TRGOVSKI LIST
Časopis trgjrcrvino, lnilULStrQo Is* ofttirt.
laročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, .^*ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95$
URTO X.
Slovesna otvoritev VII. Ljubljanskega velesejma.
Sedmič je praznovala Ljubljana veliki praznik dela, na katerega sme s ponosom gledati cela Slovenija.
V soboto, dne 2. julija t. 1. je bil slovesno otvorjen VII. Ljubljanski velesejem. Otvoritve so se udeležili najodličnejši zastopniki naših civilnih in vojaških oblastev, zastopniki inozemskih držav in vodilni predstavniki gospodarskih korporacij in organizacij. Nj. Vel. kralja je ob otvoritvi zastopal brigadni general g. A. Vukovič, nepričakovano zadržanega častnega predsednika g. dr. M. Spaha pa veliki župan ljubljanske oblasti. Z veseljem smo opazili, da so se slovesne otvoritve udeležili tudi odlični zastopniki mariborske oblasti, od katerih naj imenoma navedemo samo velikega župana g. dr. Schaubacha in predsednika oblastnega odbora in mariborskega župana g. dr. Leskovarja. Častna udeležba iz mariborske oblasti nam dokazuje solidarnost vseh slovenskih gospodarskih krogov, ki se v enotni fronti trudijo in prizadevajo za izboljšanje gospodarskih razmer na slovenski zemlji.
Svečanost je pričela z lepim nagovorom predsednika velesejma g. Bonača, ki je uvodoma pozdravil ofici-jelne zastopnike in na to nadaljeval sledeče:
Sedmo leto obstoja in lepega razvoja našega velesejma je zadosten dokaz njegove življenske sile in obenem tudi dokaz, da je postal važen faktor v našem gospodarskem življenju. Velesejem je rodilo spoznanje, da je odvisna bodočnost naroda in države v pretežni meri od dobrega in solidnega gospodarstva, ki vsakemu poedincu omogoča eksistenco.
Države z urejenim gospodarstvom, kjer cveto trgovina, industrija in obrt in kjer se racijonalno izrabljajo naravni zakladi, imajo ugodnejši položaj v neizprosni konkurenci modernega časa, nego naša mlada država, ki mora z vztrajnim in smotrenim delom še ustvarjati solidne osnove narodnega gospodarstva. Tem bolj so nam torej potrebne ustanove, ki pospešujejo konsolidacijo naših ekonomskih sil ter krepe našo gospodarsko zavest.
Iz tega vidika je vzklila misel velesejmov in naš velesejem si je nadel nalogo, da poglobi gospodarske odno-šaje med posameznimi deželami in vpliva poživljajoče na medsebojno trgovino, da pospešuje zdravo tekmovanje med produkti in izdelki domačih krajev in tujine.
V teh pravcih vrši velesejem svojo važno misijo in bo tudi v bodoče ostal zvest svoji vodilni ideji: storiti vse v prospeh in procvit našega narodnega gospodarstva.«
Po teh besedah je predsednik g. Bonač napiosil velikega župana g. dr. Vodopivca, da otvori VII. Ljubljanski velesejem.
G. veliki župan se je temu vabilu odzval s sledečim nagovorom:
»Sedmič se že obnavlja dan, ki je zadosten dokaz slovenske podjetnosti, pridnosti in vztrajnosti, dan, ki je nesel sloves našega industrijca, obrtnika in trgovca po vsej naši državi in daleč preko njenih mej. Dejstvo samo, da se Ljubljanski velesejem kljub mnogim tezkočam redno vsako leto obnavlja, nam dokazuje njegovo živ-ljensko zmožnost in izredno važnost za naše gospodarstvo.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 5. julija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 75.
Velesejem nam nudi pregledno sliko dosedanjega dela, dosedanjih uspehov, hkrati pa daje trgovcu, obrtniku in industrijcu pobudo k novi podjetnosti in k novemu velikopoteznemu napredku, obnavlja in utrjuje stare in ustvarja nove trgovinske zveze, pospešuje medsebojno spoznanje in zbliževanje, skratka Ljubljanski velesejem je radi svoje univerzalnosti najjačji gospodarski faktor v Sloveniji in morda v vsej državi.
Zaradi tega sem se z veseljem odzval častnemu vabilu, da kot predstavnik kraljevske vlade v ljubljanski oblasti otvorim namesto zadržanega ministra trgovine in industrije g. dr. Spaha letošnji velesejem. Predsednik ministrskega sveta g. Velja Vukičevic me je tudi brzojavno pooblastil, da ga zastopam pri današnji otvoritvi.
Iskreno čestitam prirediteljem, zlasti predsedništvu in upravnemu odboru velesejma, pa tudi vsem razstav-Ijalcem na dosedanjih velikih uspehih ter jim želim še boljših in večjih uspehov za bodočnost.«
G. veliki župan je nato proglasil VIL Ljubljanski velesejem za otvorjen.
Po tej oficijelni otvoritvi so si razni zastopniki ogledali razstavne prostore pod vodstvom članov uprave velesejma. Hkrati so se razstavni prostori napolnili z interesenti, ki so že prvi dan posetili velesejem v častnem številu.
Pridržujemo si, da opozorimo na detajle letošnje prireditve še tekom razstave same, za danes moramo le naglasiti, da dela velesejem ugoden utis, da se od leta do leta izpopolnjuje in vedno v popolnejši obliki približuje svojemu smotru.
Nobeden trgovec, obrtnik in industrialec naj ne opusti prilike, da si vsaj enkrat temeljito ogleda razstavljene predmete in si s tem izpopolni pregled naše kupčijske, trgovske in obrtniške podjetnosti, kar mu bo v njegovem praktičnem udejstvovanju nedvomno mnogo koristilo.
Gospodarski krogi proti povišanju 'železniških tarif.
V petek se je vršila zaključna seja eksekutive tarifnega odbora, na kateri se je razpravljalo o načrtu izpre-membe in povišanja lokalnih in pristaniških tarif, ki ga je bila predložila Generalna direkcija državnih železnic. Delegati gospodarskih zbornic so zavzeli odločno stališče proti nameravanemu povišanju železniških tarif sploh, posebno pa še v sredi izvozne sezone s 15. avgustom, kakor je bilo nameravano.
V obširni, trideset strani obsegajoči spomenici so obrazložili svoje načelno stališče glede vprašanja kritja deficita državnih železnic, kakor tudi višine režijskih stroškov in odnošaja naše tarife napram inozemskim tarifom ter nivoju predvojnih tarif.
