okrog vracanja državnih pomoci je nekdanja svetovalka OZS, mag. Nina Scortegagna Kavcnik. Dan odteka za dnem in že smo na pragu novega leta. Bolj plaho se oziramo proti vratom, ugibamo, kaj je za njimi: svetlo­ba, mrak, upanje, veselje, razocaranje menda ne? Kolikor nas je ljudi, toliko je tudi pricakovanj in obetov. Po boljšem hrepenimo, po miru in po svetlih dneh. Po vrnitvi sprošcenih poti, pa po delu in gibanju brez mask, brez prenatrpanih bolnišnic s covidnimi bolniki, brez sumni-cavosti do drugih, ce niso morda kužni, ce nisem morda kužen sam. Želimo si sve­ta, kakršen je bil pred lanskim marcem. A - ne bomo ga docakali. Svet, in mi z njim, je postal drugacen. Spremenil se je. Mi tudi. Na boljše? Gospodarski kazalci in obeti Sloveniji ka­žejo optimisticno sliko. Clovek se vpraša: kako. Kako je to mogoce v tako napetih casih, ko poslušamo samo udrihanje vse­povprek cez to in cez ono, nic ni prav in nic ni res, same izmišljije da so vsepo­vsod. Pa mora vendar biti veliko, zares, ogromno, ustvarjalnih, inovativnih, pro-dornih, nadvse iznajdljivih in upornih go-spodarstvenikov, ki vsem omejitvam nav­kljub delajo, ustvarjajo novo vrednost, ki se ne ustavljajo pred ovirami in se ne bremenijo s praznim pametovanjem o vsem in o vseh. Išcejo nove poti, ce so utecene zatrpane z navlako nezadovolj­stva, ostanki nedomišljenih poskusov ali onemoglega godrnjanja drugih. Takšnih je jutrišnji dan! Med nami so. Iskreno se veselimo njihovih dosežkov in spodbu­dimo jih, da jim korak ne zastane. Ce bo njim dobro, tudi nam ne bo slabo. O treh pogumnih podjetjih lahko beremo tudi v današnjem KG. Pa še o vec drugih, ki smo jih obiskali in so nam pokazali, da volja vedno najde pot. Dobra volja, seveda. Cerknicani neumorno skrbijo za izobra­ževalno podporo clanov, Logatcani tudi. Na Postojnskem smo obiskali mojstra di­mnikarja, Vrhnicani so se ozrli na minulih 45 let obrtniškega povezovanja, od pro-stovoljnega prek zakonsko zaukazanih asociacij nazaj v prostovoljno obmocno­-obrtno podjetniško zbornico. Kljub vse-mu se veliko dogaja. In prav je tako. Srecno 2022! Urednik REPUBLIKA SLOVENIJA Projekt je sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija Vabimo Vas na celodnevni posvet, ki bo potekal, v cetrtek 9. 12. 2021, s pricetkom 8.30 v Postojni. Prenosi podjetja na podjetnika prevzemnika in preoblikovanje podjetja v gospodarsko družbo (s prenosom na naslednike ali brez) Posvet izvajata izjemni in izkušeni svetovalki: V praksi pogosto, šele ob nastalih, nepredvidenih težavah opažamo, da potekajo prenosi podjetij na naslednike premalo nacrtovano. Prenosniki podjetij se pogosto zgolj spontano odlocijo, da bodo prenehali opravljati dejav­nost, podjetje pa prenesli na drugo osebo ali ga preobliko­vali v gospodarsko družbo. Za dolgorocno uspešen prenos podjetja so nujno potrebne dobre priprave, ki omogocajo kvalitetno izvedbo prenosa, vkljucno s primerno vnaprej­šnjo usposobljenost prevzemnika. Eni kljucnih oseb pri dobri izvedbi prenosa podjetja na naslednike sta podjetni­ški, pravni in davcni svetovalec, ki podjetniku pomagajo prevetriti razlicne variante prenosov, predlagati vrsto pravnega posla, sestaviti ustrezno pogodbo in predvi­deti morebitne davcne posledice. Posvet je sestavljen iz dveh delov. V dopoldanskem delu vam bomo predstavili najpogostejša poslovna in pravna vprašanja, ki bi si jih morali prenosniki podjetij pred preno­som zastaviti in najti primerne odgovore nanje. Odgovorili bomo na vprašanja, kako pripraviti podjetnike in pre­vzemnike na prenos podjetja na naslednjo generacijo in kako ga pravno izpeljati, da se bo za vse izšlo cim bolje: • Pomen preudarne izbire prevzemnikov podjetja • Priprave prevzemnikov in prenosnikov • Možni nacini prenosa glede placila • Pravni vidiki prenosa podjetij na naslednike V popoldanskem delu bomo obravnavali možne modele prenosa preko statusnega preoblikovanja s.p. v d.o.o. ali prenosa na podjetnika prevzemnika: • Statusno preoblikovanje podjetnika v d.o.o. in kasnejša prodaja/podaritev poslovnih deležev na­slednikom • Statusno preoblikovanje podjetnika v d.o.o. in kasnejša prodaja/podaritev poslovnih deležev na­slednikom • Prakticni primer prenosa podjetja na naslednike – delo v skupinah Predviden zakljucek seminarja je ob 17.00h. Pogoj za udeležbo je Izpolnjevanje pogoja PCT. Loka­cija bo udeležencem sporocena naknadno glede na število prijavljenih in glede na dolocila Odloka o zaca­snih ukrepih za preprecevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19. Glede na vsebino posveta je primerna oblika izvedbe V ŽIVO, ce pa bo iz strani ude­ležencev izkazan velik interes za udeležbo na seminarju bomo zagotovili tudi ZOOM-izvedbo. Željeni nacin udelež-be nam sporocite na prijavnici. Seminar je brezplacen. Prija­va: https://forms.gle/gvDueBetBq7wuUCw7 / janja.oozc@ gmail.com//01-7096-290//051-249-549/. Mini davcna reforma V mini davcno reformo vlade, ki jo je pripravilo Ministrstvo za finance, so bile vkljucene spremembe treh zakonov: • Zakon o DDV • Zakon o dohodnini • Zakon o davku od dohodku pravnih oseb -2 Spremembe zakona o DDV niso bile sprejete, Zakon o dohodnini je v parlamentarni obravnavi, spremembe Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) pa so bile objavljene v Ur. l. št 17 (29. 10. 2021). Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša spreme­njeni zakon ZDDPO-2 • OBRAVNAVA REZERVACIJ Oblikovanje rezervacij za pokojnine, oblikovanje re-zervacij za jubilejne nagrade in oblikovanje rezerva­cij za odpravnine ob upokojitvi prizna kot odhodek v obracunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij v vsakem posameznem davcnem obdobju, ki se zacne od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026. Navedeno naj bi bil eden od ukrepov za odpravo koron­ske krize. • ODPIS TERJATEV Od 1. 1. 2022 se bo odpis terjatev priznal kot odho­dek za vse terjatve, ki so bile prijavljene v postopek prisilne poravnave oz. stecaja (doslej odpis le na osno-vi pravnomocnega sklepa). • STROŠKI REPREZENTANCE Delež stroškov reprezentance in nadzornega sveta, ki se priznajo kot davcno priznani odhodki, se zvišuje s 50 % na 60 %. • OLAJŠAVA ZA ZAPOSLOVANJE -Širi se olajšava za zaposlovanje v višini 45 % place na novo zaposlene osebe mlajše od 29 let (prej 26 let), za starejše od 55, let ali za osebo v »deficitarnih po­klicih«, ki v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zapo­slena pri tem zaposlovalcu ali njegovi povezani osebi. -Olajšavo v višini 55 % place pa bo lahko zavezanec koristil, ce bo zaposlil osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvic. • OLAJŠAVA ZA VLAGANJA V DIGITALNI IN ZELENI PRE­HOD Zavezancem bo na voljo tudi nova olajšava za vlaganja v višini 40% v digitalni in zeleni prehod, ki jo bodo zavezanci lahko koristili ob vlaganjih v racunalništvo v oblaku, umetno inteligenco, okolju prijazne tehno­logije, cistejši, cenejši in bolj zdrav javni ter zasebni transport, razogljicenje energijskega sektorja, ener­gijsko ucinkovitost stavb in uvajanje drugih standar­dov za klimatsko nevtralnost. (Navedena olajšava v višini 40 % stroškov vlaganj se izkljucuje s financiranjem vlaganj iz naslova nepovratnih sredstev). • OLAJŠAVA ZA IZVAJANJE PRAKTICNEGA DELA V STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Višina olajšave se dviguje iz 20 % na 80 % povprecne mesecne place zaposlenih v Sloveniji (vendar najvec do višine davcne osnove davcnega obdobja). • OLAJŠAVA ZA DONACIJE ter DODATNE OLAJŠAVE Olajšava za donacije se bo dvignila z 0,3 % na 1 % ob-davcenega prihodka davcnega obdobja zavezanca. Zni­žanje davcne osnove za dodatnih 3,8 % obdavcenega prihodka davcnega obdobja zavezanca pa bo po novem mogoce pri donacijah izvajalcem programa vrhunske­ga športa za vlaganja v vrhunski šport. Pogoj je, da so prejemniki rezidenti Slovenije ali države clanice