Z01. številka.
pitak 29. itfnti
Kil. Uto.
Ishafc yhUi dan zveeer, tsvveatl noael|e in prmtti.
Inssratt: Prostor 1 mi m X 54 m! m za navadne in male oglase 40 vin., za Ljadne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
flpr  -nistvo „Slov, Naroda1' in „Narodna Tiskarna1' Knafloea ulica št. 5, pritlično   — Tele!on St 90.
»Slovanski Narod1 v Jagoslavlfft:
celoletno naprej plačan . K polletno ....... *
3 mesečno......„
1 ........
▼•tja v L|afcl|ani In po posti t
V ioosoautvoi
celoletno ......K 95 —
polletno.......„ 50*—
3 mesečno ..»•••„ 26'—
■ >          ....... j
84'— 42 — 21 —
T—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno  fj^F" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Naroda«
« Knaflova ulica II 5, L rtltlon Štev. 94.
Dopise spro|ema la podpisano in zadostno njv~  Rokopisov no vrača. "V
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Madenca dr. Korošca.
Zadnji mesec je prinesel celo vr^to političnih presenečeni. Politična pre-vdarnost je čez noč zapustila Stojana Protića. ki je iz trte izvjl najprej ličen spor z dr. Korošcem, nato pa s P r j b i č e v i ć e m. Z utemeljitvijo demisije je Protić zažgal mostove za se boi. In ko je Davidov ić poskušal sestaviti novo koncentracijo, je Protić nastopil z bahaško odklonitvijo.
Isti čas je začel padati dr. Korošec. Dokler je ta politik bil oprt na jasno narodno smer. ki jo ie z absolutnim samozatajevanjem podpirala JDS. dokler je hodil lojalno ravno pot, je bilo dobro zanj in za njegovo stranko, ki smo ji odpuščali premnoge predvojne in vojne grehe, samo da vzdržimo njeno vodstvo v tej smeri. Komaj pa je moral vsled impulzov iz ožje domovine začeti dr. Korošec ozkosrčno strankarsko politiko, je začela dekadenca.
Dr. Korošec je začel zanašati v Jugoslavijo metode dunajskega parlamenta, zamenjavati je začel Avstrijo z — Jugoslavijo. V Avstriji so slovanske stranke delale na uničenje države.V njihovi taktiki iih ni prav nič bolelo, če je radi borb v parlamentu pedala avtoriteta in notranja moč države. Da. veselilo nas je. če ;e stara sovražnica oslabela. Vkljub temu je dr. Korošec AvstrOi votiral proračun celo leta 1917!
Danas prenaša Korošec protiavstrij-sJ-e metode na našo narodno državo: * borbene stranke so se sestale po svo-i ni norazu in na iniciativo dr. Korošca poslale vladj nepodpisan listič, kjer je napisano, nai vlada tako* odstopj. sicer Z^ode opozicija storila »nadaljnje korake«-. Kaj pomenijo te votle grcanje? Ob-strukerjo? Alj a b s en c o, ker po neki čisto zgrešen" razlasri poslovnika treba za sklepe prisotnosti 140 poslancev? Tore i dr. Korošec hoče razbiti prvi Jugoslovanski parlament, le zato. ker v njem nimajo veČine one stranke, ki bi mu b;le po godu! On ga hoče sabotirati!
Koga zadene s tem njegova stranka ? Pred Vsem zadene demo-k r a t i z e m. Naša nova vlada je izdelala volilni red za konstituan-t o, ki naj nam vendar že enkrat prinese de m o k r a t i č n o odločitev. Ta voljln! red se ne more čez noč rešiti, parlament mora delati. Če ga hoče uzakoniti. Brez proračuna, ki ga d o voliti ni le pravica, ampak dolžnost parlamenta, je nadah'no parlamentarno delo ukinjeno. Kdor sabotira parlament, sabotira volilni red in volitve v konstjtu-a n t o.
Vlada je parlamentu na mizo položila dalekose'žne premembe enotnega carinskega tarifa. Kar trebamo za obnovo države, kar naš kmet in delavec rabita od dne do dne, to ne sme biti visoko zacarinjeno, kakor je to bilo. k ie bil dr. Korošec ministrski podpredsednik, N i n č ie p?, finančni minister. Ako SLS sabotira parlament, sabotira carinske olajšave, ki jih prinaša vlada JDS izmučenemu narodu.
Valuto treba urediti! To kliče vsak. Celo »Slovenec« se je sramoval, da je branji famoznega finančnika Momčila N i n č i e a. Zatajil ga je v posebnem članku. Med tem pa cela SLS v Beogradu dela na vso moč, da zopet spravi N I n č i ć a v finančno ministrstvo! Ninčić je zavozil valutno politiko države v prepad, šest mesecev ni naročil novih bankovcev! Izpraznil je blagajne do tal. za nove dohodke ni skrbel. Naši davkoplačevalci vedo o njem kaj povedati, a SLS v slepi strasti hoče razbiti parlament, samo d a* n a m bo Ninčić še nadalje uvažal milijone nežigosanih bank-not iz dunajskih bank.
Grožnje dr. Koroščeve opozicije ne bodo nikogar oplašile. Državni interes prejasno govori proti njemu, da bi mu mogli resno slediti. Demokratska zajednica je bila s Korošcem zadovoljna, dokler je delal njeno politiko na Duna-
ju in Beogradu. Zdaj je stopil navzdol. Pozitivno delo demokratsko so c i j a 1 i s t i č n e g a bloka bode saboterja in njegove pomagače odrinilo. Država pojde preko njih na dnevni red.
Ka] ie z Uiti ?
Predvčerajsne Vaše zasebne m poluslužbene vesti javljajo, da je ureditev naših zapadnih mej tik pred rešitvijo- Pripadala bi nam po teh vesteh vsa Dalmacija z otoki vred. v Sloveniji pa bi tvorila mejo takozvana >"vYilso-nova črta< in Reka bi bih* svobodna <fržava. ki naj bi se raztezala do 10 km vztoeno Trsta ter obsegala tedi p j/in otok Cres in mesto Sušak- Razširjene so tudi vesti, da Lahi že zapuščajo demarkacijsko črto in se umikajo proti Divači*
Xi nikakega dvoma, da so te vesti zelo preuranjene in ob enem tudi silno optimistične- Nočem reci da je nedosegljivo, kar naznanjajo, vendar je na mestu opreznost, ker provr.ročajo vedno depresijo, ko se izkaže. da ostajajo neizpolnjene.
Ne smemo si zastirati resnice in la te t r e n o t n o taka: javljene ureditev je "a nas nai ugodnejši s hu- a i ki morebiti lahko nastopi. Vsi drugi predloii (in teh ni malo) so za nas neueo^nej-l- To velja posebno glede dalmatinskih oiokov-Saj je celo Wilson nekatere že prisodil Lahom, takozvani kompromisni predlog Tardieu - Hou.-o pa jim izvor-1 sploh vse zunanje dalmatinske otok*e* T. Bi ti predlogi so za nas nesprejemljivi in morajo ostati taki bodi v naprej-Zanima nas najbolj nasa zan»dna meja na Konnem in tu se velikokrat imenuje >"\Y"ilsonova crtao Kje teče ta črta? V svojem javnem pismu z dn° 2-3- aprila t- 1. je TVilson od'.ii laško zahtevo po Dalm^/iji 'n "Reki. kar je izzvalo med Italijani na kom'., anci veliko razburjenje in ie laška delegacija na nagloma zapustila Pariz- V isiem pismu je prisodil Trst in Fulj Italijanom z vsem ozemljem ki visi proti Italiji- ^Italija je dosegla veliko barijero, ki tvori njeno naravno obrambno č-rto-« V javnost natančen opis njegove mejo ni orir-cl označimo jo pa' lahko tabo-]p: Por na Kpravattk -h. Man-c a r t. Triglav. Bogatin. Crna prst, Porozen, Kojca nad Hudo Južno točka blizu izliva Ba-f-r> Ja'rijeo -''opice r."d Tribn:'.. Dolinki v Trnovskem gozrlu, razvodje nr^'; o H r u s i c e na Nanos. Vir e ml 5 i r- p . od tu na jutr in preko dčartje fOl a vi čark aJ, 2 a b n i k . Plani k) do T" 8 k e: nato objame vos sodni okra| I>abin tako da pride meja do morja, ob P a ši-
Pozneje 6e fo p°javii') misel da bi nfs In "VVilsonov konflikt Z "Lahi ?lede Reke re=il na ta način, da ne bi Rekr. pripadal« nobeni izmed intfresi-ranih strank, temveč naj bi tvorila svoj di Savico, ki bi se eventualno ee« gotOVO dobo izrekla z Ijnd kim glasovanjem, kam hoče sama- Ozemlje te dr-žavice ie v raznih predlogih različno-Na zapadu bi mejila no Wi]sonovo črto, na severu bi prišel i>t. Peier na Krasu gotovo v to državico, na vzhodu pa Sušak, po drugih predlogih tudi ne-Xa zapadu je tudi varijanta, ki predlaga, da pride v to državico še ves pazin-ski in južni del buzetskega sodnega okrajn- Kompromisni predlog Tardieu-House zopet vleče laško - kvarnerske mejo med Lovrano in Opatijo, dočim se v ostalem drži popolnoma Wilsonove črte-
Našteti bi se dalo dosti načrtov in detajlov, vendar je najbolj značilno to, da se o teh stvareh razpravlja in delajo koncesije na naš račun in brez naše vednosti- Vršilo se bode to i v bodoče tako dolgo, dokler ne dokažemo z urejeno državo svoje moči-
Italijanski značaj nam najbolj prikazuje sledeče: Na pomlad leta 1918-, ko so Lahi stali na Piavi, so na vse načine vabili v Rim takratnega predsednika Jugoslovanskega   odbora dr-
? J
i
Trumbiea. ki se je nahajal v Londonu-Ke*-*se je kejnečno odzval in udeležil kongresa tlačenih narodov v Rimu, ga je sprejel celo laški kralj v avdijenci; in kaj ie bil takrat dr. Trumbič? Predsednik propagandnega društva- — Ravno eno leto pozneje je Sehroriea na mirovni konferem i povabila istega dr-Trumbič-a na sejo da obrazloži zahteve Jugoslavije, katere zunanji minister je že od decembra 1918- In kaj je napravil hiški delecrat? Izjavil je, da je pod njegovo častjo govoriti z zastopnikom Hrvatov in Slovencev ter se je od-stranil od seje Lahi namreč ne stojijo več na Piavi temveč pred — Ljubljano-Lah se mora bati, to je odgovor na naslovno vprašanje
• ing- J« Makčovšek.
— Politični klub JDS ima danes, v čtriek, dne 28. avgusta ob V29. zvečer v sobi Češke obci. Narodni dom, pritličje na desno svoj sestanek. Pridite polnoštevilno! Poroča predsednik.
— !Seja finančnega odbora- B e o -g r a d . i?7 avgusta* Danes se je vršila ■^oja parlamentarnega finančnega od-bora Xa seji je finančni minister Velj-kovie i)redlagai, da s«e sprejme zakon o budgetn ža mesec se; emoef in okio-ber t- 1- Ta zakon pooblašča vlado, da zahteva za ta dva meseca kredit in da pokrije državne potrebščine kakor doslej- Končno z I va vlada, da se carina na nujne ljudske potrebe, posebno na one j n dn..-. ki jih nujno potrobu-je iitiš kmet i a in.Iiutrijalec. odstrani, o-ziionia zmanjša- Ti predmeti bi obsegali predvsem obleko, obuvalo, surovine za industrijo itd. V debati je izjavil zastopnik Jncroslovar-^kega kluba, pro-feser Vesenjj k da bo nastopal njegov Idul pro i rrnu zakonu- Klerikalci so v dunajskem par^ineiihi vedno glasovali m budget, jugoslovanski vladi pa ga nočjejo > utirati- Gospod Vesenjak je izjavil, da njegov klub (Korošcev klub) v\ ptotj tema sakonu iz sivamili ra-'o^rov, tere^, da odobruje njegovo iz-V"od >njp. d;» pa i? proti iz političnih razlogi, v- Korošcev kiub je torej proti zni->:^v"::: ca? iiie z^ol iz političnih razlogov- Iz raz.nih    strrnkarskib vzrokov
<• dati dr- Korošec in njegov klub državi tega, kar država neobhodno rabi " proraenn- Tako izgleda ono taki* I vialisano in do nebes povzdigovano »dele« za ljudstvo in državo-
— Razkritja ministra Veljkoviča o delu Nineića- Beograd. 27- avgusta
današnji seji finančnega odiiora je poročal finančni minister dr- Veljković o delovanju nrejšnjega ministra Ninči-ća- Konstatiral je. da je dai tiskaii Nin-
• it samo za 670 milijonov novih bankovcev ter da bi morali čakati do meseca maja prihodnjega leta- da bi bila natiskana dovoljna količina bankovcev-Minister Ninčić je vedno zatrjeval, da bo imel meseca avgusta ali najkasneje meseca septembra toliko novih bankov-
• ev na razpolago, da bo mogel zamenjali avstrijske bankovce z novimi- Take izjave je podal Ninčić v finančnem odboru in v plenumu Narodnega Predstavništva- Sedanji finančni minister dr. Veljković je konstatirah da to ni resnica- Ninčić je. kakor je sedaj jasno varal javnost in parlament — V va-lutnem vprašanju je zapustil bivši minister Ninčić tak nered, da za sedaj ni niti misliti na definitivno rešenje tega vprašanja- Položaj, kakoršnega je on zapustil, je naravnost obupen Dal je tiskati nove bankovce, obenem pa izgo-toviti nove žige, a ne eno, ne drugo ni izvršil- Ustvaril je popolno desorgani-zaeijo Niti enega jasnega načrta ni imel- Državi je napravil škode za več milijard- Kakor čujemo, bo minister Veljković za sedaj dal dokončati nove štampilje, nato pa bo dal dotiskati nove bankovce.