Nato so v detajlni analizi dokazali vse kritične posledice, ki bi jih imelo nameravano povišanje vozarine za industrijske surovine in obratna sredstva za našo celokupno produkcijo ter so na podlagi teh dokumentov odklonili predloženi načrt povišanja. Tudi zastopniki ministrstva šum in rudnikov ter ministrstva poljoprivrede so podali odločne izjave proti povišanju tarif. Železniška uprava je bila zato primorana umakniti svoj predlog, ki bo na podlagi predloženega v celem obsegu revidiraj in predelan.
Novi volilni red za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho je na osnovi čl. 267 lin. zak. 1927/28 izdal novo uredbo glede volitev za ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. V naslednjem priobčujemo samo vsebino nove uredbe po komunikeju, ki so ga tozadevno priobčili današnji beograjski listi:
»Zbornica sestoji iz 48 rednih članov in se deli na 3 odseke. Ta razdelitev se je izvedla z ozirom na razdelitev gospodarstva, Člani zbornice se volijo z enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem za dobo 5 let na temelju čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami.
Aktivna volilna pravica temelji na poklicu, ki ga oseba izvršuje kot samostojen trgovec ali industrialec, kot delniški član trgovske družbe, kot član upravnega odbora delniških družb, gospodarskih zadrug in hranilnic, poslovodja družb z o. z., ravnatelj trgovskih, bančnih in industrijskih podjetij, ki so pooblaščeni polnoveljavno podpisovati za podjetje, sami ali kolektivno ali kot upravniki vpisanih podružnic omenjenih podjetij, ki imajo pravico do polnoveljavnega zastopanja podjetja.
S temi odredbami se bo znatno razširil krog volilcev. V nasprotju s sedanjimi predpisi se zagotavlja voli^v. na pravica osebam, ki imajo po svojem položaju za gospodarstvo predo-minahten položaj, pa so bile vsled dosedanjega volilnega reda izključene.
Volitve vodi volilni odbor v Ljubljani. Predsednik volilnega odbora mora biti sodnik državnega ali ape-lacijskega sodišča v Ljubljani. V volilni odbor se imenujejo zastopniki iz vrst trgovcev, obrtnikov in industrialcev, zastopnik oblastnega odbora. Razentega bodo v ta odbor imenovani zastopniki vseh list, ki se odobrijo. Volilni odbor mora razgrniti volilni imenik skozi 14 dni v pisarni zbornice in istočasno v vsaki občini prepis volivcev te občine. Popravek se lahko zahteva pri volilnem odboru, dokler je imenik razgrnjen. V to svrho se lahko zahtevajo potrebni
uradni popravki, ne da bi bilo treba plačati takse.
Z ozirom na prosto voljo volilcev se vrše volitve osebno ali pismeno. Volilni upravičenec dobi po pošti volilno glasovnico in kuverto za glasovanje in za odpošiljatev glasovalnega pisma volilnemu odboru. Dostavljanje glasovalnega materijala volilcem in vračanje glasovnic je prosto poštnine. Voli se lahko samo eno od potrjenih list.
Liste se vlagajo ločeno za vsak odsek v odrejenem času pri volilnem odboru. Liste se označujejo po nosilcih, za katerega se označi prvi kandidat po vrsti. Lista ima 48 kandidatov, 16 za vsak odsek. |Razporeditev je sledeča:
Odseki.,
a) V trgovski odsek 6 iz vrst volilcev, ki plačajo manj kot 25 Din letnega davka od dohodkov, 5 iz vrst volilcev, ki plačajo manj kot 25 Din letnega davka od dohodkov, 5 iz vrst volilcev, ki plačajo 25 do 300 Din, 5 iz vrst volilcev, ki plačajo 300 Din ali več;
b) V obrtni odsek 6 iz vrst volilcev, ki plačajo manj, kakor 10 Din davka na dohodke l%tno, 5 iz vrst, ki plačajo 10 do 20 Din, 5 iz vrst, ki plačajo 20 in več dinarjev davka;
c)V industrijski odsek 6 iz vrst volilcev, ki plačajo do 500 Din, 5 iz vrst, ki plačajo 500 do 8000 Din, 5 iz vrst, ki plačajo 8000 in več dohodkov.
Če ima kdo volilno pravico, pa ne plačuje davka na dohodke, bo*za njegovo kandidaturo merodajen davek, ki ga plačuje podjetje. Smisel teh odredb je, da se zbornici omogoči zastopanje vseh gospodarskih interesov. Za navedeno razdelitev je bil merodajen rezultat volitev iz septembra 1926.
Nadalje govori uredba podrobno o pogojih vlaganja in potrditve kandidatnih list ter o razdelitvi mandatov. Nove volitve se morajo izvesti v oktobru letošnjega leta. Po razglasitvi izida glasovanja se sestane zbornica.«
Neprimerna porazdelitev zalog soli.
Ugleden trgovec iz Trebnjega nam piše: Kakor ste že v Vašem listu priobčili, se prodaja soli v kratkem popolnoma preuredi, tako, da se bo na debelo oddajala detajlistom potom zakupov. Iz predmetnega razpisa zakupov posnemam, da se je nekaterim krajem, ki niso sedež sreza, pač pa sicer prometna in gospodarska središča, zgodila krivica, ker se jih ni določilo za sedež zakupa. Taka krivica se je zgodila trgu Trebnje na Dolenjskem z obsežnim gospodarskim zaledjem, kjer je gospodarsko središče velikega okrožja s številnim prebivalstvom. Na Trebnje, ki je sedež sodišča, tobačne zaloge in številnilTugled-nih trgovin, gravitira velik del sodnih okrajev žužemberk, Mokronog, Višnja gora in Trebnje. Samo v Trebnjem je znašal konsum soli do sedaj na leto okoli 300.000 kg, če pa upoštevamo tudi zaledje, je znašal kon-zum celo 500.000 kg. Zato ne uvideva-mo, kako se je moglo ob določitvi sedežev zakupov prezreti Trebnje in vse prebivalstvo z oskrbo soli nakazati na oddaljeni sedež sreza v Novem mestu. Trebnje in njega prebivalstvo
želi, da se ta napaka popravi in mu kakor drugim gospodarskim in prometnim središčem nudi priliko, da se bo nabavljalo sol tam, kjer je to zanj najpriličnejše in zvezano s čim manjšimi stroški.
Upamo, da bo monopolna uprava to svojo hibo uvidela in da utemeljeni in upravičeni želji konsumentov takoj ugodi.________________*
JAPONSKA ZUNANJA TRGOVINA.