EU. Davcno osnovo bo mogoce znižati tudi z dodatno olaj­šavo 0,2% za kulturne, športne namene ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami. V skupnem se­ števku se olajšava za donacije povecuje z 0,3% na 5% obdavcenega prihodka. • POGODBENI NAJEM IN AMORTIZACIJA Najem se amortizira v dobi pogodbenega najema osnovnega sredstva. (Velja za srednje in velike organi­zacije. ) Naj za konec opozorimo, da navedene spremembe ZDD­PO-2 veljajo samo za pravne osebe in ne za samostojne podjetnike, ce ne bo prišlo do predvidene oz., potrditve sprememb Zakona o dohodnini, ki bi izenacil olajšave vseh gospodarskih subjektov, kar je v skladu z Ustavo RS. V predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o dohodni­ni naj spomnimo na: • Postopno spremembo splošne olajšave iz 3.500 na 7.500 do leta 2024 in ponovno uvedbo usklajevanje olajšav ter neto letnih davcnih olajšav s koeficientom ra­sti cen. • Znižanje stopnje obdavcitve v petem dohodninskem razredu (nad 72.000 eur letne osnove) s 50 na 45%, • Spremembo ob izplacilu za poslovno uspešnost, ki se davcno ne obravnava vec kot placa, zato je mogoce tudi izplacilo v naravi. Neobdavceni del izplacila predsta­vlja 100% povprecne mesecne place v Sloveniji, ali s spremembo, 100% povprecne place delavca v zadnjih 12 mesecih, kadar je to za delavca ugodneje. • Znižanje stopnje davka pri oddajanju v najem iz 27,5% na 15%, ob zmanjšanju normiranih odhodkov iz zdaj­šnjih 15% na 10%. • Zmanjševanje stopnje obdavcitve dobickov iz kapitala na 25% in znižanje dobe obdavcitve na 15 let. • Uveljavljavitev seniorske olajšave nad 70 let in neob­davcitev pokojnin do višine 1.453 eur. S sprejetjem bi se, med drugim, torej implementirale spre­membe ZDDOH-2 za samostojne podjetnike, dvignile neto place v najnižjih dohodninskih razredih. Glede na to, da pla-ce v gospodarstvu napram javnemu sektorju zaostajajo, bi to pomenilo stabilnost v gospodarstvu, saj sprememba ne ogro­ža gospodarske rasti ali višanja cen, z razbremenitvijo bruto place pa se zvišujejo neto prejemki in razpoložljiva »potrošna« kvota. Kakšen bo epilog glasovanja o spremembah in dopol­nitvah Zakona o dohodnini ne vemo. Najbrž bosta v razpra­vah najvec prahu dvignili predlagani prvi dve spremembi. Projekt je sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija Ob slovesu Na pragu jeseni se je v 96. letu življenja po­slovil ustanovni, castni in dolgoletni clan naše zbornice Jože Žnidaršic starejši. Spominski zapis preberite na 16. strani tokratnega Krpanovega glasa. Menard RA - nominacija za Podjetnika leta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo 17. februarja 2022 na Brdu pri Kranju podelila prestižna priznanja Obr­tnik leta in Podjetnik leta za leti 2020 ter 2021. Med nomi­niranci za Podjetnika leta 2021 so tudi Damjan, Miha in Domen Menard, lastniki in direktorji podjetja Menard RA d.o.o. iz Logatca. Temelje podjetju Menard RA je leta 1978 postavil Berto Menard, ko se je kot samostojni podjetnik zacel ukvarjati s servisiranjem bele tehnike in hladilnih sistemov, dejavnost pa je pozneje še razvijal in širil. Ob zacetku županovanja Obcini Logatec je podjetje preoblikoval v d.o.o. in ga predal svojim trem sinovom S svojim znanjem in drznimi mlado­stnimi idejami so vsi trije pripomogli k rasti in kakovostnim izdelkom lastne izdelave, ki se lahko kosajo s konkurencni-mi izdelki drugih priznanih blagovnih znamk. Dejavnosti podjetja danes obsegajo trgovino z razstavnim salonom, servis in montažo bele tehnike, hladilnih siste­mov, toplotnih crpalk in klimatskih naprav. V širok spek­ter dejavnosti so vkljucili tudi lastno projektiranje in proi­zvodnjo toplotnih crpalk, hladilno-zamrzovalnih komor, kondenzacijskih sušilnic za les in zorilnic mesa. Podjetje z znanjem in kakovostjo uspešno konkurira na trgu in je spo­sobno zadostiti zahtevam tudi najbolj zahtevnih strank. Menardovi na posel gledajo dolgorocno. Še naprej želi­jo uresnicevati vizijo, ki jo je pred štirimi desetletji zastavil ustanovitelj, danes v popolnoma novih okolišcinah. Odnose s poslovnimi partnerji še naprej gradijo na trdnih temeljih, postavljenih v preteklosti. Njihova vizija je v nadgradnji pre­teklih izkušenj in pridobivanju novih znanj, kar bo omogoci-lo, da obstojece stranke ohranijo zadovoljne, njihove bodoce stranke pa ponosne na odlocitev, da sodelujejo z njimi. Bronasti pecat OZS podjetju Astech Vodilno slovensko podjetje za servisiranje in vzdrževanje prezracevalnih in klimatskih sistemov Astech, d. o. o. iz Lo-gatca je konec oktobra slavnostno obeležilo 20-letnico po­slovanja. Ob tem so odprli še nove poslovne prostore v Obr­tni coni Logatec. Slavnostnega dogodka se je udeležilo vec kot sto gostov – poslovnih partnerjev in prijateljev Astecha. Hitro rastoce in poslovno uspešno podjetje Astech z zaneslji-vim sodelovanjem in dolgorocnimi partnerskimi odnosi že vec kot dvajset let dokazuje, da ni le prva, pac pa tudi prava izbira številnih vecjih in manjših podjetij ter javnih ustanov po vsej Sloveniji. Zanesljivost podjetja temelji na številni eki-pi izkušenih in usposobljenih serviserjev, kar potrjujejo stro­kovni certifikati najvišje stopnje ter reference na trgu. Podjetje sta leta 2001 ustanovila Sebastjan Car in Alojzij Nedižavec. Direktor podjetja Sebastjan Car je tudi clan upravnega odbora OOZ Logatec in clan gospodarskega strateškega sveta Obcine Logatec. V imenu vodstva OZS je clan Upravnega odbora OZS in predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak podjetju Astech za uspešno delo na podrocju obrti in podjetništva s ponosom podelil priznanje bronasti pecat OZS. V nagovoru je izrazil veselje, da je podjetje prepoznalo svoj prostor za širitev po­slovanja v Logatcu ter tako sedež pred desetletjem preselilo v tukajšnjo obrtno cono. Danes je podjetje nadpovprecno uspešno, ustvarja namrec 50 odstotkov višjo dodano vre­dnost na zaposlenega v primerjavi s slovenskim povprecjem, v svoji branži pa osvaja sam slovenski vrh. Castni govornik na dogodku je bil logaški župan Berto Menard. Prejemnika priznanja bronasti pecat OZS je nagovoril Bogdan Oblak Odpoved decembrskih dogodkov Z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja clanov zbor-nice smo se odlocili, da zaradi epidemije koronavirusa tra­dicionalnih decembrskih družabnih dogodkov letos ne bomo izvedli. Tako ne bo obdarovanja dobrih mož za naše najmlajše ter prednovoletnega srecanja. Ostanite zdravi, pazite nase ter na svoje bližnje. Novo na zbornici: sladka Trgovin'ca Clanica zbornice, mlada ustvar­jalka buticnih slašcic in finger-fooda Kimi Zupancic, je sredi novembra v pritlicnih prostorih obrtne zbornice odprla Trgovin'co s sladkimi dobrotami in pripomocki za peko. Kimi Zupancic je širši javnosti naj­bolj znana kot tekmovalka kuharskega šova MasterChef Slovenija. V svoji Trgovin'ci ponuja sveže torte, pite, sladi­ce v kozarckih, vroco cokolado, cup cakes, veganske izdel­ke, medenjake ter druge slašcice in pripomocke za sladko ustvarjanje. Izdelki so vecinoma pripravljeni iz pirine moke. Vabljeni! Delovni cas in ponudba na www.tsladko.com. Koledar Tokratnemu Krpanovemu glasu je priložen koledar. Naj vam dobro služi pri nacrtovanju vaših poslovnih aktiv­nosti v prihajajocem letu. Napovedujemo seminarje Davcni obracun 2021 Seminar Racunovodski in davcni obracun za leto 2021 ter davcne novosti v 2022 bo v cetrtek, 17. februarja 2022, ob 9.00 v Logatcu. Seminar bo vodila predavateljica dr. Lidija Robnik. Vozniki – koda 95 Redno usposabljanje voznikov po predpisanem progra-mu za leto 2022, »Koda 95«, bo v soboto, 2. aprila 2022, od 7. do 13. ure v Logatcu. Izobraževanje Munera V zimskem casu bomo na zbornici v okviru projekta MU­NERA 3 izvedli 50-urno brezplacno izobraževanje na temo Napredna znanja MS Excel. Seminar bo ob torkih popol­dne na zbornici. Morda je zanimiv tudi za