68. »evtlka. V LloUlail, i petek, Zi. marca 1915, XLVIII. (elo. .Slovenski Narod* velja * LJmblJanl na dom dostavljen: ćelo leto naprej • • • • K 24 — pol ieta m • • . • . 12--ćetrt leta m • • • • » 6*— na mesec - > * • • ~ 2*— v npravništvu prejeman: ćelo leto naprej • t • . K 22 — pol leta „ • • • • » liče trt leta m • • • • » 5*50 na mesec - • • • , • \9Q Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cređni&ivos KnafloFa ulica ćt ft (v pritličju levoj toUIon šL 34, Ii*a|a mk 4aa srrttr fevzmil nedelfe In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za tiikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Upravništvn naj se pošiljajo otročnine, reklamacije, inserati 11 d, to je administrativne stvari ■■ ' Foaamezaa &to¥fllxa velfa 10 vfinaiiev. i N* pismena naročita brez istodobne vpeslatve nnrot'nine se ne ozira. „Naroda* Uiktrna" telefon st. 85» .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: eelo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta M »• • • • 13"— četrt leta n » • • • 650 na mesec - .. » . • 230 za Nemčljos ćelo Icfo naprej - . . K 30 •- za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 35.- Vpra'anjcm pleđe fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamtea. Cpravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), SaaGova ulica tU 5. telefoa sf. 35.. 9 Bitka v Karpatih. — 1500 Rusov vjetih. — Neinško brodovje obstreljuie crto Poiangen- Ubava. — Na vzhodnjem bojišču so Nemd vjell 3000 mož. POJI V ZAPADNIH KARPATIH SE TRAJAJO. — 1500 RUSOV VJETIH PRI WYSZKOWL. Duiiaj, 25. marca. (Kor. urad.) Uradno raglašnio, dne 25. marca cpoldne: V Karpatih so naše čete odbile na fronti zapadno od gorskega pre-!aza Uzsok težke ruske napade. Bf»ii še trajsjo. Včerajšnji dan je v nekaterih od-sekih potekel mirneje. Vieli smo znova 1500 sovraž-nikov. Pri Wyszkowu se je ponesrečil sovražen napad na naše pozicije, ki snio ;lh osvojili dne 22, marca. ,\a ostalih frontah se ni prigodiJo ničesar bisivenega. Na južnem bojišču so se v zadnjem času vršili na Đonavi In Savi posamni topovski boii. Splošna situvacija ?e neizpreme-niena. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. BITKA V ZAPADNIH KARPATIH. — NAŠI USPEHI V BUKOVINI. — RAZRUŠEN iMOST PRI OTFI- NOVVU. Dunaj, 24. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 24. marca: V zapadnem karpatskem odse-ku se je razvila na fronti do gorske-ga prelaza Uzsok bitka, ki z veliko srditostjo se traia. Silnejse ruske čete so pričele napad. Za pozicije na višinah se vrše srdite borbe. Med Prutom in Dn|e5trem re ie ^nelo v najsevernejšem de!u Bukovine več bofev, v katerih smo nreno-di;i sovražnika iz več kraiev in ga primorali, da sg je uinaknil preko meje. Severno od Crno vic or.Ftran Pruta ležeče vas«, ki so siuži'e ?o-vražniku kot baza za n-~towa, kakor tud! pr! Jednorožcu, severo - vzhcdno od Przasznvsza, smo odbili. Vrhovno armadno vodstvo. SODELOVANJE NEMŠKEGA BRO-DOVJA PRI MEMELU. Bercl'n, 24. mnrea. ^Kor. urad) Wo!fov biro javlja: Veliki glavni star, dne 24 marca. Vzhodno boiišče. Naše, severno od Merr.ela na za-sledovanju se na^ajaioče čete, so nri Pobngenu v?e!e 500 Rusov, vp!en!le 3 topove in 3 strojne puške ter cd- vzele sovražniku mnogo oropane živine, kon.i in drugega blaga. Pri Lunszan;enu, jugozapadno od Tauroggena, in severnovzhodno od Mariampola smo odbili ruske napade $ težkimi izgubami za sovražnika. Severnozapddno od Ostrofenke se je ponesreliio več ruskih napa-dov. Tu smo v'eSi 20 častnlkov in 25C0 mož ier vplenili 5 * trojnih pušk. Tridi vzliodno od PJocka se js izjalovilo več sovratnih navalov. Nemška armeda izraza frčno zafavalo hrahri posadki v Prz^iny5iu, kj jo ?e po štirih. žrtev pol-ih itiese-cih obratnbe moj^el ustrahovaii samo glad. Vrhovno armadno vodstvo. * NEMCI ZASLEDUJE.JO RUSE PRI POLANGENU IN SO PRI OSTRO- LErKI VJELI 2500 MOŽ. Bcro!?n. 24. marca. (Kor. urad.) Uradno. V bo.*j;i *=«verno od .^.emc'a so z rnorla podpirale operacije tuđi rase pomorske s!?c. Pri tem }a dne 23. marca ofcstreS^vn*o naše bro-dov.fc vas fn grad Polangen ter tekom čine naperilo svoj ogenj na cesto Polargca Libavs. Namestnšk irs^e'nika admiraf-rKega štaba p!. Behnk c. m ZADNJI DNFVI PRZEMYSLA. O dogerkih zadnjih cJni pred predajo trdnjave, porečajo 5e te - Ie pedrobnosti: Zdravtverto stanje v trdnjavi je bilo ves čas oMesrania prcv d°bro% zlasti je bilo prav malo bolnih. Zadnje dni pa se je slika naenkrat iznre-inenfla. Vojakom so bila živila od-nierjena vr mnego manjši meri, vsled česnr je začelo mnorro vojakov bole-hati, zlasti Ver so morali polcr tega še CDravl^ari naporno slurbo. Zadnje dni :e bila bolna /e polovica prsad-ke ter ni mojrla več \TŠiti svoje službe. Na večer pred zadnjim u'pac'om so hoteli moštvo se enkrat nasititi, da bi nrihodn;i dan lažjp vztraja'i v boju. Zato so razdelili iz ostankov '/ivi! na vsakega moza po 2 konzervi. Bodisi. da 50 vojaki. ki so bili žc tako dolgo stradali, preh1astno jedli, boT disi. da j'm je škodovala nevajena « hrana, dejstvo je, da jih ie prav mno-&o zbolelo, nekateri pa so ćelo umrli. Izpad dne 19. marca je pokazal popolrif) onemojilost moštva; s teža-vo so oddelki korakali, par kilome-trov daleč so liodili oddelki več ur. Ko so se morali naši po tem izpadu umakniti. so jih Rusi napadli s treh strani. Svoj prorinapad so izvršili Rusi z največio silo. Cez dan so se vršili silni artiljerijski boji. ponoći je napadala peliota, vendar so naši te napade junaško odbili. Bii je to tragično veličasten, nepozaben prizor zadnjega odpnra slovite irdniave. Bilo je v noči od nedclje na po-nedclick. Rusi so z vso silo napadali in povsod je divial boi. zrak se je tre-sel vsled jrrmenja topov. Prebival-stvo iz Przemysla je bilo zbrano na Tatar^kem Rriču, razsrledni točki, prav blizu Przemvsb, ter sledilo silni odlnčilni bitki. Naenkrat ob 4. ziu-traj se je dvicrnil silen plamen pod nebo in zagrmelo je, da bi človek ogluši!. Zem'ja se ;*e stresla, kakor ob naihujšem potresu. Ruska pehota je z Krozo prenehala z napadom in se umaknila. In fort za fonom je zletel v zrak in se zrušil v razvaline. Pro-stovoljni pos:iii izstradane trdnjave, zadnji čin junačke posadke. prizor brez primere! Vse, kar je služilo v vojne svrhe, je bilo razdejano ali za-žgano; fort i, vojaška skladišča, mostovi, poljska železrtica. postaja za brezžični brzojav. Trdnjavski topovi so se razleteli, tuđi cjrromni možnar-ji, ki so dobili razstrelivo in ki so jih zarnašifi z vrečami peska. Razbite topovske cevi je nes!o na kilometer dnleč. jV.r>štvo je končalo delo uniče-nja. Razbilo je puške. Trdnjava je izmirila. To se je zerodilo v nonedeljek od 4. do 6. zu*tr::i. Na letališču sta stali pripravljeni se dve letali. Rusi. ki so pola^cma spoznali nomen teh silnih ck-plozij. so začeli srrcliati proti le-tališču. Vclikanski oblak granat in šrapnclov je zakril ves prostor, ven-c'ar sta se nnenVrat dvijrnili obe letali nad ra oblak, fino letalo je odplulo proti Karnatom, drugo se je obrnilo proti zahodu in se je tuđi srečno spustilo na tla. Letalci pornčajo vsi pre-treseni o tragično veličastn^rn prizoru pogina trdnjave. Rusi so bili ustavili streljanjc. samo topovi so se gr-me!i. Ruska infamerija ni več napa- dala. Prediio se je vse to zgodilo in predno je poveljnik poslal Rusom parlamentena, je zbrci! posadko ter ji razložil, kaj se bo zgodilo in kak pomen ima to. Marsikateri vojak se je jokal. 