MM? BBESTOV □bzorniL I I_____________________I I l/CCZ] ^K“T~ I XZ leto vi 10. JUNIJ 1972 ŠTEVILKA 56 ZGODBA O NAŠI IVERKI — EVA NA OTOKU — NAŠI JUBILANTI — VI VPRAŠAJTE — Ml POSREDUJEMO ODGOVOR — III. LESARIADA '72 — Iz vsebine: Začetek proslavljanja Slavnostna seja centralnega delavskega sveta 25. maja 1972 polteni začetek proslavljanja 25. obletnice ustanovitve podjetja, ki je 25. oktobra, ko je 1947. leta tovariš Miha Marinko, tedanji Predsednik vlade SR Slovenije, Podpisal akt o ustanovitvi LIP Cerknica. Na slavnostni seji so bili poleg članov centralnega delavskega sveta tudi delavci, ki so 25 let clani tega podjetja, predsednik občinske skupščine dipl. inž. Prane Zorman, predstavniki političnih organizacij v občini, v Podjetju in nekateri strokovni kadri. Seji so dali še poseben pomen Proslavljanje 80. obletnice rojstva maršala Tita, začetek proslavljanja 25. obletnice podjetja tp proglasitev tovariša Jožeta Lesarja za častnega člana delovne skupnosti Bresta. Glavni direktor inž. Jože Strle je v slavnostnem govoru orisal Uk maršala Tita, posebej pa je govoril o petindvajsetletni poti *jt razvoju Bresta. Nakazal je sedanjo nalogo, dotaknil pa se je tudi prihodnjega razvoja Bresta v okviru pletletnega načrta ražnja občine. Tovariš Anton Bavdek, namestnik predsednika centralnega delavskega sveta, je sporočil to-varišu Jožetu Lesarju, nekdanjemu glavnemu direktorju, ki je enaindvajset let uspešno vodil Podjetje, da ga je Centralni de-mvski Svet na primopredajni seji 16. maja 1972 proglasil za častne- ga člana delovne skupnosti Bresta. Izročil mu je diplomo o imenovanju. Tovariš Jože Lesar se je za izkazano pozornost s krajšim govorom zahvalil za to enkratno priznanje. Članom kolektiva, ki so v podjetju petindvajset let, je predsedujoči razdelil pismena priznanja in denarne nagrade. Po seji je glavni direktor priredil sprejem za vse udeležence seje v restavraciji Jezero. To je bil sicer skromen, toda prisrčen začetek proslavljanja 25. obletnice podjetja. Tudi lesari-ada, gasilsko tekmovanje in vsa ostala tekmovanja in prireditve bodo nosile pečat tega enkratnega jubileja. Od vseh nas je odvisno, kako bomo ta jubilej proslavili. Predvsem mislim, da je to jubilej generacije, ki je začela, pa tudi vseh mlajših, ki bodo dočakali 50. jubilej, ki bo čez petindvajset let. D. Trotovšek Petindvajset let so delali na Brestu Novoizvoljeni centralni delavski svet zastavil delo 16. maja je bila skupna, ali kot rečemo primopredajna seja prejšnjega in novega sestava centralnega delavskega sveta. Po uvodnih čestitkah novoizvoljenim članom je bilo prebrano poročilo predsednika o delu centralnega delavskega sveta v preteklem mandatnem obdobju. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bilo preteklo obdobje v gospodarjenju Bresta in širše družbene skupnosti nadvse razgibano in zapleteno in je bilo potrebno iskati kar najboljše rešitve ob najrazličnejših težavah. Zato so morali člani sveta sprejemati zelo odgovorne sklepe, poleg tega pa so v tem obdobju sprejeli tudi vrsto pomembnih samoupravnih aktov, med njimi tudi samoupravni sporazum o oblikovanju ter delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pomočnik glavnega direktorja tovariš Mlinar je poročilo še dopolnil in predvsem orisal sedanji gospodarski trenutek Bresta. Pri tem je poudaril, da so v prvih štirih mesecih gibanja v proizvodnji in prodaji nad pričakovanji in je zato tudi finančni rezultat poslovanja več kot ugoden. Prikazal je tudi težave, s katerimi se spopadamo, predvsem vprašanje izvoza zaradi nizkih izvoz- nih premij, oskrbo s reprodukcijskimi materiali, težave s potrošniškimi krediti in nazadnje tudi probleme ob investiciji v tovarno ivernih plošč. Orisal je tudi razvoj samoupravnih odnosov v preteklih letih in pomembne naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Zahvalil se je za sodelovanje vsem prejšnjim članom sveta, ki so za svoje delo dobili skromno knjižno nagrado. Novoizvoljeni člani so najprej izvolili predsednika centralnega delavskega sveta; v tem mandatnem obdobju bo predsednik tovariš Janez Lavrenčič. Konec na 2. strani POMLADITE! ORGANIZACIJE Osnovna organizacija Zveze komunistov na skupnih strokovnih službah je 5. junija postala bogatejša za osem novih članov. V zvezo komunistov so sprejeli dijake Brestovih oddelkov