Kakor je bilo pričakovati, je trgovina med Kitajsko in Japonsko v zadnjem letu zelo nazadovala, za 11%. Večina nazadovanja gre na japonski eksport; v poštev pa ne pride toliko bojkotno gibanje kot nazadovanje kitajskega konsu-ma vsled zmanjšane nakupne moči, povzročene po vojski. Sicer je pa slika japonske zunanje trgovine tale: 44% eks-portne vrednosti gre v Azijo, 43 v U. S. A.; v Azijo ceneni izdelki, v U. S. A. surovine, v prvi vrsti čaj in svila. Od japonskega importa pride 42% na Azijo in 32% na U. S. A. V Aziji kupuje Japonska surovine, v U. S. A. bombaž in stroje. Japonska uvaža torej surovine, ki jih predeluje, in pa stroje, s katerimi iih predeluje. Prodaja v dežele z majhno nakupno močjo, torej poceni in z majhnim dobičkom.
Dospelost nekaterih perijo-dičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1. Od kuponov ali dividende in od tantiem se plačuje 1% taksa r 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10., pripomba 5).
2. Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tarifna postavka 37).
3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija 1927. Kdor ne plača te takse pravočasno, od tega jo izterja finančno oblastvo ekseku-tivno (tarifna postavka 12, pripomba 12)-'
4. Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1927 do 81. julija 1927, sicer se iztirja eksekutiv-no (tarifna postavka 62).
Električna cestna železnica In mestna občina ljubljanska.
V Ljubljani je zgradila električno cestno železnico v letu 1899/1900 svetovna družba Siemens & Halske, odnosno »Allgemeine osterr. Kleinbahn-gesellschaft« na Dunaju. V pogodbi, katero je družba sklenila z občino, si je občina pridržala pravico, da po 25 letih obratovanja more odkupiti električno cestno železnico. Po preteku te dobe je mestna občina sporočila družbi, da se. hoče poslužiti pogodbene pravice in stopiti v pogajanja. Pogajanja so se vršila skoro dve leti, a nišo vodila do zaželjenega uspeha, ker so bile pravice občine v pogodbi sicer določno naznačene, ni se pa takrat moglo predvidevati prilik, kakoršne so nastopile z devalvacijo valute v povojni dobi. Pogajanja so bila sredi meseca junija t. 1. na mrtvi točki in je bilo odločiti,. jeli se sploh prekinejo ali pa znova prično na novi bazi.
Vladni komisar mestne občine ljubljanske si je iz tega položaja pomagal na ta način, da je sklical na posebno posvetovanje zastopnike trgovine, obrti in industrije in delavstva, katerim je. pojasnil dejanski položaj.
Povabilu so se ti zastopniki radevo-lje odzvali in prisostvovali posvetovanju, ki se je vršilo dne 21. junija v mestni posvetovalnici. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je šef zborničnih uradov g. dr. Windi-scher izčrpno obravnaval vprašanje, je-li sploh potrebno, da mestna občina prevzame, odnosno odkupi električno cestno železnico. V svojih izvajanjih je naglašal, da je nujno potrebno, da se omrežje te železnice razširi na periferijo, kjer se v zadnjih letih razvija živahna stavbena podjetnost. Ker ni pričakovati, da bi družba, ki ima železnico sedaj v rokah, to izvršila, je dolžnost mestne občine, ^da skrbi za zvezo periferije s središčem in sama prevzame železnico. Kako naj se prevzem izvrši je težko svetovati, ker detajlno ne pozna razmer in ne ve, kaj bi bilo izvedljivo in kaj ne. če bi bilo občini mogoče dobiti v roke nadpolo-vično večino delnic, bi bilo seveda priporočati, da si občina tem potom zasigura odločilen vpliv pri električni cestni železnici, ker bi imel ta način svojo prednost tudi v tem, da bi zasigural poslovanje na komercialni podlagi. Zbornica ne prikriva, (la smatra privatno podjetništvo ža gospodarsko udejstvovanje za koristnejše nego državno ali avtonomno podjetništvo, ki je vezano na okostenele predpise zakona o državnem računovodstvu. V primeru ljubljanske električne cestne železnice pa je položaj drugačen. V tem primeru ne prihajajo v poštev toliko materijelni, kakor ob-čekoristni razlogi, ki nam narekujejo nujno potrebo, da mestna občina odkupi, odnosno prevzame električno cestno železnico v Ljubljani. V ena kem smislu je podal svojo izjavo tudi zastopnik Delavske zbornice za Slovenijo, na kar je precizirala svoje stališče v tem vprašanju tudi uprava že-
leznice po svojem podpredsedniku g. ing. dr. Vidmarju.
Po teh izjavah je vladni komisar posvetovanje zaključil in se je nato vršila seja gerentskega sosveta. Te seje se je na povabilo vladnega komisarja udeležil tudi g. dr. Windischer. Gerentski sosvet je na seji sklenil, da je nujno potrebno, da prevzame električno cestno železnico mestna občina in je naprosil g. dr. Windischerja, da vodi nadaljna pogajanja z družbo, odnosno družbinimi zastopniki. G. dr. Windischer se je temu vabilu odzval in dogovoril z g. dr. Prokschom, upravnim svetnikom družbe še isti dan pogoje, ki so bistvena vsebina razglasa, katerega je naslovil vladni komisar v smislu občinskega reda na ljubljansko prebivalstvo glede električne cestne železnice.
Na ta način se je pereče vprašanje ljubljanske cestne železnice spravilo v pravi tir in je upati, da se bo v najkrajšem času povoljno rešilo v interesu celokupnega ljubljanskega prebivalstva.
Statistični pregled strokovnih organizacij.
(Dodatek ik referatu >0 strokovni organizaciji« za konferenco zbornic v Splitu.)
Trgovačko-obrtnička komora Zagreb. Število podjetij: trgovskih 13.130, obrtniških 21.147, industrijskih 762, denarnih zavodov 409. Število prisilnih organizacij: oJbrtmih zborov 6. število prostovoljnih udruženj (po obrtnem zakonu in po društvenem zakonu): a) industrijskih: 2 s 810 Slani (za Hrvatsko in Slavonijo); b) trgovskih (trgovine, denarni zavodi in pomožni obrti trgovine): 17 s 4.282 člani. Od teh za teritorij cele države 4, za Hrvatsko in Slavonijo 1. za hrvatsko in dalmatinsko Primorje, 1; c) obrtniških: 1 zveza obrtnikov s ca. 120 organizacijami in ca. 6.000 Slani (za Hrvatsko in Slavonijo), 2 zvezi gostilničarskih zadrug s 5.522 člani (za Hrvatsko in Slavonijo), 17 ostalih zadrug z 2.780 člani (3 za Hrvatsko in Slavonijo); d) mešanih (trgovsko-industrijsko-obrtnih): 8 z 1.284 člani <(4 za celo državo).