2ivil v trdnjavi ni bilo več, ražen mesa zadnjih konj in oves za konje, ki so ga zadnje dni zmlcli za moštvo. Zadnjo nedeljo pred predajo, ko že ni bilo več niti žita. niti riža, ne krompirja in konscrv, so nrinesli trd-njavhke?nu poveljniku, generalu Kus-maneku, pečenega goloba pismonošo, on ga je pa poslal v bolnišnico nekemu težko bolnemu. Letalska pošta iz Przemvsla je zahtevala, kakor je sedai znano. \2 Ietal in 14 letpJcev. cA katerih so nekateri ranjeni in vjeti \'ažnc papirić so letalci spravili na v::rno. O iziđu pogaianj med trdnjavski m poveljnikom Kusmanekom in voditeljem oblegovalnih čet do 24. marca, še ni bilo uradnih poročil. Ruska poročila o zavzetiu Przemys!a Uradno rusko poročilo o kapitulaciji Przemvsla je zelo 'akonieno ter se glasi: Dne 22. marca so naše čete za-vzele trdn.iavo Przemvs!. V g!av« nem stanu vrhovnega povelinika se je vršila v navzočnost? caria, velike-ga kneza Nikolaia N?ko!ajeviča in vsega generalnega štaba zahvalna božja siužba s tedeumoni. O zadnjih dnevih trdnjave poro-čajo iz Petrograda, da so naši izstre-lili vsak dan naimam 20.000 granat proti Rusom. To je bilo zadnje delo. posadke in korsec njihove ofenzive. Zadnje dni so Rusi baje vsak dan prodirali po en do dva kilometra. —-Drugo petrogradsko poročilo pravi, da so imeli Rusi zadnji čas obleganja mani kakor 100 mož mrtvih in ranjenih na dan. Iz trdnjave so slreljali zlasti proti severti in uigu. dočmi je posadka izradala proti vzhodu. Dt> 24. marca je baje prispelo v Lvov fOOO vjetnikov iz Przernysla. * Razne podrobnosti o Przemys!u in njega zavzetju. Iz Rotterćama poročajo preko Londona iz Petrograda po poročilih z bojišča, da so imeli Rusi pred Prže- LISTEK. flinBriharka. Francoski spisal Pierre d e C o u -levain. (Dalje.) * XVIII. Ktora bi ne bila mo^la zaspati, r:e da si olajša srca jeze in ogorčenosti, ki sta jo prevzela, ko je zagledala j-vojo sestricino ob markijevi roki. Kžkor hitro je mogli izginiti, je hitela k njej. jo obsula z očitanji in jo dolži-la petuhnenosti, hinavščine in vseh drugih slabih lastnosti. Misel. da je prišla v Evropo, da čuva Annie, da pa od vsega tega. kar se je godilo, ni opazila ničesar, jo je še posebno razjarila. Užaljena v svoji nečimernosti je bila uprav ostudna. Gospodična Villars je ohranila čudovito hladno kri. dokler se je njena sestričina bavila samo ž njo. Kakor hitro pa je napadla markija in iz-ražala dvome o njegovi nesebičnosti, ji je ukazala, naj molči in rekla pol-na resnobe: — Enkrat za vselej, ničesar nočem slišati niti o svojem bogastvu, niti o uboštvu gospoda d' Anguilhon. Prepričana sem, da je njegova Ijubezen nesebična in sicer zato, ker mi je to §am zatrdil Ce me je prevari!, tem slabše zanj. Moj zaročenec je; vse, kar porečeš proti njemu, me užali do srca. Klara je svoji sestrični bridko očitala, da zapušča svoje prijatelje, svojo domovino. Annie ji ie odvrnila. da je Pariz Ie sedem dni oddnljen od New Yorka. Gospodična May je zmajala z rameni: — Sedem dni od New Yorka! je ponavljala. Ko boš poročena s Fran-cozom, nastane iz njih ravno tolko let. Zapomni si, kar scni ti rekla. Ne bode ti mogoče zakleniti palače in zapustiti gradu, da obiščer, svnjce. Tvoja dužabna nozicija ti naloži ti-soč dolžnosti, ki te zadrže kakor sužnjo. Annie je udarila v smeh. Zago-tavaljala je K^ari, da ga ni mo/a in ne stvari, ki bi jo mogla zasužnjiti in ji obljubila, da se za vsako ceno ude-leži njene poroke. Slednjič se je trudila predstaviti ji zadevo od lepe strani, ali devojka ni hotela ničesar slišati. Tedaj je nenadoma vstopila gospa Villars. Gospodična May, še ved-no razljučena. ji je novico vrgla na-ravnost v obraz. Uboga žena ie kar okamenela. Njena hči, zaročena z gospodom d'Anguilhon! Prešlo je nekaj minut, da je stvar prav raz-umela in se zavedla, da ne gre za šalo. Ko se je iznenađenje nekoliko poleglo, je Annie takoj očitala njeno prikritost, ki jo je bolj užalila kakor vse drugo. — Kako si mi mogla prikrivati, kar se je godilo med teboj in marki-iem? io je vprršala s tako strogim glasom kakor še nikd-'ir. 2ivahno ji je odgovorila devojka: — Ali. prosim te, mrmia. vsai se ni nič zgodilo! Pred nocojšnjim večerom mi ni mkdar govoril o Iji-be^ni in ženitvi. Občevala sva kakor prja-telja in niti flirtala nisva druc: z dru-gitii. Kar se pa tiče mojih čuti! da njega, so bila sprva preveč nedoloč-na, pozneje pa prevzv;šena, da bi bila mogla o njih govoriti. Gospa Villars si je bila gotova, da mora Amiie biii silno zaliubljena v markija, da se je pod temi okol-nostmi odločila, poročiti ga. Ni se si-cer hotela ustavliati tej Ijubezni in privesti Annie nazaj k razsodnosii, občutiti pa ]\ je dala svojo skrb in nevoljo; končno je izjavila, da v po-roko ne privoli prej. dokler se na-tančno ne pouči o osebi gospoda d' Anguilhon. Gospa de Keradieu je tedaj za-slisala govorico v Annini sobi in ra-dovedna, kaj se godi. hitela k njej. Iznenađena in prestrašena po potrtih obrazih gospe Villars in njene neča-kinje, je obstala na pragu. Mislila je, da se je prigodiia kaka nesreća. Tedaj je stopila Annie k njej, jo objela in ji na uho zašepetala svojo zaroko z gospodom d* Anguilhon. Baronica je od veselja vzkliknila: prisrčno je objcla devojko in ji z gorkimi, na- ravnost iz srca priha;ajočimi beseda-mi izrekla svoje Čestitke. — Daleč bi morala iti, je pristavila, da srečaš moža, ki se more me-riti z markijem. — Treba bi ji bilo edino-le ostati v Amcriki, je suhoparno odvrnila Klara. — Nisem tvojega mnenja. — Ah. da, že vem . . . rasa, ime, je nadaljevala gospodična May za-ničljivo, same nepotrebne in sreči ćelo škodljive stvari. — Stvari, ki, bodi uverjena, mnogo štejejo med prijetnostimi našega življenja. Bodite pomirjeni, gospa Vilars. je dela Antoinetta de Keradieu. Jacques je gentleman skozi in skozi. Moj mož vam da o njegovi rodbini in njem pojasnila, ki vas po-polnoma zadovolje. Baronica se je na vso moč trudila sprijazniti Annino mater in se-stričino s to ženitvijo; čutila pa je, da je njuna nevolja še presilna m da je bolje, da prepusti vse času in raz-mišljevanju. Navzlic temu so se Amerikanke ločile prav prijateljski. Gospa Villars je obljubila, da se no-če protiviti sklepu svoje hčere. če ga opravičijo dobre vesti. Klara pa je dala besedo, da se hoče nasproti markiju vesti vljudno in dostojno. Več Annie pravzaprav ni mogla za-htevati. XIX. Prva Jacquesova misel je bila, da pohiti k vojvodinji. Poslovil se je od gospe Villars, kakor hitro je Annie odšla in se veselja prekipeva-jocega srca napotil v Petit-Port. Kristijana ie vedela, da dan ne poteče. ne da se je odločila markije-va usoda. Uganila je, da si izbere tu večer, da Annie razkrije svojo Ijubezen in da ji priđe nemudonia poročat o svojem uspehu. Ze od preišnjega večera jo je mučil bolesten nemir, neka boječ-nost jo je težila. Hodila je tri ure za-pored in poskusila vse, da se znebi misli na Jacquesa in gospodično Villars. a ni se ji posrećilo. Po obedu je prigevarjala Guvu de Nozav in Lu-doviku de Challans, naj gresta k gospe Villars, sama pa se je v družbi svojega strica in doktorja Moreau sprehajala po verandi. Ko ji je lakaj naznanil prihod markija d' Anguilhon, je vstopila v salon, obstala za trenutek, da od daleč spozna izraz njegovega lica, nato je stopila tik pred njega, mu podala roko in rekla: — Izgledate kakor zmagovalec — Samo kakor srečen človek. Vojvodinja je imela občutek, kakor da jo je nekdo močno udaril in ranil. Trepalnice so se ji zganile in za trenotek se ji je obraz boiestno i/.-premenil. — Ah! ... (Dalje prihodnjič.) Stran 2. •^LOVtiN* ^M nakud', dne 26 marca iji5. 68 «tev. Tnys!om bafc samo 100.000 mož, do čim je štcla posadka v trdnjavi 25 ti-soč mož. Listi v Christianiji poročajo \z Petrcgrada: Po kapitulaciji Prz-e-mysla so izkazali Rusi poveljniku, generalu infanterije Kusmaneku in njegovim častnikom, vse časti. Ruski častniki so občuđovali hrabrost po-veljnika. General Kusmanek je hoie! oddati svojo sabljo, odgovorili pa so mu: Gospod general, po! leta ete se upirali naši premoći, Rusija želi, da obdržite svoj meč. Vedno ste bili hraber in viteški sovražnik. Major Morath o padcu Przeniv^fa, »Berliner Tageblatt« prinaša iz-pod peresa majorja Moratba, ki se mudi sedaj na Dunaju, o vzrokih Dadca Przemvsla ta - le razmišljanja: Dunaf je stal v poneđefjek zvečer, ko je dospela vest o padcu trd-rijave v prestolico, preče] vidno pod vtiskom te novice. V vseh razgovo-rih se ie zrcalila resnost položaja. Ni pa manjkalo izrazov odločnosti za bodočnost. Povsod na potu skozi Češko in Moravsko sem vide! znake volje do vztrajanja. Transnorti mladih čet, izborno ooremlieni, veselo prepevajoč, vežbajoči oddelki, vse to nišo znaki propadajočc slabotnosti. Težko trpi Avstro - Ogrska pod pritiskom ruskega kolosa, ni pa še izigrala vse svoje moči. Biv.