tehniške šole, ki so se po izboru predavateljev-komunistov in po vnaprejšnji pripravi odločili svojo mladost, prepričanje in znanje usmeriti v revolucionarno spreminjanje družbe skupaj z ostalim naj zavedne j šim delom proletariata. Mladim komunistom čestitamo in jim želimo na njihovi poti mnogo delovnih in idejnih zmag! ^entralni delavski svet je imenoval tovariša Jožeta Lesarja za častnega člana delovne skupnosti Bresta ŠPORTNE IN DRUGE NOVICE Zgodba o naši Iver ki Naprave za robovno furniran j e v TP Cerknica Z našo novo iverko, o kateri je naš Obzornik že pisal, se godijo čudne reči. Poglejmo, kako je Janezek opisal ta primer v šolski nalogi. Prispodoba: Nekoč je živela srečna družina. Imeli so enajst let staro hčerko, Iverka ji je bilo ime. Pridna je bila, daleč, daleč najbolj pridna med svojimi vrstnicami v deželi. Več je naredila kot katera druga, razvila se je proti pričakovanju, morala bi se še razvijati. In res so starši prosili, naj bi njihovi hčerki omogočili razvoj; kar zna, naj bi še izpopolnila. Prosili so teto v Sloveniji in drugo teto v Ameriki. Tista iz Amerike (ki ne da nič zastonj) je bila takoj za to, da pomaga, tudi najboljši sorodniki so Obseg proizvodnje znova narašča V marčevi številki sem v članku Do zdaj največji obseg proizvodnje opisal letošnja gibanja v obsegu proizvodnje za Tovarno pohištva Cerknica. Že tedaj sem napovedal, da se bo težnja naraščanja proizvodnje ohranila tudi v mesecih, ki so bili pred nami. Da je temu tako, nam dokazujeta podatka o doseženi vrednosti proizvodnje v marcu in aprilu. V marcu smo napravili za skoraj sto milijonov dinarjev več blaga kot v februarju, ki je bil doslej rekordni mesec. V aprilu pa smo presegli vsa pričakovanja. Prvič 1 2 3 4 5 6 7 smo presegli vrednost čez milijardo starih dinarjev. Poglejmo te podatke malo po-bliže in jih primerjajmo z lanskimi. V mili j. star. din 1971 1972 indeks Januar 482,6 805,6 167 Februar 605,1 865,7 143 Marec 509,8 962,6 189 April 328,8 1025,9 312 Skupaj 1926,3 3659,8 185 Iz tabele je videti, da je obseg proizvodnje porastel kar za 85 odstotkov. S tem smo presegli vsa pričakovanja. Omeniti moram, da taka gibanja pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, če ne bo kakšnih resnejših zastojev v preskrbi. Zadnje čase le-ta precej šepa in večkrat se dogaja, da moramo spreminjati proizvodnjo ali pa delavce celo puščati na dopust. Upajmo, da bodo taki primeri v prihodnje redki, morali pa bi jih povsem odpraviti. Kljub vsemu lahko pričakujemo, da bomo letni plan krepko presegli, v primeri z lanskim obsegom pa bo proizvodnja za 50 odstotkov večja. T. Kebe Novoizvoljeni centralni DS zastavil delo Nadaljevanje s 1. strani 5. Anton Pišek TLI Za tem so bile volitve central- 6. Jože Kebe TIP nih organov upravljanja in imenovanje komisij.Izvoljeni so bili: 7. Jože Strle, gl. direktor Svet za proizvodnjo in tržišče Namestniki Člani I. Franc Kranjc TPC TPC 2. Franc Kovač 3. Vinko Žnidaršič TLI SKS 1. Jože Lipovec 2. Vojko Harmel SKS 3. Franc Urh 4. Jože Gornik TLI TPC Komisija za narodno obrambo 5. Vlado Potočnik TIP 1. inž. Jože Strle 6. Ivan Debevc TPM 2. Franc Urh TLI 7. Dušan Plaz TPS 3. Janez Voljč TPS 4. Darko Žnidaršič TPM Namestniki 5. Ivan Škrabec 6. Anton Kebe TPM TPC 1. Anton Urbas TPC Mandatna komisija 2. Mirko Geršak TPM 3. Miro Mlinar SKS 1. Franc Strle SKS 2. Milan Mele TPM Svet za ekonomiko in finance 3. Miha šepec TLI bili za to — a glej ga spaka, teta iz Slovenije (menda je dolžna še doto drugam) pa kar noče in noče dati denarja, češ, kaj bo tista Iverka, ki še omembe ni vredna. In starši! Vse so storili, da bi še in še povedali, za kaj gre, da hrano za večjo Iverko imajo, pa tudi njene uspehe bi lahko prodali. Proti pa seveda ni samo teta, še drugi so se oglasili, kot da bi nova Iverka odžrla drugim kruh. Kje pa? Starši so skoraj obupali nad takim čudnim početjem, vendar so zagotavljali, da bodo pridni Iverki omogočili njen razvoj, saj ni kriva, če je na Notranjskem doma. Prav imajo, dokažejo naj, kjer je resnica! Janezku je učitelj nalogo prečrtal in napisal: Prispodoba je preveč podobna resnici! Kaj je na stvari? Gotovo ste v dnevnem časopisju brali napade na novi tovarni iverk v Brestu in Meblu. Brali ste tudi odgovor. Tudi v skupščini so razpravljali o tem. Pravijo, da ni surovin. Mi pa pravimo: mi jih imamo, nič več kot do sedaj jih ne bomo trošili — tistih iz naših notranjskih gozdov, uporabljali bomo industrijske odpadke, česar niso sposobne niti najmodernejše tovarne v Sloveniji, del lesa bomo dobili iz Hrvatske, zato, da jim bomo dali plošče. Kaj še hočejo? Se mar boje za trg? še sami jih bomo imeli premalo — saj poznamo razvoj uporabnosti iverk. Prvi smo bili, ko smo v Sloveniji hodili kot misi-onarji od tovarne do tovarne oznanjati novo tvorivo-iverko. Sedaj pa se skoraj ne upajo priznati, da ta obstaja že dvanajst let. če trdijo, da ni surovin, potem naj povedo, kdo jih nima! Mi jih imamo. Prepričani smo, da bo komisija gospodarskega zbora skupščine Slovenije ugotovila upravičenost naših zamisli. Prepričani smo, da bo tudi Ljubljanska banka odločila tako, kot jo prosimo. Prepričani smo, da mora priti do nove iverke tako ali tako. čas teče. DELAVCI MORAJO BITI BOLJE OBVEŠČENI Na osnovi objavljenega razpisa in soglasja delavskih svetov poslovnih enot je bil za direktorja Tovarne pohištva Martinjak izvoljen tovariš Janez Mele, za direktorja Tovarne pohištva Stari trg pa tovariš Dušan Plaz; na razpis za direktorja Tovarne pohištva Cerknica pa se ni javil nihče. Centralni delavski svet je za tem sprejel nove amortizacijske stopnje, razpravljal o sistemu nagrajevanja prodajnih predstavnikov in delavcev prodajalne in ga dal v javno razpravo, sprejel je sklep, da se imenuje tovariša Jožeta Lesarja za častnega člana delovne skupnosti Bresta in še nekaj drugih sklepov. B. Levec V maju je bilo v Tovarni pohištva Cerknica posvetovanje vseh političnih organizacij in vodstva poslovne enote o obveščanju članov delovne skupnosti. Na posvetovanju so sklenili, da bi bilo potrebno v okviru tovarne mesečno izdajati informacijski list — bilten, ki naj bi zajel zaključke centralnih organov upravljanja v poslovni enoti in stalnih komisij. V tem listu naj bi objavljali tudi analize in druge aktualne snovi. Informacijski list naj bi izhajal ob koncu vsakega meseca, pred sestanki ekonomskih enot. Na sestankih ekonomskih enot bi inštruktor obvezno seznanil delavce z novostmi iz informacijskega lista. Istočasno bi list razobesili po oglasnih deskah in bi bil tako dostopen vsem delavcem. Poleg informacijskega lista bi še naprej delovale ustaljene oblike obveščanja. Tovarna pohištva Cerknica bo v nekaj dneh nabavila tudi novo ozvočenje, tako da bo mogoče zelo aktualna vprašanja takoj posredovati delav-ce.m. Dogovorjeno je bilo, da bodo redni sestanki ekonomskih enot ob 14. uri, tako da bosta s tem zajeti obe izmeni. Na rednih sestankih ekonomskih enot morajo biti bolj redno prisotni tehnologi in analitiki časa ter ostali strokovni delavci. Na posamezna vprašanja ekonomskih enot pa morajo delavcem odgovarjati. Prepričan sem, da bodo te predloge upravljanja upoštevali in jih podprli, s čimer se bo izboljšalo informiranje kolektiva, kar je za samoupravni sistem tako bistveno. J. Klančar Vzorčna delavnica Že ob rekonstrukciji je bilo določeno, da bo ukinjena bazenska žaga in da se bo v te prostore preselila vzorčna delavnica. Stav- bo so v ta namen tudi priredili-Glede na to, da ni bilo dovolj sredstev za nakup novih strojev, smo po poslovnih enotah zbrali Člani 1. Anton Pišek TLI 2. Miro Kočevar TPC 3. Franc Udovč TIP 4. Franc Hrastnik TPC 5. Janez Kocjančič TPM 6. Ivanka Godejša TPM 7. Olga Mele TPC Namestniki 1. Joža Miler SKS 2. Ana Kandare TPS 3. Mara Šlajnar DUR Svet za kadre Člani 1. Jože Kebe TIP 2. Klančar Jože TPC 3. Anton Lovko TPM 4. Darja Dujmenovič TLI 5. Franc Mlakar TPS 6. Jože Škrlj TPC 7. Ema Žunič SKS Namestniki 1. Silva Komac DUR 2. Janez Otoničar SKS 3. Olga Kranjc TPM Svet za koordinacijo poslovanja Člani 1. Janez Voljč, predsednik TPS 2. Janez Mele, nam. pred. TPM 3. Karel Bahun SKS 4. Jože Lipovec TPC Posnetek z začetka proslavljanja 25. obletnice podjetja stroje, ki jih ne uporabljajo. Vzdrževalna skupina Tovarne pohištva Cerknica je usposobila vse te stroje, popravila ventilacijo, gretje, elektriko in napeljave za zrak, skratka, delavnico je u-sposobila za obratovanje. Zaradi omejenih denarnih sredstev bomo od novih strojev letos nabavili samo tri, in sicer nadmizni rezkar, visokoturni mizni rezkat in fino krožno žago. V načrtu Pa imamo zamenjati dvostransko robovno fumirko z enostransko, mozničarko in tračno brusilko. 