— »Narodni List}*« proti Nenčiću Praga, 27- avgusta- >Narodny Listy< prinašajo daljši članek, v katerem očitajo bivšemu jugoslovanskemu finančnemu ministru popolno nezmožnost-Med drugim mu očitajo, da je pri urejevanju financ zamudil pravi čas za po-
vzdigo jugoslovanske valute, ko je bila dana prilika, da zlasti naša kraljevina vsled njene ugodne lege in njenih prirodnih zakladov doseže znatno iz-holišonb- -vojih plačilnih sredstev- List očita Mnčiću. da je s svojo lahkomisel-nostjo in brezbriž'H/««jo škodoval tudi češki valuti in tudi trgovskim zvezam med ob, ma državama-
— Rzue podrobnosti iz seje Narodnega Predstavništva^ Beograd. 27. avgusta- Včer ;išnje glasovanje je poteklo v največjem redu in precej mirno, ker je bila kontrola splošna- Prevara je bila na vseh straneh onemogočena. \»sak je moral odkrito priznati svojo barvo- Poslanr-i so glasovali z da ali ne- Od Korošcevega kluba so manjkali samo 3 člani <d Narodnega kluba celo samo 1. r-idikalcev pa je kljub veliki agitaciji izostalo več- Od socijalistov se je abf-:i"iral --.m<» poslanec Knežević, ki ima tesne zveze z vojvodinskimi radikal« i- — Po humorističnoga prizora je prišlo med govorom ministrskega predsednika Davidoviča. Na Protičev očitek, da nima nlii mandata, je namreč Davidovič odgovarjal, da je bil sicer član Narodnega Predstavništva, da pa ;'e to svoje mesto odložil, ker je bil izvoljen za boosrrad.-kega žitvan.v Skliceval se je pri tem na to. da tudi eden izmed najboljših in najuglednejših ministrskih predsednikov Milovan Milova-nović ni bil član parlamenta, a Protić je bil v njegovem kebinetu celo sam minister- Protić je nato zavrnil, da se ?e ne spominja več. če ie bil takrat že res minister- Ta njegova izjava je izzvala gromki smeh v celi dvorani- Naposled se je smejal svojemu nepremišljenemu medklicu tudi Protić ssm- — V včerajšnji in predv»r?!\:;iš:i.;i seji so člani Demokratske zajednice s šaljivimi opazkami opozarjali p_a dejstvo, da sta 2 poslanca Narodnega kluba. Krnic in Sur-min zapustila svoje tovariše ter se kar z vsem preselila k ranikalcem- Vsedla .-ra se v njihove kb»M in z vnemo pomagala razsajati uroti demokratom- — Eden najglasnejših radikalcev je bil bosanski beg Snijega SaJihagio, premožen mii-liman. ki je selo interesirao pri agrarni reformi. Satfbagić je v prvih mesecih vojske sestavljal v !>osni pro-StovoljrSke musliman-ke leniie ki naj bi se borile proti bosanskim Srbom-Kljub temu so ga sprejeli sedaj v svojo sredo najhujši srbski šovinisti- Interesi na agrarni reformi vežejo bogate veleposestnike pač zelo močno enega na drugega-
— Secesija v radikalnem klubu? Zagreb. 27. avgusta- >Hrvat« poroča iz Beograd.; da je v radikalnem klubu zopc: oživel i oporfeija proti njegovemu predsedniku Protiću in njegovim ožjim pris-šem- Baje ni izključeno, da pride v klubn v kratkem do secesije-
— Korošcev klub proti Dalmaciji-Beograd, 27. avgusta- V današnji >o\\ finančnega odbora je protestiral poslanec Vesenjak kot zastopnik Jugo-slovAaskegfi kluba proti temu. da bi se povišala od Dalmacije zaprošena postavka v budgetu- Argumentiral je to s tem. češ. da se ne ve. kje se bo dobilo potrebno kritje za te zvišane izdatke za Dalmacijo Večina Demokratske zajednice je ta protest odbila*
Vtisk govora Davidovića. LDU Dunaj. 27. avgusta. (CTU) Neue Fr. Presse« poroča iz Ženeve: Kljub formalno umerienemu nastopnemu govoru ministrskega predsednika Davidovića, je čutiti, da bo sedanja vlada dala svojim pariškim pooblaščencem nova. prav energična navodila v banatskem vprašanju. Vest. ki jo priobčuie »Echo de Pariš«, da je namreč ^Tvulovič zagrozil s splošno mobilizacijo iugoslovanske armade, pa se smatra začasno kot di-plomatičen manever.
— Razkrinkane zveze med Proričem in dr- Korošcem« Beograd, 27-avgusta Danes popoldne je pozval Protić dr. Korošca na razgovor, a dogodila se je mala neprilika, da ga je zvezala beogradska telefonska centrla s številko telefona, ki se nahaja v kruhovih prostorih samostalcev- Na ta način se je izvedelo za tajne zveze, ki jih imajo med sabo klerikalci in radi-
kalei in ki jih naši klerikalci tako odločno taje-
— Seje odsekov- Beograd, 27« avgusta- Za danes dopoldne so bili sklicani k seji finančni in imunitetni odsek-
— Opozicij onalne sanje. Beograd, 27. avgusta. Radikalci in slovenski klerikalci so v sigurni nadl na zmago pri včerajšnjem glasovanju že sestavljali nove ministrske listo. Radikalci so klerikalcem obetali štiri portfelje in čisto klerikalno vlado v Ljub-liani. Ministrsko predsedstvo, zunanje, finance in trgovino so si pridržali radikalci. Finančno ministrstvo bi bil v tem slučaju prevzel zopet Momčilo Ninčić.
— Soei jal isti čni ministri v avdijenci pri recrentu- Beograd, 27- avgusta. Prestolonaslednik regent Aleksander se je vrnil s potovanja po nottanjo-ati Srbije ter sprejel danes v avdijenci socijalistične ministre Korača. Bukše-sra in Kristana-
— Naš zunanjepolitični položaj se je zboljšal- Beograd. 27- avgusta Kakor se poroča iz zanesljivih virov, se je naš zunanjepolitični položaj znatno izboljšal- Pretirane zahteve Romunov so bile potisnene od zaveznikov na pravo mero-
— Plebiscit v.JViariboru in Radgoni. Maribor, 27/ avgusta. Današnje poročilo v »Jugoslaviji«, ki prinaša iz Si Oermaina senzacijonalno vest o plebiscitu in korekturi meje na našem severu, ie izzvalo v mariborskih slovenskih krogih silno ogorčenje in popolnoma neumestno ter zlasti ta čas nepotrebno vznemirjenje med Nemci, ki so začeli takoj stikati glave in snovati naklepe. Po zaslugi tega poročila se zbiraio mariborski Nemci zooet v skrivnostnib konventiklih ter prinašajo na dan zakopane steklenice ad gaiidium velikega dogodka. Kdor pozna vire. iz katerih črpajo naši listi. ve. da ie St. Germain identičen z dujiaiskim dopisnim uradom, glede katerega imamo dosti slabih izkušeni izza voinih časov. To poročilo izhata torei iz krogov nemške mirovne delegacije, ki ima svoj sedež v St. Oermainu ter porablja ravno te dni vsa sredstva, da napravi razpoloženje za svoje želje. Vse te in podobne vest* so pa le prazne marnie. katerim noben resen Človek ne bo nasedel V Mariboru in Padcroni nai se izvrši plebiscit ne glede na to. kako se končr^ plebiscit na Koroškem v Dasu A. ki ves gravitira v Maribor? To ie vrhunec nesmiselnosti, sicer na s stališčn nemške deJerraciie razumljiva nesramnost. Da prinaša to vest ^Fclair«, ne izrremeni m zadevi nič, ker je ta list napir, približno enake vrednosti, kakor dunajska »Kronenzeitung«, ki ie pač ustregel nemškim delegatom. Od naše n-triške delegacije Da imamo popolnoma dru<ra in zanesliiveiša noročiTo glede Maribora in Pa d gone in smo prepričani, da tudi Nemci glede resničnega stanja zadeve, ki za nas ne tvori r^pbene^a vorašania več, niso nr nejasnem in v dvomih. Značilno ie, da le vesti, ki ie šla ze pred več dnVv! skozi dunaisko časopisie. do nedelje niti graški listi niso prinesli, ker so se zavedali svoje do^nosti. da po nepotrebnem ne razburjajo v Mariboru živečih Nemcev. Sele nedeljska »Tages-post« je prinesla o tem sramežljivo notico, ki pa označuje vest izrecno kot Kamnikarjevo obvestilo, torei kot zelo * e^anestiivo, oziroma kot — pobožno zebo.
— Hrvati v Prekmurju. Maribor,
27. avgusta. Vnrašanie pripadnosti Prek-murja je do danes še ne rešeno. Glede razdelitve tega ozemlja med Slovence in Hrvate še ni padla nobena odločitev. Vendar pa je prišlo do ostrih diferenc s Hrvati, ker nastopajo ti v delu, ki so ga oni zasedli boli brezobzirno, kakor celo madžarski boljŠevikj. Svojo finančno službo izrabljajo tako, 'kakor bi bili Slovenija in Hrvatska dve tuji državi. Med tem pa korakajo madžarski vojaški oddelki preko Rabe in ogrožajo severne meje Prckmurja. Celo tako daleč gre madžarska predrznost, da so poslali v Mursko Soboto svojega odposlanca, ki je zahtevaT, da naše čete zapuste deželo. Danes je dospela v Maribor večja deputacija Prekmurcev. ki je zahtevala rešitev vprašanja in pri-
klopitev k Slovenci. Deputacija je namenjena v Beograd, da izposluje odločitev v tej smeri
— »Narodna Politika« o delitvi Prekmurja. Zagreb, 27- avgusta->Narodna Politika« javlja polemiko v slovenskih listih radi razdelitve Prekmurja- List trdi, da je razdelitev odredil min« Pribioević in sicer brez kake zahteve s strani Hrvatov* Vodila ga 1© pri tem tajna želja, da bi razdvojil Slovence in Hrvate ter na ta način lažje odločeval sam,
— Proti Židom v Prekmurju. LDU Dunaj, 27. avgusta. (DKU) Kakor doznava »Neue Freie Presse« iz verodostojnega vira, so bili v Železnem ko-mitatu hudi izgredi zoper 2ide. Med žrtvami je več mrtvih.
— Romuni pobrali beogradski savski most- Beograd, 27- avgusta- Kakor se izve iz podučenih virov, se brani Romunija še vedno izročiti železno konstrukcijo za savski most pri Beogradu, ki so ga njene čete zaplenile, ko so zasedle Resico v Banovini, čeprav je bila že naložena na železniške vozove ter pripravljena za prevoz v Zemun-Kakor sedaj izleda, ne bo preostajalo naši vladi drugega, kakor da naroči novo železno konstrukcijo kje drugje-
— Romuni plenijo. Ameriški listi nadaljujejo svojo kampanjo proti postopanju Romunov na Ogrskem.. Danes priobčujeio seznam vseh po Romunih zadnje ni zaplenjenih materijalij. Med temi je 50 odstotkov vseh lokomotiv Transdanubije, 4000 telefonskih aparatov iz budimpeštanskih zasebnih hiš, 110 konj za dirko, ki so bili vsi privatna last 60 odstotkov vseh uporabnih lokomotiv, 65 odstotkov osebnih In 5000 tovornih vagonov. LDU.