*i avstrij-ski vojni minister baron Schonaich se je izraz:! vceraj o sedaniem \oi-nem pokžaju tako - le: Vse ?e od-visno sedaj od veVke bitke v Karpa-fih. Članek majorja Moratha se konca z besedami: Upam. da bom mcgel med svojo navzočtiostjo na avstro crrr"kcm bcjišču, kmalu poročati kaj ugođnega. Listi o pađcu PrzernysJa, »Neue Ziiricher Zeitung/ piše k padcu Przemvsla: Przemvsl je iz-polnil svojo nalogo kot trdnjava tako dobro, kakor je bilo sploh rncgoče. Dvakrat je dala trdnjava lastni vojski oporišče, da se je zbraia in svoje iveze v zaledi uredila, dvakrat je prisilila sovražnika. da je polcžil močne čete pred njene okope in cla je zbra! močne rezerve. S tem je trdnjava do!go prikleniia mno^o sovraž-nih Čet tcr cnemogočila njih uporabo drugod. Več od trdnjave ni mogcče zahtevati. Da je morala končno vsied lakote p^sti, je tn?gika njene tisode. Hrabri posadki in njenemu energičnercu poveljniku noben pravi vn'ak ne bo odrekd priznanja. Podobno se izražaio drug: licti. ^Tribur.a^ pravi, da je Frzemvsl dokaz, da trdnjave še r::so izgrubi'e svojega pcmena, če imajo hrabro in vztraino posadko in energičnega po-veljnika, * BITKA V KARPATIU. Ali so silni ru^ki napadi na crti pri Ko-nlecni do nrelaza Uzsck v zve-zi s padcem Przemvsla se seveda še ne da vedeti. Znano je namreč. da je imel sovražnik med Karpati in Przemvslom velike rezerve, da jih postavi, če treba, v boj pred Prze-mvsi^rn. ali pa v boj v Karpatih. Bitki v zahodnjcm in centra!-nem delu Karpatov je prinisovati *e z czircm na silne ručke čet^ vel'ko važnost. Zdi se, da v tem delu se^aj Rusi napar'ajo in bodo boji trajali gctovo dali časa, predno bo padla odločitev. »Pesti Hirtep* porcča: Ob ćeli fronti v Karpatfh so velike ruske čete zopet pričele prodira+i. z name-nom, prodreti naše pozicije. Diviz'ja Čerkezov, ki ima naiboiiše strelce, je s siln:m juraštvom rastočila neko visino, ki io Je brani! debrečirrki hcnvedski nolk. Ruske izdube so ze-!o velike. Ko je napočila noč, so b"!i vsi strelski jarki, za katere je šlc, v naših rokah. Mrtvi Rusi leže po dva metra visoVo prei 7ičnimi ov'raml Dunajski » Morgen* javlja iz vojnega pcrocevalskega stana: V Karpatih se je razvila bitka, kakor se zdi, najsilnejša, odkar se je začela vojna. Rusi so vrgli na fronto vse svoje razpoložljive čete ter ponavljaj© neprestano napade. Boji so ćo-egli svoj višek pri Pukli, Uzsoku in Lup-kowu. Kak^ do'go bo traia! ta boj in kakšen izid bo imel, sedaj še ni mo-goče presoditi. ^>Lokalanzeigerc piše: Med ob- činstvom razširjeno mnenje, da Je vs'ed padca Przemysla nadaljcvanje boja v Karpatih nepotrebno, je že iz-podbito, ker se silna bitka z neoma-jano močio nadaljuje. Reci je, da pa-ćec trdnjave sploh ničesar ni mogel izpremeniti na bojišču. Ruske arrna-de v Karpatih in ob Dnjestru bodo nadaljevale svoje napade, da prodro pozicije proti jugu, dočim se bosta zaveznika z isto odločnostjo trudila pot'sniti sovražnika proti severu in vzhodu.CiJji ostanejo torej kljub padcu Przemvsla za obe strani istu *> r- * BOJI PR! CRNOVICAlt Na skrajnem vzhodnjem krilu so bile močne ruske čete, severno od Crnovic, ki so bile vdrle med Prutom in Dnjestrom. po vccdnevn.m Ijutem boju zopet po^nane nreko mc-ie, pri čen:er je ime! sovražnik veii-ke izgube. V operacilah pomeni ta uspeh \arstvo vzhotlnjega krila one avstro - ogr^ke vojne skup:ne, ki stoji v pokra;i!M, severno od crte Ko-loniea - Nad\vorn:u IZ GALICIJE I\ JU2NE POLJSKE. »Nowa Reforma poroča in za njo rudi nemrki listi, med njimi >Ta-jrcpost--': Glasom odredbe trgovske-%a ministrstva so privatne brzojavke za Galicija ustavljere. — Krakovska notarska zbornica je zopet pričela poslovati. — Trdnjavsko poveljni-Štvo v Kraknvu je dne 23. rnarca odredilo, da mornio imeti vsi moški od 18. do 42. leta vedno kako vcjdško listino pri sebi; kdor se ne more iz-ka^ati s rako lictino. tega bodo rrij^-li in zaprli. — V poljedelske svrhe je dospclo v Krakov že prvih 140 krnj; v kratkem pričakujejo ?e transport 480 konj. — Za vzdr/anje konjereje bo dala vciaska oblast na razpnlnr:o 60 žrebcev. Iz Miecho\va r»a iužnun Pofskom poroča *Nowa Reform:; : Od Rusov razdrti predor je zopet pcpolnoma prpravljen, tako da vrzijo vl.^ki do "Miecho\va. Iz razpolože^ja prebival-stva je razvidno, da se čt!ti pod av-strijsko upravo srecno. Obhsti sl'rbe za tlacror prebivalcev: živi'a, živina, sole, javna varnest. odredbe prr-ti brezdelju, finančni zavodi, sanitarne odredbe. Z ozirom ^a bližnje brji^če ob \idi, /ivi Mieč'haw neposredno pod vtskrm vojne: čete korak°jo sko7i mesto v fronto: ozkotirna že-lezn'ca vozi do boH^ča. Zdai pa zd?j je slikati sah'e, navalno oa le rrme-nje tcr>cv. V gotovih presledkih se vojaki menjavato. Pre^krba z živ ili je izborna, dolori streiski jarki so dobro opremljeni. Sochacsew. ''Nordd. A!lg. Ztg.* prinaša o položaju ob Bzuri cd svojega roro-čevalca to-!e peročilo: O silnih bojih so uradna poroči'a opetovano govorila. Novo pa je. da so bili Rusi pri-s'ljeni zapustiti mesto Soc!iaczew ter da so mercia pok'ali tamošnje Žide. Glasom zanes!jivih virov je mesto cd tepov po većini razbito. tako da ga ni več spoznati. Nemci stoje v svojih utrjenih pozicijah cb Bzuri merda en kilcrneter pred meskom, dočrm so se Rusi umaknili v vzhor'ni smeri na cesti v Blonie. Kakih 7 km, za me-stom so se ustavili v rovih pozicijah. Mesto samo e po zatrdilih žic-ovskih prebivr-lcev, ki so prišli v Oom^in, polno mrtvih, ki leže ponekod v ku-nfh. Baie so to sami Žid?e. ki so jih Rusi pcmcrili. V mestu sarr.em baje sedaj ni več žive duše. Smrad mrli-čev je neznosen. Vzhodn'a Pruz'.]a. Konlgsberg (Prnrko), 2r>. marca. (Kor. urad.) Poročilo Wo 'ftovecra urada. — Sporazumno z najvisjiin poveljnikom na vzhodu, je de^e'ni glavar pruske province kot dr/avni konvsar za begunstvo, dal vzhodnje-prurk'm berrunccm dovcHcn.'c. da •■e smeio zo^et naseliti v okrožj'h Lotzen, Parkehmrn, Ansrerhurjr in Gumbinnen; pač pa se je moralo ekrožje JVIeme! z ozirem na vo'ne dogcdke zadnjih dri iz te?a ozemTa za časno izpustiti. Na ta nač'n imao be?unci dovoljenje, vrniti se v ce!o ozemije vzhodnje - pruske pr^vi^ce, izvzemši obmeina okrožji N?idn^-burg, Ortelsburg, Joharnlsburg, Lvck, Oleczko, GolJap, Stillnponen, Pillkallen in Mcrnel. nad?I"e severno od Memla ležeći đel okrožja Tilsit, vzhodnji del okrožja Ra^nit, ki ga omejuje crta, ki gre čez Nanjenigken med Szerszoppe in Jncer. V teh ozemljih je dovoljeno se vrniti le okrožnim, državnim in občirskm uradnikom, župnikom in učiteljem za njihovo osebo, torej brez rodbine, in pa onim esebam, ki imaio pismeno, na njihovo ime se glasečo izkaznico svojega domovinskega okrožja. s ka-tero se pozivajo in pooblaŠčajo, da se naj vrnejo. Rusi v Memlu. O vpadu Rusov v MemeI poro-čajo petrogradski listi: Ruske čete so 18. t. m. prekoračile mejo pri Gordzijeh ter so korakale proti Memlu. Mesto je bilo zasedeno od dveh črnovojniških polkov, ki sta se silno ustavljala našim četam, Ob 8. zvecer so dospele predstraže v mesto. Kmalu nato so sledile čete. V mestu je vladala silna panika. Glavne ceste so bile zapne z barikadami. Iz mnogo oken v mestu so streljali na čete. Nato je naša artiljerija nekaj Časa streljala na mesto. Mnogo prebi- valcev je bf7alo proti Konigsbergn. Ko smo drugi dan izvedeli, da se bli-žajo ncmška ojačenja, so se naše čete zopet umaknile iz mesta. Princ Joahim v Memliu. rieroiin, 25. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča vLokalanzeiger«, Je princ Joahim po naročiln generalfeld-marf.ala pl. Hindenburga o^Iedal v torek Memel. fJri tei priliki.je imel nagovor, v katerem je iziavil, da ni v ceii nemšfri domovini nikogar, ki bi ne b;l ogorčen vsied maiovrcdnih činov, ki so storili mestu. Mi ne borno, je rckel princ, prej mirovali, do-kler ne bo sovražnik zadestno ka-znovrn. Spričo TVostnih vti«kov in z ozirom na zgodovino mesta \as prosim, da zakiičete z menoj: Njegovo Veličanstvo kralj pruski hura! hura! h^ra! Kakor je list nadalje izvede!, ie fe'dinarsa! Mindenbnrg ra-Ten guberniii Suvalki naloži! tuđi ost^-im iilom r.i'cdrnega ruskega OTcmlia krntribucrjf kct kazen za ruski vlom v MemcI, med drugimi me>tu Lodz pol milijona. * RusLo tredovje. Lcrjdcn, 24. rr.^rca. (Kor. urad.) Mornarici poročevalec lista -'Times- piše: Jeseni je nemško brodov-]e v Vzhodncm morju zabranilo, da bi bi'i ncslali Rusi ekspedicijo preko Vzliodne^a morja ali pa da bi bilo mo^Io rusko brodovje sodelovati pri prodiranju ruskih čet v Vzhodni Pru-siji. .Med rimo je drzal led rusko brodovje v pristanisčih. Nemčija je irogla skorai vse svoje ladje priteg-niti v cjačenje svoiesra brodovja v Severnem moru. Seda? pa se bo po-ložnj najbrže izpremenil. Rusko vojno bro^ovje se je močno povećalo in se bo čutilo najbrže »loveM mnčro, da preide v ofenzivo a!: pa da vsaj sto-pijo torpc:'nvke v akcijo. Rusija ima mnego ruŠ'lcev in podmorskih čol-nov. katerih posadke so se mnogo učile. Francosk« general Pau. Iz Petrograda poročaio: Francc-ski vojaški delegat general Pau se je iz fronte zr.pet vrnil v Varšavo. Od tu bo padalieval svoje potovanjc na-zaj v Francijo. ARTILJERIJSKI BOJI NA FPANCOSKtiM BOJIŠČU. Eerolin, 25. marca. (Kor. urad.) Wor**ov vrad roroča: Vc'Iki f'avn! s=tnr. 25. marca. Zapadno bojišče. Ako ?zvzamcmo reznstne 5pcria-de ra v^šrnali o!i raki Mar, \upo-vz'-odno cd Verdura, in na flart-wo/np."v/Q"2rlit>r/iiu kl še tn^a«of so se vržV' ^stio arnrf*p?5ki boji. Vrhovno armadno vodstvo. PONESREČENI FPANCOSKI NAPAD* NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Bero'in, 24. marca. (Kor. urad.) VVo! 'ov Mro lavlja: Ve-?ki glavni 5t2n. 24. marca. Zsnadno bojišče. V Chamrr^nJ so se vršili samo arttfcri.iski boji. V gozdu Pretre, se-vernozanad^o od P^mta Monssnna smo 7avr^Ui sovražrika, ki je nam sKtišal odvzctl našo rridobitcv na *ozer-*ju. Poiovn! sovražni nanrtd? sever-no-vzhodro od Badonvillera in na Re!?hs2ckcrkorr«3 so se razfcili v na-?em ogniu. Na Hartma«nsweiler-kopfu se ta čas zopet vrše boji. Vrhovno srmad^o vodstvo. S FRANCOSKEGA BOJIŠČA. !z Bethcnivilla poročajo, da si ]e ojrledal šaški kralj bojisoe rri St. Pri-vatu z dne 18. avgusta 1870. ter nato obisKal šaške čete ter vez častnikov, podčastnikov in mož odlikoval. Po-zneje je kralj obiskal cesarja v glav-nem stanu. Iz Rom?nshorna poročajo: Dne 23. t. m. ob 8. zvečer je priletel neki letalec nad Romanshoru. Dobro je bilo slisati motor. Letalo je imelo naj-brž tuđi reflektor, videti je bilo namreč, kako je letalec razsvetljeval oblake in površje jezera. Letalo je odphilo proti vzhodu preko jezera. Najbrže gre za letalo, ki je bilo na-menjeno v Friedrichshafen. Na vsem nemSkem obrežju jezera so pogasili vse luči. Bavarski prestolonaslednik Ru-preht je izda! na svojo armado to-le dnevno poveije: Vojaki! S 43 bata-Ijoni proti 3 nemškim bataljonom se je posrećilo sovražniku vzeti majher del naših pozicij po junaškem odpo-ru posadke. Zopetna osvojitcv se je ponesrečila. Toda vaš napad je pod jetnost sovražnika zlomil. Dva so vražna armadna zbora se ništa upal: prodreti preko zasedene vaši. katere pesest je podrejenega pomena. Bitka pri Neuve Cbappelf. London, 24. marca. ^Kor. urad.) Po zadnjem izkazu vojnega uracla so se izgube na čsstnikib v bojih pri Neuve Chappcle zvisale na 74S. London, 2X marca. (Kor. urad.) AnglefJv! seznomi \zzub izkazujcjo za 16.. 17. in 2<>. marca sledeče izgube na častnikih: 72 častnikov je pad-lo, eden je umri, vsied nezgode je iz-gubil življenje eden, 119 častnikov je ranjenih, pet pa j;h po.^rešajo. « • * Prvi angieški mIHJon in csvobcditev Belaje. niasom poročil, ki jih je poslala belgijska vlada svojim zsunnikom v Brusiju, je bae doseglo angleško no-vačcnie sedaj prvi milijon vojakov. od katcre.^a pn je do^'ej samo 5*00.000 izvežhanih. tako da jih je morroče po-siati ra zapadno bojišče. Večii ansle-ški transporti pa bodo bale mojnči se.e .sredi arriia ali ce!o rc'c koncem aprila, ker je treba prej očistiti Kanal nenrških podmorskih čolnov. Ker r*a je trarr^-^r* ^sicpra milijor.a vojakov zelo doljrorrnino delo, ni računati na močno ofenzivo 7a csvohoditev Belgije pred /ulijem. Ta nova zakas-ni'ev vzbuja v bclrrijskih nrrodnih krogih nezadovo!ino5t. * Transport ansieš!-::fr će?. London, 25. marca. (K^r. urad.) Vsied odredbe voinecra ministrstva je pasažirski promet na an^le^kih žc-lezricah z ozirem na vo?a«ke trans-ponc začesno ustavijen. Us'a^'ili bodo tuđi običajni izletni promet v \*e-liki noči. ker se ho v tem času ze!o mnogo zahtcvalo c smejo zaradi obstrcljevanja >z-eppelinuv^ s topovi, ćvigmti sele pezneje. Le-ta'ci so se mogli dvigniti sele cb 3. uri 2 minut, vrniii pa so 5e ob 5. uri. *>Echo de Pariš par oca. da 5 ta se zbrali v pcnedeiiek zvečer pri Parizu dve skupini ^Zeprelinov--. ki sta v velikem koiobariu okroževali Pariz, a se nišo upali čez utrjeno ta-borisče. >Per:t Parisienv pravi-* pravi, da so videli »Zeppe'ine- tuđi nad Preset sur Oise, to je 4S km od Pariza. Po poročilu turinske -Štampe« iz Lvona so »Zeppelini^ pri svojem sobotnem obisku Pariza pluli nad predmestji Nenillv. Le \*al!ois in Courbevoie in so vrgli na mesto, kakor se je sedaj dognalo, 45 bonib. V Nenillyju re bilo šest. v Le Valloisu enajst in v Courbevoie štiri hiš po-Skodcvaniii, deloma so tuđi po^orele. V Courbevoieju so bombe poškodo-vale ražen tega tuđi tri javna po-slopja. Kakor izve -Štampa % je števi-lo žrtev mnogo večje. kakor so to priznala uradna poročila. V Courbe-vnieiu je bilo ubitih šest oseb, ranjenih pa 21. med temi 16 težko, Par«z, 2.3. marca. (Kor. urad.) *-Agenee 11avas - porcča: Včerai zvečer so javili, da se je nad kraji Tracv-le - Val. Creil in Villers - Cotterets pojavil neki nemški zrakoplov, a ni nriplui nad Pariz. Ob 11. uri 40 minut je bil konec alarma in so takoj spravili razsvetijavo zopet v red. Bo? v zraku. Vlissingca, 24. marca. (Kor. ur.) Danes zjutraj se je pojavil nad me-stem v veliki visini neki letalec, ki mu je sledil neki drugi letaiec na dvo-krovniku. Oba letača sta kmalu iz-giniia. Bergen op Zoom, 24. marca. (Kor. urad.) Danes se je tu vršil v zraku boj med nekim neinškim Ietal-cem in nekim angleškim dvokrovni-kom.Ovokrovnik se je moral spustiti na tla. Letaica so internirali. Nemški letalec je odplul v zahodni smeri. POROČILO POSADKE S KRIŽARKE vDRESDEN*. Berofin, 24. marca. (Kor. urad.) Uradno. Kapitan NJ. Ve!. ladje »Dres-den«, ki je rrispel s posadko na 'itovu čilenske križarke v Valpa-raiso, javlja službeno naslednje: Dne 14. marca dopoldne Je bik> \rižarka »Dre^den« zasidrana v za-ivu Cumberland na otoku Juan Fer-landez. Tu so ladio napadle angle-ike križarke »Kent« in »GJasgoiv«' ter pomožna križarka ?>Oramn«. An-gfeške ladje so izvršile napad iz smeri, k:er je mogla »Dresden« rabiti samo svo;e stranske topove. »Dres-ćzn« je reagirala na ogeni tako dol« r.o, ćolilo; nišo postali neporabn! vsi urcrabl]ivi tcpcvl in vse munlciiske za'ogs. Da M preprečili, da bi ladja f.fiSfa v sovrožnikove roke, smo vse rripravHI, ćn ;o potop«mo. Istočasno tmo pcsfa!? na križarko »G!a?gow« rarlaiiientena, ki je opo/on! na to, Ć3 se ladja nntia;a v nevtrainih vodah. Ker Ie Gjasgow« kljlub temu ojozorflu hote'a nadale vat! napad, r-mo križarlio ^Dresden razstreli!! in jo nb J/'4 na H. do^oldne potopili eh trfkratrfc?ii >»Hwra!« - kliccm na Njegovo Vc;:č£nstvo cesarja. S tem Je ovrženo angleško poro-čilo, kaker da ti fcila hrlžarlta »Dres-de^<^ t razvšfiem hele za.«fave kapi-fiJirala. Namestn??