1. aprila so se vzorčarji preselili v nove prostore in od takrat sodijo neposredno v oddelek za razvoj izdelkov, kar je edino lo' gično. Seveda od vzorčarjev pri' čakujemo večji učinek dela, saj jim je omogočena boljša organi' zacija dela. Večji bo tudi učinek oddelka za razvoj izdelkov, kef bodo lahko tesneje sodelovali z vzorčarji. Edina težava, ki nam je še o-stala, je najti vodjo vzorčne delavnice. Da bi delo normalno teklo, je potreben vodja delavnice, ki bi skrbel za organizacijo del3 in za ves administrativni del nabave materiala do oddajanj3 vzorcev. E. Pazic EVA na OTOKU Program sedežnega pohištva EVA, ki ga naši obiskovalci do-•hačih sejmov in razstav že poznajo, je bil letos spomladi prvič Predstavljen tudi na tujem, na mednarodni razstavi pohištva v Eolnu. Že takrat smo se odločili, da bomo zaradi zanimanja, ki so 8a za EVA kazali Angleži, prikazali celoten program tudi na Angleškem. Vsakoletna mednarodna razstava DECOR INTERNATIONAL je v velikem razstavnem kompleksu 01ympia v Londonu, kjer je razstavljalo kar 195 razstavljal-cev. Po informacijah, ki smo jih dobili od prireditelja, je bil Brest Prvi jugoslovanski razstavljalec da tej razstavi. Po izčrpnih vnaprejšnjih pripravah doma sta F. Golob in B. Knafelj c — delavca Skupnih strokovnih služb na razstavnem prostoru okusno in domiselno uredila okolje, ki je Učinkovito prikazalo veliko možnosti uporabe posameznih skupin Programa EVA. v proizvodnji program šele uvajamo, razmeroma zelo dolgi, so bili praktično edini kritični ugovor v vsakodnevnih razgovorih. Za EVO se je zanimal širok krog kupcev iz najrazličnejših krajev, saj so bili iz Londona, Birminghama, Conventrya, tudi različnih dejavnosti, saj so bil predstavniki veletrgovin, pa trgovcev na malo, predstavniki pokrajinskih organizacij do različnih posrednikov oziroma agentov. V razgovorih so se kupci zanimali tudi za ostale proizvode Bresta in prepričan sem, da bomo z nekaterimi lahko vzpostavili poslovne stike tudi za ploskovno pohištvo. Poleg poslovnih ljudi so nas obiskali tudi predstavniki naše ambasade in gospodarske zbornice, ki so pohvalili urejenost razstavnega prostora in kvaliteto EVE. V razgovorih so nam obljubili pomoč pri vzpostavljanju stikov s poslovnimi krogi. Škoda, da se našemu vabilu ni odzval . Otvoritev, ki je bila kljub na-'s®mu mnenju o natančnosti An-gležev kar malo medla, saj so nekateri razstavljale! delali pri Opremi svojih prostorov še prvi jah razstave, smo pričakovali z usločeno mero nestrpnosti. Zani-u^l nas je predvsem sprejem jugoslovanskega izdelka v angle-.k*h _ poslovnih krogih. Že prvi an je bil led prebit. Zanimanje ,a EVO, ki so ga pokazali kupci, ,er njihove pohvale designa in valitete, so nam potrdile pravil-?st naše odločitve o sodelova-na tej razstavi. Številni kupci so se zanimali *•. edvsem za A in C program. Na-1 dobavni roki, ki so letos, ko noben jugoslovanski novinar, akreditiran v Londonu, in ne vem, ali gre pri tem za preveliko obremenitev v poklicu ali je vmes podcenjevanje, dejstvo pa je, da so nas obiskali domači novinarji in se zanimali za vse podrobnosti o našem podjetju, izdelkih in o možnostih izvoza. O zanimanju za naš program priča tudi dejstvo, da so nas drugi dan razstave obiskali predstavniki komisije Združenih narodov, ki je obiskala razstavo. Njihova pot po razstavi je bila, vključno z našim razstavnim prostorom prikazana na večernem televizijskem programu londonske televizije. Po pregledu celotne dokumen- 8 CONTRACT Mav 24 That is the guarantee of the success of the Furniture lndustry of Brest Černiča, Vugoslavia. The natural richness of the country is wood, vvhich II be shaped into furniture of high gualit' niture vvill be purchased throughout the worl Architect Sven Kai Larsen from Stockholm shaped the furniture of our sitting-programme Eva. This programme includes: light-chairs and semi-chairs, more luxurious arm-chairs, double-seats and triple-seats together vvith the group sofas. This programme is made of the best vvhite massiy beech vvood. Its finish is as follovvs : beech natural, vvhite varnished beech, beech backed on vvalnut or on palisander, upholstered vvith real vvoollen textile. Brest Cerknica ta kes this opportunity to invite sit down p little in the seats of the pul " vvhich ca n be seen on the