vas? Spremljajte objave in informacije na naši spletni strani www.ooz-logatec.si. REPUBLIKA SLOVENIJA Navdihujoce brežiške podjetniške zgodbe OOZ Logatec je v okviru projekta SPOT svetovanje – izme­njava dobrih praks za podjetnike organizirala enodnevno strokovno ekskurzijo v Posavje. Posavska regija sicer spada med manjše slovenske regije, kjer tempo življenja in razvoj narekujejo reke Sava, Krka in Sotla, a so od tod v svet prodr- la številna uspešna in inovativna podjetja. Ekskurzijo so zaceli v obcinski prostorih, kjer so udeležence nagovorili brežiški župan Ivan Molan, predsednik OOZ Breži­ce Janko Hrastovšek, direktorica Zavoda za podjetništvo, tu­rizem in mladino Brežice Matejka Gerjevic, direktorica OOZ Krško Janja Starc ter nekdanji tajnik Obrtnicke komore Za­greb in Hrvatske obrtnicke komore Miran Šoic. Predstavili so gospodarske razmere v regiji in podjetniške priložnosti. Ker pa je Posavje obmejno obmocje, so predstavili tudi možnosti ozi­roma priložnosti za podjetnike in podjetja na hrvaškem trgu. Lokalno podjetniško okolje so udeleženci ekskurzije spo­znavali z ogledom dobrih podjetniških, inovativnih in teh­noloških praks podjetij INO Brežice, d.o.o., SOLTEC, d.o.o., Reset pivovarna, d.o.o., in HESS, d.o.o. Za spoznavanje kul­turnih, turisticnih in kulinaricnih znamenitosti posavske regije so poskrbeli v Posavskem muzeju Brežice, Brežiškem gradu ter med vinogradi v zidanici Zdenka v Gadovi Peci. Uspešen tecaj italijanšcine Jesen je bila na OOZ Logatec izobraževalno obarvana. V okviru projekta SPOT svetovanje je potekal intenziven, 30-urni tecaj poslovne italijanšcine, ki se ga je udeležilo kar 20 podjetnikov in obrtnikov. Tecaj je vodila predavateljica Nina Kricka iz Logatca. Aktivnosti v okviru projekta SPOT svetovanje so sofinancirane s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Foto: D. Š. Pogled od znotraj z ocmi mojstra So stvari, ki jih gledamo od zunaj in so take, ki jih gledamo od znotraj. Ena od njih je dimnik. Z njim je povezana obrt dimni­karstvo. O obrti, delu in okolju se je z mojstrom Iztokom Ze­mljicem iz Planine pri Rakeku letos jeseni pogovarjal urednik. G. Zemljic, dimnikarstvo ni prav pogostna obrtna de­javnost. Vcasih smo poznali dimnikarje kot može temnih obrazov z žicno metlo cez ra­mena in cepico, pod katero so shranili zaslužene bankov­ce. In ce smo jih srecali, smo se – za sreco – hitro prijeli za gumb. Dandanašnji je to le še daljen odsev. Tradicija vašega podjetja pa sega dalec nazaj? Prihodnje leto bo 130 let, odkar je pri hiši dimnikarska de­javnost. Dejavnost sem prevzel po ocetu, ta po svojem in tako nazaj. Smo cetrti rod dimnikarjev v Planini. Koliko casa dejavnost že opravljate vi? Kakšna je bila vaša izobraževalna pot? V delo, ki ga samostojno opravljam 33 let, me je vpeljal oce. Njemu in predavatelju na gradbeni šoli Francu Vrecku sem hvaležen, da sta mi ta poklic privzgojila tako, da ga strokov-no ustrezno in z veseljem opravljam. Bil sem štipendist Zve-ze obrtnih združenj. Od 1993. do 2008. sem bil samostojni podjetnik, odtlej pa poslujem kot Cadea, d.o.o. Koncal sem srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Kasneje sem prek program PHARE koncal izobraževanje za multiplika­torja v procesu ponovnega uvajanja mojstrskih izpitov, za katere je pooblastilo pridobila Obrtna zbornica Slovenija. In, da bi ne bilo dvomov, sem opravil še mojstrski izpit. Kaj vse sodi pod dimnikarsko dejavnost? Najprej cišcenje dimovodnih, prezracevalnih in kurilnih naprav. Poleg tega merjenje emisij in svetovanje o pravilni uporabi in vgradnji kurilnih naprav. Tudi, morda, manjša popravila, nastavitve gorilnikov? Dimnikarji smo pooblašceni za meritve, ne za servisiranje. Z meritvami nadziramo pravilno delovanje naprav. Ce bi jih tudi servisirali, bi pravzaprav nadzirali sami sebe. Ne bi bilo higienicno. Kaj sodi v opremo dimnikarja današnjega casa? Še konec osemdesetih let je bil sesalec, brez katerega da­nes dimnikarja stranke niti ne spustijo v hišo, luksus. Z oce-tom sva prvega pretihotapila iz Avstrije, saj ga uvoziti nisva mogla! Med opremo sodijo merilni inštrumenti, kamere, priprave za strojno cišcenje … Po opremi se zdaj izvajalci dimnikarskih storitev lahko primerjamo z Avstrijci, Nemci, zaostajamo pa po urejenosti podrocja, ki ga pokrivamo. Prerado gre še po liniji najmanjšega odpora. Omenili ste svetovanje o pravilni uporabi in vgradnji kurilnih naprav? Opažamo, da se kljub dokaj dobri regulativi na podrocju kurilnih naprav manjši investitorji še vedno ozirajo po ce­nenih napravah, ki pa ne dosegajo minimalnih standardov, ki pri nas veljajo. Pravocasna informacija o teh zahtevah jim lahko prihrani nepotrebne stroške in jih zavaruje pred ne­smotrnimi investicijami. Je podrocje dimnikarske dejavnosti v Sloveniji zakon­sko dobro urejeno? Formalno je podrocje urejeno. Izvajanje pa ne v zadovolji-vi meri. To se je izrazito kazalo v casu, ko so se podeljevale koncesije za opravljanje dejavnosti. Dobila so jih tudi pod-jetja, ki so zaposlovala visoko izobražene kadre, a za delo moraš imeti, zaposlovati dimnikarje. Se OZS dejavno vkljucuje v urejanje pogojev za opra­vljanje dimnikarske dejavnosti? Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na pobudo nas, mladih dimnikarjev, pred 22 leti dovolila oblikovanje naj­prej odbora za dimnikarsko dejavnost, dve leti kasneje pa ustanovitev samostojne sekcije dimnikarjev pri OZS. Ste torej dejavni v tej sekciji? Katere aktivnosti bi pose-bej poudarili? V odboru in sekciji sem dejaven od vsega zacetka. Zdaj sem njen podpredsednik. Sekcija je z nekdanjo sekretarko Renato Krajnc opravila veliko delo: že omenjeno multipli­katorstvo, mojstrski izpiti, izdaja ucbenika in predlaganje zakonske regulative. Sodelovali smo v TV oddaji Milijonar, voditelj je bil Boštjan Romih. Izkupicek smo namenili za opremo šole in za sekcijo. Dejavni smo v Klubu mojstrov, cigar sekretarka je Barbara Rozman. Sekcija predvsem svetuje s svojega strokovnega podrocja vsem zainteresiranim. Vodstvo OZS je delovanju sekcije iskreno naklonjeno in se tudi dejavno navzven zavzema za strokovne rešitve, ki jih sekcija predlaga zakonodajalcu. G. Zemljic, hvala za zanimiv pogovor. In srecno naprej. Prodam ali dam v najem proizvodno poslovni prostor v Postojni v Obrtni coni, Veliki Otok 44. • Parcela št. 1449/16 k. o. ZAGON • Površina poslovno-proizvodnega objekta je 850 m˛ • Dvorišce-parkirni prostori 1.621 m˛ • V poslovnih prostorih imamo proizvodnjo sencil od leta 2007 • Na strehi proizvodne hale je namešcena soncna elek­trarna moci 49,98 KW, leto vgradnje 2012 Vracilo trošarine le v e-obliki Za osebe, ki opravljajo dejavnost in uveljavljajo vracilo tro­šarine, je od 1. januarja 2022 obvezna predložitev zahtev­kov za vracilo trošarine v elektronski obliki preko informa­cijskega sistema davcnega organa. Sprememba Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 92/21; ZTro-1A) v 20.a clenu v povezavi s prehodno dolocbo tre­tjega odstavka 22. clena istega zakona doloca, da osebe, ki uveljavljajo vracilo trošarine na podlagi zakona (Zakon o trošarinah - Uradni list RS, št. 47/16 in 92/21; v nadalje­vanju ZTro-1) in opravljajo dejavnost, od 1. januarja 2022 obvezno predložijo zahtevek za vracilo trošarine v elektron-ski obliki preko informacijskega sistema davcnega organa. S tem se opušca uveljavljanje vracila trošarine z vložitvijo zahtevka v papirni obliki. Med osebe, ki opravljajo dejavnost, za katere velja od 1. 1. 