-: načelniiva ad.niralskega š'&lba ph Behnke. * * ii. NEMŽKF PODMORSKI ČOLNF. Iz Amsterdama poročajo: fio-landski rihiški parni!: -Vrnuidcn- poroča o svoji vožnji oh južni obali Ar-fjlije. da so ga v Kanalu ustavili štirie nemški podmorski čolni. ki očividno nreže v Kanalu. — V Ha.eesundii pri Norvegiji je sreča! norveški parnik »Recto-- pred par dnevi neki nemski pedinorski čo!n. ki se je nenadoma pojavil pred parnikom. a ko se ie pre-pričal, cia je parnik la^t- nevtralne države, zopet izgmiT. Ta podmorski coln je ka1-:- č\-c uri poprejo potopi! neko angleško trgovsko iadio. — >.'e!:i očiviuec holanclskepa parnika ■ Mz.tavia IV.-, ki 2a je ustavi! neki ncn:?ki podmorski čo!n. poroča. da ie bil priča, ko ie nemški podmorski co!n napadel panrk --Leeu\varden ■•. fz ■ Leeuv arsena so najprvo stre-ijali na podmorski čoln, nakar je ta napade! parnik. Bero!in>ki jutranji listi poročajo, da >o ne lirski podmorski čoln i od zadnje necele naprej zopet torpedirali in potopili nada!ir,e šriri anjrleške parnike. Iz Kodarja porečajo: Kakor poročajo listi, je v zadnjem tednu ustavilo še šest skandinavskih paropiov-rili drnžb celoten promet z Anjrlijn in Francijo zaradi nevarnosti pred nem-skimi rodrnorskinii čolni Kodan», 25. marca. (Kor. urad.) •'PoiirikciK poroča \z Bcrgena: Nen> ški podmorski čoln »U 29* je severno od kanalskega otoka Casouets Rocks usravil norveški parnik -••Bot-:i:a<- in ga pozva!, naj sprejme na krov 28 n:ož broječo posadko torpc-diranesta .ing'eskepra parnika --Aden-\ven \z Cardiffa. To se je tuđi zgodilo. Norveški parnik je rešeno mo» štvo prereijal v Brixham, London, -4. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Fecampa z 22. t. ni.: Kakor se poroča, je bila Jadja • Jacoues Cocur - na notu iz Nove Fundlandije 14. t. m. 85 milj od Lizarde od nekega nemškega pod-morske^a čolna. ki je potopi! že pet angleških ladii. ustavljena in ta je na-prosil parnik. naj sprejme posadko neke potopljene angleskc Iadie na krov. Francoski kapitan je mostvo sprejel in je dobi! dovoljenje, da se odpelje naprej. Kapitan je oddal po-zneje angleško mostvo nekerrm aii-gleškemu paruiku. Letalec proti ladji. London, 24. marca, slali. Nota ugovarja proti nekate- rim točkam zadnje angleške note. iMiianski ^Corriere deila sera: prevladuie innenje. da bodo Turki, ako iinajo dovolj municije na "szpclsgo, tuđi ta napad odbili. Admiral Bettofo je izjavi!: Če zavezniki nišo cdločeni, žrtvovati vsaj net svojih enoi, ne bodo forsirali ožine pri Čanaku. Iskale! min na će!u. ' >Pester Lloyd poroča: Xa-vzlic sbbernu vremenu, nadalujejo zavezniški iskalci min v Dardanclah svoje delo. Nekai hićrnpbnov 5e ie đvienilo, «ia izsledi skriie turske baterije, toda Turki so jih pregnali. • • Gršk! otoki v franeosko - angleški posestL Pariški >Hera!d••- javlja: Zavez-niško brodovje je okupiralo otoke Lemiios, Tenedos, Imbros in Samo-thrake. Usoda teh otokov se bo odlo-čila še !e pri sklepaniu miru, * Zavsi/niške čete na Tenedu. CurZh, 24. marca. Iz Teneda javljalo, da so zavezniki izkrcaH tam .30.000 mož. ki so prispeli na 40 transportnih parnikih. * Nasprotujoče si vesti. Iz Soluna poročajo, da se na otoku Lemnu ne nahaja niti en fran-coski ali angleški vojak. Iz Aten zopet javljajo, da je sklenil grški ministrski svet protestirati proti okupaciji mrskih otekov in odposlati grške čete, ki naj zase-deio otoke. • * • IZ NEVTRALN'H DR?AV. Vesti o spreniembah v bolgarskem kabinetu. Iz Berlina poročajo: Sofijska poročila hočeio vedeti. da priđe na Bolgarskem skoro do rekonstrukcije kabineta, v katere^a naj vstopijo za-stopniki vseh večjih strank. Temu koncentracijskemu ministrstvu naj bi načeloval voditelj demokratične stranke, Malinov. Izjava bofgarskega poslanika v Rimu, Rizova. Iz Rima poročajo: Tukajšnji bolgarski poslanik Rizov izjavi ja: Vesti o demisiji kabineta Radosla-vov so brez vsake podlage. Govori se le o tem, da bi se sedanje ministr-stvo z vstopom mfajših elementov v kabinet, nekoliko pomladilo, kajti — pravi Rizov — govorice. da bo opustila Botoarija svojo nevtralnost v prilog eni ali dru^ri skupini velesil. so zaenkrat le prazne kombinacije. Bol-srarija bi se mogla eventualno oćloči-ti za aktivno politiko, ako bi se ji priznala Makedonija. • * • Pošina konvenciji med Boigarsko In Grško. Atene, 25. marca. Bolgarija in Grska sta sklenili posebno poštno konvencijo. Pogodba je že podpi- sana, • - • Pomirjenje na Portugabkem. London, 24. marca. Listi javljajo. da je vlada s pomočjo armade po-polnoma obvladala demokratično gibanje. Iz Bruslja poročajo, da je An-gliia povzročiteljica zadnjega revo-lucijonarnega gibanja. Revolucijonar-ji so dobivali svoje instrukcije v an» gleškem poslanistvu. Ljudstvo da je radi tega silno ogorčeno na Anglijo. Nizozemska kraljica za mir. Frankobrod ob M., 25. marca. (Kor. urad.) Frankfurter Zeitung* poroča iz Amsterdama: ^Nieuwe van den Dag« priobčuje pismo ho-landskega zunanjega ministra dr. Laudona, v katerem se odgovarja na I vlogo, naslovljeno na kraljico in podpisano od mnogo tisoč oseb. V tej vloRi se prosi kraljico za pod poro, da bo kmalu sklcnjen mir. Pismo se glasi: Vi in mnogo drugih ie naslovilo na kraljico adreso, v kateri se ta prosi, da ponudi raznim vladam voJskujočih se držav svoje pnsrcdo-vanje, da priđe do premlrja v svrlio mirovne konference, ali pa v svrho r-osvetovanja a odredbah. ki bi mogle služiti v to. da m lmro sklene mir. Na to adreso, ki mi jo je izručilo Njeno Veličanstvo, imam čast sporočiti vam, da ie vlada r^>polno-ma istih čustev, kakor so v tej odre-si izražena, in ima vročo željo, deln-vati v prlpravnem času, v kolikor je v njeni moJi. v inrtrresu miru in slož-nega skupnega delovanja narodov. Honiacije v Alfcani.ti. Rim, 25. marca. Albanski vstaši so nabacili v torek Drač. Oddali so proti mestu 10 strelov iz topov. Baterije v mestu so odgovorile. Napad se je v sredo zjutraj ponovil. Tri krcglje so zadele palačo Esad paše. Mir je zopet vsposravljen. * Vojni materija! za zaveznike. V/ashiKgtos, 24. marca. (Kor. u.) Tnrovski departement objavlja. da ie tekom prvih sedmih vojnih mesecev izvozi! za armade zaveznikov vojne-ga materijala in provijanta za armado v vrednosti 296.631.400 dolarjev. Izvoz žita je znašal ^01.315.000 preti 111.S83.000 dolar.'ev v minulem letu. Izvozilo se je ra eksplozivnih tvari-nah za 9.2J8.O00. na municiji za 5,^63.000. na sedlih in konjskih opremah za 6,12^.000, rnesa za 11,100.000, slacikorja za 18^333.000, volnenega sukna za 13,000.000. bombaževine za 7,000.000 in avtomobilov in motornih vozil za 11,000.000 dolarjev. Moskva, 24. marca. fKor. urad.) ^Ruskoje Slovo- peroča iz Mukdt-na: Kakor je izračunal neki tukajšnii japonski oficijozni zastopnik. so ev-ropejske države naročile od začetka vojne pa do sedaj na Japonskem voj-nega materijala za 460 miliionov je-nov, to je 1131 milijonov kron. Izvor, ž?ta Iz Amerike. Iz Vvashingtona poroča Reuterjev urad: Poljedelski departement je mnenja, da ne gre, še nadalje izva-žati toliko žita in moke v Evropo, če naj ne priđe v nevarnost Amerika z njenimi zalogami. Dne 1. marca je bilo čez lastno potrebo se v zalogri okrog 19 miiijonov ba^hlov. Pri se» danjem izvozu oa bi jih moralo biti najmanj 140 milijonov bushlov, če bi se nada'ieval izvoz tako, kakor se to dela sedaj in če bi hoteli izhajati do nove žetve v Juliju. KITAJSKA IN JAPONSKA. Konflikt na vrhuncu. Pokajanja med kitajsko in japon-sko vlado $e še nadai;ujejo. Toda Ja-ponska se vedno očitnejše pripravlja na konflikt. Japonske čete so se izkr-cale na nekaterih točkah mandžurske obo!e, japonske garnizije v Tsinanfu in Muk-denu so ojačene in 3000 Ja-poncev je baje pripravljenih, da se izkrca v Taku in »ojači* poslaniško stražo v Pekingu. Izkrcanje tega de-tašmaja bi smatrala Kitajska za ča-sus belii. Kitajska vlada je koncentrirala preci Pekingom 73.000 mož svojih elitnih čet s 180 topovi. Japonski in kitajski krogi še vedno upajo, da se bo dal spor mirnim