Trgovačka i obrtuička komora Osijek. Število podjetij:	trgovskih 6.000, obrtniških
16.000, industrijskih 586. Število prisilnih organizacij: obrtnih zborov 8. Število prostovoljnih udruženj: a) trgovskih 2; b) trgov-sko-industri,jakih s sedežem v Osi jeku 13 -1J898 članov), ostalih 2 (170 članov); c) obrtniških: 53 (1.900 članov) s sedežem (»Savez hrvatskih obrtnika«) v Zagrebu, 4 gostilničarskih (200 članov) s sedežem (>Savez go-stiemifiara«) v Zagrebu, ostalih obrtniških 10.
Trgovačko-industrijska i zanafska komoda Novi Sad. Število podjetij: trgovskih 2.795, obrtniških 8.972, industrijskih 519. število organizacij: a) obrtnih zadrug, osnovanih na podlagi obrtnega zakona (čl. XVII. iz leta 1884); b) 8 trgovskih udruženj (prostovoljnih); c) 14 udruženj trgovcev in industrij-cev (prostovoljnih); d) 3 udruženja trgovcev in obrtnikov (prostovoljnih). Poleg teh 2 zvezi industrijcev in nekoliko prostovoljnih strokovnih udruženj gostilničarjev, dimnikarjev, mesarjev, zidarjev, lizvoščkov itd.
Trgoraika in obrtniška komoro u Sarajevu. Število podjetij: trgovskih 21.661, obrtniških 33.244, industrijskih 479. Število organizacij: 64 prostovoljnih obrtnih udruženj s ca. 6.000 člani, včlanjenih v »Savezu Zanat-skih Udruženja za Ho snu i Hercegovinu« ▼ Sarajevu.
Industrijska komora u Beogradu, število podjetij: 674. Število organizacij: 8 prostovoljnih okrožnih industrijskih udruženj po obrtnem zakonu. »Centrala industrijskih korporacija Kraljevina SHS< v Beogradu.
Trgovažka komora u Beogradu. Število podjetij: 18.000. Število organizacij: 96 trgovskih prostovoljnih udruženj po obrtnem zakonu s ca. 12.000 člani.
Zanatska komora u Beogradu, število podjetij: ca. 70.000. Število organizacij: 124 prisilnih udruženj (esnafi). Poleg teh obstoja znatno število prostovoljnih udruženj po obrtnem zakonu.
Trgovažka i obrtniška komora u Splitu. Število podjetij: trgovskih 7.424, obrtniških 2.948, koncesijoniranih trgovskih in obrtniških 2.445, industrijskih 264. število organizacij: 9 prisilnih obrtnih udruženj po obrtnem redu s ca. 1/200 dlani.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijQ v Ljubljani. Število podjetij: trgovskih 11.973, obrtniških 26.520, industrijskih 461. A. Število udruženj po obrtnem redu. 1. Prisilne organizacije: a) trgovskih gremijev 20 z 11.743 člani-trgovci; b) obrtnih zadrug: splošnih 55, strokovnih in sorodnih 153, skupaj 208 s 23.321 člani-obrtniki. Skupaj torej 237 s 35.064 člani. Za leto 1926 znašajo pro-računjeni dohodki za trgovske gremije ca.
650.000 Din, izdatki 770.000 Din; za obrtne zadruge dohodki ca. 947.000 Din, izdatki
844.000 Din. — 2. Prostovoljna udruženja: a) 1 zveza trgovskih gremijev s 27 trgovskimi gremiji in z 10.517 člani; b) 2 zvezi obrtnih zadrug s 86 zadrugami in z 8.500 člani; c) 2 zvezi gostilničarskih zadrug s 50 zadrugami in s 5.115 člani; skupaj 5 zvez s 168 udruženji in s 24.132 člani. Za leto 1926 znašajo proračunjeni dohodki za »Zvezo trgovskih gremijevc Ljubljana (10.517 članov) 138.784 Din, izdatki 138.500 Din; dohodlu za »Zvezo obrtnih zadrug« Ljubljana (5.000 članov) izvzeti so dohodki in izdatki za strokovni list »Obrtni Vestnik« 50.000 Din, izdatki
55.500 Din; dohodki za »Zvezo obrtnih zadrug« Maribor (3.500 članov) ca. 12.000 Din, izdatki 12.000 Din; dohodki za »Zvezo gostilničarskih zadrug«, Ljubljana (2.882 članov) vključno dohodke in izdatke za mesečni strokovni list »Gostilničar« 58.531 Din, izdatki 57.429 Din; dohodlu za »Zvezo gostilničarskih zadrug« v Celju (2.283 Slanov) vključno dohodke in izdatke za mesečni strokovni list »Gostilničarski list« 00.000 Din, izdatki 63.197 Din. — B. Število zadrug po zadružnem zakonu (prostovoljnih): industrijskih 1 s 305 člani, trgovskih 1E z 1807 člani, obrtniških 47 s 3281 člani, trgovsko-obrtniških 2 s 100 člani; skupaj 62 s 5.503 člani. Vspore-ditev proračunienih dohodkov in izdatkov Naveza hrvatskih obrtnika-!' v Zagrebu in »Zveze obrtnih zadrug« v Ljubljani:
Savez hrvatskih obrtnika v Zagrebu. Lelo 1925. Organizacij: 117. Članov: SČOO. Dohodki: 612.713.51 Din (vštevsi »Obrtnički Vjes-tiik«). Članarina:	425.000 Din. Potreba:
546.500 Din. Tiskanje »ObrUiičkog Vjestni-ka: 301.000 Din. Plače osobju: 164.000 Din.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Loto 1025. Zadrug: 53.- Članov 5000. Dohodki:
108.000 Din (všlevši »Obrtni Vestnik«)• Članarina: 50.000 Din (izvzemši za »Obrtni Vestnik«), Potreba: 55.500 Din (izvzemši »Obrtni Vestnik«). Tiskanje »Obrtnega Vestnika : 50.009 Din. Plače osobju 28.000 Din (izvzemši za osobje pri izdaji in upravi »Obrtnega Vestnika«).
VInocel
Tovarna vinskega kisa, d. zo.z, Ljubljana, nudi
najfineiši in najokusnejši $2AHIZNI KIS ' iz pristnega vina. 'm-
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in hSgiienično naimocSer-neje urejena kisarna v Jugoilaviii
Pitama s Ljubljana, Dunajska cesta i«. It nadstr.