— Deputacija ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice pri ministru za trgovino in industrijo. Beograd, 27-avgusta- Minister za trgovino in industrijo g- dr- Kramer je sprejel danes deputacijo ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice pod vodstvom njenega predsednika g. Kneza- Deputacija se je razgovarjala z ministrom o trgovinskih odnošajih in o položaju na Slovenskem, osobito pa o opostavljenje trgovskih zvez z Nemško Avstrijo*
— * Ob zor« in »Zamazani Zagreb«-Zagreb. 27- avgusta- »Obzor< se peca, danes s poročilom praških >Narod-nih Listov« in pa >Slovenskega Naro-da< o pomazanih srbskih napisih v Zagrebu- >Obzor< trdi, da sta bila oba dopisa neresnična, ali vsaj zelo pretirana ter da je to dokaz, da so neutemeljeni očitki, da je Zagreb Srbom sovražen* Nikjer baje ni bila srbska vojska lepše sprejeta, kakor ravno v Zagrebu* >Slo-venski Narod« pa tega noče vedeti ter komaj čaka vsake prilike, da ožine Hrvate- Seveda je pa to umljivo, saj za enkrat Slovenci Hrvatov ne potrebujejo, ker je vlada v Beogradu in so Srbi gospodarji države. Njim se je treba torej klanjati, ubogi Hrvati pa so dobri samo za to, da se ž njimi zasluži- (Oho! Kdo zasluži?) A kaj bo potem, zaključuje >Obzor< patetično, kadar se združijo Srbi in Hrvati, pa kaznujejo take priliznjence in izkoriščevalce- fNihče ne bo bolj vesel, o tem je lahko >0bzor« prepričan, kakor ravno Slovenci, kadar pride do tega trenutka, ko se bodo združili hrvatski separatisti s Srbi v skupno in složno delo- Kar se tiče kupčij in izkoriščanja, naj se pa >Obzor< razgleda malo po svoji najbližji okolici-)
— Mirovna konferenca na počitnicah- Pariz, 27. avgusta- Mirovna konferenca je odložila svoje seje na poznejši čas, ne da bi bila preje rešila definitivno vprašanje mej Nemške Avstrije in Bolgarske- Za čas teh »počitnic« bo vodil posle mirovne konference svet petorice- (Če se mu bo zljubilo-Sicer je pa itak bolje, da gre še ta petorica na nedoločen čas na dopust, s katerega naj se ne vrne več! Glavni udeleženci so si svoje zadeve že uredili, to se pravi: zagotovili so si svoj plen, za male narode se pa itak nihče ne briga, ti naj poginejo, bodo imeli vsaj večji več prostora!)
— O župniku Krajcu v Kranjski gori in kranjskogorski elektrarni ter o njegovih nakanah, prodati sebi in svojim ljudem elektrarno za celih 100 K, sporočimo zopet podrobneje jutri, da
bo imelo tudi poverjeništvo za notranje zadeve priliko, izpregovoriti o tej zadevi, ker »Slovenec« do sedaj trdovratno molči.
— Dunajski kongres. Znani zgodovinar Seignobos opisuje v svoji knjigi »Politična zgodovina današnje Evrope« v kratkih potezah potek slovitega dunajskega kongresa, ki se je> bati, da mu bo sedanji versailleški le preveč podoben: »Odločevati bi se moralo v splošnih sejah in zavezniki so naznanili začetek kongresa dva meseca po 30. maju, potem so ga sklicali na 1. oktober, nato so uradno določili s 1. novembrom »formalno otvoritev kongresa«; začetek so tvorile izročitve ove-rovlienja polnomoči odposlancev. Dejanski pa ni bilo odločitev, kongres se sploh ni otvori!: obstniale so samo delne komisije pooblaščencev, ki so podpisale posamezne pogodbe med državami ;potem so združili vse te pogodbe v eno samo. ki so io imenovali »končni akt dunajskega kongresa«. Velesile same so odločile ustroj Evrope in vsilile te odločbe drugim državam. Štirje zavezniki 80 ugotovili že
30. maja načela ureditve. Ozemlja, ki jih je bilo razdeliti, so obstojala is delov, ki m iih vzeli Franciji in po Napoleonu ustanovljenun državam. Iz Belgije, Holand&ke, levega Renskega brega, Italije, Nemčije in velike vojvodine Varšavske. Zavezniki so. se strinjali glede gotovih ozemelj, a si nasprotovali glede drugih. Dne dO. maja so uredili nesporna vprašanja, italijansko, belgijsko, levega brega Rena; pridržali so si nemško in poljsko, da jih urede na Dunaju. Na Dunaju so določili zastopniki štirih velesiL da se ujedinilo najprej med sabo o pridržanih vprašanjih, da pa bodo tako vljudni nasproti Franciji in Španiji, da povabijo njih zastopnika, da lahko oriso-s t v u j e t a konferencam. Francoski zastopnik Talleyrand opisuje tako - le potek prve konference. Anglež je rekel Talleyrandu: »Namen seje je, da se Vam naznani, kaj je odločila četvorica v času, ko se nahaja tu.* Dali so mu zapisnik, štiri sile so imenovale v njem zavezniki. Tallevrand ie protestiral proti izrazu, ki je izključeval Francijo iz zbora evropskih velesil. Nato ie vzel zapisnik: »Prebral sem več paragrafov in rekel: ne razumem ničesar. Prebral sem drugič z zbranim duhom in z obrazom človeka, ki noče pronik-niti v smisel kake stvari, a sem rekel, da ravnotako ne razumem ničesar. Zame sta tu dva datuma, med katerima ni prav ničesar: 30. maj, kjer je bil sklenjen kogres, in 30. oktober, ko bi se bil moral kongres začeti.« — P, P.
— Gerlachova   obtožba. Sedanja nemška vlada daje v dozah odkritja o vzrokih vojne. Proti tej metodi je ostro nastopil Gerlach v AVelt am Montag«, kjer obtožuje v članku »Zločinci« brez pridržkov Nemčijo kot edino povzročiteljico vojne:   »Skoro cel svet dviga proti nam trojno obtožbo:   Vi, Nemci, ste edini ali vsaj glavni krivci vojne; vi, Nemci, ste edini ali vsaj v glavnem odgovorni, da se ie vojna zavlekla *v neskončnost; vi, Nemci, ste dali vojevanju tisti posebno zločinski značaj! V zadnjem času je priredila »Zveza nove domovine«   nekaj   izredno zanimivih diskusij o tem vprašanju.   Dale so mi priložnost,   da sem še enkrat proučil vse dokaze in slišal argumente poučenih in izkušenih   mož,   kakor sta grof Montgelas in  Hans Delhr^fk. ki sta se potrudila do skrajnosti, "da bi podčrtala vse, kar bi nas lahko razbremenilo in obremenilo druge. Končni rezultat je zame samo še močnejši  vtis,   da   pade   na nas vsa   odgovornost  za izbruh vojne. Nevarnost vojne ni obstojala samo leta 1914.,   ampak skoro vsako drugo leto po 1S71. Dejstvo, da je vojna nevarnost naraščala, dokler ni končno postala vojna, je krivda tistih, ki so bili militaristično orijentirani, in še bolj vlade Bethmanna. ki ie bila podvržena   militarističnim vidikom. Prva krivda Nemčije je, da ie dovolila ultimat; druga krivda je popolna pasivnost Nemčije v odločilnih dneh od 23. do 28. julija, ko si je Grey obrabljal prste s pisanjem rx>sredovalnih predlogov. Tretja krivda je, da se ni odgovorilo na rusko mobilizacijo z nemško mobilizacijo, ampak z naDovedjo vojne. Naša vlada ie preprečila vdušitev požara. Tudi način vojevanja je poln zločinov. Cele gore dokazov so nakopičile tuje države o zločinih, ki smo jln zagrešili v Belgiji, Franciji in Poljski. Široke plasti našega naroda nimajo niti najmanjše slutnje o teh strašnih obtožbah. Ne poznajo niti francoskega spisa o Lillu, ki pretrese groze vsakega dobrega Nemca.   Kar se tiče resničnosti pritožeb, ne morem reči ničesar. Kar pa vem, je to, da je treba preiskati te obtožbe.   Neodpustljiv   greh ie storila nemška vlada s tem, zlasti ker se zdi. da niti sedaj ni voljna pojasniti vsega tega. Gospod Erzberger. dobro delo ste izvršili.  Skoda samo, da ste storili to šele tedaj, ko so vas začeli nemški na-cijonalci obrekovati.   Težko neznanje leži še na našem narodu. Treba je razkrinkati vse zločince vojne in pokazati nanje s prstom. Šele takrjt bo nemški narod zavarovan proti vsem poskusom zločinskih   protirevoluciionarjev. Sele takrat bo zavzemal v svetu stališče, ki mu pritiče politično in moralno. Šele takrat bo sprejel Zvezo   narodov kot edini izhod iz militarističnega močvirja, in šele tedaj mu bo želeti dobrodošlico v Zvezi narodov. — P. P.
Heodreiens domovina.
Italijani izgubili upanje na Dalmacijo. Mestni Italijanaši so razširili vest da bo italijanska štacijska ladja »Pu-glia« definitivno zapustila Split. Namesto nje ostane tukaj nekak konzul, da varuje interese italijanskih podanikov. Po izjavah samih italijanskih vodij so Italijani izgubili vsako nado glede Dalmacije. Italijanafj vodijo propagando, da bi izprosili podaništvo italijansko, ker nočejo jugoslovanskega; mnogi se temu protivilo radi svojih interesov.
Guverner Julijske Benečije. Kakor poroča »II Secolo« iz Rima, je bil bivši guverner »Juliiske Benečije«, general Petitti di Roreto, imenovan za generalnega komandanta karabinjer-jev. — LDU.
Zavezniki.
Romuni  proti boljševikom. LDU
Lyon, 27. avgusta. (Brezžično.) Kakor se poroča iz Ženeve, delaio Romuni velike priprave za ofenzivo proti boljševikom. Prodirati hočejo preko Dnjestra. Veliko število čet je zbranih v Benderju, ki se smatra za izhodišče te romunske akcije. ĆU ofenzive Je,
vzpostaviti zvezo a levim krilom armade generala Denikina.
Amerikanci sredo v Carigrad. LDU Rotterdam, 26. avgusta. (CTU) Kakor poroča »Chicago Tribune«, odpošlje Amerika svoje čeje v Carigrad. Položaj v Turčiji in v Mak Aziji se smatra kot zelo resen.
Zediajeae države ta Mehika. LDU Amsterdam, 27. avgusta (DKU) Kakor javlja tiskovni urad »Radio« iz VVashingtona, so dogotovljeni vsi načrti za Intervencijo Zedinjenih drŽav v Mehiki. Intervencije se bo poleg armade udeležilo rudi brodovje. List »New York Sun« pripominja k tej vesti, da bodo Zedinjene države naredile z Mehiko prav tako, kakor svoj čas s Kubo. Kot glavni vzrok intervencije smatra list popolno propadanje Mehike.
Hfllrovna¥nferencar~
Pogajanja v St. Germatnu. LDU
S t. G e r m a i n, 27. avgusta. (DKU) Vrhovni svet je odobril financijalne klavzule in one o nemško - avstrijskih interesih v Evropi, potem del gospodarstvenih določb končnoveljavne mirovne pogodbe z Neško Avstrijo.
LDU Carnavoti, 27. avgusta. (DKU Brezžično.) Kakor poroča agencija Exchange iz Pariza, prevladuje v političnih krogih mnenje, da so pooblastila dr. Rennerja dovoli popolna, tako da mu ne bo treba potovati posebei oonja na Dunaj, marveč bo lahko podpisal mirovno pogodbo takoj, ko se mu bo predložila. Pogodba bo podpisana najbrže dne 3. septembra. Iz istega vira se poroča, da se je sklenilo, razdeliti avstrijske državne dolgove izza predvojnega časa in vojne stroške med posamezne nasledstvene države, dočim bo morala povračilo vojne škode nositi Nemška Avstrija sama.
Fntenta proti Romunom. Beograd, 27. avgusta. Zadnji čas je romunski šovinizem presegal vse razumne meje. Romunska se ie začela protiviti sklepom entente glede granic v Banatu. Ententa pa je, videč, da vlada kraljestva SHS v tej stvari ne pozna kompromisov, pozvala ££.e>o francoskega ministrskega predsednika Cle-menceaua energično na red in zapre-tila s posledicami, če bi Romunska skušala kršiti granice, ustanovljene od pariške konference.