potom poravnati. Japonski listi priobčujejo ofici-jozno informacijo, ki pravi, da ostane Amerika v iaponsko - kitajskern konfliktu nevtralna in da se torej ni bati nikakih večjih konplikacij. V posameznih kitajskih provin-cah <^> izbruhnili nemiri. London, 25. marca. (Kor. urad.1) vMorningpostrf poroča iz Tientsina: V Šantungu vlada veliko razburjenje vsled izkrcanja japonskih čet. Odde-lek 1000 mož je bil izkrcan v Tsi-manfu, kjer je položaj zelo vznemir-Ijiv. Kitajska vlada je osupnjena vsled nastopa Japonske in izjavlja. da je Japonska kriva, če priđe zaradi vo-iaške invazije Japonske do konflikta. Z&rdila iaĐOQsk.e vlada- da hoće vz- držati mir, ne pomenja spriCo do^i.J-kov nič. Treba je le majhnega povc-da, da postane položaj resen. Obsedno stanje v Tokiu. Kopenhagen, 25. marca. V Tokiu In v Osaki je bilo proglašeno obsedno stanje. Mikado }c sprejel ameri-?ej?a veleposlanika, ki mu je izročil lastnoročno pismo \VjIsonovo. Ugodneisi potek pogajan}. London, 25. marca. Poročila iz Pekinga pravijo- da potekajo iaponsko - kitajska pogajanja ugodnej^c. Dnevne vesti. — Na severnein bojisču je pade!, kakor smo že porocali, rezervni nad-poročnik pri 97. pciku ćv. Mak.so Abram. Pokojnik je bil notarski kandidat. Bil je iz znane Abramo\ c rodbine \ Tupelčah pri Kobdilju na Krasu. — K sesn'mku Obzor^ javlja: V zagrebški bolnici se je nad tri mesece zdravii enoletni prostovoljec Slovenec Ru-do!f Maruzza \z Trsta. V bitki pri Va-Ijevu dne 25. novembra mu je granata poškodovala obe očesi. Maruzza je popolnoma oslepel. Nedavno tega so nesrečnika prepeljaii njegovi starsi v Trst. — Pogreša se AndreJ G r i 1 c, infanterist 27. pešpolka, 1, maršbata-Ijona, 2. kompanija, vojna pošta Štev. 201. Odšel je začetkom vojne na se-verno bojišče in se že od 1. septembra ni več oglasi!. Kdor o njem kaj ve, naj blagovoli to sporočiti njego-vemu očetu Matevžu Orilcu ali njegovi ženi Franici Orile, Kranjska gora št. 7„ Gorenjsko. Stroski se drage volje povrnejo. — Iz ruskega vjetnistva ^e je oglasil Vladimir S i m o n č i Č, Bil je ranjen in vjet ter se je nahaja] sredi decembra v Tomsku. Ranjen |e bil skupaj z Z. L e t n a r i e m 26. avgu-sta, pozneje pa sta bila ločena. Si-mončič piše, da je že zdrav fn da mu ne manjka dntgega, kakor denarja in tobaka. — Iz ruskega vjctnlštva. Magi-stratni stavbni risar Fran Kiirbos, o katerem smo že poročali, da so ga Rusi vjeli, se nahaja sedaj v Cistopo-Iu v kazanski guberniii. Zadnje nie- govo pismo je datirano l c-ne 20. ie-bn^rja. Piše, da se mu r^zineroina dobro godi. — iz Francoske=;d v Vzhod.i o Prusko. Vrtnar v Celju Fran Ocviik, je bluzil kot vojak pri avstrijskih rno-tomfh baterijah v Belgiji in na Fran-cofkem. Iz Roulersa na Francoakcm se je njegova rnotor. bater., kakor je pisal domov, odpeljala cer Belgi o v Berlin in potem v Vzhodnjo Prusfjo. Ocvirk piše, da je pnbiva^ivo v Roulersu pri odhodu baterije vojaštvo prav prijatno pozdravilo. Dočim je v Roulersu že pomlad in kmetje že obdelujejo polja in vrtove, je pa v vzhodni Pru5iji še velik mraz. — Dariia »Rćečemu križu«. Konceptni uradniki finančne proku-ruture za mare 1.5 K 56 v; Pike-par-tija v kavarni --Kazino^ za mesec februar 13 K 02 v; c^ebje postne^a urada ••-Linhljnna 2- (Južni kolodvor) zbirko 19 K oO v: Blnuka Ncmccz 10 kron; bančni ravnatelj Kliirpe 80 K; davkarija v Mirni 26 K 4*\ v; policijska stražnica št. 4 na Pcljanski ctsri \ K; Ana Miiiler v Ccrncmiju 20 K: upravnistvo -Slov. Naroda 6<) K (in sicer posamezno že izkazane zbirke po 6 K. 1^ K. 33 K in 6 K); F3olei>lav Wutscner in soproga. me-sto venca na krsto umrle^a g. Kast-neria 20 K. -- Koncert združenih gcdb pes-putKov št. 3 7. in 97. Na praznik sta v dru.^ič koncertirali v dežclncm gle-dališču /cjružtni godbi pešpolkov št. 17. in 97. pod vodstvom obeh kapel-nikov. Z ozirem na dobrodelni nan*»en koncerta jn na v resnici izborna iz-vajania godb. bi bil srne! biti obisk številneisi. — Prcskrba fcH. Trzaški urad za sol preskrbuje ceJo Kranjsko in Primorsko s solio. Navadno ie dobi-val ta urad sol iz *o!in pri Piranu, a I. 1913. se je tam dobilo vsled s>!ahe-ga vremena ma'o .soli. V lakih sluča-uh .se je prej dobivala sol iz inozemstva, zlasti iz Tunisa, a odkar je vojna, je ustavljen ves pomorski promet in ni več mo^oče dobivati sol od drugod. Kranjska in Primorska porabita na leto kakili ino.0^0 meter-skih 5totov soli. V januar ju t. I. je začelo zmanjkovati soli. Soina uprava ]e pa še prei s podietjern s-Adna-' v furlanskem Tržicu sklenila pogodbo, da ji preskrbi to podjetje morske soli. V furlanskem Tržiću pridcDijcna sol se je posebe zmlela in je zdai preskria seli za^ocovljena. — Pošilianje seraen po žeieznici. Da se pravočasno spom.laći obdeia zemlja, je železniško ministrstvo od-redilo, da se na avstrij&kili državnih železnicah pošiljajo semena, ki se od-dajaio v ce'ih in pol vagonih. kakor rudi v innožinah do najmanj .?ono ki-lograinov. s tovernebrzovoznimi vla-ki. Na onili probah, ra katerih voziio le vojaški vlaki. se bodo te pošiljat-ve odnoslaic s prvim vejaškim vlakom, katereinu se niorejo z ozirom na prometne razmere priklopiti. Glede odpGšilievan.ia so semena v isti vrsti, kakor živila in brzovozno blago in irnaio prednost pred vsemi dru-gimi civilnim] tovori. — Vo;ski — rekonvelescent* v Kranju Te dni so pripeljali prve vojake — rekonvalescente in vojaške invalide v Kranj. Bilo jih je kakih 300 in nastanjeni so v gimnazijskem po-slopju. Prtpeliejo jih ra še, tako, da bo v Kranju kaldh tisoč vojakov. — Naicaznice za kruh in moko bodo izdane na Nižje avstrijskem dne II. aprila. Nakaznice so razdeijene v 24 kuponov, katerih vsak se bo glasi! na 50 gramov tnoke ali 70 gramov kruha. Na Dunaju bo ustanovljenih 400 komisij, ki bodo izvrSevale in nadzirale razdelitev krušnih nakaznic. — Unićevanje uši. K predvčeraj-šnjemu članku, v katerem se razpravlja o kužnih boleznih v vojni in o uni-čevanju uši kot nositelj ic pegaste vročice moramo pripomniti, da živo-srebrni amalgam, ki ga pisatelj hvali kot izum nadživinozdravnika I. N. Sad-nikarja v Kamniku, ni nič novega, ampak že zelo staro in znano sredstvo. Živo srebro in njega svojine sicer res urtičevalno uplivajo na te živalice, ker so zelo strupene. Izhlapevanje živega srebra pa je obenem tuđi hud strup za človeško telo in znano in dognano je, da provzroča gnilobo dlesna in sčasoma tuđi vnetje ledvice. Radi teg^ se zdravniki trudijo dobiti sredstvo, ki pač uničuje uši, pa človeškemu telesu ne škoduje in tako so v zadnjem času priporočali eterična olja. Svarili bi torej v interesu našifa vojakov pred nošenjem tega amalgama, ki pač uničuje uši, a obenem tuđi človeško zdravje. — Kuri ozum. Slavno uredništvo wSlovenskega Naroda" v Ljubljani. Sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona Vas prosimo, da popravite v svoji izdaji z dne 22. marca 1.1. pod naslovom „Kurijozum* objavljeno notico sledeče: Res je, da pustimo oddajati svojemu delavstvu najvažnejša živila po, pred vojno obstoječih cenah, in sicer, da obvarjemo svoje delavce pred posledi-čami velikega podraženja živil in jim tako olajšamo življenje. Nasprotno ni res, da smo to naredbo vpeljali zato, dc rsdomestimo na ta način od de-lavcev zahtevano povišanje plače, ker se taka /ahte-va sploh ni stavila. Ni res, da znaša v našo izgubo, vsled eorenje odredbe povzročeni deficit naših konzumnih sralog mesečno 30.000 K, I:cr je h\\ v resnici mnogo večji. Ni rez., da snio zvišali svoje cene pre-mogu ?a 40 K pri vagonu. Res je temveč, da zn?