Telefon Itev. 3M9.
v Jugoslaviji so že začeli. Pšenico cenijo na Ogrskem nad sredujedobro, v Jugoslaviji na srednjedobro, rž pa v obeh deželah bolj slabo. Prva letošnja Ogrska cenitev govori o 18.7 mil. met. stotov pšenice (lani ob istem roku 18.5) in o 6.4 mil. met. stotov rži (7.6), za druge žitne vrste nimajo še nobenih cenitvenih podatkov.
Kuba proti znižanju sladkornega pridelka. Načrti kubanske vlade za nadalj-uo omejitev sladkornega pridelka so izzvali pri kubanskih producentih hud odpor. Farmerji opozarjajo, da jim je že lanska omejitev povzročila občutno izgubo in da bi nadaljna omejitev to izgubo še povečala. Njih položaj je z načrtom vlade ogrožen in bi nadaljevanje te politike bilo združeno s težkimi pretresi za kubansko poljedelstvo.
Kavčuk. Avstrijsko-ameriška družba gumija »Semperit« bo izplačala za leto 1926 dividendo 75 grošev, lani je znašala 1 šiling. Redukcijo utemeljujejo z neugodnim razvojem kavčukovih trgov v preteklem letu. Ta položaj se je javil na vseh evropskih trgih, tako na primer največja družba, Kontinentalna kavčukova družba v Hannoveru, sploh nobene dividende ne bo izplačala. Nekatere družbe so celo delnice prekolkovale na nižjo vrednost. Kupčija sama na sebi je bila pa dobra.
Sladkor. Cene sladkorja v zadnjih tednih so padale in so se poznale na vseh posameznih trgih. Vzrokov je več: prevelika špekulacija — v Pragi v par dueli zguba BOO milijonov Kč — poročila o načrtu mednarodne sladkorne konvencije, likvidacije nakupov, zlasti v Franciji, pa tudi v Ameriki in Kitajski. Itd. Velike pos"tavke, ki so jih prodali prej na Daljni vzhod, so vsled političnih zmed sedaj zaostale. Javanski sladkor se pojavlja kot čimdalje hujši tekmec; letošnjo produkcijo Jave cenijo na 44 milijonov meter-skih stotov surovega sladkorja, za 5 milijonov stotov več kot lani. Ker gredo cene nazaj, se seveda manj nakupuje, ker pričakujejo še večjega znižanja. Rafinerije v Ameriki in Evropi slabo prodajajo in zato tudi malo nakupujejo. Glede nadaljnega razvoja na sladkornem trgu so prognoze zelo oprezne: nagibajo se pa bolj k pesimizmu.
Industrija.
pariška razstava concours le-
PINE SE VRŠI LETOS OD 26. AVGUSTA DO 2«. SEPTEMBRA.
Ena najznamenitejših pariških razstav je brez dvoma Concours Lčpine ia pariških razstav je na leto legijon. Concours Lčpine slavi letos petindvajsetletnico svojega obstoja, kar je najboljši do-<az njegove koristi.
Concours Lepine je vsakoletna prireditev Udruženja Malih Fabrikantov in Iznajditeljev. Namenjena je v prvi vrsti praktičnim iznajdbam, ki sicer ne pomenijo revolucije, a vendar znaten napredek v gospodarskim življenju. Tisočere stvari, ki nas obdajajo vsak dan, so izpopolnjene tako, da nam vzamejo čimmanj časa in da so čimbolj priročne. Naj navedemo glavne oddelke te ustanove, kar bo še najbolj osvetlilo njen namen. Iznajdbe in novosti tekočega leta; elektrika, vozila, fotografija in grafika, nauk, šport, pohištvo in gospodinjski predmet.
Obiskovalcev je vsako leto na tisoče. Letošnja razstava obeta biti zlasti zanimiva, ker že sedaj pripravljajo iz cele Francije mnoge stvari, ki bodo pomenile znaten napredek.
Za vsa pojasnila se naši krogi lahko obrnejo na »Agence Commerciale 1* lan-co Yougoslave, 130, Rue Ordener, Pariš XVITI e.
PORAVNALNO IN KONKURZNO POSTOPANJE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Poleg poravnalnega postopanja je izdelalo češkoslovaško justično ministrstvo tudi načrt konkurznega postopanja za vso republiko. Načrt ne pomeni za Češko, Moravsko in Šlezijo nič novega, ker prevzema določbe avstrijskega konkurznega postopanja od 10. decembra 1914, s spremembami, sprejetimi s poznejšimi zakoni; za Slovaško in Podkar-patsko Rusijo so pa nove naredbe zares nove.
Trgovina.
Žito. Poročila iz U. S. A. so ugodna,
kvaliteta ne bo zaostajala za lansko. Sla --------
bo razpoloženje na svetovnih trgih so ditvi predvojnih dolgov. Njene prvotne
predloge so upniki odklonili m je pred-
Denarstvo.
Ureditev turških predvojnih dolgov. Od 20. aprila naprej se pogaja v Parizu turška vlada z zastopniki upnikov o ure-
ojačila tudi poročila iz Kanade, ki govorijo o dobrem pridelku. Kljub manjši posejani ploskvi pričakujejo večji pridelek kot lani. Na Nemškem z razvojem po-setve niso nič kaj zadovoljni, vsled hladnega spomladanskega vremena se bo žetev zakasnila najbrž za tri do štiri tedne. V Vzhodni Evropi se je vreme obrnilo na bolje. Na Ogrskem že žanjejo, in tudi
ložila turška vlada sedaj nove. Ti predlogi so po mnenju poučenih krogov pripravni kot temelj nadaljnih pogajanj; da se stvar pospeši, so stavili zastopniki upnikov skupni protipredlog, naj plača turška vlada prve obrestne kupone pred 1. junijem 1928. Počenši s tem datumom se določi prva skupna anuiteta za prvih
sedem let z 1.98 mil. zlatih funtov. Nato se dvigne za 400.000 funtov; po nadalj-nih šestih, petih in zopet petih letih spet po 400.000 funtov, tako da doseže leta 1951 3,580.000 funtov. Po zopet dveh letih, torej 1. junija 1953, se z anuiteto v znesku 3,855.000 funtov doseže popolno pogodbeno obrestovanje. Anuitete naj se porabijo v prvi vrsti za obrestovanje, a že od drugega leta nadalje se začne tudi z redno amortizacijo. O razdelitvi na posamezna posojila se še niso dogovorili in se bo pojasnilo to vprašanje v nadaljnih pogajanjih med upniki. Tem plačilnim pogojem so upniki pritrdili s pogojem, da se doseže popolen sporazum glede vseh vprašanj, ki se morajo še urediti, ter da turški državni zbor ta dogovor po-1 rdi pred 1. januarjem 1928.