Delo mirovne konference in Italijani. LDU Split 26. avgusta. »Secolo« priobčuje zanimiv dopis o sedanjem položaju na konferenci. Pravi, da je odgoditev miru posebno fatalna za državo, kakršna je Italija, in veli, da ie Tittoni s svojimi energičnimi izjavami v zadnji seji opozoril konferenco na to realnost. Tittonj je nasrlašal. da javno mnenje vseh dežel nestrpno pričakuje končni podpis miru, potem pa je opozarjal, da se knferenca, ako neče, da bo strogo sojena, ne sme v počitnicah oddaliiti prek nego podpiše pogodbo z Avstrijo, reši Jadransko, vprašanje in poda pogodbo Bolgarski in Madžarski. Dopisnik veli, da je odsotnost Clemen-ceaua zaprečila vsak definitivni sklep sveta glede Tittonijevega predloea, in nadaljuje, da bo Avstriii po DrouČeniu protipredlogov Dreikone dan rok petih dni, kakor Nemcem, tako, da bi podpis pogodbe mogli imeti dne 27. avgusta. Dopisnik dostavila, da je konferenca podvržena posebnemu birokratizmu s svoiim zavlačevanjem in s svojimi obstnikciiskimi metodami. Na današnji seji sveta je bil priča pravemu obstrukcijskemu manevru.Na seji je vprašal Član komisije za uredbo, če naj se Avstrija smatra za sovražno državo. Nato je Tittoni odgovoril: »Vojevali smo se tri leta, imamo pol milijona mrtvih in 80 milijard dolga. Sedaj pa nas bi radi uverili, da ie bila vojna za nas samo iluzija, da sovražnika ni in da smo se borili samo z utvarami. Dopisnik zaključuje: Današnji incidenti so primorali Tittonija, da ie na koncu seje ponavljal svoje včerajšnje izjave: Z ozirom na škandal, ki bi nastal, ako bi se posvetovanja odgodila pred podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo in pred izdajo drugih dveh pogodb, sem hotel to naglašati, da pokažem, v kakšnem nesrečnem milieuju se razvija dobro ali slabo delo naših delegatov. Iz tega se more razvi de ti, kako fan-tastne so vesti, katere že nekaj časa Širi neki romunski list. Zadnja od teh vesti je trdila, da namerava italijanska vlada vzdržati področja, ki jih ima še sedaj zasedena in katera Ji pripušča fondonski dogovor. Minul je čas. da bi uradno časopisje s cenzuro moglo varati italijansko javnost z nevarnimi izmišljotinami. Nasprotno je treba jasno poudariti, da bi bila v primeru neuspele nagodbe glede Reke odporna črta londonske pogodbe brezkoristna. Pogodba veže, tega ni treba ponavljati, samo Francijo in Anglijo, dočim je Amerika absolutno poče priznati. Sedaj je za vsak sklep izza početka delovanja konference potrebna enoglasna privolitev sveta. Mi se takih sklepov nismo nikdar posluževali v svojo korist pač pa so to storili drugi zoper nas. To sta dobro vedela Orlando In Sonnino tudi takrat ko sta hotela prevarati ljudi z iluzijami o londonskem paktu. Sedanji položaj je ta: Rešiti jadransko vprašanje sporazumno z Ameriko ali priti do preloma; in ker mislimo, da odgovornost za to ne bi rad prevzel nihče v Italiji, je želeti, da se italijanski narod v drugič ne prevari s preuranjenim optimizmom brez podlage. *
■■MHmMOTNVi
Darujte za nafto
šolsko dražbo I
Iz Avstrije« Madjanke, Nemčije« Turške«
Novo madžarske ministrstvo* LDU. Budimpešta, 27- avgusta- (Dnn-kor- ur) OKU javlja: Štefan Frledrlon je danes sestavil novo vlado- Ministrski predsednik in minister za notranje posle je industrijalec Štefan Friedrich, za ministra za zunanje posle so designi-rali odsotnega grofa Emerieha Ceaky-ja, bivšega legadjskega svetnika- Državni tajnik v ministrstvu za notranje posle je bi vsi poslanec in višji župan Edmund Beniczkv; poljedelski minister: Julij Rubi nek, ravnatelj ogrskega poljedelskega društva; trgovinski minister: veletrgovec Franc Heinrich; finančni minister: bivši državni tajnik v finančnem ministrstvu Ivan Griinn; vojni minister: general Franc Schne-tzer; minister za ljudsko prehrano: inženir Kari Ereky; minister za uk in bogočastje: bivši poslanec Kari Huszar; državni tajnik v ministrstvu za uk In bogočastje: Julij Pekar; justični minister: kurialni sodnik Jurij Baloghi; minister za narodne manjšine: vseučiliski profesor Jakob Blever; minister za narodno zdravstvo: zdravnik Andrej Csil-lery; minister za propagando: bivši poslanec in publicist Štefan Haller; minister malih poljedelcev: poljedelec Štefan Szabo Sokorabatka; minister in-dustri jalnih delavcev: železninarski delavec Danlel Olah.
Krščansko - socijalna reakcija na Madžarskem. LDU Dunaj, 27. avgusta. (DKU) Listi iz Budimpešte javljajo, da vsled zadržanja dosedanjega ministrskega predsednika Štet. Fried-richa ovirajo skrajne težkoče sestavo kabineta. Friedrich se opira zlasti na zahtevo deputacij, da nal se vodi politika vlade v krščanskem smislu. Pogajanja voditeljev strank so se morala prekiniti brez uspeha, ker ie Friedrich odklonil svojo prisotnost na konferenci. Socialistični vodia Ga ram v ie izjavil, da na noben način ne vstt-pi v kabinet, ki reprezentira enostranske tendence krščansko - socijalne reakcije.
te n
io.
Kakor se nam poroča, so se pred nekoliko dnevi preselili z Dunaja v Zagreb trije dalmatinski člani nekdanjega avstrijskega vrhovnega sodišča, namreč en senatni predsednik in dva dvoma svčtnika. Govori se, da bodo z dvema drugima sodnikoma, ki sta rodom Dalmatinca (imenujeta se dva sodna predsednika), snovali kot poseben senat stola sedmorice v Zagrebu — tretjo instanco za Dalmacijo. Beležimo to vest radi, kajti sedaj so v Dalmaciji, kakor tudi na Primorskem, glede justice na slabem. Lahi so za kazenske stvari sicer ustvarili v Trstu neko kasacijsko instanco, za civilne stvari pa ni tam zadnje instance. Vse rekurze in revizije, ki so namenjene na tretjo instanco, hranijo začasno prve instance. Posledica tega je, da nobena s pravim lekom izpodbijana odločba druge instance ne more postati pravomoćna, stranka ne more pognati eksekucije ter dejanski izterjati priznano jI terjatev in stroške. Vse visi. Ravno tako je še sedaj v Dalmaciji. Ce gospodje, ki so se preselili z Dunaja v Zagreb, kmalu začnejo poslovati kot zadnja sodna instanca za Dalmacijo, bodo s tem od pomogli resnični bedi, ki je ne čuti Ie Dalmatinec, ampak tudi vsak drugi, ki ima v Dalmaciji kai terjati ter je primoram tam tožiti. Pri nas v Sloveniji k sreči takih težav ni bilo. Naši pravniki so kmalu po prevratu prihiteli z Dunaja v domvino in — kar je še važnejše — izdelali so že Dunaju in prinesli seboj popolen načrt za uredbo našega pravosodja. Vsled tega pri nas vseh težav, ki jih imajo še danes (po desetih mesecih!) na Primorskem in v Dalmaciji, ni bilo. Mi smo si uredili stvar tako, da imamo tudi v civilnem postopanju le dve instanci, kakor je to bilo od nekdaj že v kazenskem postopanju. Vzgled je bil pri tem sodna uredba za Bosno in Hercegovino, kjer izhajajo tudi z dvema instancama. Ker pa je druga instanca v Sarajevu zadnia, jo 'menujeio »vrhovni ,sud«, med tem ko smo za Slovenijo ostali pri imenu »višje deželno sodišče«. Mi smo s to uredbo zadovoljni in nimamo začasno prav nobene potrebe, da bi na tem kaj prena-rejali ali pa celo našo institucijo, ki smo si jo uredili sami iz svoje moči, prenašali iz Ljubljane kam drugam. Ko bo izenačenje zakonov v našem kraliestvu dospelo tako daleč, da bo mogoče misliti na eden edini vrhovni sud za vse kraljestvo, bomo slovenski pravniki prvi in najnavadnejši pristaši te misli. Dokler pa ima Srbiia svoj kasacijoni sud in »dva apelaciona suda kao sudovi drugogiposlednjeg stepena«, dokler ima Bosna svoj lastni vrhovni sud v Sarajevu, Hrvatska svoj stol sedmorice v Zagrebu kot zadnjo instanco, dotle drži in brani Slovenija za se svoje višje deželno sodišče v Ljubljani kot zadnjo instanco fn se ne mara preseliti ž njim izven svojega ozemlja
Sokolstvo.
»Sokol« Moste pri Ljubljani. Brar.sko članstva kakor tudi ostalo, Sokolstvu naklonjeno občinstvo Iz Vodmata, Sela, Zelene jame in Most, obveščamo, da se vrši javna telovadba moščanskega Sokola v n e-d e 1 j o, dne 31. avgusta 1919 na prostornem U1-čarjevem t r'aVn ikuf nasproti Leonišča ob Zaloški cesti. Pričetek telovadbe točno ob 15. uri popoldne. — MoŠčani! Po dolgih 5 letih stopijo ta dan vaši malčki, da vam pokažejo uspeh svoje za dela in truda v telovadnici. Pokažite jim z obilo udeležbo, da znate ceniti pomen tega dela; vaša navzočnost naj jih navduši in bodri za nadaljno še vztraj-nejše narodno delo. V nedeljo torej vsi na javno telovadbo Sokola! Vabimo pa tudi vas, bratje in sestre, iz Ljubljane in okolice, zlasti vas člane in članire bratskih društev Sokola L» Sokola 11., Sokola v Stepanji vasi. Sokola v Polju in Sokola v St. Vidu. da se v Čim največjem številu udeležite te naše prireditve, pri kateri nastopi 140 naših domaČih telovadk in telovadcev. Bratje in sestre, razveselite in navdušite jih z obilo vašo udeležbo! — Vse podrobnosti telovadbe, kakor tudi nato vršeče se ljudske veselice so razvidne Iz razposlanih vam vabil — opozarjamo pa še izrecno na posebno bogat in lep srečolov, pri katerem lahko vsak poskusi svojo srečo. — Odbor moščanskega Sokola.
Zlet ljubljanske sokolske župe se vrši nepreklicno dne 7. septembra na Viču, kjer praznuje ondotni Sokol lOlet-nico svojega dela. Da se dostojno proslavi ta jubilej tihega in neumornega dela. Je dolžnost vsakega Župnega društva, da stori vse, kar je v njegovi moči, da bode udeležba častna. Poživljamo bratska društva, da takoj javijo število bratov jn sester, kl reflektiralo na obed za zletni dan in pošljejo tudi takoj denar. Bratje, ne odlaša i te. čas Je kratek!
Za sevnlškega Sokola. Dne 24. t rose je nabralo med veselim omizjem domačinov in Krčanov v restavraciji Lamper v Sevnici svoto 150 kron, za sevniškega Sokola. K tej svoti je prispeval gosp. Anton Krieger iz Krškega sam za 75 kron.
Vstopnice za Javno telovadbo ljubljanskega Sokola, ki se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta, se dobe v petek in soboto v predprodaji v Narodni knjigarni, v nedeljo pa ob 11. do pol 13. v Narodnem domu.
PosebnJ vlaki na sokolsko slavnost v- Laškem. Na cokolski zlet v Laško bodo vozili posebni vlaki in sicer: odh. iz Zagorja ob 11. uri iz Trboveli 11.10, iz Hrastnika ob 11*25, iz Zidanega mostu ob 12*00., iz Rimskih Toplic ob 11*25 — prihod v Laško ob 13. uri: odhod Iz Celja ob 12*57, prihod v Laško ob 13*19. Povratek: v Celje: odhod iz Laškega ob 21. nrl, proti Zagorju ob 22. url. — Opozarjamo, da se vrši si a vnos t ob vsakem vremenu. Slavnosti se udeleži okrog 300 hrvatskih in srbskih dijakov. Telovadilo bo nad sto telovadcev, ravno toliko naraščaja, Sokoliće. Prireditve se udeleži nad 1000 celjskih Sk> vencev.
Cerkniški Sokol ima svojo veselico z igro v nedeljo 7. septembra in ne, kakor smo poročali predvčerajšnjem, 31. t m.__
Dnevne vesti.