ša to /višnnje za našo celokupno oddajo povprcčno komaj 10 K pri vagoni1. To zvišanje ni bilo pogrebno vsled deiicita konzumnih zalog, temveč vsled naših znatno naraslih produkcijskih stroškov. kar je zopet povzročilo notorično istotako znamo podraženje vseh obratnih potrebsčin in slednjič vsled družili z vojnim stanjem zvezanih taktorjev. Z odličnim spošto-vanjem „Trifailer Kohlenwerks-Gesell-fchaft. — (Opomba uredništva: Opozarjamo na pojasnilo, ki smo ga o tej stvari priobčili v sredo, — V stdini pokoj je stopil profesor visje reaike v Gorici Ferdinand S e i d 1*. znani slovenski pisatelj in znanstvenik. — Iz sodne službe. K okrožnemu sodišču v Mariboru je prideljen A. E g h a r t. do .sedaj pravni prakti-karft v Boznu na Tirolskem. Imenovani je rodom z (lornjega Štajerske-ga ali zna slovenski. — Pazor! Vsi oni obrati, ki so >prcjeli Poizvedovalne pole o stanju brezposeinosti -, v Ljubljani, se opozarjaio, da jih vrnejo do 3. aprila in sicer s podatki za mesec sušec nazal. Oddati jih ie v --Mestni posre-dovalnici za delo in službe--. — Ma'o g«edališče. Težka naloga je pri Malemu ^ledališču zbirati repertoir. ozirati se ic treba deloma na igralcc. povsem pa na komade, da ni več eseb v igri v kolfkor jili premore Malo gledališče. Repertoir za nedeljo; z gostom gdč. Micc Hau-zičeve inlade umetnice, je toli razno-vrsteu. da pvide vsakdo na ^\'oj ra* čun. Tri novitete na en večer ^Favo-ruka--, -,V vojno mora in ^Rdeča maska : garantiralo za uspehe. — Pretečeni n*esec se je prebil delorruf dobro, deloma slabo; slabo -— ker dohcdki proti ogromnim troškom Vii>o bili v skladu, a vedar se je na gažah izplačalo nad 500 K. primanjkljaj 290 K 6d vt pa bo po velikodušnosti niestne občine gospod župan pokril. — Za nedeljsko predstavo se delajo obširne priprave tuđi scenično: prospekt k igri '.Favoriika- je hlagohot-no i:a>ilkal g. J. Pogačnik. Oprema odra in kostuinov originalna, v kolikor je /možno Malo gledališče. — Poravn'lno postopanje be-tonsko-stavonega podjet a Zajec & Horn v Ljubi ani. Na predlog lastnika te firme se je začelo poravnalno po-stopanje in se je 18. t. m. pri dežel-nern sodišču v Ljubljani vršila poravna] na obravnava. Upravitelj stavbenik Konig je pri tej obravnavi podal na-tančno poročilo o postanku in kupčij-skem položaju te firme. Podjetje sta ustanovila leta 1909. kmetovalec in izdelovalec cementnih stvari A. Zajec in G. Horn s lem, da sta prevzela že obstoječo tovarno umetnega kamna firme Unterhuber (lastnik Benque) za 112.955 K. Ob enern sta od nekega Langgutha v Berolinu kupila pravico izkoriščati njegov patent za umetni kamen .Carralvih" v Avstriji in sicer za 60.000 K. Vsak družabnik bi moral v smislu sklenjenega dogovora vložiti 24.000 K. A. Zajec je udačal v gotovini 14.000 K, za ostanek 10.000 K — pa je dal blaga in orodja. G. Horn je trdil, da je Langguthu plačal 24.000 K na račun „CarralvtrT patenta, a pozneje se je izkazalo, da je toliko znašala provizija za prodajo patenta in da torej v resnici ni ničesar plačal. Kmalu po ustanovitvi firme je ta ustvarila stavbno podjetje in za voditelja nastavila inže-nerja Emila Reicha. Ker je veljala tovarna za umetni kamen za postransko podjetje, je Horn izstopil iz firme in je postal kmetovalec Zajec njen edini lastnik. Firma je s tem, da je nastavljala manjše cene kakor drugi podjet-niki, dobila več stavb, ki jih je izvršila z izgubamj. Tako je izgubila; pri stavbi mostu v Črnomlju 8000 K, pri stavbr vojašnice v Vipavi 20.000 K, pri stavbi mostu v Zagorju 3000 K, pri stavb? mostu v Zagradu 20.000 K, pri gradbi ceste na otoku Rabu 36.000 K, skupaj torej 87.000 K. Pri fabrikaciji „Carra-lythau je imela 30.000 K izgube, pri izdelovanju gosel, ki se je po nepo-trebnem začelo po patentu muzika Bajde, 50.000 K. Vse izgube firme znašajo torej 167.000 K, katera vsota se bo pa še pomnožila za kakih 80.000 K, če se ne dokonča v Pazinu , začeta stavba. Po poročilu poravnal-nega upravnika ne izkazuje tovarna za izdelovanje umetnega kamna sploh nobenega dobička. Deloma narejeni dobiček je šel za plače in za režijo. Kot izgied slabe kalkulacije pri tej tovarni je upravnik navedel, da je firma na podlagi lastne ponudbe izdelala neko vrtno ograjo za 1200 K, materijal indelavci pa so njo samo veljali 2385 K. Pri natančnem pregledovanju knjig je upravnik dognal, da so aktiva Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne rJb. marca 1915. 68. štev »anjša, kakor je trdila firma, ko je Stavila predlog za poravnavo. Pred vsem je inventar s 115.000 K previsoko ce-njen, ker si je več liferantov strojev pridržalo lastninsko pravico, dokler ne bodo stroji plaćani. Tuđi so pri neka-terih še nekončanih stavbah zaslužki previsoko računani. Od aktiv, ki zna-šajo po navedbi firme 555.000 K je torej treba znatno crtati. Med pasivi so terjatve parketnega izdelovalca Janka Šiške v skupnem znesku 249.511 K in kanonika Jos. Šiške v znesku £5.000 K. Te svote je ^Ljudska posojilnica" po-sodila firmi Zajec, & Horu in sta jam čila za to brata ŠUka. — Vštevši hi-hipotekarno zavarovano terjatev v znesku 100.000 K je znašalo po bilanci terjatev »Ljudske posojilnice" pri firmi Zajec & Horn koncem julija 1914. skupaj 654.854 K. Temu je še prišteti obresti, založene kavrije in z garan-cijskimi pismi prevzeta jamstva, tako da se odbivši po žirantih prevzete terjatve izkaže saldo 418.262 K. Po-favnalni upravnik je grajal skrajno malomarno in brezsmiselno knjigovodstvo firme ter je imenoval blagajniško poslovanje silno površno. Dasi se je iskalo po ćeli tovarni, ni bilo dobiti vse polno dokazov o izdatkih in pse-jemkib. V letih od 1912. do 1914. nišo bili vpisani prejemki v skupnom zne-skti 25.000 K in izdatki v skupnem znesku 9000 K. Vpisi v blagajniške knjige tuđi nišo vpisani po čas^vni vrsti. Obračuni s polirji in stavbnimi voditelji so se pomanjkljivo kontroli-Tali. Bilance so bile falsificirane. Tako izkazuje bilanco I. 1913. čistega do-bička 70.737 K, med tem ko je bilo po računu poravnalnega upravnika vsaj 171.000 K izgube. Tuđi velike režije so slabo uplivale na podjetje. Pri obravnavi o poravnalnem predlogu te firme je znani dunajski advokat dr. Hollitscher povdarjal, da ima po-ravnalno postopanje namen, pomagati zdravim podjetjem pri mimosredočih izgubah. V slučaju Zajec & Horn pa gre za podjetje čigar laštniki so, kakor priča poročilo poravnalnega upravnika, dokazali svojo popolno nezmožnost. Ker so bile predložene ponarejene bilance, spada stvar brezpogojno pred kazensko sodišče. Iz tega vzroka tuđi ne more priti do poravnave, ker bi je sodišče ne moglo potrditi. Pri obravnavi se je tuđi izkazalo, da je firma Zajec & Horn namestništvu v Zadru kot kavcijo zastavila stroje neke du-najske firme, ki si je pridržala last-ninsko pravico. Upnikoma Janku Šiški in kanoniku Josipu Šiški se v sm^lu poravalnega reda ni dovolilo glasovati o poravnavi, ker sta v sorodstvu z lastnikom firme Zajcem. „Ljudski po-sojilnici* se je priznala glasovalna pravica za terjatev 170.000 K. Predlog firme, naj se sklene 25 odstotna poravnava, je bil odklonjen, na kar je lastnik frme ponudil 30 odstotno poravnavo, za plačilo bi jamčila „Ljudska posojilnica*. O tem predlo-^u se bo sklepalo pri obravnavi dne 8. aprila. — Umri je v Opatiji v starosti (57 let vpokojeni dvorni syetnik gosp. Ovidon 5 c h n e d i t z . ki je po svojem dolgoletnem službovanju pri dež. sodišču v Ljubljani obče poznan. — Umri je nenadoma v Zidanem mostu kurjač južne železnice g. Ivan Š t r u s. Pogreb je bil danes v Ljub-Jjani z glavnega kolodvora. Gledališko društvo na Je*enicah 5ma svoj redni letni občni zbor v so-boto, dne 27. marca t. I. ob 9. uri zve-cer v hotelu »Triglav«- na Jesenicah % običajnim dnevnim redom. Če V ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri ysakem številu članov. Dasi društvo Ietos vsled vojske ne deluje, je ven-dar treba ohraniti to važno kulturno institucijo, da bi moglo društvo, ko se povrnejo zopet normalni čaši na-stopiti isto pot, ki jo je hodilo prej. Torej vsi člani in prijatelji društva presrčno vabljeni! « Francoska granata. V izložbi rvrdke Pintar će Lenard v Raštelju v Gorici se nahaja del franeoske granate v premeru 19 cm, ki je bila iz-streljena dne 19. oktobra 1914 na utrdbo Lustico pri Ercegn )vem. Sprememba krajevnih imen. Hrvatska vlada je