Promet.
Evropska donavska komisija. Na zadnji konferenci v Bukarešti so obravnavali diference med Rumunijo in drugimi člani komisije glede ureditve plovbe v donavskem ustju. Predsednik je izjavil, naj poravna te diference ali Stalno sodišče v Haagu ali za Zveza narodov. Gre za rumunske pritožbe, da drugi člani komisije zanemarjajo plovbo v rokavu Su-lina. Druga točka posvetovanja se je tikala spremembe plovbnih taks, ki jih komisija pobira, in so sklenili, da se^ te takse zvišajo. Rumunski eksporterji žita so vložili proti tej odredbi spomenico pri rumunski vladi, ker bi tako zvišanje rumunski izvoz žita občutno obremenilo.
Bolgarske železnice neprestano obnavljajo in spopolnjujejo svoj vagonski park. Sedaj so sklenile s Prvo bolgarsko tovarno vagonov in strojev d. d. v Sofiji dolgoletno pogodbo, ki obvezuje tovarno, da napravi že v sedanjem proračunskem letu veliko število novih vagonov ter da v veliki meri nadaljuje popravo poškodovanih vagonov. Značilno za smo-treno politiko vlade je to, da ob istem času ni dala dovoljenja poslovanja neki drugi nanovo ustanovljeni tovarni lokomotiv in vagonov, na kateri so udeleženi tudi nemški in češkoslovaški industrijci. Merodajni vladni krogi pravijo, da gori imenovana tovarna potrebam Bolgarije popolnoma zadostuje. V tej tovarni je udeležen tudi avstrijski kapital. Bolgari upajo, da bo njih vagonska zaloga v kratkem čisto obnovljena.
RAZNO.
Železniški predor skozi Ivan planino.
Dela v predoru je železniška uprava vršila v lastni režiji in napravila 1600 m predora. Sedaj je prometno ministrstvo odločilo, da se nadaljna dela oddajo licitacijskim potom, ker upa, da se bodo s tem tako pospešila, da bodo dovršena do konca tega leta.
Po svetu. V Kišinevu (Besarabija) so otvorili blagovno in žitno borzo. To je zaenkrat prva in edina borza v Besarabiji. Rok velesejma v Frankfurtu so končno vel javno določili za 18. do 2V. sept. S tem sejmom v zvezi je razstava Cvetlice in sadeži«. — Velesejm v Konigs-bergu (Vzhodna Pruska) se bo pa vršil od 21. do 24. avgusta; z njim bo združena poljedelska razstava. — Ogrska rečna in morska plovbna družba je imela sicer zelo veliko brutodohodkov, pa so odpisi in režija pobrali ves dohodek razen 3 odstotkov. Valorizirana vrednost družbe znaša 14.1 mil. pengo. — Poljska družba v Turčiji, ki ima tam monopol špirita, je postala insolventna. — 22. t. m. se je začela v Bukarešti konferenca
nemških in rumunskih zastopnikov o vprašanju olajšave direktnega trgovskega prometa med obema državama. Hočejo vpeljati direktne železniške tarife in hočejo olajšati razne formalnosti. — Ruski žitni pridelek dobro kaže; če vzamemo za povprečnost številko 100, je bila lanska žetev 110, letošnja bo pa 112. Posejana ploskev je za 1.2 odstotka večja kot lani. — 27. t. m. se je vršil v Londonu mednarodni kongres aktuarjev ali zavarovalnih matematikov. Na programu so sledeče diskusijske točke: najnovejši razvoj industrijskega zavarovanja, odškodnina delovne nezmožnosti pri zavarovanju za življenje, skupinsko zavarovanje, socialno zavarovanje, vpliv razvrednotenja denarja na življensko zavarovanje, itd. — Letos nadaljujejo Avstrijci delo za ojačenje železniškega tira da bo mogoč večji odpor proti pritisku in večja hitrost. V poštev pride zaenkrat 276 železniških kilometrov. — Zagrebška Trgovska in obrtna obornica naznanja, da se bodo vršili letos in nato vsako leto 15. in 16. avgusta veliki sejmi na Trsatu in Sušaku; doslej so se vršili na Keki.  v Gradcu so si ustanovili izvozniki sadja v Burggasse 13 poseben urad za pojasnila in posredovanje. — Od 18. sept. do 3. oktobra se vrši v Solunu druga mednarodna razstava. — Na občnem zboru Alpine Montan je poročal predsednik Kux, da se je položaj v zadnjih treh mesecih zboljšal, tako glede naročil kot glede zaposlenosti. — Med čsl. in ogrsko industrijo emajla se je začel hud konkurenčni boj. — Obtok bankovcev na Nemškem je znašal v sredi junija 3342 mil. mark, zlata zaloga 1803 milijone, torej precej nad polovico obtoka.
— V plovbi v bližnji orient ali Levanto je nastopila v zadnjem času službo tudi italijanska jadranska družba, angleška družba Byron je pa svoj obrat pomnožila. To je prisililo nemško družbo Levante k poostrenim bojnim odredbam; bistveno je znižala tarife v Levanto, povprečno za 1 do 5 šilingov, deloma do 50 odstotkov. — v upravni svet železnice Donava
— Sava — Adrija sta od Jugoslovanov izvoljena inž. Avramovič in dr. Fr. Vončina, dalje kot eden 15. upravnih svetnikov brez ozira na državnost in domovino Dragotin Hribar. — Položaj pivo-varništva v Plznu se boljša od leta do leta; sicer eksport zaradi visokih carin ni zadovoljiv, a domača prodaja je dobra. — Čehi dementirajo poročila zadnjih dni, da se bodo soudeleževali na ogrski tekstilni industriji. — Tekstilna industrija v Lodzu je v maju manj prodala kot v aprilu. To pa zato, ker so v aprilu nakupili Rumuni vse polno blaga in je bil maj že nasičen. Tudi za tekoče mesece je Rumunija dobro založena. Prvič se je po več mesecih med nakupovalci pojavila zopet Rusija. — Zadnje poročilo iz Vojvodine pravi, da je stanje kmelja prav ugodno. Na Poljskem nadaljujejo z znižanjem obrestno mere. Zadnja ministrska odredba pravi, da zasebna obrestna mera ne sme iti čez 15 odstotkov (doslej 20 odstotkov). Kar bo več, bo kaznovano kot oderuštvo.