2022 obveznost predložitve zahtevka v elektronski obli­ki preko informacijskega sistema davcnega organa, sodijo tudi osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri mi-nistrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodarstva ter v skladu s 94. clenom ZTro-1 vlagajo zahtevke za vracilo trošarine za energente, porablje­ne za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo za fizicne osebe (TRO-A) ali vlagajo zahtevek za vracilo trošarine za energen­te, porabljene za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo za pravne osebe, agrarne skupnosti ali samostojne podjetnike posameznike (TRO-B). Obvezna predložitev zahtevkov v elektronski obliki preko informacijskega sistema davcnega organa velja glede na navedeno tudi za zahtevke, ki bodo vloženi po 1. 1. 2022, za obdobja uveljavljanja vracila, ki se sicer nanašajo na davcna obdobja leta 2021. Nacin dostopa do informacijskega sistema za predložitev dokumentov s podrocja trošarin (IS E-TROD) je podrobneje opisan v dokumentu Predložitev dokumentov s podrocja trošarin in okoljskih dajatev v elektronski obliki. Povzeto po OZS Pritlicje: Proizvodna hala površine 605 m˛, prirocno skla­dišce 76 m˛, glavni vhod s stopnišcem 22 m˛, garderobe + sanitarije s tušem 30 m˛, kotlovnica 9 m˛, kompresorska postaja 4 m˛, cajna kuhinja in jedilnica 26 m˛, razstavni prostor 24 m˛ Nadstropje: Poslovni prostori: 5 pisarn = 86 m˛, cajna ku­ hinja = 7 m˛, WC prostori = 9 m˛, hodnik = 13 m˛ Kontakt: Stojan Premrl, Gsm 041 625 445, e-mail: stojan.premrl@siol.net Petinštirideset let Petinštirideset let. Veliko, malo? Lahko recemo veliko napred­ka in sprememb za tako malo casa. Od komajda priznane obrtne dejavnosti do podjetniške sprošcenosti in neslutenega razvoja obrti in podjetništva. Vseskozi s svojimi clani in zanje. Obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika. Cas tece in danes prinese novosti, jutri dan jih že umesti med spomine in nadomesti z novimi. Pa se kdaj vendarle ustavimo in v miru pogledamo nazaj. Tako smo se ustavili tudi ob ma-lem jubileju, petinštiridesetletnici in s predsedniki obrtniške or-ganizacije pogovorili o minulih dneh. Pod peresom urednika in s podatki, ki jih je zbrala sekretarka OOZ Adela Cankar, je nastal kar zajeten zapis. Objavili ga bomo v dveh delih. Predsedniki 1976-1977 Vinko Janša 1977-1986 Andrej Ocepek 1986-1990 Pavel Vidmar 1990-1996 Andrej Ocepek 1996-2006 Mladen Sumina 2006-2010 Andrej Markic 2010-2014 Marko Popit od 2014 Simon Hlebec O položaju obrtnikov v sedemdesetih letih in o nastanku prve povojne obrtniške organizacije na Vrhniki je najprej spregovoril Andrej Ocepek: Obrtniki so bili še desetletja po koncu druge svet. vojne neza­želeni. Niso bili sprejeti v koncept države delavcev in kmetov, ker so imeli zasebna sredstva za proizvodnjo, kot se je reklo. Zasebna lastina naj bi po volji države izginila. A se obrtniki niso dali. Zaceli so se povezovati. Na Vrhniki so se najprej do-mogli do sekcije za gospodarstvo in kmetijstvo pri SZDL. V vrhniškem odboru sva bila Ivan Mole za vrhniško obmo-cje in jaz za borovniško. Posvetovali smo se s Cerknicani, kjer pa so že ustanovili obrtno združenje. Ustanovljen je Foto: J. G. bil iniciativni odbor za ustanovitev samostojnega društva - združenja. Prvi prostor za sestajanje smo poiskali v hiši nasproti Kotnika, nato nad nekdanjo Semenarno. Na usta­novni skupšcini 22. junija 1976 se je v novonastalo društvo vclanilo 34 obrtnikov. Zbora se je udeležil tudi predsednik vrhniškega izvršnega sveta Krmavnar, a kot se je izkazalo, zato, da bi obrtniki podprli samoprispevek za daljnovod med Vrhniko in Logatcem! Prvi predsednik Združenja sa­mostojnih obrtnikov Vrhnika je postal Vinko Janša. Kreditna banka Koper je ponudila kredite. To je bila za obrt velika novost, saj smo komaj deset let prej dobili zdravstve-no zavarovanje, prej ga za obrtnike namrec ni bilo, kot ni bilo javnega pokojninskega zavarovanja. Vendar je banka zahtevala, da so prosilci za kredit povezani v neko organiza­cijo. Društvena povezanost je zadostovala. Zato je clanstvo v združenju hitro rastlo. Hkrati je bil to znak, da je država za-cela rahljati primež, v katerem je dotlej stiskala obrtništvo. G. Ocepek, leta 1977 ste, dobro leto po ustanovitvi združenja, prevzeli predsedništvo od prvega predse­dnika Vinka Janša. Vrhniško obrtniško organizacijo ste skupno vodili petnajst let; en mandat vmes jo je Pavel Vidmar. Kaj vse se je v tem casu dogajalo? Marsikaj. Leta 1979 je država sprejela zakon o združevanju samostojnih obrtnikov v obrtna združenja po obcinah SR Slovenije. Tudi na Vrhniki smo ga formalno ustanovili, sicer kot naslednika že delujocega združenja. Clani so postali vsi obrtniki, gostinci in avtoprevozniki. Mi smo iz 6-odstotnega prispevka, ki so ga tedaj placevali vsi zaposleni, dosegli, da so bila sredstva na voljo tudi obr­tnikom. Ustanovili smo tudi samostojni sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev; druge obcine osrednje Slovenije so se združile v obmocnega, ljubljanskega. Tedaj se je na­mrec od plac obvezno odvajal tudi 3-odstotni prispevek za izobraževanje delavcev. To nam je omogocilo, da smo lahko polovicno zaposlili še eno delavko in s sredstvi sklada go-spodarili tako, kot se nam je zdelo smotrno. Skrbeli smo za kulturno dejavnost: na zborih obrtnikov smo gostili gledališke predstave. Leta 1981 smo za vecjo prepoznavnost obrti v kraju pripravili prvo razstavo obrti, 1985. v okviru tedna obrti pa drugo, v Domu krajevne sku­pnosti. Na razlicne nacine smo dokazovali, kaj vse obrtniki znamo in zmoremo. Cutili smo se povezane, želeli smo se povezovati. Udeleževali smo se obrtniških športnih iger; nepozabne so bile prve v Ljutomeru. Leta 1981 smo tudi prvic pripravili srecanje upokojenih obrtnikov in na njem mojstru Žitku podelili prvo priznanje za življenjsko delo v obrti. Pozornost smo namenjali clanicam ob njihovem pra­zniku; prenekatera je shranila cestitke z motivi uveljavljenih likovnikov Dominka, Mraka, Tomana … Posebno poglavje je predstavljalo povezovanje v t. im. uskla­jevalni odbor notranjskih obrtnih združenj od Vrhnike prek Logatca, Cerknice, Postojne, Ilirske Bistrice, Idrije do Ajdo­všcine in Sežane. Organizirali smo posvetovanja, nanje vabili predstavnike obcin, davcnih uprav, služb za zaposlovanje ... Precej let smo – zdaj eni, zdaj drugi – razpisovali in izvajali re-gijske športne igre, zimske, letne. V okviru tega odbora smo spodbudili tudi ustanovitev obrtniškega zbora »Notranjska«, na katerega sem posebej ponosen. Zbor še vedno deluje in še edini neposredno udejanja idejo o neformalnem povezo­vanju Notranjcev v širšem pojmovanju tega obmocja. Na prapor smo ponosni. Izdajanje obrtnih dovoljenj pa je slonelo na zaposlenih na zbornici. V vsem casu delovanja smo imeli dobre strokovne sodelavce. Sprva je tajniške posle opravljala Ana Kobal, za njo Mojca Podvratnik, pa Suzana Po-trebuješ. Od leta 2000 to delo zanesljivo vodi Adela Cankar. Poimenovanja Združenje samostojnih obrtnikov Vrhnika, ustanovni zbor 22. 6. 1976 Združenje samostojnih obrtnikov obcine Vrhnika, odlocba 26. 1. 1979 Obrtna zbornica Vrhnika, statut 23. 11. 1990, veljavnost od 1. 6. 1991 Obmocna obrtna zbornica Vrhnika, Foto: Zbornicni arhiv vpis v register pri OZS 24. 4. 1995 Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika, vpis v register pri OZS 16. 1. 2008 Nadaljevanje v prihodnji številki Jesenski izlet Pridobili smo lastne poslovne prostore. odkupili smo staro hišo in zgradili svoj dom. Bilo je ogromno prostovoljnega Letošnjo jesen smo obiskali Vipavsko dolino. Sobota, 23. ok­ dela, podarjene opreme. Bili smo kot ena družina. Srecevali smo se ob sredah na vecer – in se še vedno. Ob domu morda še to: obrtniki so pred 2. svet. vojno po nekaterih listinah sodec postavili svoj dom ob sedanji Tr-žaški cesti, poleg CD. Poskušali smo ga pridobiti nazaj, a so nam v postopku denacionalizacije dopovedali, da je bil tisti dom last katoliških obrtniških delavcev in zbornica ni nji­hov pravni naslednik … O gradnji doma je v enem od pogovorov z jubilanti zdaj upokojeni mizarski mojster Pavel Rožmanec povedal: Ko smo se 1984. odlocili narediti dom obrtnikov, je bil Janez Nagode med najbolj prizadevnimi. Obil je vse stropove, podstrešje, izdelal vrata. Pavel Vidmar je opre-mil »predsednikovo sobo«, Miro Novak izdelal šank in opremil družabni prostor, sam sem izdelal vhodna vrata in vetrolove, Andrej Kavcic položil parket, groba zidar-ska dela je opravil Tone Jereb, Refik pa omete in fasado; prevoze je opravljal Japelj. Veliko je bilo prostovoljnega dela, pa tudi podarjene opreme in nezaracunanih del. Veliko pa tudi osebnega zavzemanja posameznikov za skupno stvar, kot ga je izžareval Anže Stržinar., pa še kdo. Gostinci so po svoje poskrbeli za prostovoljce. Gradbeni odbor je vodil Ivan Mole, spodbujevalec vsega je bil An­drej Ocepek. Nismo vprašali, kaj bomo od tega dobili. Ja­nez je dejal: »Iz nic sem zacel, nekaj sem prislužil in zato lahko tudi nekaj dam!