show stand No. 129. iblic buildings. |-----1 I-----1 tensioruf3 Nifrpe 'sIŽ Sa>’ r,'}axinK aml^good for ca: I H3 I I II.2 I Solariums and sun lamps — plus ofcourse a Norpe p: I I |_________| sauna. ||ioi|ioi‘|toi''lioj |ioiT ■ T T I 104 I f '■■~[ioš| K First Floor Exhibitors Abbotslortl Fabtics 212 Abstiacta Constiuction Co tul 5 Annie Chaii Co Itd 103 Antiference Ltd 235 Applebv-Cornlord Ltd 192 Arlington Plasti« Development Aston Cabinet Co Ltd 134 David Bagott Design Ltd 149 Baumanu (t Ison Ltd 244 Bcau Rest« Ltd 132A Iris Beckman 237 Bendit Plastics Ltd 236A Bovle 6 Son Ltd 214 Brest Cerknika 129 Brymor Ltd 127 Bucklev Displavs 119E Building Librarv B Inlormation Services Ltd 104 By Design 254 Cado Furniture (UK Camden Work* Chairs From Vugoslavia THE main exhibit from Brest Cernika is the Eva ran8e which has becn designed by the Swedish architect Sven Kai Larsen. It comprises side chairs with matching arm-chairs and footstools, plus matching uph«4stered armehairs. dotible units, tviple units and corner The beech can be in a natural finish, whitc or »n other wm>d stains. This company from Vugoslavia is exhibiting on Stand No. 129. &1, pW' 23rtl-2Bth MAY1972 OLVMPIA , LONDON 5veel' 03 *e9f$Pt 'FžStit- will be colour •‘o...— ring or write for .u3IC SAUIMAS ^>c Sauna Lld Dept ACE Nordic House Rcigale INFORMATION FOR EXHIBITPr Angleški tisk o naši razstavi .»UUIIU L.IU LViyi .IVL . XVI U1V I IWU»V IX .*y RH2 7JS Tel: Reigate 44835 (4 lines) *isit our Rcigale shovvrooms jimation use Reader Enquiry Gard ’ Brest Cernika Stand No 129 This Vugoslavian com-y claim« modern technology and an abundant supply of Their main exhibit will be the Eva range as been de-{ the Swedish Sven Kai It comprises side armehairs and footstools. plus matching upholstered armehairs, BppfTirf pany claims to combine long experience with modern technoloov and signed by t architect double units, triple units and corner units. The beech can be in a natural finish, white or in other wood :F 321 for further Information use Reader Enqulry Gard DECOR AND CONTRACT FURNISMINC taci je o razgovorih smo ugotovili, da nas čaka precej dela v prodaj-no-nabavnem, pa tudi v proizvodnem smislu. Dogovore je namreč potrebno dokončati in zagotoviti dobavo blaga kupcem, ki so za nas najbolj interesantni. Sodelovanje v OIympii je Brestov prvi samostojni nastop na tujem. Vtisi in prvi zaključki za nas so ugodni, z veliko mero poslovnosti pa moramo zagotoviti realizacijo vseh dogovorov. Prvi korak v osvajanju novih tržišč je za nami, OIympii kličemo na svidenje v letu 1973, istočasno pa moramo iskati nove možnosti za vzpostavitev stika tudi z drugimi tržišči, ki se zanimajo za naše blago. V. Harmel sistem SERPENT Analiza stroškov Večkrat je slišati različne govorice o gibanju stroškov, o nizki produktivnosti, o slabem izkoriščanju materiala in še o vseh mogočih drugih vzrokih, ki so glavni vzrok za slabe poslovne rezultate. Ali so govorice resnične in koliko je resničnih dejstev v tem, sem skušal ugotoviti ob izdelku, ki smo ga proizvajali leta 1968 in ki ga proizvajamo tudi v letu 1972. Torej je ta primerjava lahko popolna. Poglejmo, kako so se gibali stroški po posameznih skupinah: osnovna surovina površinski materiali okovje embalaža osebni dohodki izdel. direktni stroški upravno-prodajni stroški Lastna cena duktivnost je torej skoraj podvojena. Najbolj so narasli stroški za nabavo lesa, ker so cene narasle od takratnih 540 din za kubični meter na 1237 din. Takoj za tem so plošče, katerih cene so narasle od takratnih 12,33 din za kvadratni meter na 21,60 din. Podobno je tudi z ostalim materialom. Skoraj enkrat večja produktivnost ni mogla nadomestiti povišanja stroškov. Takratna vrednost naše valute v odnosu na dolar je bila 12,50 1968 1972 Indeks 144,48 din 252,62 din 175 17,08 din 29,25 din 175 3,94 din 5,37 din 136 24,85 din 41,03 din 165 73,19 din 59,28 din 81 263,54 din 387,55 din 147 134,67 din 190,32 din 144 398,21 din 577,87 din 145 Iz teh primerjalnih podatkov je videti, da so krepko narasli stroški razen izdelavnih osebnih dohodkov, ki so na indeksu 81. Za to omarico smo leta 1968 porabili 11,84 izdelavne ure (decimalke so v stotinkah), v letu 1972 pa porabimo le še 6,37 ure. Pro- din za en ameriški dolar. Z izvozno stimulacijo v višini 17 %> je bila