Orjaški nebotičnik. Kot najvišje poslopje na svetu je do sedaj slovela znana hiša »Woolworthbuilding« v New-Yorku. Višinsko tekmovanje pa Ameri-kancem ne daje miru in pred kratkim so omenjeno stavbo z borimi 35 nadstropji prekosili v zgradbi petinosem-desetnadstropnika, ki ga je postavila tvrdka Book-Cadillac v Detroitu; oči-vidno, da potisne Fordova podjetja v
senco. Pravkar pa sta dovršila arhitekta John A. Larkin in Eduard A. Larkin s sodelovanjem inženerja A. Starka načrt za zgradbo stodesetnadstropnika, ki naj bi stal v sredini New-Yorka. Nekaj podatkov so o tem bodočem orjaku radovedneži zajeli ter jih strmečemu svetu razodeli: Nameravan nebotičnik, ki ga danes že imenujejo »Super skyscraperc, se zgradi na primeroma tesnem prostoru 5000 štirijaških metrov v 42. ulici in sicer med 8. in 9. avenijo. Do vrha bo meril 374 metrov nad cestno gladino ter s tem daleč prekosil Eifelov stolp, dosedaj najvišjo zgradbo na svetu. Na vzgoraj se bo stavba zožila, kakor je to za podobne zgradbe v mestnem območju predpisano; podobna bo torej ogromnemu obelisku. Površje posameznih nadstropij skupno bo merilo 145.000 kvadratnih metrov, od teh je približno 100.000 namenjenih za poslovne prostore. Glede prostornine pa je zaosnova-nemu nadnebotičniku prisojeno še le četrto mesto v vrsti svojih tekmovalcev; nadkrilovald ga bodo v tem Graybarbuil-ding, Equitablebuilding in Booc-Cadil-lac-stolp, ki so nekaj obsežnejši. Razven 60 brzih dvigal, bo v poslopju še dvoje ekspresnih dvigal do 82. nadstropja, potem pa še cela vrsta naprav, ki avtomatično brez presledkov vzdržuje promet po celem poslopju. Celokupni stroški podjetja so preračunjeni na ‘22'A milijona dolarjev, od teh se porabi 4Mi milijona dolarjev za nadomestilne zgradbe, kamor pridejo začasno stranice in pisarne iz dosedanjih prostorov, ki se seveda morajo novi zgradbi umakniti. Zasnovanje načrta ni imelo posebnih težav. Z ozirom na čvrsto podlago, na kateri stoji mesto, zadostujejo 15 metrov globoko položeni temelji. Dvorišč in svetlobnih presekov poslopje ne bo imelo, treba bo precejšen del notranjih prostorov trajno umetno razsvetliti. Ogromna tehnična naloga čaka rešitve in celo v Ameriki se že čudijo nezaslišani podjetnosti v tekmovanju za prvenstvo pri stavbenih višinah, tu pa tam se tudi slišijo glasovi, ki svetujejo zmernost v tem oziru. — (K. Tiefengruber.)
Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji in-serat na zadnji strani.
Pojasnilo. Čeprav je ime »Ž i k a« sodobna skovanka iz besed »žitna kava«, je vendar postalo to ime zelo popularno, ker ima čisto domač kolorit ter znači priznano dobro in razširjeno blago vsakdanjega konzuma. Neprimerno pa je uporabljati to ime za vsako žitno kavo. Kajti ime »Z i k a« je zakonito zaščiteno ter pristoji samo dvojnosladni rženi Ziki, ki jo izdeluje pražarna Zika v Ljubljani.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave 35 signalnih sve-tiljk in 300 m poljskih tračnic; do 15. julija t. 1. glede dobave dveh cevnih sten, 200 komadov ščitnih stekel, 40 ton bukovega oglja ter glede dobave 150 kg sveč. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg olja za osovine; do 11. julija t. 1. glede dobave okov za
>PAPIROGRAFIJA<
ORUŽBA1Z.IO. Z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10
TELEFONBINT.:2747
En gros prodala papirja!
Stalna zaloga papirja vseh vrst! Konkurenčne tvorniške cene!
okna in vrata ter glede dobave 1000 komadov stekel za bencinske svetiljke; do 14. julija t. 1. glede dobave 1200 m tračnic. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 dolomitnega peska in 7 vagonov portland-cementa; do 15. julija t. 1. pa glede dobave 130 m* jamskega lesa. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (lesen materijal, pločevina, vijaki, matice, razno želeao, smola, karbolinej, katran, cink, spiralni svedri, klingerit, azbest, kaučuk, smirek itd.). — Vršila se bo naslednja ofertalna licitacija: Dne 14. julija t. 1. pri 22. artilerijskem polku v Mariboru glede dobave živil (krompir, fižol, testenine, mast, čebula, ješprenjček, zdrob, sladkor, olje, cikorija).
Prodaja. Dne 11. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi mesta v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje okoli 1500 kilogramov kosti.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek; 4. julija 1927.
Devize:	Amsterdam:	povpraševanje
Din 22'75 (ponudba Din 22'81); Berlin: 13485 (13-515); Curih: 10935 (10965); Dunaj: 7'9975 (80275); London: 276 — (276-80); Newyork: 5670 (56 90); Pariz: —(223 10); Praga: 168’20 (169’—); Trst: 314— (316—). Valute: Češkoslovaška: — — (16775); ital. lira: 311 — (313'—).
TRŽNA POROČILA.
ŽELEZO IN JEKLO.