«. Ni nam bilo težko priti skupaj, se pogovoriti, narediti, kar je bilo treba, in se tudi poveseliti. G. Ocepek, združenje je razvilo tudi svoj prapor. V casu vašega predsedovanja pa je slovenska obrtna zbornica doživela še eno prelomnico: 1995. je zacela izdajati obr­tna dovoljenja. tobra je bila sicer soncna, vendar nas je vipavska burja kar prepihala. Naš vodnik, domacin iz teh krajev, Leon Saksida, je rekel, da to ni nic, kar so potrdili tudi slucajni mimoido-ci, ki smo jih vprašali, ce kaj piha. Ogledali smo si izvir reke Hubelj, katere vodo so izkorišcali prebivalci v svojih fužinah. Nanje spominja le še nekaj ostankov kamnitih plavžev. Da­nes je reka vir, ki ga izkorišca hidroelektrarna. Po sprehodu skozi Ajdovšcino, smo se odpeljali na nasprotno stran doli­ne do vasi Planina. Tu so nas na domaciji Ferjancic bogato postregli z njihovimi dobrotami, in vinom. Nadaljevali smo po dolini proti Novi Gorici. V vasi Prvacina smo si ogleda­li muzej aleksandrink. Dve sta nas celo »pricakali« in nas s svojo predstavo popeljali v cas z zacetka 20. stoletja Nasle­dnja postaja je bila vas Arconi, kjer smo spoznavali vaško življenje, z domacini pekli kostanj, jedli domace mesnine in pili njihovo vino ter se preizkusili v škuljanju. Zakljucek izle­ta je bila vecerja in druženje v devetici. Izlet nam je ponudil Vipavsko dolino, kot je še nismo poznali. september2021 Napotila in sekcije Predlog PKP 10 Vlada RS je sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprecevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 (tako imenovani PKP 10), s katerim napoveduje, da bo omilila in odpravila posledice nalezljive bolezni covid-19 na podrocju zdravstva, gospo­darstva in socialnega varstva. Sredstva za izvajanje aktivno­sti, ki izhajajo iz predloga zakona, naj bi bila zagotovljena v financnih nacrtih pristojnih ministrstev v skupni višini caa. 180 mio EUR. Poglavitne rešitve, ki zadevajo obrtnike in majhne podje­tnike, so: -pomoc delodajalcem in drugim (npr. samozaposlenim, enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, ki ni­majo zaposlenih) za nakup HAG hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (COVID-19) za samotestiranje, -delno povrnjeni izgubljeni dohodek za cas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti, opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za sa­mozaposlene in družbenike enoosebnih d.o.o., -ureditev posebne pravne podlage za sprejem ukrepov v odlokih Vlade RS z namenom zamejevanja COVID-19, -ureditev pravne podlage za podaljšanje veljavnosti tu­ risticnih bonov, -denarna odškodnina osebam, ki jim je s cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19 oz. uporabo zdravil nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij. Ukrepov, kot so bili na voljo gospodarstvu na podlagi prete­kle interventne zakonodaje, pa tako zaenkrat še ni v predlo­gu zakona. OZS bo komentarje na predlog zakona (ki bodo vkljucevali tudi pobudo za ponovno aktiviranje ukrepov iz preteklosti) naslovil na pristojne organe, saj meni, da so nujni v dani situaciji. Branko Meh jih je na kratko povzel ta­kole: Med kljucnimi ukrepi so subvencioniranje cakanja na delo in skrajšanega delovnega casa, temeljni osebni doho­dek za samozaposlene, znižanje stopnje DDV-ja za gostin­stvo in turizem, povracilo škode zaradi odpisa blaga ter kri­tje fiksnih stroškov in upada prometa. Poleg tega v zbornici poudarjajo, da sta med kljucnimi ukrepi za ohranitev delov­nih mest tudi ukrepa subvencioniranja cakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega casa. Številnim obrtnikom in podjetnikom namrec trenutna situacija predstavlja velik izziv, saj da ni dovolj narocil, da bi vsem delavcem omogo-cili delo in so zato prisiljeni v odpušcanje, ceprav se zaveda­jo, da je dober kader težko dobiti in da bodo delavce spet potrebovali, ko se bo situacija izboljšala. V zakon pa je treba za tiste zavezance, ki jim bo promet v letu 2021 upadel za vec kot 20 odstotkov glede na leto 2019 ali 2020, vkljuciti tudi ukrep povracila mesecnega temeljnega dohodka vsaj do sredine leta 2022. Vir: Vlada RS in STA Nadomestilo place - šolanje na daljavo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je objavilo do-polnjeno pojasnilo glede uveljavljanja višje sile in zapisalo, da staršem, ki ne bodo dovolili samotestiranja otrok v šoli, ne pri­pada nadomestilo place, saj niso podani razlogi za višjo silo. Pojasnilo MDDSZ: “V primerih, v kolikor se starši odlocijo, da se otrok ne bo samotestiral v šoli in se bo moral zaradi tega posledicno šolati na daljavo, ni mogoce slediti razlagi, da je v tem primeru pri delavcu lahko podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih na podrocju zdravstva (ZNUPZ), saj ni podana zunanja objek­tivna okolišcina nemožnosti institucionalnega varstva, hkrati pa v tem primeru tudi niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, kot so doloceni v obligacijskih razmerjih.” Delodajalec lahko delavcu v tem obdobju omogoci korišce­nje letnega dopusta ali se z delavcem dogovori za neplaca-no odsotnost z dela. Vir: MDDSZ, OZS Nadomestilo karantene za samozaposlene Sredi julija je v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdra­vstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plac delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali ne­možnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra. Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plac za delavce, ki jim je bila od­rejena karantena oz. ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor sodi tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozapo­sleni po tem zakonu niso upraviceni do nadomestila. Vlada je tudi na pobudo OZS pripravila predlog novele zakona o interventnih ukrepih za pomoc gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, »kjer je dolocen ukrep delnega povracila izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike-poslovodje in kmete« od 1. 7. do 31. 12. 