Povratek srbskih dijakov iz Francije- V torek ob 18- in pol uri dospel je na glavni kolodvor v Ljubljani četrti in zadnji transport srbskih dijakov in družin- Transport je štel vsega skupaj 136 oseb, med temi približno 80 dijakov medicincev- S transportom se je nahajal major Cvetković in gimn- ravnatelj Jovan Mi tro vic- S to priliko se vrača v Srbijo tudi vdova ministra Popovića-Na kolodvoru je pričakala transport ljubljanska gamizijska godba in nekoliko občinstva, kolikor ga je ravno godba privabila na kolodvor. Potniki so se ustavili v restavraciji g- Košaka in se tam okrepčali za nadaljno pot-Tukaj jih je pozdravil v izbranih besedah magistratni ravnatelj g- dr- Milju-tin Zarnik kot zastopnik mesta ljubljanskega- Nagovor je goste tako navdušil, da so prirejali g- ravnatelju burne ovacije in ga dvignili na ramena. Navzoči so bili tudi ga po ver- dr-Ravniharjeva in ga prof- Wessnerjeva ter g- polkovnik Vukasović- Srbski dijaški zbor je zapel našo himno >Naprej zastave Slave« in »Hej Slovani«- Za pozdrav in 6prejem se je zahvalil mar jor Cvetković- V znak bratstva obeh plemen sta se poljubila z g- dr- Zamikom- Srbski gostje so bili nad prisrčnim sprejemom vshičeni in so Slovencem živahno vsklikali* Govoril je nato še g. polkovnik Vukasović, ki je s svojimi krepkimi in jedrnatimi besedami prisotnike naravnost elektriziral- Ker se je bližal čas odhoda izpresrovoril je v slovo neki srbski dijak, nakar so potniki posedli v vozove in se kmalu po 20 uri odpeljali-
Pozor! Visok ošolci gozdarske I stroke* Visokošolcem gozdarske stroke.
kateri študirajo ali žele studirati v inozemstvu (na Dunaju ali v Švici) ee bodo za leto 1919—1920 razdelile 4 do 5 štipendij v zneskih 2000—2500 K-Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili (krstni list, pripadnost, zadnje spričevalo in potrdilo revnosti) je nasloviti na kr- ministrstvo gozdov in rudnikov v Beogradu, a vložiti jih je treba najpozneje do septembra t- 1« pri Gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Valvazorjev trg štev- 1.
Starejšine vseh naprednih akade-mičnih organizacij vabi k polnoštevilni udeležbi na veliki skupščini svobodomiselnega dijaštva, ki se vrši v nedeljo SI- t- m- v Celju- — Dr- Žerjav-
Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Pododsek za proučitev vprašanja, kako naj se z'ozirom na nemoteni razvoj Ljubljanskega mesta prestavijo kolodvori oziroma železniške proge v mestnem območju, je pred kratkem dokončal svoje delo- Uspeh svojih študij bo predložil v obliki brošure anketi prve dni prihodnjega meseca*
Oficirsko Pitanje rešeno. Z ozirom na energične proteste JDS, da se vprašanje sprejema častnikov v skupno vojno zavlačuje in se s tem prizadeva velika gmotna škoda neprevzetim častnikom, je ministrstvo preklicalo ukrep, da se do 1. septembra nesprejeti častniki stavijo na dispozicijo deželnim vladam, ter odredilo, da se vsi častniki, naj so formalno že sprejeti v skupno vojsko ali ne, samo če so v armadi zaposleni, glede prejemkov izenačijo z že sprejetimi oficirji. S tem je Demokratska zajednica dosegla, da se odpravi neenakost, ki je delala toliko štabe krvi.
Zdravniki - specijalisti. Ministrstvo narodnog zdravja je sklenilo poslati v svrho specializiranja šest zdravnikov na Inozemska vseučilišča in sicer dva za bakteriologijo, dva za venerologijo, enega za tuberkulozo in enega za šolsko hvgieno. štipendija znaša za one zdravnike, ki niso v državni službi, 10.000 dinarjev, za one pa, ki so v državni službi, 5000 dinarjev. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem Listu«.
Prva konjska dirka na Bledu dne 7. septembra 1919. Opozarjamo občinstvo na današnji inserat. Dirka bo jako zanimiva m ie pričakovati udeležencev iz vseh kralev Slovenije
G- Milan Skrbinšek, bivši ravnatelj rržiškega srledališča, je angažiran na Hrvatsko Narodno Pozorište v Sarajevu kot prvi karakterni igralec in režiser-
Čudna logika bivšega avstrijskega plemenitega častnika. Umevno, da so bili vsi pošteno misleči Slovani posebno med vojsko takega prepričanja, radi katerega bi mogli dobiti zloglasni p-v- (politisch verdSeh-figO Vsi ti p- v-ovci izza vojske morali bi dobiti 6edaj posebno odlikovanje, najmanj pa. kar bi človek pričakoval, da se jim ne delajo radi avstrijskega p- v- morda še
kake ovire- ____ „ Sedi tu
. ^ tak bivši avstrijski pl-
. ^ " in ki sedaj ljudi ta-
kole presoja: »Kar je bilo preje med vojsko zanesljivo in zve«=to bivši Avstriji, to ostane tudi novi državi zvesto; kar je pa bilo pred p- v-, je pa sedaj ravno tako nevarno za obstoj države, ergo, za oficirsko čast nesposoben-« To je pa vendar od sile I
Sprememba imena- Na podlagi dekreta dvorne pisarne z dne 5- junija 1826. štev- 16-255, zbirka političnih zakonov št- 36, je dovolila deželna vlada, poverjeništvo za notranje zadeve, gospodu Franu Jebačinu, revidentu kr-drž- železnic v Ljubljani, kakor tudi njegovi soprogi in otrokom Evgeniji, Sonji, Nevenki in r^risu spremeniti njihovo rodbinsko ime v JelaŠič-
VčerajŠnelmu modroslovcu o slovenskih glagolih bodi povedano, da je velelnik »pljuj« pravilna oblika od ne-dovršnika »pljuvati«, oblika* »pljuvaj«, ki jo je tu pa tam tudi slišati, pa nepravilna. Dovršnik se glasi: pljuniti, pljunem, torej velelnik: pljuni. — Dotični, ukaz bi se pravilno glasil: Ne pljuj na tla! (ampak v pb'uvalnik, v robec) — napačen je torej samo predlog po.
Južna železnica- S prvim septembrom 1919 se bodo izplačevale pokojnine zopet potom poštne hranilnice- Morebitne reklamacije, kakor tudi vsako premembo naslova, naj naznanijo vpo-kojenci juž. žel- obratnemu ravnateljstvu juž- žel- Ljubljana (oddelek za administrativno službo)- Da pride vsak pravočasno do svoje pokojnine, je treba premembe naslovov takoj javiti-Naznanila, ki dohajajo po 20- vsakega meseca se ne bodo mogla vpoštevati do prihodnjega izplačevalnega termina-Glede začasnih prememb bivališča naj ukrenejo vpokojenci potrebno pri dotičnih poštnih uradih*
Blago za Hrvatsko preko Siska in Zagreba se zopet sprejema in odpošilja* Zaprt pa js še promet za Zagreb južni kolodvor, ker je še preko 500 vozov zaostanka- Vozove je naroČiti v postajah ter se po možnosti dostavijo- Za vse po-siljatve od vštevši Zaprešiča naprej je treba prevoznega dovoljenja obratnega ravnatejatvm y Ljubljani, ki a tem I
uravnava dotok in daje potrebne informacije- Vsi tovorni listi sa Hrvatsko in Slavonijo morajo biti opremljeni s opazko: >S prevozom po možnosti se strinjam« (podpis)- Proga Vinkovd-Zemun je za tovorni promet še vedno zaprta-
Narodna himna- Češko notranje ministrstvo je izdalo podrejenim uradom sledečo odredbo: Bilo je često ugotovljeno, da se himna >Kde domov moj« igra in poje pri takih prilikah In na takih krajih, ki profanirajo to himno našega narodnega preporoda in državnega ustajenja. Uradi se opozarjajo, da je dovoljeno to himno v zvezi s slovaško >Nad Tatro se bliska« peti in igrati le pri svečanih prilikah resnega značaja in da je publika — samo ob sebi umlji-vo — dolžna, stoje poslušati himno-Igrati in peti himno v restavracijah, kavarnah, na plesu itd- ni dopustno- Ni pa načelnih prigovorov, če se himna dene v kako glasbeno zmes češkoslovaških pesmi v pristojnem izvajanju-
Za begunce- Pošteni kmečki begunski družini se odda posestvo v najem in obdelovanje- Pogoji so jako dobri- Pojf\-ni!a dnje posredovalni urad za begunec v I jubljani-
V deže!n'» bolnici v Ljubljani je 20- t- m- umrl i2 let stari Anton Miklav-čič, begunec iz Kožbane pri Gorici-
Dobrava pri Bledu- Na tukajšnji postaji se še vedno šopiri neki uslužbenec "VVedam, kateri ne more pozabiti blažene nemšrino- Ko je bila proglašena Jugoslavija in so bili drugi uslužbenci vsi srečni in veseli v novi državi, on ni mogel skoraj prenesti tega za njega hudega udarca* Prišel je svojega tovariša nahrulit radi Jugoslavije celo v stanovanje, seveda mu je tovariš pokazal precej vrata- Svojega otroka je do konec šolskega leta Se vedno pošiljal v nemško šolo na Jesenice- Meseca aprila je že sara pričal oval d^i bode iz službe odpuščen, kakor se je -am izjavil. Zakaj ga imamo še vedno v naši sredini?
Celje- Tukajšnja državna gimnazija se preustroji z začetkom novega šolskega leta 1919/20 v realno gimnazijo- Tozadevna odredba poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani je že izšla- Do definitivne preosnove srednjih šol se bo poučevala še grščina kot obvezen predmet po potrebi od 5- razreda dalje. Pi-anje bo obligaten predmet v I- in II- razredu- Te modeme preosnove zavoda se iskreno veselimo-Celje je glede srednjega šolstva itak zelo ubogo, dasi leži tako centralno za svoje veliko okrožje- Pri mestnem vodovodu se izvršujejo temeljita popravila ter je upati, da se odstranijo oni nedostatki, radi kojih je prebivalstvo zadnji čas že neznosno trpelo* Treba pa je tudi. da dobi celjski vodovod neko vodstvo, da bo vodil in nadzoroval celo napravo tehnično sposoben mož-
Žalec- Hmeljarsko društvo je odposlalo v Beograd k g- ministru za industrijo in trgovino dr- Kramerju deputacijo v zadevi vprašanja izvoza savinjskega hmelja- Z obiranjem hmelja se je pričelo, prišlo je že tudi nekaj tujih nakupovalcev- V naši občini se je pojavilo več slučajev lesarja.
Kapela - Radenci- Priki visoko-šolci priredijo s sodelovanjem pevskega zbora iz Vučje vasi v nedeljo, dne 7. septembra t- 1- v Rozenbergerjevi dvorani v Radencih točno ob 4- popoldne veselico v velikem obsegu- Na sporedu je poleg operete tridejanke »Kovačev študent« več točk petja mešanega in moškega zbora, štiriročno igranje na klavirju in deklamacija- Po sporedu bo v isti dvorani prosta zabava s šaljivim srečolovom. šaljivo pošto, konfetiji in z godbo- — Cisti dobiček veselice je namenjen v podporo slovenskim viso-košolcem- P- n- občinstvo je z ozirom na dobri namen naprošeno, da daruje primerne dobitke za šaljivi srečolov; oddajo se naj pred začetkom veselice priredbenemu odboru, ki vabi k obilni udeležbi od blizu in daleč-
Nekaj remedure- Pred trafikami sedaj vendar enkrat vidimo stati v vrsti same moške; ženske so kar izginile-Pravijo, da te sedaj več ne dobivajo tobaka, doslej so ga pa ravno ženske največ pobrale- Prišlo jim je vse prav: tobak za svalčice, svalčice, kratke in viržinke, najrajši so pa segale po tobaku za pipo- Če je katera kupila cigarete zase, nič za to, a da bi pušile pa iz pip, v Ljubljani dosedaj še nismo videli (razen kake ciganke) nobene ženske in vendar so hodile od trafike do trafike kar z ročnimi kovčegi in s tem odjedale domačim kadilcem »sladko travicoc- Veriženje se vrši še, a s tem je že precej preprečenega-Tako je prav-
Prosjaki- Naše mesto je začelo polagoma dobivati lice božje poti, kar se bode moralo pa z ozirom nato, da postaja Ljubljana visokošolsko mesto in pokrajinska metropola, vsekako odpraviti- Iz cele dežele in tudi od drugod se zbirajo v našem mestu razni potrebni in nepotrebni ljudje in prosjačijo od hiše do hiše ter postajajo včasih prav nadležni* Najslabše vtise pa napravlja na tujca prosjačenje na javnih prostorih- To se mora vsekako odpraviti-Od kod pride ravno Ljubljana do tega, da bi morala preživljati vrne siromaka
iz cele dežele- Pred magistratom pose da n- pr- ie cele tedne nek starček, ki
menda ne vidi dobro, in prosi mimo-ido e miloščine- Po Vodnikovem trga pru.jači zopet neka slepa revica* Tudi vidimo po ulicah večkrat prosjačiti nekega cigana iz Semiče- Siromak res nI sa nobeno delo in se plazi po tleh po rokah in nogah- Po Mestnem trga hodi zopet nek siromak s suho roko, jo kaže ljudem in prosjači. In še več drugih pohabljenih siromakov se pojavlja po javnih ulicah in trgih- To nikakor nI estetično In napravlja mestu lice božje poti- Vsekako se bodo morali merodaj-ni faktorji za to vprašanje zavzeti in tako javno, ne est etično prosjačenje ustaviti- Da ti siromaki drugače ne morejo živeti, je očividno- Zato bi morale za nje skrbeti domovne občine So tudi taki med njimi, ki doma nočejo biti, ker se jim v mestu bolje godi- Te bi se moralo šiloma oddati v primerna zavetišča, druge naj vzdržujejo pa občine po svojih običajih- Saj tozadevni zakoni so tu, treba jih je samo izpolnjevati, pa bo red! To naj ne ostane klic vpijočega v puščavi.