Zboljšane cene na zahodnoevropskih železnih trgih niso držale in se je pojavila v Belgiji in Franciji nazadujoča tendenca. Tudi na Angleškem cene ne ugajajo, producentom namreč. Angleška in nemška produkcija v maju sta narasli, zlasti nemška; tudi belgijska produkcija se je dvignila. Ameriška produkcija je nazadovala. Cena železa v palicah v eksportu je bila na koncu junija 94 šilingov in 9 pence za tono, za nosilce 91/6. Zlasti je nazadoval eksport iz Zahodne Evrope v Indijo, Kitajsko in Japonsko. Francoski eksport se ni držal, pozna se kriza na Daljnem vzhodu#in neugodni položaj španske industrije; domači trg je pa dober. Zelo se pozna anglpška in belgijska konkurenca, Angleži so že sami začeli z izvozom Surovega železa. Francozi so na zadnji seji Mednarodnega jeklenega kartela predlagali znižanje produkcijskih kvot, a so se morali slednjič vdati Nemcem in so morali pustiti kvote nespremenjene. Vsled spora med Angleži in Rusi računajo s pomnoženimi naročili železa in jekla za Rusijo v Nemčiji in Franciji. Pri mednarodnih pogajanjih glede ustanovitve posameznih prodajnih zvez vidijo Francozi glavno oviro, v belgijskih zastopnikih, ki zahtevajo zvišanje kvote za nič manj kot 80 odstotkov. Francozi in Nemci so slejkoprej za to, naj se take zveze ustanovijo, Belgijci pa delajo največje težkoče in stavijo pri pogajanjih večinoma , predloge, ki jih ni mogoče resno obravnavati. — Stalno dvigajoča se konjunktura poljske železne industrije v zadnjih mesecih je v maju zastala, zlasti ker ni bilo več državnih naročil.  ------------------- 1 Tudi zadnje znižanje, cen ni nič po-
magalo. Prodaja sindikata je padla od 40.000 ton v aprilu na 33.000 ton v maju. Da industriji pomaga, je naročilo železniško' ministrstvo 15.000 ton tračnic in 1400 novih tovornih vagonov.
BAKER, SVINEC, CINK.
V zadnjem času je bilo razpoloženje na kovinskih trgih slabo, posebno še na londonskem. Insolvenca tvrdke Neurath se pozna tudi v angleški kovinski trgovini. Kupčija z bakrom je bila proti koncu junija na najnižji stopnji. Tudi v svincu in cinku je nastopila v Londonu popolna stagnacija. Eksportna trgovina je ovirana po neprestanem kolebanju v cenah. V Ameriki se je kupčija po kratkem poživljenju spet poslabšala in je sploh v U. S. A. nazadovanje konjunkture očividno. Tudi na Nemškem je kovinska prodaja zastala; konsumenti nimajo nobenega veselja do večjih nakupov.' Govorili smo že, da hoče francosko vojno ministrstvo svoje velike bakrene zaloge prodati. V svincu je ponudba veliko večja kot potreba. Španska vlada hoče produkcijo svinca dvigniti; doslej je dajala Španska ca 10 odstotkov svetovne produkcije svinca, sedaj hoče otvoriti še dva nova svinčena rudnika in produkcijo zelo razširiti. V cinku se pripravlja zopetno sindiciranje, o kojem že dolgo časa obravnavajo.
mi i..iiiiiw» f j*?KH&r*a»rrr-'\itmmtmkit'.™.uw.wni«• m«•«»wv»AmBmtmtaue-vmKKjimnavxm*e»k&?n
Ustanovljeno 1. 1879. Teleion št. 2553.
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta štev. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih conah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in
bakra.
Stalna zaloga štedilnikov	Avtogeno varen j e
v priznani vestni in solidni izvršitvi. in rezanje.
OVARNA PERILA
„TRIGLAV“ • Ljubljana
Kolodvorska ul. 8, nasproti hotela Štrukelj
priporoča
veliko izbero moškega perila po konku* rentnih eemah. Izdeluje se tudi po narotilu.
Kompletne potrebščine
za šivilje, krojače, čevljarje in tapeSnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barkah, vezenino, šipke in razne porte kupite najce-
nejSe pri
Josip Pefelinc-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Na ve9Efc©!
Veletrgovina
kelonijalne in Špecerijske robe
hran Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode
Tožna in solkina postreSba t
Zahtevajte ceniki
I I "*** Groslsti> Iščejo odjemalcev med trgovcil_na_deželi, § | ! 1 moraje inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«!	|	»
ZAHVALA.
Ob nenadni in prebridki izgubi našega pre-ljubljenega papana, soproga, tasta itd., gospoda
Josipa Zidarja
izrekamo lem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pil se zahvaljujemo darovalcem številnih in prekrasnih vencev, vsem gg. zdravnikom, g. prof. dr. Kotniku za tolažilne obiske, čč. sestram LeoniSča in družbe sv. Vincencija, vsem, ki so ga obiskali v njegovi mukapolni bolezni, ter končno vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 4. t. m. ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 2. julija 1927.
Rodbina Zidar.
KASTELIC IN DRUG
g
%
Trgovina s papiriam
na veliko
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CSSTft ŠTEV. 6.
GENERALKO ZASTOPSTVO
SsSruženah papirnic £ane in g^edvo^e *S. d. v S-jMlsifani in Sladkogorske tovarn® papirja Ir semenk® d. z. o. z. v Ljubljani.
Najboljša so še vedno
Puch-kolesa S!
4
Solidne cene! Plačljivo na obroke!
IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto j
REMEC-C°,
DUPLICA pri KAMNIKU. Pisarna: Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija,
Telefon 2266.
Vodovarni prešani furnirji za siole.
Okles (oklenjeni les — Sperrholz) za mizarstvo.
Brzojavni naslov: Ingenieur Remec.
PohiStvo iz upognjenega lesa. Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledališča.
Parkfcti in rezan les.
PohiStvo za pisarne iz trdega lesa.
Telefon 2266.
Specijalni izdelki en - gros. Otroški kotači, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, igračni vlaki, zložljive gospodinjske stiskalnice za sadne soke.
1*°* >TruCTI»WW'
Odlikovanja:
Zlata kolajna na mednarodni razstavi Bruxelle sept. 1925. Zlata kolajna in častni pokal na mednarodni razstavi Pariš december 1925.
Razpošiljatnica sira
Franc Žmitek
Bohinjska Bistrica.
Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 15—80 kg teže, kakovost ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem. Postrežba točna. Cene konkurenčne. -- Zahtevajte ponudbe.
Zastopstva:
Brača Macura,	Kajo	Jelaska, Josip Gmaz,
Skoplje - Beograd, Makenzijeva ul. 26.	Split^	Zagreb,	Iliča	5	.
| O priliki velesejma ne pozabite posetiti naše pisarne Dajemo posebne popuste I |
časopis za trgovino, industrijo in obrt
se priporoča p. n. trgovcem, mdustrij-cem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseri-ranje.
KARNA MERKUR
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
TRG.- SND. O. D.
Se priporo!« za lisk vsah trgovskih, olMrtaih, ln*tastri|sklh in m-UaIttlJIGOVEZNICA. ^^TEi^EFON. Vt. 2sSs. brošure, cenike, tabele, vabila, lepaka, posetnica itd. * LASTNA KMJICOVEZN««. * .e _____________
Ureja dr.
. IVAN PLESS. - Za Trgav«ko-indu.trij«ko d. d. >MERKUR> kat Majatelja in tl.karja: A. SEVER. Ljubljana.