vrednost dolarja povišana na 14,62 din. Današnji uradni tečaj dinarja v odnosu na dolar je 17,00 din, z izvozno premijo pa 19,55 din. Vrednost dolarja je torej porasla na indeks 134. Konec na 5. strani NAŠI JUBILANTI Letos, ko proslavljamo petindvajsetletnico ustanovitve podjetja, ne moremo mimo tega, da se ne bi spomnili tudi naših začetnikov — pionirjev, ki so gradili podjetje. Vsa povojna leta so vedno bili v prvih vrstah, naj si bo pri obnovi tovarne ali pri izpopolnjevanju svojih delovnih nalog. Dolžnost nam narekuje, da vsakemu izmed njih posvetimo nekaj vrstic. JAKOB BARAGA Rojen je bil 1922. leta Takoj, ko je zapustil šolske klopi leta 1936, se je zaposlil pri firmi Pre-mrov v Martinjaku. Ko je bila okupacija, se je pridružil naprednim vrstam in deloval za Osvobodilno fronto. Okusil je grenkobo okupacije, saj so ga leta 1942 odpeljali v internacijo na otok Rab, kasneje pa je bil še v nemškem ujetništvu. Po vojni se je zaposlil pri firmi Premrov. Leta 1947, ko je bila firma nacionalizirana, je nadaljeval delo in je bil do danes aktivni član delovne skupnosti TP Martinjak. V tem času je delal pri različnih strojih, približno deset let pa je inštruktor strojnega brušenja. Na vprašanje, kaj se mu je iz teh let najbolje vtisnilo v spomin, je dejal: »Najbolj sta mi ostala v spominu tovarištvo in železna volja pri premagovanju naporov, zlasti ob obnovi tovarne. Za to smo prispevali nešteto prostovoljnih ur. Želim, da bi naše mlajše generacije vsaj delno cenile pridobitve, ki smo jih dosegli v tem času.« FRANC LUNKA Rojen je bil 1926. leta. V Tovarni pohištva Martinjak je zaposlen od 1947. leta. Kot borec je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, nazadnje pa je okusil še nemško ujetništvo. Takoj po vrnitvi iz Nemčije se je zaposlil pri firmi Premrov. Od nacionalizacije leta 1947 pa do danes je neprekinje- no delal v Tovarni pohištva Martinjak. Ta čas je prebil v strojni obdelavi lesa, nato pa je bil delavec v modelni delavnici in nazadnje vodja vzorčne delavnice. Najbolj se spominja nacionalizacije in ko je bilo leta 1950 uvedeno delavsko samoupravljanje. MARIJA TOMŠIČ Rojena je bila 1929. leta V Tovarni pohištva Martinjak je zaposlena od leta 1947. Ves ta čas je delala v proizvodnji in sicer na miznih in nad-miznih rezkarjih. Velikokrat je bilo slišati, da takšna delovna mesta, kot so rezkarji, niso najbolj primerna za ženske. Tomšičeva je to trditev ovrgla s svojim delom, saj mineva četrt stoletja, ko se še vedno čuti sposobna nadaljevati svoje delo na miznih in nadmiznih rezkarjih. Na vprašanje, kaj se ji je iz teh let najbolj vtisnilo v spomin, je dejala: »Najlepši spomini me vežejo na dni, ko smo iz pogorišča napravili in obnovili tovarno, kakršna je danes in da smo takrat po težkih naporih normalno začeli z vsakdanjim delom.« ALBIN TRUDEN Rojen je bil 1914. leta. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju in okusil vse vojne tegobe. Povedal nam je: »Ne samo po letih zaposlitve v tovarni, tudi po svojih letih sem med starejšimi delavci. O vseh teh letih, odkar delam v Tovarni v Martinjaku, bi vedel povedati marsikaj, vendar bi omenil samo tisto, na kar se vedno rad spominjam. Nikoli ne bom pozabil obnove tovarne. Ko je tovarna začela spet obratovati, je bilo nepopisno veselje. Vsakdo, ki živi na tem področju, se je zavedal, da mu je ob pridnem delu zagotovljen boljši kos kruha. Najraje sem delal pri gatru, seveda takrat, ko je v Martinjaku še bil.« Sedaj opravlja delo skladiščnika surovin. Preden odide v zasluženi pokoj, si želi, da bi uredili skladišče surovin in ga modernizirali z ustreznim viličarjem. JANEZ MELE Rojen je bil 1914. leta, po poklicu je strojnik. Tudi on je aktivno in organizirano deloval med narodnoosvo- bodilnim bojem. Takoj po vojni se je zaposlil kot prevoznik avtobusa na progi Rakek—Stari trg. Leta 1947 pa se je zaposlil na Brestu kot šofer osebnega avtomobila. Vozil je prvega direktorja podjetja Andreja Lukmana. Potem je vozil tudi tovorne avtomobile, nekaj časa pa je bil v mehanični delavnici v Cerknici kot strugar. Takoj po požaru so ga poslali v Martinjak. Obnova je zahtevala vestne in izkušene kovinarje. S svojim znanjem se je pridružil prizadevanjem za obnovo tovarne in po kratkem času tudi on s svojimi sodelavci slavil uspehe, ki so jih dosegli v izredno kratkem času pri obnovi tovarne. Kakih petnajst let pa je sedaj na delovnem mestu strojnika. Uspehi njegovega dela se kažejo v tem, da ni nikakršnih zastojev pri parni lokomobili. Povedal nam je: »Takrat, ko sem vozil avtobus, sem zaslužil tri tisočake, ko pa sem prišel v podjetje, sem zaslužil štiri tisočake, kar je bil za takratne čase lep osebni dohodek. Rad pa bi še dodal, da meni in verjetno vsem starejšim delavcem ni vseeno, da je bil ukinjen dodatek na stalnost. Starejšim delavcem bi morali posvečati večjo pozornost, saj so bili ti kadri prvi, ki so s svojimi napori zgradili to, kar imamo danes.