2021. Predlog OZS je bil, da se doloci nado­mestilo v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v petem protikoronskem zakonu, in sicer v vi-šini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma za cas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile, torej karantene otrok, vendar ne manj kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov na mesec. Prednosti dela od doma V zadnjem obdobju številna ministrstva pozivajo deloda­jalce, da zaradi slabe epidemiološke slike v cim vecji meri omogocijo delavcem opravljanje dela od doma. Dejstvo je, da nekaterih poklicev nikoli ne bo mogoce opravljati na Napotila in sekcije daljavo. Težko si predstavljamo gostince, frizerji, delavce za tekocim trakom, trgovce, mizarje, zidarje, itd …, da bi delo opravljali na daljavo. Pa vendar so številni poklici, ki niso vezani na tocno doloceno mesto in jih je moc, vsaj vecino casa, opravljati na daljavo (informatiki, racunovodje, prav­niki, administracija, svetovalci, ipd …). Zadržke glede opravljanja dela na domu imajo tako delo­dajalci kot delavci. Delodajalce predvsem skrbi organizacija dela na domu, nadzor nad zaposlenimi in manko osebnega stika z delavcem. Naloga delodajalca je, da si zastavi na­slednja vprašanja: Ali delavcu zaupam? Je delavec dovolj odgovoren, da bo opravil naloženo delo? Na kakšen nacin bom izvajal nadzor? Kako bom ohranjal stike? Kaj storiti, ce delavec ne želi opravljati dela od doma? Seveda je delo na daljavo mogoce le, ce obstaja dovolj visoka stopnja zaupanja obeh, delavca in delodajalca. Ce podjetje de­lavcu ne zaupa, da bo odgovorno, pravocasno in kakovostno opravil delo izven delovnega mesta, se je potrebno vprašati ali takega delavca sploh potrebuje. Nadzor nad opravljenim delom je mogoci na vec nacinov: dnevna kontrola opravlje­nega dela, zahteva po pisanju casovnic, nadzor omogoca tudi sodobna informacijska tehnologija. Pri nadzoru je potrebno upoštevati nacelo sorazmernosti. Osebne stike v tem casu na­domešca stik preko racunalnika in telefona. Zaželeno je, da se delodajalec na dnevni/ tedenski bazi pogovarja z delavci oseb-no, telefonsko ali z uporabo spletnih aplikacij (npr. ZOOM). Odsotnost stikov, podajanja in kroženja informacij v in med oddelki, izmenjave mnenj, postavljanja skupnih ciljev, neugo­dno vpliva na zaposlenega, klimo podjetja, posredno pa tudi na poslovanje družbe. Delavcem, ki ne želijo opravljati dela od doma, npr. zaradi neustreznih pogojev za opravljanje dela od doma, osebnih interesov ali drugih okolišcin, moramo omogo-citi opravljanje dela na delovnem mestu. Prednosti opravljanja dela od doma z vidika delodajalca so: 1. Nižji stroški plac – delavcu ne pripada povracilo stro­škov prevoza na delo in z dela v casu opravljanja dela na domu, pri cemer je pri preracunu potrebno upoštevati strošek nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (ta znaša v povprecju 1 eur/dan) 2. Nižji obratovalni stroški podjetja 3. Nižji strošek najemnin za poslovne prostore (dogovor z najemodajalcem) 4. Oddajanje prostorov v najem (prihodki) 5. Uveljavljanje olajšav za vlaganja v digitalni prehod (od leta 2022 dalje) 6. Vkljucitev ukrepa v promocijo zdravja pri delu 7. Prednost delodajalca pri novih zaposlitvah 8. Okoljska naravnanost podjetja Opravljanje dela od doma (na daljavo) se bo ohranilo tudi po koncu epidemije in bo stalnica v poslovnem svetu, zato je cas, da se delodajalci v najvecji možni meri prilagodijo spre­ menjenemu nacinu poslovanja ter poišcejo možnosti in reši­tve, ki bodo omogocile njim in zaposlenim ucinkovit prehod. Povzeto po OZS, OOZ MARIBOR Preprecevanje širjenja okužb Minister za delo, družino in socialne zadeve je 22. 11. 2021 izdal okrožnico, s katero vnovic poziva k opravljanju dela na domu, kjer je to mogoce. Cilj je omejevanje širjenja okužb s covid-19. Obenem je opozoril, da mora delodajalec o tem ele­ktronsko prek portala SPOT obvestiti tudi Inšpektorat za delo. Istega dne je Inšpektorat RS za delo opozoril na izvajanje ukrepov za preprecevanje širjenja virusa SARS-CoV-2: upo­rabo zašcitnih mask, prezracevanje, organizacija prehrane … in opredelitev ukrepov v elaboratih o ocenah tveganja. Inšpektorji bodo na to posebej pozorni. Poenostavitve REK obrazcev FURS je na svojih spletnih straneh objavil obvestilo, po­vezano s prenovo REK obrazcev: https://www.gov.si/ novice/2021-11-22-poenostavitve-rek-obrazcev/ in povabilo programerjem, da se udeležijo predstavitve v zvezi z njihovo uvedbo. Navedena predstavitev je namenjena razvijalcem programske opreme, pri cemer je število mest omejeno. Vec informacij, vkljucno s povezavo (linkom) do prijavnice, je objavljenih na zgornji povezavi. Vir: FURS Davcna osnova in oprostitve Samozaposlene osebe so v skladu z Zakonom o pokojnin­skem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2): a) v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslov­ni register ali v drug register oziroma evidenco oprošce­ne placila prispevka zavarovanca in prispevka delodajal-ca za ZPIZ v višini 50 odstotkov zneska prispevka, b) v naslednjih 12 mesecih pa oprošcene prispevka zavaro­vanca in prispevka delodajalca za ZPIZ v višini 30 odstot­kov zneska prispevka. Vpliv oprostitve na davcno osnovo Prihodki (tudi normiranega s.p.) se v poslovnih knjigah pri­poznajo v skladu s Slovenskimi racunovodskimi standardi. Glede na dolocila SRS 15.11 (2019) se prihodki pripoznajo, ce je povecanje gospodarskih koristi v obracunskem ob-dobju povezano s povecanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Posledicno je potrebno delno oprostitev placila prispevkov pripoznati kot prihodek iz naslova državne subvencije (na­vedeno je v skladu z racunovodskim nacelom kosmatega izkazovanja gospodarskih kategorij, ki pravi, da se gospo­darske kategorije izkazujejo v kosmatih zneskih brez pobo­tanj, in sicer tako stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov kot tudi prihodki in odhodki). Po trenutnem stališcu FURS-a normiranci prihodkov iz na­slova delne oprostitve placil prispevkov ne morejo (ne sme­jo) vec izvzeti iz obdavcenih prihodkov. Povzeto po OZS Prispevki in dajatve PRISPEVKI ZA »POPOLDANCE« Vsi, ki opravljate dejavnost kot postranski poklic – »popoldanci«, ste ob-vezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejav­nosti. Mesecno morate placevati dolocene obveznosti: prispevke za PIZ, ZZ in clanarino za obrtno-podjetniški zbornicni sistem. Prispevke placate najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, obracun prispevkov vam na predizpolnjenem obrazcu (POPSV) do 10. v mesecu za pretekli mesec pripravi FURS in ga potrdite preko aplikacije e-davki najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Višina clanarina je po sklepu skupšcine 10, 20 ali 30 €, odvisno od dejavnosti in tega ali zaposlujete delavce ali ne (podatek zbornici posreduje ZZZS). Placuje se ena clanarina. Clanarino placate po prejetem placilnem nalogu na racun pri Deželni banki Slovenije št.: SI56 1910 0001 0141 210, referenca je sestavljena iz davcne številke, številke zbornice in kontrolne številke. Pri placilu preko elektronskega bancnega poslovanja morate navesti model 12 in nato referenco. Od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 znaša prispevek za ZZ 0,53 % od povprecne bru-to place za oktober 2020 oz. 0,53 % od 1.821,44 €, kar znaša 9,65 €. Poleg tega, placate še 6,36 % od 25 % povprecne bruto place za oktober 2020 oz. 6,36 % od 455,36 €, kar znaša 28,96 €. Placilo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Od 1. 4. 2021 je pavšalni prispevek za PIZ za zavarovanje invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni povišan na 38,68 € (Ur. list RS, št. 18/2020). Obracun obveznosti PIZ in ZZ za november 2021: 1. položnica:prispevki za PIZ zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni TRR: 0110 0888 2000 003, Sklic na št.: 19 DŠ – 44008 38,68 € 2. položnica:prispevki za ZZ za poškodbo pri delu in poklicno bolezen 0,53 % od PP oktober 2020 – 1.821,44 € 9,65 € 6,36 % od 25 % PP oktober 2020 – 455,36 € 28,96 € TRR: 0110 0888 3000 073, Sklic na št.: 19 DŠ – 45004 38,61 € 3. položnica:clanarina OZS in OOZ Sklic na št.: 12 davcna številka + oznaka clanarine Ohranja se delna upokojitev za minimalen obseg zavarovanja – 10 ur na teden in prejemanje 75 % pokojnine. Za nove delno upokojene, ki bodo zavarova­ni za najmanj 20 ur tedensko in prejemali 50 % pokojnine, se bo k pokojnini prištelo še 20 % in bo upokojenec prejemal 70 % pokojnine. Vec o tem lahko preberete v Obrtniku januar 2020. Zavarovanju za 10 ur/teden oz. 2 uri/dan sledi placilo prispevkov od najmanj Ľ minimalne osnove za placilo prispevkov. Za 2 uri – za avgust 21 je izracun naslednji: PIZ 67,80 €, ZZ 37,45 €, zaposlovanje in starševsko varstvo 1,11 €, skupaj torej 106,36 € prispevkov. Lestvica za polno zavarovanje s.p. – 8 ur, je objavljena na naslednji strani v tabeli. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE DELAVCE ŠT. DELOVNIH UR november 2021: redno delo: 21 dni: 168 ur, praznik: 1 dan: 8 ur; SKUPAJ: 22 dni, 176 ur, IZRACUN DOHODNINE V LETU 2021 – lestvica se ni spremenila in velja za vsa izplacila v letu 2021!!! Olajšave pri izracunu dohodnine v letu 2021 so fiksni zneski in se med letom ne spreminjajo. Splošna olajšava (mesecni izracun): višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka. Pri izracunu akontacije dohodnine od mesecnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva naslednja lestvica: Ce delavec ne želi, da se mu pri izracunu upošteva povecana splošna olajšava, se upošteva le splošna olajšava v višini 291,67 €. Posebne za otroke letna olajšava mesecna olajšava 1 otrok 2.436,92 203,08 olajšave 2 otroka 5.086,16 423,85 3 otroci 9.504,70 792,06 LESTVICA ZA DOHODNINO (mesecni izracun) – ZA IZPLACILA V LETU 2021 – lestvica je enaka!!!! Ce se bo lestvica za dohodnino za leto 2022 spremenila, boste za vsa izplacila po 1.1.2022 uporabljali novo lestvico – tudi za placo decem­ber 2021, ce bo izplacana v letu 2022. Nad Do € + % nad € 708,33 16 % 708,33 2.083,33 113,33 + 26 % nad 708,33 2.083,33 4.166,66 470,83 + 33 % nad 2.083,33 4.166,66 6.000,00 1.158,33 + 39 % nad 4.166,66 6.000,00 1.873,33 + 50 % nad 6.000,00 Prispevke za socialno varnost za zaposlene delavce morate obracunati od zneska, ki v letu 2021 ne more biti manjši od 60 % zadnje znane povprecne place. Od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 se uporablja povprecna placa za leto 2019 (1.753,84 €; 60 % znaša 1.052,30 €), po 1. 3. 2021 se uporablja povprecna placa za leto 2020 (1.856,20 €; 60 % znaša 1.113,72 €). Od 1. 7. 2021 je po PKP 8 minimalna placa enaka minimalni zavaroval­ni osnovi. To pomeni, da je najnižija osnova za placilo prispevkov za delavce v delovnem razmerju 1.024,24 €. POVRACILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: KPOP je z 31. 12. 2018 prenehala veljati, z 31. 12. 2019 se preneha uporabljati, ker ni bila sklenjena nova oz. ni bila obstojeca podaljšana. Delodajalci mo-rate preveriti, katera kolektivna pogodba ali katere kolektivne pogodbe vas zavezujejo glede na vašo glavno dejavnost, vpisano v Poslovnem registru. Ce vas zavezuje vec KP, morate uporabljati tisto, ki je ugodnejša za delavce. Ce ni nobene za vas zavezujoce kolektivne pogodbe, se lahko odlocite za uporabo tiste, ki je po dejavnosti podobna vaši, vendar ne smete uporabljati dolocb, ki so manj ugodne za delavca, kot so urejene v zakonu. Ravnati morate po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ceprav vsa dolocila niso urejena. Najbolje, da sprejmete interni akt, v katerem uredite dolocene pravi­ce in obveznosti, ki jih zakon ne ureja. Take zadeve so: -število dni letnega dopusta -dodatek na delovno dobo -dodatek na nocno delo, nadurno delo, delov nedeljo, praznik, drug dela prost dan -povracilo stroškov v zvezi z delom – prevoz, prehrana -dodatek na delovno uspešnost -jubilejna nagrada Navajamo višine nekaterih povracil, ki so do višine Uredbe o davcni obrav­navi povracil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ce te višine presežete, so povracila obdavcena. Prehrana: 6,12 € na dan za najmanj 4 ure prisotnosti na delu Prevoz na delo: strošek javnega prevoza oz. 0,18 € za vsak dopolnjen km, ce javnega prevoza ni. Kilometrina na službenem potovanju za uporabo lastnega vozila: 0,37 € za vsak prevožen km Regres za letni dopust: do 100 % povprecne mesecne place zaposlenih v RS MINIMALNA BRUTO PLACA za placilo dela od 1. 1. 2021 – 31. 12. 2021 je 1.024,24 € (Ur. list RS, št. 12/21) – višina velja tudi za obracun pri­spevkov za zaposlene od 1. 7. 2021 dalje. STOPNJE PRISPEVKOV: ce znaša mesecni bruto dohodek iz delovnega razmerja v evrih znaša splošna olajšava v evrih nad do 1.109,74 291,67 + (1.558,37 – 1,40427 x bruto dohodek) 1.109,74 291,67 Vrsta prispevka Delavec Delodajalec Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 8,85 Zav. za primer bolezni in pošk. pri delu 6,36 6,56 Zav. za pošk. pri delu in poklicne bolezni - 0,53 Za zaposlovanje 0,14 0,06 Za starševsko varstvo 0,10 0,10 SKUPAJ 22,10 16,10 Davek od osebnih prejemkov - dohodnina Po lestvici Prispevki in dajatve PRISPEVEK ZA DELO OŽJIH DRUŽINSKIH CLANOV Samostojni podjetniki ali podjetja, ki imate v skladu z Zakonom o preprecevanju dela in zaposlovanju na crno (Ur. list RS, št. 32/2014) zavarovane družinske clane, morate zanje od 01.01. 2021 mesecno placevati prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 5,46 € oz. 0,30 % od pov­precne place oktober 2020 (0,30 % od 1.821,44 €). Njihovo delo pa je brezplacno in se lahko opravlja maksimalno 40 ur/mesecno. Prispevek se nakaže na TRR za ZZ: 0110 0888 3000 073, sklic na št. 19 DŠ - 45004 PRISPEVKI ZA DRUŽBENIKE ZASEBNIH DRUŽB – POSLO­VODNE OSEBE Zavarovanci z zavarovalno podlago 040 - družbeniki, obracunate prispevke od osnove, dolocene v pred­pisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za leto 2021 so prispevki najmanj 90 % od pov­precne place. (1.753,84 €; 90 % je 1.578,46 €), za obracun prispevkov od 1. 3. 2021 dalje boste upora­bljali povprecno placo 2020 oz. 1.856,20 €, najmanj 90 % povprecne place za leto 2020 znaša 1.670,58 €. Prispevki za socialno varnost družbenikov (zav. podlaga 040) – NOVEMBER 2021 Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 1.856,20 Prehodni davcni podracun Referenca 90 % PP** 3,5 PP*** 1.670,58 6.496,70 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50 % 258,94 1.006,99 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85 % 147,85 574,96 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 406,79 1.581,95 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36 % 106,25 413,19 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56 % 109,59 426,18 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53 % 8,85 34,43 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 224,69 873,80 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10 % 1,67 6,50 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10 % 1,67 6,50 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 3,34 13,00 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14 % 2,34 9,10 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06 % 1,00 3,90 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 3,34 13,00 Skupaj drugi prisp. 6,68 26,00 PRISPEVKI SKUPAJ 638,16 2.481,75 PRISPEVKI SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Za samostojne podjetnike velja individualni obracun prispevkov (osnova je dobicek za preteklo leto + obracunani prispevki za socialno varnost, zmanjšani za 25 %, preracunano na mesec). Najnižja osnova je 60 % zadnje znane povprecne place. Za januar 2021 ste uporabili povprecno placo 2019 oz. 1.753,84 €, od tega 60 % znaša 1.052,30 €, za februar 2021 in naprej pa uporabite povprecno placo 2020, ki znaša 1.856,20 €. Osnova oz. 60 % povprecne place znaša 1.113,72 €. Davcni organ za vas sestavi predizpolnjen obracun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in vam ga vroci elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Ce podatki v POPSV, ki ga je pripravil davcni or­gan, niso pravilni in/ali popolni, ali ce POPSV davcni organ v sistem eDavki ni odložil, morate sami predložiti OPSVZ obrazec najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Kot zavezanec morate sami v OPSVZ obrazcu posredovati tudi morebitne spremembe osnov, ki so posledica uveljavljanja dolocenih pravic (bolniški stalež, starševski dopust) ali ce se odlocite za spremem­bo (povišanje, znižanje) zavarovalne osnove. Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v zvezi z obracunom prispevkov ne zahteva. Po dolocbi šestega odstavka 353.a clena Zakona o davcnem postopku - ZDavP-2 bo v tem primeru POPSV postal obracun prispevkov, ki bo tudi iz­vršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. clena Zakona o davcnem postopku - ZDavP-2. Prispevke pa je potrebno placati do 20. v mesecu. VPLACILNI RACUNI: Za ZPIZ: 01100-8882000003; sklic 19 DŠ-44008 Za ZZZS: 01100-8883000073, sklic 19 DŠ-45004 Za PRORACUN: 01100-8881000030 (akontacija dohodnine + starševsko varstvo + zaposlovanje) Prispevke lahko placujete posamicno ali zbir- no. Od tega je odvisen tudi sklic na številko. Za zbirnik vedno velja: 19 dav. št. placnika – 99996; za posamezne vrste davkov poglejte spletno stran DURS: www.durs.si DURS zaradi pravilnega knjiženja in prikazova­nja stanja na karticah svetuje, da se pri placilu na racun 011008881000030 ne uporablja sklic zbirnika 19 DŠ - 99996, temvec se placa vsak prispevek posebej: 19 DŠ – 40002 akontacija dohodnine 19 DŠ – 43001 za prispevke za starševsko varstvo 19 DŠ – 42005 za placilo prispevkov za zaposlo­vanje. Ce vplacujete obveznosti po upravnih aktih DURS (izvršba, odlocba o odlogu, obrocnem placilu, placilo globe…se uporablja model 21. Placilo prispevkov lahko poenostavite in jih placate z enim e-racunom. Ta poenostavitev velja za družbeni­ke, samozaposlene, kmete, prostovoljce in popoldan­ce. Za ostale FURS sistem še pripravlja. Pri svoji spletni banki se morate prijaviti na prejem e-racuna. Vec na povezavi: https://www.fu.gov.si/placevanje_in_izvrs­ba/podrocja/placevanje_davkov_in_drugih_dajatev/ novica/placila_vseh_mesecnih_prispevkov_za_soci­alno_varnost_z_enim_e_racunom_9245/ En racun velja za placilo prispevkov (PIZ, ZZ, starš. Varstvo in zaposlovanje), akontacijo dohodnine bo potrebno placati s svojim nalogom, ker ima rok placila druga-cen, kakor prispevki. Clanarino za obrtno-podjetniški zbornicni sistem pla-cate v enem znesku, ki ga OZS razdeli na clanarino za OOZ in OZS. Clanarino placate na racun pri Deželni banki Slovenije št. SI56 1910 0001 0141 210. Placilni nalog clani prejmete skupaj z revijo Obrtnik podjetnik po pošti. Na racunu je naveden tudi morebitni dolg oz. znesek neplacane clanarine, ki ga placajte na isti racun, sklic pa je vaša davcna številka. Za morebitna pojasnila in uskladitve salda lahko poklicete svojo obmocno zbornico. Višino clanarine je dolocila skup-šcina OZS in je za posamezno podjetje ali s.p. odvisna od dejavnosti (domaca in umetnostna obrt) in tega ali zaposlujete delavce ali dejavnost opravljate brez za­poslenih. Ce potrebujete v zvezi z obracunom clanari­ne dodatne informacije poklicite svojo OOZ. Prispevki za socialno varnost samozaposlenih – NOVEMBER 2021 Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 1.856,20 Prehodni davcni podracun Referenca 60 % PP** 3,5 PP*** 1.113,72 6.496,70 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50 % 172,63 1.006,99 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85 % 98,56 574,96 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 271,19 1.581,95 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36 % 70,83 413,19 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56 % 73,06 426,18 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53 % 5,90 34,43 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 149,79 873,80 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10 % 1,11 6,50 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10 % 1,11 6,50 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 2,22 13,00 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14 % 1,56 9,10 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06 % 0,67 3,90 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 2,23 13,00 Skupaj drugi prisp. 4,45 26,00 PRISPEVKI SKUPAJ 425,43 2.481,75 Ob slovesu Na pragu jeseni se je v 96. letu življenja poslovil usta­novni, castni in dolgoletni clan zbornice Jože Žni­daršic starejši, cerkniški fotograf, »tastari Bajcek«. Ob vsakodnevnemu ritu­ alu, hitenju na pošto in ju­ tranji kavici v bližnjem lo­ Sporocila Volja najde pot Tako, kot v poslovnem svetu, tudi v ljubiteljski dejavnosti velja reklo: kjer je volja, je tudi pot. Najsi so bile omejitve za delo v letošnjem letu še tako ostre, je »Notranjska« uspela udejanjiti, kar je za letos nacrtovala. Vse, seveda, ni šlo na polno, ne vaje, ne nastopi. Številcnost poslušalstva na prire­ditvah je bila omejena, na vajah smo si bili toliko vsaksebi, da bi se skoraj morali klicati, a delali in naredili smo najbolj- Foto: Jože Žnidaršic ml. Foto: arhiv zbora še, kar je bilo mogoce. Poslušalci so bili naših nastopov ve­ seli, še posebej, ker jih je bila vecina posvecenih tridesetle­ kalu, je v zadnjih mesecih veckrat posedel na klopci pred Kulturnim domom v Cerknici, s pogledom upr­tim v utrip vsakdana. Zde-lo se je, da njegova misel tava med spomini in slovesom. »Jožetov oce je bil »žnidar«, bister clovek. Vedel je, da se edina možnost za pošteno preživetje ponuja v kombina­ciji znanja in dela. Vsem otrokom je omogocil šolanje. Leta 1953 je Jože odprl zasebni foto atelje. Prostor 3 x 3 m, ven­dar so v tistem casu tudi tak prostor lahko nacionalizirali. tnici slovenske samostojnosti. Pozdravljena, Slovenija! Po koncertu v Oberdiessbachu nedalec od Berna, z ministrico svetovalko slovenskega veleposlaništva v Švicar­ Nikoli mu bilo žal, da je delal za uveljavitev obrti v trdih ca- ski konfederaciji sih, ko so obrtnike zmerjali z buržuji. Vedno pa mu je bilo žal starega sistema šolanja, ker je menil, da bi marsikateri mlad clovek lahko postal ob sposobnem mojstru koristen clan družbe in srecen clovek, ko se ob današnjem nacinu šolanja izgubi in propade, sebi in skupnosti v nesreco. Vedno je bil poln dovtipov. Menil je, da je vic nevtralen, da se z njim nikomur ne zameriš: Ustavi pred leti v Ljubljani neka gospa slikarja Lojzeta Perka: »Joj, gospod, a ste vi Lojze Perko?« »Tako pravijo na policiji, bo že držalo.« »Tisti malar, ki tako lepe otroke dela?« »Tisti…« »Joj, gospod, a bi mi naredili otroka?« »Veliko raje kot namalal, gospa!«« Mojster Jože Žnidaršic je v vec desetletjih svojega dela posnel na tisoce fotografij, se srecal s tisoci ljudi in z njimi delil svojo hudomušnost. Ostaja živ v zapisih tre­nutkov in sporocilni moci fotografije skozi cas ter delu naslednjih generacij v hiši Foto Žnidaršic. Naslednja številka KG Koronavirus ne popušca in še naprej ogroža zdravje, tudi življenja. Upreti se mu skušamo tudi z omejevanjem soci­alnih stikov. Zbornice zaradi tega ne izvajajo vseh dejavno­sti, na katerih bi bila povecana nevarnost virusnih okužb. Zato nacrtujemo izid naslednje številke KG v marcu. Do-tlej pa priporocamo, da obvestila spremljate prek elek­tronskih medijev zbornic. Prvi vecji nastop smo imeli na vrtu logaške zbornice. Sledilo je vec krajših nastopov na prireditvah, posvecenih letošnji obletnici na Cesarskem vrhu, v Ljubljani, Borovnici, pri Svetih Treh Kraljih. Marca smo v Krpanovem glasu smelo zapisali: Poleti v Švico. No, ni se zgodilo poleti, pac pa v zacetku jeseni, septembra. Pripravili smo že tradicionalno veselo nedeljsko popoldne na Vrhu Svetih Treh Kraljev in zapeli domovini v pozdrav v Hotedršici. Na slednjih dveh koncertih so z nami, poleg domacinov, nastopili tudi odlicni kitarist Mario Kurtjak in baritonista David Kunc in Peter Grdadolnik. Zadovoljni z delom in rezultati v iztekajocem se letu se ozi­ramo v prihodnje, za zbor jubilejno, petintrideseto. Upamo, da se bo zdravstvena kriza polegla, morda celo koncala in bo tako spet mogoce dihati s polnimi pljuci. Še enkrat pa v svoje vrste vabimo pevke in pevce, ki bi želeli z nami sou-stvarjati jubilejni program. Vsa mesta še niso zasedena! Janez Gostiša Bralcem Krpanovega glasa vošcimo lepe decembrske praznike. Božic naj vsem nakloni miru, novo leto prinese prijaznejše poslovno okolje in malo stisk, na dan samostojnosti in enotnosti pa se še enkrat spomnimo: že 30 let živimo v svoji državi. Mir in dobro vsem, želi uredništvo.