Streljanje iz pisarne- Načelništvo signalne delavnice drž- žel- se vljudno prosi, da opusti v času delavnih ur streljanje iz pisarne Z? uslužbence, kl imajo opravka v dela* niči lahko postane to streljanje usodepolno- Gospod naj si izv.di v to zabavo delaprost čas. ali Pa primernejši kraj- — Uslužbenec.
Frače. Mladina, soeebno dečki, so račeli poulicah >streljati«  s fračami-
cilj si najrajši izberejo kakega goloba ali ptiča sploh- Svoj cilj pa pogosto zagrese in mesto v ptiča, (kar tudi ni dovoljeno) pritrči kamen v kako okno ter napravi s tem stranki občutno škodo- Kolikor je nam znano, so se frače včasih fantalinom odvzemale in bi bilo to postonanje priporočati varnostnim orsranom rudi se^aj-
Revanche - tekma »Českv lev«: >'Tf?<*i!a« se vrši 28. t. m popoldne ob 17-30. Moštvi nastopita ob vsakem vremenu. »Ilirija« nastopi z deloma spre-merMcmrn moštvom. Blagajna se otvori ob 16*30. Teralci nai bodo vsaj ob 17. url v ^nrderobt.
Včera?šnj3 teVma »IITrlja« : »Českv lev«, Plzenf, se ie končata neodločno 0-0. S športnega snlišča }e tekma vkljnb mokremu, spolzkemu terenu zelo lepo uspela. Publike približno 1500. Glede gotn ob koncu -gre, ki je bil dosežen iz off side - poz1c??e, se Je dosegel s Čehi poDolen sporazum. »Českv lev« Je prav dobro moštvo. V kombinaciji, posebno pa v disciplinamosti, je našo »Tbrio« včeraj zelo nadkrilieval. Tekma ie bila z^nfinTveBC« od nedH'ske s »Sporto«. Danes ob 17.30 se vrši med cbema moštvoma revinehe - tekma. P a h* Še ooroč*To "r*oV:mo jutri.
Kultura.
Pevsko društvo »LJublansk! Zvon«. V četrtek ob 20. uri mešan zbor. Vsi in točno! Odbor.
Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 81- t- m-celodneven izlet na Bled. združen z večernim koncertom v Zdraviliškem domu, pri katerem nastopi društveni moški in mešani zbor- Spored obsega slovenske, hrvatske in srbske zborove skladbe in samospeve, skladateljev: Mokranjac, dr- G- Ipavic De v, Novak, Gerbić. Hajdrih, Volarič, Foerster Adamič in Pavčič- Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor v nedeljo zjutraj do Javornika, potem peš skozi Vintgar na Bled- Društveni podporniki in prijatelji dobrodošli.-
Dramatično društvo v Celjn uprizori v ponedeljek 1- septembra ob pol 9-zvečer povodom shoda jugoslovanskega naprednega dijaštva slavnostno predstavo >Volkašina« pod vodstvom režiserja narodnega gledišča iz Ljubljane g- Povheta- Perje vodi g- Ciril Pregel. sodeluje mestna godba- V soboto 6- septembra se uprizori v mestnem gledališču v Celju >5panska muha«- Uprizoritev te sijajne tridejanske komedije vodi in nastopa v glavni ulo-gi g- režiser Povhe- V nedeljo 7. septembra se igra »Španska muha« v Rogaški Slatini-
Iz slovstvenega središča. Podrobna literarna zgodovina pozna v Parizu dokaj kavarn in gostišč, kjer so se porajale umetnostne struje. Iz obilice primerov omenim samo »Črnega mačka« (Chat Noir). Danes pa je hotel Tast zbirališče zlasti mladih kniižfivjrjkov, ki malo pišejo in se dosti postavljajo. Med stalnim gostom Fasta in novinarjem se je razpredel nedavno sledeči pomenek: »Čujte, prijatelj, ali v Franciji slovstvo redi tiste, ki ga goje?« — »Da in ne. Kak literat si napravi često lepo Imetje. A tudi med prosluliml tiče" posamezniki čez slavo v dolgovih! Ne mislite pa da slovelo najboli oni ki delajo največ. Marsikdo, ki mu midva ne znava imena, šteje milijone čitateljev po svetu in bogati svoje založnike, sam pa životari. So pisatelji, nadarjeni z velikansko domišljijo: imajo v svojem dobru na desetine pustolovskih romanov. Id izhajajo no 20—40 cen rim ov na zvezek. Njih proizvode požirajo delav-
ski sloji, uradniki in mladiči. Kadar ti pisci govora o njih, se menijo kot o blagu. Ne pravijo: Mol roman temelji na ljubezni ali: se suče okoli zrakoplovstva, marveč: MoJ poslednji roman obsega 30.000 vrstic. Nekaternlki ne pišejo, temuč narekujejo stenografu, kl prestavi tesnopis In zanese besedilo v tiskarno. Delajo jedva 2—3 ure na dan in zaslužijo 50 do 80 tisoč frankov na leto. Govorim o srečnih. Drugi vtaknejo v Žep 2—3 tisoč frankov za roman, tudi če doseže naklada 100.000 izvodov — zato pa morajo neprestano proizvajati da se prežive. Pri Fastu se je oni dan govorilo o književniku, ki ie umolknil pred 27. leti, o Edvardu Du-j ar d inu leta 1892. je podal učinkovit igrokaz »Antonie«, kjer je sam igral ulogo: dramaturg izboren, glumec zanič! Pred kratkim ie obelodanil drugo komedijo »Zaročenci od Heur le Port«: uspelo, filozofsko delo . . . Zadnja novica iz dvorane Fast omenj? pesnika Oliviera Realtora, ki ie objavil poem »Cinizem ali naivnost moža z zelenim monoklom«; sedaj pripravila zbirko stihov »Pustolovske in ljubavne dogodivščine, ki naj se Čitajo v padalu (pa-rachute)«. — U t i s._
Najnovejša poročila.
IZ ZBORNIČNE SEJE-Beograd, 23. avgusta- Včerajšnjo sejo Narodnega predstavništva je otvo-ril predsednik ob pol 6- uri- Seja je bila sklicana za 4- uro, ali takrat so bili v dvorani samo člani D- kar pa nI zadostovalo za otvoritev seje- Opozici-jonalni klubi, med njimi tudi dr- Korošcev, so imeli skupno posvetovanje, ali ne bi kazalo, da izostanejo od seje in na ta način onemogočijo zborovanje-Zdi se pa, da je posredoval predsednik zbornice dr. Pavlovič ter so okoli 5- ure vendarle prišle v sejno dvorano tudi opozicijske stranke, nakar je predsednik otvoril sejo- Prečitanje zapisnika se je na zahtevo poslanca dr- £urmina ustavilo, pristavila se je tudi izjava ministrskega predsednika Davidoviča, da hoče vlada odstopiti, ako ne bi imela quoruma ali parlamentarne večine-Nato se čitajo prošnje in pritožbe- Veliko razburjenje vzbudi čitanje peticije Narodnega kluba, naj poslanec Veče-slav Wilder odloži svoj mandat- D- K-zahteva v posebni vlogi, naj se, ako se razveljavi mandat poslanca dr- Angje-linovića, kakor je to zahteval že pred delj časa Narodni klub, razveljavijo tudi mandati demokratskih disidentov Medakoviča in tovarišev. Nato se čita poročilo finančnega odbora o dvanaj-stinah za september in oktober- Vojni minister odgovarja na interpelacije raznih poslancev, minister za agrarno reformo pa na interpelacijo glede izvedbe agrarne reforme v južni Srbiji-Zbornica preide nato na dnevni red* Zakon o poroti se sprejme v drugem čitanju s 181 proti 2 glasovom- Prihodnja seja je sklicana za petek ob 4- popoldne z dnevnim redom: proračun o dvanajstinah za september in oktober-
TRGOVSKA POGODBA Z NEMŠKO AVSTRIJO-Beograd, 28- avgusta. Pod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo, dr- Kramerja. se je včeraj nadaljevala anketa o trgovski pogodbi z Nemško Avstrijo- Skoraj vsi govorniki so nastopali ostro proti monopolu, ki ga hoče uvesti Nemška Avstrija na našo trgovino- Nemško-avstrijska trgovina je namreč tako organizirana, da se ji Je posrečilo dosedaj nastopiti kot edini prodajalec in edini kupec v Jugoslaviji in je na ta način dobila v svoje roke tudi samovoljno diktiranje cen- Predlagali so med drugim, da se po vzoren nemškega Warenverkehrsbureaua osnuje trgovsko zastopstvo Jugoslavije na Dunaju- Zastopnik Zadružne Zveze v Celju se je zavzemal za interese prodn-centov ter zahteval, naj se določi sorazmerno z znižanjem cen kmetijskih produktov tudi znižanje cen industrijskih proizvodov- Zastopnik ljubljanske Gospodarske Zveze pa je povdarjal. da so draginji v veliki meri krive visoke carine- Minister dr. Kramer je h koncu seje povdarjal, da je odredil že vse potrebno, da se carinsko vprašanje čimprej uredi in da se za vse nujne predmete določi carina kolikor mogoče nizko, za poljedelske stroje in poljedelsko orodje pa sploh odpravi- Njegovo stremljenje bo šlo za tem. da carinska politika ne bo več ovirala naše uvozne trgovine- Vlada se bo potrudila, da pride čimprej do rednih trgovsikh pogodb s sosednimi državami-
GOSPODARSKE KLAVZULE ZA AVSTRIJSKO REPUBLIKO-LDU- Pariz, 27 avgusta. (DKU- — Brezžično-) Vrhovni svet Je Imel danes popoldne pod predsedstvom Clemen-ceanju sejo, kateri je prisostvoval tudi Tardieu- Vrhovni svet je sprejel gospodarske klavzule končnoveljavne mirovne pogodbe s Nemško Avstrijo- Razprava se bo jutri dopoldne nadaljevala, ker bo Clemenceau popoldne prisostvoval seji zbornice- Danes popoldne se Je sestala komisija za poljske zadeve-
VOLITVE V KONSTITUANTO- -
Zagreb, 38- avgusta* Listi poročajo, da namerava vlada v najkrajšem času izdati zakonsko predlogo o volilnem redu sa konsUtnanto in Jo predložiti
Narodnemu predstavništvu- Vlada )* namreč mnenja, da je potek dosedanjega političnega razvoja pokazal, da je* pričakovati ozdravljenja političnih ras> mer edinole od skorajšnjih volitev vf Vonstituanto. Ker povdarja večina opozicijskih strank, da zahteva predvsem I volitve v ustavotvorno skupščino, Je mogoče, da se na tej bazi sestane parlamentarna večina, ki bo omogočila ve šitev te zakonske predloge-
Gospodarstvo.
Interesi Jugoslovanov na Madžar*, sketn. Glasom obvestila ministrstva v Beogradu, varuje Interese jugoslovanskih državljanov na Madžarskem sa*
s topnik Španije.