odredila, da se imena občin »Srbska Kapela« in »Srb- l sko Selište« spremene v »Donja Kapela« in »Moslavačko Selište«. Demon Igra je naslov Hans Kot-towe senzacijske drame v 4 dejanjih, ki se predvaja v petek na specijal-nem večeru v kinematografu Ideal. Slike so deloma posnete v Monte-carlu. Glavni predstavljalci so člani Jarnovih gledališč. V soboto »Gorska noč«, igrokaz v 3 dejanjih iz časa tirolskega kmečkega vstanka leta 1S09., v glavni vlogi dražestna umet-nica »Hennv Porten«. Semenj. V sredo so prignali na semenj 52 glav živine, in sicer: 44 volov in S krav. Vso živino so pokupili domaći mesarji. Vožiček ukraden je bil na Vodni-kovem trgu Frančiški Petercovi, po-sestnici na Studencu št. 5 Vožiček je sele nov in je vreden 40 kron. Tat-vine je sumljiva neka kmetska ženska. Razne stvori. * Umri je na Dunaju tamkajšnji dolgoletni korespondent »Prager Tagblatta«, urednik Josip M u n z, v 74. letu starosti. Urednik Milnz je bi! starosta dunajskih parlamentarnih časnikarjev. * Angfeški red za srbskega pre-stolonaslednfka. Iz Londona poroča-jo: Angleški general Paget je izročil v Nišu srbskemu prestolonasledniku Aleksandru od angleškega kralja mu podcijeni veliki križ Bathovega reda. * Zaključak Sol v Srbiji. „Reichs-post11 poroča, da je srbsko naučno rninistrstvn ustavilo pouk na vseh šolah. Vse učne osebe bodo morale streči v bolnišnicah. Naučno ministrstvo je bilo prisiljeno k tej odredbi, ker se infek-cijske bolezni o^ozno širijo. * Napisi v Berlinu. Kakor v mnogih drugih velikih mestih. kamor pri-haja mnogo tujcev, tako so imeli tuđi v Berlinu pri raznih trgovinah na-piše v tujih jezikih. ki naj bi priva-bili tuje kupce. Zdaj je policijska oblast prepovedala vse take angle-ške, franeoske in niske napise. * Ženski Itetonose v Zagrebu. Radi nedostatka osobja, je poklicala zagrebška poštna uprava precejšnje stevilo žen — po većini soprog mobiliziranih potnih slug — kot listo-noše v službovanje. Kakor znano, ima Zagreb tuđi ženske tramvajske Kondukterje. * Sin poslanika Izvoljskega — toimač v Dardanelah. \z Frankfurta brzojavliajo z dne 23. marca: Kakor javlja »Frankfurter Zeitung", so pride-lili sina ruskega veleposlanika v Parizu I z v o 1 j s k e g a , ki je dosedaj služil kot prostovoljec v franeoski armadi, kot tolmača za nemški jezik darda-nelski ekspediciji. * Sarajevski atentatori! v Budimpešti. V sredo zvečer so pripe-ljali v Budimpešto 9 sokrivcev Ga-brijela Principa, So to Mitar Kero-vić. Jakov Milović. Njego Kerović, Vaso Cubrilo\ić, Cvetko Popović, Lazo Dukić, Ivo Kranjević in Cvijan Stjepanović, ki so bili obsojeni na večletno ječo. Kaznjence so prepe-Ijali še ponoči na Dunaj, odkoder jih spravijo v kaznilnico. * Nemški socijalno • demokratični poslanec Liebknecht je v rav-nokar poteklem zasedanju nemškega državnega zbora poleg poslanca Le-dehurja zavzemal svoje posebno sta-lisče in prisel v veliko nasprotje nele z vlado in z mesčanskimi strankami, ampak tuđi s svojimi lastnimi pristaši. Zdaj, ko je zasedanje državneiEra zbora končano, je 45 let stari Liebknecht kot črnovojnik pdklican pod orožje. * Goljufije vojaških liferantov. Skoro vsak dan Čujemo zdaj, da so tu ali tam zaprli kakega vojaskega liferanta. V sredo smo poročali, kako se je zgodilo s takimi goljufi v Budimpešti. Pa takih ljudi je tuđi v naši državni polovici. Tako so zdaj zaprli na Moravskem in na Češkem deset tovamarjev, ki so izdelovali Čevlje. Med aretovanci je tuđi dunajski ko-misijonar za usnje Rosenblatt. Ta je v družbi z nekim Kollerjem naročil pri tovarnariih 20.000 parov čavljev. Kakor se je izkazalo, je bil pod jako tankimi podplati — papir! . Brzojavna poročilo. Uspeh drugega nemškega posojifa in cesarjeva zahvala. Berolin, 25. marca. »Reichsan-zeiger« priobčuje sledečo, na državnega kancelarja naslovljeno najvišjo objavo. Vsa pričakovanja presega-1 joč, v finančni zgodovini vseh časov I brezprimeren uspeh rx>dpisovanja drugega vojnega posojila, mi dokazuje k vsem žrtvam in dajatvam pripravljeno zaupanje v zmago nem-5kega ljudstva. Moja cezarska zahvala gre vsem onim, ki so pripomogli k temu velikemu uspehu. Kakor so me slavni čini moje armade in moje mornarice navdali z veseljem in ponosom, istotako me ta zmaga doma ostalih navdaja z istimi čustvi in sem ponosen. da sem v tem času prvi služabnik takeea naroda. Prosim vas, da to odredbo javno razglasite. Veliki glavni stan, dne 24. marca 1915. Viljem I. R. Mestni proračun v Beroltnu. Berolin, 25. marca. (Kor. urad.) Mestni ohčinski svet je so^Iasno sprejel proračun za 1. 1915. Prvič so to pot glasovali za proračun tuđi socijalni demokratje. Lakota v BerolJnu? Petrograd, 23. marca. o Bes *how na 2 leti ječe in vojaka Ver^esa na I leto ječe. Vsi ostali cluoženci so bili oproščeni. Đanainj list obssga 4 str;n?. ———M—^w—^■W«iw> »n.tt ■■» irr*mm* Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sovrainl so elementi človeku in zla^ti dež in veter prinasata marsikatero zlo, pomanjkanje sape, tesnobo v prsih, hri-pavost, praskanie v grlu, bodenje v pleČih in druge bolečine. Zato ie dobro, ako smo pravočasno naročili Fellerjev bolečine tolazeči, kaselj blažeči, slez razkraiajoči rastlinski esenčni fluid z znamko Elsa - fluid«, 12 steklenic za 6 kron franko od le-karnarja E. V. Fellcr. Stubica. Elsa-trg št. 238 (Hrvatsko). Onenem naj bi se tuđi naročile rellerjcve tcicsno odvajanje urejajoče »KIsa - kro^lice<^ 6 škatlic za 4 krone 40 vin. franko. nego van je sob. mk 2a vojaštvo, šport i. t. d. frpe^no obutev prtporoča specijalna trgovina čevljev s\riglo • Aova/( - Ljubljana. SANA TORUM • EMONA, ZANOTRAN.F IN KIRURG [CNE -ĐOLEZNa / L.UUBL.xJAT4A KOMENBKEGA ULICA 2, čcrrtka f5 0n, norm. 5"4\ Padavma v 24 urah 00 rvm in 14 mm. S^rcjnse se wM froovski oomsniik ailUlf IIifllIiliil JiUillUlliili v trgovino z m^sinim hladom. Po-nudbe na na lov, ; Anton Suša, Senožeče. ki je dovršil 3 gimnazije event realke RT se sprejme '|H| v drogeriji Anton Kane, Kabl'acta, Židovska ulica St. 1. 7<Š3 ! (rifiijili iurtiS lillli CrllU V ili JulIlSl Žtiri in petletnih, mešanih, presajen'h, ho oddajala leto^ nekaj ti?oč IsmC" t'fsha podružnica v Goreo|ab pri POSOJĐI* Cena za t'soč J0 kron v drevrsnici. ZavijaDje i»n vožnja se računi 1 krono za tisoč na postajo ali pošto v Po-toj no. 770 Narcčia spreerra načelnik Ivan Jarca st, Gora nje št 5.9 pri Postofnl. Odrošlja se s povzetiem. I NaprodaJ so Iepa, šaha bukova drva. I Polena so dolga po 1 in 2 metra. | Ponudb^ pod tIFIansn3lu Ic.^41 J na upravn. »Slov. Nctroda« 7,9 86 kupi V Ljubljani v sredini mesta event z vrtom ia dvoii'čem. 7C>7 Ponudbf n^j unravn. »S!ov. Naroda« pod „780 767lf d> 3O./3. 1915. za trgovino z mešaa. blagom 9&BT* išče "^^^ Valentin Repinc y Preniu. Plača po dci^ovoru. 759 fjŽmČNATMTURA! jlekarnarja PICCOLlja t I v Ljubljani RAZFOŠšLJA 1 T9P0VZETJU 1 steklenfca 26 vin. • VI J • ¥1 HSP" se sprejme takof. ^^g Ponudbe pod „Takof/765" na uprav »Slov/nskega Naroda«. 760 do nararne relikosti^ kakor tuđi olj.iats portret? na phhz izvršuje umetnisko po vsaki fofo-crnfiiT 4J92 Davorin BvvZelz prvi fotografski in poveće valni zavod v fiubtjani, KolcSvorska u!. 34 a. NaznaEiilOm \y konktirzne^a sklada Joiefa Czelecz, bivšega trgovca v Slovenjejra^cu, prodala se bode iz proste roke ćela :: še obstoječa blagovna zaloga. :: NatančnejŠa pojasnila o prodaji daje podpisani upravitelj konkarznc^i tklada, kateremu se morajo doposlati tuđi tozadevne ponudbe. 754 Dr. Vekoslav Bratkovič, upratnteli konkjrzaf^a sklada. Naznanilo. Olpvcščamo svoje p. n. Darovnike, da smo zaradi nepre^tanega dviganja cen za vse suroviue, za-vojnino in dviganja delavskih plac ter izdelovalnih stroskov primorani S 1« aprilom zvižati ceno razku-ževal oega sredstva Lysoforma. Steklenica s 100 grami stane namesto 80 vin. 90 vi-narjev. V Utem razmerju se bodo drugi zavoji tuđi vifcje zaračunavali. tvornica fysoforma Dr. Keleti E ]nuranyi, kemična tnornica, Ujpest.