« TONČKA BARAGA Rojena je bila 1923. leta. Tudi ona je med vojno okusila nasilje okupatorja, saj je bila v Ljubljanskih zaporih. V Tovarni pohištva Martinjak je vsa leta zvečine delala v strojnih oddelkih, in sicer na miznih in nadmiznih rezkarjih, sedaj pa približno sedem let na čepilnem avtomatu. Razgovor z nami je takole zaključila: »Najlepši spomini me vežejo na tista leta, ko smo si z vso vsnemo enotno prizadevali, da smo iz pogorelih ruševin zgradili tovarno. Za požrtvovalno delo sem trikrat dobila nagrado, kar je bilo takrat veliko moralno in materialno priznanje. Sedaj pa želim, da bi še naprej zdrava delala in dosegla nove uspehe s kolektivom.« IVANKA TURŠIČ Rojena je bila 1920. leta. Že pred vojno je bila zaposlena pri firmi Premrov v Martinjaku. Svoje izkušnje je tudi po vojni prenesla v mladi kolektiv. Najprej je delala v zabojarni, potem pa je večji del svoje delovne dobe prebila v oddelku strojnega brušenja, kjer dela še danes. Povedala nam je: »Tovarna je bila takrat, ko sem začela delati, majhna in v zelo slabem stanju. Delali smo v prepihu in pozimi v neogrevanih prostorih. Kljub temu pa smo bili zadovoljni, da imamo v neposredni bližini svojega doma tudi zaslužek. Če primerjamo takratne in sedanje po-pogoje dela, je več kot ogromna razlika, mislim pa, da posamezniki premalo cenijo te vrednote, posebno mlajši delavci. V moje veliko zadoščenje je bila obnova tovarne, stalni napredek, po drugi strani pa tudi priznanje, saj sem bila tudi jaz med tistimi, ki so nekajkrat dobili nagrado za izredne uspehe.« JOŽE ZGONC Rojen je bil 1929. leta. Takoj v prvih povojnih letih si je poiskal kruh v TP Martinjak. Od leta 1947 naprej je delal na različnih delovnih mestih, od skladiščnega delavca v skladišču surovin, pri raznih strojih, miznih in nadmiznih rezkarjih, nazadnje pa znova v skladišču surovin. Na vprašanje, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin, je kratko in jedrnato odgovoril: »Moj najlepši spomin sega v leto 1948, ko sem bil proglašen za udarnika.« Drugi spomini pa ga vežejo kot ostale njegove vrstnike na obnovo in graditev pogorele tovarne. Naj omenimo, da je tovariš Zgonc ves ta čas aktivno delovdl v političnih organizacijah. Predvsem pa si želi napredek podjetja in s tem večji standard. TONE LOVKO Prva povojna leta se je zaposlil pri Avtošpediciji na Rakeku, v marcu leta 1947 pa na LIP v Cerknici. Delati je začel v brusil-nici, nato pa je delal še v sušilnici, kotlovnici in v II. strojni ob različnih strojih. Pred požarom leta 1959 pa je bil premeščen v brusilnico, kjer dela še danes. »Če pomislim na tiste čase, ko sem začel delati, pa na današnje, si skoraj ne morem misliti, da se je naše podjetje tako razvilo. Starejši delavci imamo veliko zaslug za to. Nobene nedelje nis- mo imeli proste. Vedno je bilo treba na udarniško, po deset do dvanajst ur smo delali. Naša za; vest je bila zelo visoka, naš cilj je bil čimprej obnoviti domovino, izpolniti petletko. Takrat se nismo prepirali za plače, bili smo zadovoljni z vsem. Tudi odnosi med delavci so bili boljši. Veliko je bilo samoodpovedova-nja, tudi pri plačah, samo da smo gradili in razvijali podjetje. Želel bi, da bi tudi mlajši de; lavci prispevali svoje moči, da bi se podjetje tudi v prihodnje razvijalo in moderniziralo. FRANC TOMŠIČ Ko se je leta 1946 zaposlil v Martinjaku, je bil lastnik tega obrata še Vladimir Premrov. Kma- lu pa je prišlo do nacionalizacije. Prva povojna leta so izdelo; vali embalažne zaboje in žagani les. Pozneje so v Martinjaku prešli k izdelavi lesne galanterije-Tovariš Tomšič je po obnovi tovarne, ki jo je opustošil požar, napredoval za mojstra strojne delavnice. Ko se je Lesnoindustrijsko podjetje TISA Rakek priključil0 BRESTU, je bil začasno premeščen na Rakek za mojstra strojne. Na tem delovnem mestu je bil vse, dokler je ta obrat deloval. Sam obrat je prevzela kar-tonažna tovarna iz Ljubljane, stroje pa je odkupilo Lesnoindustrijsko podjetje ZORA iz Črnomlja. Temu podjetju je bil začasno na voljo tudi tovariš Tomsj0 kot strokovnjak za obvladovanje teh strojev. V Črnomlju je ostal sedem mesecev, nato pa se j6 vrnil nazaj na BREST ter se zaposlil v TP Cerknica, kjer dela še danes. MILKA KEBE Delati je začela s šestnajstin2 leti. 5. maja 1947 se je zaposlil2 na Krajčevi žagi. Delo je bilo težko, zlasti za ženske, pa vendaf je morala delati vse od kraja. Pravzaprav se je nameraval2 izučiti za šiviljo v Cerknici, ker pa Je bilo treba počakati še nekaj časa, se je za ta čas zaposli" la. Morala je podpisati delovn0 pogodbo za enoletno delo Me2 tem časom pa je šivilja zarad1 prevelikih davkov odpovedal2 obrt. S Krajčeve žage je bila prem J ščena v zaboj arno, nato pa v ple' skarijo. »Takrat smo delali v slabih P°j go j ih. V barakah ventilacije h1 bilo, večina del je bila r?c' Konec na 5. strani NAŠI JUBILANTI Nadaljevanje s 4. strani nih. V tistih časih smo opravili veliko udarniškega dela. Imeli smo petletni plan, ki ga je bilo treba za vsako ceno izpolniti.« SLAVKO JANKOVIČ V Cerknici je služil vojsko; bil je v pekarni. Oženil se je, zato je ostal v Cerknici. Leta 1947 se je zaposlil v obratu Cerknica in delal na »žamarju«. Tedaj so delali zaboje in barake. Kasneje je bil dodeljen Gozdnemu gospodarstvu LIP kot prevoznik. Na lastno željo je bil premeščen znova v obrat Cerknica in sicer na štiristranski skobel-nik. Pri tem stroju si je nekoliko poškodoval roko. Leta 1968 je bil razporejen za vratarja, kar je še danes. Zelo je hvaležen podjetju, ker mu je s kreditom omogočilo, da Ko je na Kranjčevi žagi zmanjkalo hlodovine, so šli delavci sami v gozd sekat les. Milka pa jim je šla kuhat. Zaradi stalnega pomanjkanja hlodovine so morali občasno na delo tudi na obrat Marof v Stari trg. »Glede na vse to, kar smo prispevali stari delavci k razvoju podjetja, nas premalo upoštevajo. Z dodatkom na stalnost smo stalni delavci čutili vsaj nekaj priznanja z materialne plati. To je bilo ukinjeno, čeprav smo bili vsi delavci proti temu. V prihodnje pričakujemo več razumevanja do nas, starejših. Mlajši kadri, ki prihajajo na vodilna delovna mesta, se tega premalo zavedajo. Prav bi bilo, če bi se seznanili z vsemi težavami razvojne poti našega podjetja.« 1 1 Novoizvoljeni centralni delavski svet industrije pohištva Brest Cerknica je na svoji prvi seji zastavil delo v prihodnjem obdobju Tečaj prve pomoči na Brestu je končan si je zgradil stanovanjsko hišo in s tem uredil družinske raz- mere. J. Klančar in I. Škrabec Pomagati svojemu bližnjemu in samemu sebi ob nesreči in v bolezni je stara misel, prav toliko kot je star človek. Le da je bila prva pomoč nekdaj — če jo lahko sploh tako imenujemo — dokaj drugačna, kot je danes. Takratni ljudje še niso imeli kaj obleči. Namesto obvez in tudi kot VI VPRAŠAJTE - mi posredujemo odgovore _ Kaže, da bo naša na novo vpeljana rubrika oživela. V uredništvo je prispelo prvo vprašanje in potrudili smo se, da smo poiskali tudi odgovor. Oboje vam torej posredujemo. Prosim, da v rubriki Vi vprašujete — mi posredujemo odgovor objavite naslednje vprašanje: Prvič v dolgoletni tradiciji Titove štafete je letos doletela v-erknico čast, da pozdravi zvezno Titovo štafeto. Letos, ko praznujemo Titov 80. rojstni dan, je blla štafeta povsod še posebno slovesno sprejeta. Cerknica in njeni prebivalci pa se v nedeljo nb 13.30 nismo odrezali. Na cesti ?• tjtaja ni bilo ne zastave ne Cvetin in ne ljudi. Odgovorne družbe-Uo-politične delavce vprašujemo, jtnj je vzrok ingnorantskemu obnašanju do nas, prebivalcev ozi-°ma do nosilcev štafete. Vprašujem tudi, zakaj ni bilo koordinirane akcije proslavljanja kra-Jevnega praznika v Grahovem in Prejema štafete ter končno, kaj ° storjeno, da se podobni spodrsljaji oziroma malomarnosti e bodo več ponavljali. .Pričakovanju objave vprašaja m odgovora v 57. številki Bre-ovega obzornika Vas tovariško Pozdravljam! Vojko Harmel Uredniškemu odboru brestovega obzornika **J. ko bomo odgovorili na za-Ti|VUen° vprašanje o sprejemu u_ °Ve štafete, nam dovolite krat- pPojasnilo. Oj, re