Pozor! Kovaški mojstri iz Ljubljane in okolice (LJubljana mesto ln okraj Ljubljana okolica) se tem potom ob« vešča jo, da se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta ob 10. dopoTtine v pisarni »Zveze obrtnih zadruge (Pisarna trgovske in obrtniške zbornice, Bethovnova ulica) važen sestanek. Zadeva: reorganizacija Zadruge ko« vinskih obrti v Ljubljani v svrho skupnega postopanja v nujnih vprašanjih* Udeležite se polnoštevilno! — Zadruga kovinskih obrti v Ljubljani. Val. Uf b a n č i č, t č. načelnik.
Premogovniki ob Doncu. Nedosra-tek premoga vznemirja celo Evrooo ln Anglež Hoover je poudarjal to resno vprašanje, ki ogroža gospodarsko življenje narodov. Tem večje bo zanimanje za strokovniaške podatke o produkciji v Donski kotnrrL Rečeni kotel vsebuje neizmerna bogastva fosilnega premoga: tu se nahajajo vse vrste goriva za obrtništvo, povrhu pa še izboren koks za plavže. Skoro cela jugovzhodna dolina sestoji Iz antraclta. Skupna tamkajšnja zaloga premoga utegne presegati 15 milijard ton. Plodne plasti segajo globlje ko 40Q0 metrov. Zemljepisni odsek ie oreudarU. da vseblja globina do 2000 metrov nad 50 milijard ton, od tega več nego tretjina antracit Premogovniki ob Doncu so dali v mihionih ton leta 1911. •Jrarmo 19'6 (med temi 2*97 antracita?: 1. 1912. skupno 21*05 (.T52 antracita): leta 1913. v celoti 24*3 (4*73 antracita). Kar se pa tiče posebič antracit kotline v področju domske armade, so doslet preiskovali zgolj površne sklade. Tu bi bilo sorazmerno lahko dobiti takoj do 20 milijonov ton. — P. P.
Izvoz Iz Italije. LDU Zagreb, 26. avgusta, »Jutranji List« poroča iz Beograda, da je italijanska viada dovolila prost Izvoz iz Italije v Jugoslavijo za te - le predmete: zdravila. par> flmerijcporceJan. papir in razno galanterijsko blago. T! predmeti se srrjejo Izvažati iz Italfje v Jugoslavijo v neomejenih količinah. «
Društvene vesti in prireditve.
Ljudski shod na Suhi. V nedeljo, 31. avgusta se vrši velik ljudski shod Na Suhi, pošta LIbeliče. Prf cerkvenem in javnem delu sodeluje »Olasbenir Marica« Iz Maribora. Nadalje Je na vzporedu tombola, šaljiva pošta L di; 7a postrežbo vse preskrbljeno.
Poizvedbe.
Zatekel se Je lovski pes frmač. Qo-spodar ga dobi v kavarni Prešeren.
Zgubfla se )e črna usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja in en mali koledarček na poti od Hamana do Loessarja Pošteni najdrteH na| jo odda proti nagradi v upravništvu »Sloven-skega Naroda«.
Zgubfla se ie črna ročna torbfca. V njej se je nahaialo 600 kron gotovine in; zlata ženska ura. Pošteni najditelj se^ lepo prosi, da jo odda proti nagradi v$ našem upravništvu.
Gramofon - avtomat Je bil ukraden s ploščami vred v noči 24. avgusta. Svare se gostilničarji In privatniki, da gramofona ne kupijo. Kdor pripomore, da se gramofon zopet vrne lastniku; dobi lepo nagrado. — Mato Puntarič, Pušča. z. p. Pušča - Bistra. Zagorje.
Zgubfla se Je denarnica s 130 kronami in zdravniškim spričevalom, kol-* ki in pismi z Gosposke nI. št 3 do ogla Zvezde. Pošteni najditelj naj to odda na upravništvo SI. Naroda ker Je dekla bolno in brez sredstev.
Poizvedbe. Kdo ve, kje se sedaj nahaja gospodična Marvina Marvln, Td je stanovala v Oorici, na via CodefH, naj blagovoli proti rx>vrnrtvi stroškov naznanit! nje sedanji naslov na naslov?' Milan Sterlekar, asistent Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ln gjjg »Narodne tiskarne«.
Poslano.*
Izvedel sem, da nekdo baje ponujat na prodaj mojo trgovino z gramofoni in god beni stroji v Ljubljani. Sodna! ulica št 5.
Opozarjam slavno občinstvo, da sem lastnik trgovine jaz in da dosedaj nisem za prodajo nikogar pooblastil.
Toliko v vednost slav. občinstvu, da kdo ne pride v škoda
MoJa trgovina seveda rrl na4 prodaj. 8378 Z odličnim spoštovanjem
_ A. RAZBEROER.
• Za vsebino teaa spisa ie uredni-* Btvn odgovorno, kolikog določa aakofcj
fra sprejme zaloga pohištva J. U Ćaraef Ljub liana, Dunajska
a 18. S463
ltnBapnteiIia;^jn^i
Mev. 1, n. nsdstr. desno od 9__10.
tal 3.-4. 8453
sokolski kroj, Škornji, boks-ka!f §L 41 io hak. Istotam je na prodaj več juridičnlh knjig. Naslov pore upr. »Slov. Naroda*. S474
Ponudbe na Anončni zavod Drago   Beseljab,   Cankarjevo   nabrežje 5, Ljubljana. 8468
11
M se mikroskop.
za trgovino na prometnem kraju v mestu se sprejme. Kapital 50 tisoč, vstop takoj. Ponudbe pod .Družabnik* poštno ležeče, Maribor.
8442
Otomana ali dekorativni l\w kupi
Ponudbe na Anoncno efasvedicijo Al« Matelič, Ljubljana, Kongresni «ro 3 8369
V tovarni stolov i Gameijoe nad
se spre|mejo mizarski pomočniki za izdelovanje stolov. Vprašati v tovarni., 8464
n.mMjju žepnih ur, zlatnine in sre-rUPluiUd brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531
Brnita ffl doDro ohranjen klavir tvrd-flullu Jg ke Streicher s krasnim glasom, po najugodnejši ceni. Poizve se Mestni trg 18, 1. nadstr. desno. 8450
KDjipvorJkiojo, lTJ\T %• S
trgovini, Išče tvrdka A. Šinkovic nasl. Ponudbe naj se pošljejo na naslov-A. Sedlar, Celje, CankarjeTa cesta. 8436
JlMiln ma par nizkih belih platnenih rlDOa SE čevljev št 37. Cena 120 K. Na ogled vsak dan od 10.—12. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 8458
kakor tudi več   ačencev se
_______ sprejme proti dobremu plačilu v
bajno" delo. Anton Steiner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jera* BOva ulica št. 13 4844
M pomočnic li itodn Z^l/fi*
sprejme proti dobri plači Lnjiza Sartory, Breg 18, H. nadstr. ali Križevniška nllca 11.
8456
Ha Hrano in stasavanie TKTiZ
kinji le iz  boljše rodbine. Ponudbe
Sod „A. B. C*V8455 na upravn. „Slov. faroda*. 8455
Elegantno mesečno sobo Ul^l
in dobro hrano oddam takoj. Ponndbe poštni predal 43. 8474
Mstm Jte"p.Jr«2£i
proda, Informacije pri Splošni zav. posredovalnici. Gledališka ulica 7 lil. Uradne are od 9. do 11. in od 15. do 17. 8470
10. septembra meblirano sobo, če mogoče v bližini obrtne Šoie Ponudbe pod j.Tebnlk^e? na upravn. ,Slov. Naroda". 8467
za delikatesno trgovino proti dobri plači;  nastop takoj. ..Vnoce valnica za živine ln mast" v Ljubljani. _8479
sSaToDBrita "vounTop^vir
vsa hišna dela dobi službo s 1. septembrom s. t. Starost 30 — 45 let Polovična vožnia se povrne plača po dogovoru. M. Brnnskole Semič 37. Do-lensso. 8483
liftmo več prodajaln
Pismonoša službeno obleko, penzijo,
se išče za takoj. Službe je 52 ur na teden. Obrtnik bi mogel poleg tega še delati. Invalidi imajo prednost. Ponudbe na poštni urad v Žirovnici (Gorenjsko). 8484
iščem šoto
za 3 dijake. Samo zajtrk. Ponudbe pod .Zajtrk* na
upravništvo Slovenskega Naroda.
ffini vinski, in probkovi zamaški zs ijUUI, sode na prodaj pri Fran Medica, Ljubljana. Tržaška cesta 4. 8460
Dam
kurivo, živež in celo posteljno opremo. Naslov pove upiavni-štvo Slovenskega Naroda. 8462
stanovanje2  ! !
Reaier maturant hrano pri boljši rodbini. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda pod „realec/8302. 8302
Dfnita CD za zel° niz^° ceno velika ilUUu it    banja (bazen) v dobrem stanju. Zve se na Polhar »hI ceati it.
19. v gostilni A. Dolenc. 8439
Prodam par težkio konj
z vso opremo in vozom
(tajselnom). Obenem imam tudi še naprodaj en težak voz (tajsel.) Marifa Jalen. Kropa. 8451
Proda ii lep lovski pes
brakirske pasme, star
dve leti, dresiran. Cenjene ponudbe na naslov: Terezija Sajovic. Podkoren 51, poŠta Kranjska gora, Gorenjsko. 8412
Iflinim vzamem v n?n>rn večjo ft U p I m trgovino, najraje v večjem kraju na deželi. Prevzamem tudi zalogo. Cenjene ponudbe pod .Primorec/8413" na upravništvo tega lista. 8413
Dmila CD hlfa s štirimi sobami, pod rlUUd it lll)d celo hišo klet in neka' vrta v sredini mesta. Cena 26 000 K Poizve se Kotizejska ul 12. pri hišnika vila Roza. Določena ura od 2.—6. pop.
Piima močni ovojni papir £5K.
vieče se oddaia v svrho izpraznitve zalog pri odjemi večjih množin znatno pod tovarniško ceno. Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič. Gorenjsko. 8445
Dva mizarska pomočnika za pohištvo
se sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje prosto, plača po sposobnosti. Vprašati: Andrej Knrent, splošno mizarstvo, Višnja gora. 8436
Z 2,
Če mogoče takoj, pod ..Soliden 8454" Naroda".
iščeta dva solidna gospoda. Pismene ponudbe na upravo ,Slov.
8454
Drflfta tO srecmie velika kmetija po rIdili! sC ugodni ceni. Kmetija je v bližini premogokopa Zagorje ob Savi. Natančnejša pojasnila daje pismeno in ustmeno Frančiška Perbne, Podkraj št 26 Zagorje ob Savi. 8457
Valentin Maieffln. Domžale
pobiram vsako soboto v Ljubliani Sv. Jakoba trg., vsak ponedeljek v Kranju stare klobučevinaste (filicaste) klobuke za Gospodb in Gospe v popravila in tiste tudi vračam. 8485
Izjava.
Podpisani izjavlja, da ni plačnik za nikakršoe dolgove, ki bi jih naredil njegov sin Jožef.
Joie2 Pegam, Škofi a Loka.
Za rudokop se le ^s^i.
sar, zmožen zaračunjenja plač ter dopisovanja. Zahteva se popolno znanje slovenskega ln nemškega jezika. Prosilci za navedeno mesto poduradnika naj pošljejo lastnoročno pisune prošnje, v katerih je navesti osebne in navesti osebne ln dosedanje službene podatke - na udravništvo tega lista pod šifro: »Rudnik 8480'. 8480
fenltna ponudba.
Inteligenten in simpatičen gospod srednje starosti, kateri je bil poslovodja v krojaški obrti, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali mlado vdovo v starosti od 20 — 30 let, katera bi imela že svoj lokal aii dohro vpeljano delavnico v Ljubljani ali v Zagrebu. Cenj. ponudbe pod .Sfccna bodočnost 8486 na opravo lista. * 8486
Anton Sever
akad. kipar in medaljer
Gusta Sever roj. Arh
učiteljica
I poročena {:-——
Ljubljana    26. avgusta  1919    Novo mesto.
Zahvaia.
Za mnogobrojne Izkaze odkritega sočutja ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Janka Dimica
se nam ni mogoče vsakemu osebno zahvaliti, zato izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem in vsakemu posebej.
Posebno se zahvaljujemo njegovim ožjim prijateljem in bratu dr. Breskvarju za požrtvovalen trud ob bolezni in smrti ter za nadvse častno spremstvo bratov Sokoiov, pod vodstvom brata Vidmarja, članic in naraščaja, zastopnikom sokolskih društev, ki so od daleč prihiteli v tako mnogobrojnem številu, upravnemu odboru Učiteljske tiskarne in stanovskim tovarišem.
Končno smo še posebno zahvalo dolžni pevcem za gin-Ijive žalostinke, vojaški godbi, bratu dr. Fettich-Frankheim za nadvse krasen poslovilen govor ob odprtem grobu, ter bratu Dermeljtt za ureditev pogreba.
Vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov stotisočera
hvala.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1919.
Žalujoči ostali.
Klavir 5e odda v naicm« Naslov pove luflffll hišnica: Maribor, Ob parka št 1.
8405
se
mlad lovski pes prepeličar. Naslov    pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 8420
\\ft) tO za tak°JinJi nastop Instruktor IUl Al za grščino za tretješolca. — Vpraša se v lekarni Sušnik, Marijin trg* od 12.—14. 8368
4 biMe mize. tS^tTU
cami. proda g. Oton Jurše, v Maribora. Grajska ulica st. 8. 8353
Klini tO takoi °hsežen goad do 1000 ha l\U|Jl §C Natančne ponudbe pod „Les'* na anončni zavod Beseliak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 837^
ffihn meblovano, s hiano, išče gospo-uUuU, di*na uradnica. Ponudbe pod M. P. 8367 na upravništvo ,,Slovenskega Naroda''. 8367
nrodaja Ferdo Ussar, IHpribor Me lisUa steza 57. 8415
Cnhn meblovano , išče gospodična JuJU, uradnica. Eventualno tudi shrano Ponudbe pod .M. P- 8403" na npr. »Slovenskega Naroda*. 8403
Hujšo
se išče nenn blovana soba s separatnim vhodom. Oddajateliu se zajamči dobava kurjave Naslon pove upravništvo »Slcv. Naroda«. 8433
Odda se zaTolojo ;?« Sk
Josip Puh. Oradaška ulica 22. Ljnbljaaa
8425
ToiaaiDt-Lano?DStoeiiloi
francoščine (I. II del) novejše izdanje, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo lista. 8427
Sprejmem takoj konripijeta, ŠŠŠ
nika. Pismene ponudbe se naj vpo^lje-ie na moj naslov: Advokat dr. Vladimir Žitek v Norem mesto, Dolenjsko. 8316
filPnnriirn') *z holjše hiše, izučena U^JJUUlLIId, prodajalka, vešča slov. in nem. jezika išče službe takoj v mestu ali na deželi Ponudbe pod šifro: .Prodajalka št. 223 F4P2' na upravništvo Slovenskega Naroda. 8402
iz boljše hiše, v starosti 19. let. išče službe k boljšim otrokom. Naston takoj. Pismene ponudbe pod št. .224 8401* na uprav Slovenskega Naroda. 8401
^tUnnVAIliO v lJub'Janski okolici za-uIuuuiuUJl menjam za stanovanje v Ljubljani. Prikladno za rodbine, ki se morajo izseliti iz Ljubljane Cenjene ponudbe sprejema upravn. .Slov. Naroda" pod šifro ,, Državni uradnik'8408. 8408
Nanrni.91 in« železen svinjak, patent llalJlUUdJ JU. »Žabkar«, vrtna Goglata utica; sobna vrata z okvirjem 220X90 železna vrata 113X^6. lesene, 3 m dolge stopnice, 3 „Žnidaršičevi* panji Milka Matasič, Vublfane- Stara not 9. 8399
Đnrtnl ^ izložbena okna) krasno izrini ul delan iz trdega lesa 4 mtr. dolg, 3 mtr. visok, vhod v sredini, kompleten z begijskimi Šipami in železnimi roletami, se radi prezidave takoj po ugodni ceni proda pri Ivano Šavnik, Kranj. 8308
a»Q za takoj meblovana soba za IZ dve osebi, če mogoče s kuhinjo ali samo vporabo kuhinje. Na ceno se ne ozira. Pismene ponudbe pod .Dobra najemnina/8428" na upravništvo Slovenskega Narodn. 8428
željeznarske struke, neoženjen, potpuno vješt ekspediciji i upravljanju skladišta traži se za odmah. Ponude sa oznakom plaće na .Smev* tvornica strojeva n Bjelovara.
580 kron nagrade SI^&sM
otrok stanovanje 2 ali več sob v mestu ali bližini mesta za takoj ali za november. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8424
Honlnricil/a vešča stenografije in stro-.lO.IIUIIolnu, jepisja, se takoj sprejme. Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Oglasiti se je pri gozdni ind. d. d. „Croatla" Marije Terezije cesta 2. popoldne od 3. do 4. ure. 8396
\trninilf dobro izurJen» strojni ključav-ullUJlllli, ničar, s prakso v večjih tvor-nicah in tudi vajen pri žagah, išče mesta v Jugoslovanski državi. Karol Harter
Kocjanca, Sveče-Bisfrica v Rožni dolini na Koroškem. 8414
Spaioe io jedilne m
stelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, zaloga pohištva In tapetniška delavnica Ljubljana, Kollzef. Vabimo na ogled!
Kupim viio ali biie ierSesVTb
južni železnici Reflektiram samo na novejše lepše stavbe. Natančne ponudbe s popisom prostorov, pritiklin, položaja ter cene naj se pošljejo na K. Višnak. Vili Fišer, Rogaška Slitina. 8447
GozdDegaeraiitelialev^eC^
teljstvo veleposestva barona Ferdinanda Helldorfa v Grebinju, Koroška. — Tozadevne ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju, s pričevali in natančnimi pogoji naj se takoj vpo-šljejo na gorenji naslov. 8443
lil
i ii m,
........ niski strajevodia S^st
narice, vsestransko izvelban, želi vstopiti kot vodja v kako tofamo ali podoben zavod. Vešč je hrvaškega, laškega, angleškega, nemškega ter ruskega in poljskega jezika v besedi in pisavi. Na zahtevo vsak časno Izpričevalo Ponudbe pod „Omelan/84*e" na štvo Slov. Naroda. 8466
lotim Mi
Poizve se
tipa »Wanderer*, brezhibno delujoče, se proda Soteska S, prltliefe.
nifllni tirni ■* knpl. Ponudbe z na-rlMIlll lllUJ vebo znamke pod .P. S. 8207* na upravništvo Slov. Nar. 8207
dober 2elezninar se   pod dobrimi pogoji sprejme  Kje, pove upravništvo „Stovenskera Naroda". 8381
Trgovski pomočnik.
Sprejmem zmožnega pisarnlikega ve-
pismene ponudbe z navedoo do-UjU. sedanje službe in zahtevkom plače na kartonažna tov. J. Bonač sin, v Ljubljani. 8263
NanrfVni mal° rabljen stroj za izdelo-naplUllđJ vanje parketov, fabrikat „Zim-mermann Witwe V/ien". Dopisi pod ..Lesna industriia/8260'' na upravništvo ..Slovenskega Naroda". 8260
Drnila ?0 hif3 z ODflnsko pravico, zra-riUUu it lllofl ven spada gospodarsko poslopje, vrt. gozdna parcela in njiva. V hiši je električna razsvetljava. Poslopje se nahaja na Hrušici,* občine Jesenice na Gorenjskem ob drža ni cesti, oddaljeno 5 minut od postaialf*ča Hru-šica. V hiši se izvršuje nad 10 let so-davičarska obrt in jeza to sposobna. Vpraša naj se na naslov: More Emil, posestnik in sodavičar, Ljubljana, Martinova cesta štev. 11. 8419
Bodoča sreta. letržec mlade prikup-
I i ive vnanjosti z milijonskim premoženjem se želi seznaniti z vesf lo, modro, premožno, trgovini in gospodin-stvu vajeno gospodično ali mlado vdovo neomadeževane minulosti in iz ugledne rodbine. Jasne in resne ponudbe prosi pod: .Srčna Izobrazba*/ 8318 na upravništvo »Slov. Naroda«. Anonimno se ne vpošteva, ker tajnost zajamčena! 8318
Zahvala!
Gosrodu Stare Feliksu Iz Kolov-ca izreka društvo Jugoslavija v Radomlju najsrčnejšo zahvalo za velikodušni visoki dar, 14 novih klopi. Srčna hvala! Odbor. 8452
Traverze
v premeru 26, a 14 m ali 10 in 4 m dolge se takoj kupilo. Ponudbe na Hraniš o tovarno telesnlne v Tfomnlkn. 8161
Komisijska trgovina
Fiiip Pečenko, Ljubljana,Dunajska c,7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevlne. nogavic, robcev, sukanca, svile za Šivanje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, rinčic za Čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
IDE M
sedoMvvsaki množini.
Jeranova nllca št. 11.
8388
Več spretnih
prodajalcev
Slovenskega ]taro9a
starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda.
mlajša moč, ev. začetnica, zmožna slov nemščine po možnosti tudi hrvaščine stroje in tesnopisja se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na veletrgovino in razpošiljalnico R. Stnnecki, Celle. S296
Pozor!
Pozor!
Imam poverilo nakupiti za Ceho-slovaško okoli 10.000 kg suhih gob in sicer suhih jurčkov (pravih globanj) in suhih lesičk. Ponudbe prosim na naslov: Eksport gob, Vitanje 63, Štajersko. 827
in
kupi v vsaki množini stroji1* na tovarna SAMSA & Co. v Ljubljani Marije Terezije c. 2« 8205
ska drniba z o. z. v Mariboru.
tramove,   drva, ogle kupuje vsako množino DRAVA" lesnn trgovska in industrij -
7534
Sam. Pollaki Zagreb, Jelačićev trg 6.
Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, Šiloni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342
Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6.
oc. dr. Alfred Šerko
ordinira za živčne bolezni od 2.-3. pop.
v Vegovi uSeci 2. (Kongresni trg)
za slovenščino in nen.ščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša, zanesljiva, verzirana moč, hiter računar in strojepisec, se sprejme stalno za kolonijalno pisarno. Ponudbe z navedbo plače na „Poštni predal 83" Ljubljana. 8347
za avtomobile vsake vr^te priporoča T. FLORJAJVĆIC. trgovina S kolesi, motorji ln avtomobili. Mehanična delavnica. Šeienlmrgova nlioa 6.
irsii=lBII5!liailSlP
^=11=11=
Kupi se
[a hiša
plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe pod „centralno/8481" poslati na upravništvo tega lista, nakar se dobe ustmene informacije.
ohišivo
raznih slogov, meščansko ln lnksnsno pohištvo dobavlja M5belfakHk Gcbrfider Sratkj Dona] (Wlea), VI., MlUergasse 37. Na zahtevo na razpolago risbe.
or potrebuia
apno, strešno in zidno opeko, štnkatnrni mavec, portland-cement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erdal", „Bielerol* BEulin", voščilo za čevlje (biks), žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno snkno, gotove obleke za dečke in druge potrebščine naj se obrne na trgovsko agenturo Franc Petan v LJubljani Grajska planoto §tev. 1. 8088
Tri ie i vrtom v
na jako prikladnem prostoru za obrt in trgovino, z izhodom na o-lavni trg pred župno cerkvijo in na dovozno cesto poleg Save so naprodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica, ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesne izdelke. — Druga enonadstropna hiša stoji na vrtu.— Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem trgu tik pred župno cerkvijo. Podrobnosti: Aurel Rauer, Bedekovčina. 8011
Gopfnsfci zvezo o Ljubljani,
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito:
10   staro ogrsko, letnik 1917, 12   ogrsko belo 1. 1918 Iz okolice Bela cerkev-Vrsec, 10   banaiko, 1. 1918 vsi brez kisline! nadalje štajerska, hrvatska ln dolenjska vina, po najnljžih cenah v lastnih posodah.
Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede prist-
U vse odgovornost. * 8082
.vrv
DOBROTVORNO
č je, u je,   boli  Vitišuje, okrepljuje osvježuje, oživljuje te kot rana, oteklina, omečina i čireva čisteči upliviše Fellera
Elsa fluid
6 dvostrukih ili 2 specijalnih boca 19 kruna. Probavu pospješuju, stolicu uredjuje te kot svib želuđač-nih nepravilnosti najbrže djeluje Ftllerove nabarba-rove
Elza-krogljice
6 Ikaujic K IX Edino pravi pri lekarnarju ETsa T. Mar. Bnto, Da fc| ft. VA. (ln. Zaprji). Zavoj in poStnina se prira-čuna posebej, no najceneje, kolikor več torej kdo naroči obešeni temveč prihrani.
upjisfgnaišiiai
Išl ID išl
•21IŠ5C- -j aHšJOjaj
1
[51
u||Q||Ql';iil-liaiiBJg] 0
si
10
m   Mntav iši
HJ     lUuflA Išl
3a!erije žarnice v^eh tipov elektrotehn- predmeti jer r^p za kraljestvo „ 5 H 5 anKoPogMcar IjnbliaTia MAtnir;«?f
HHSI42112112IIS1«
Eksport 1 Import, gj
□ □iQirain,r"FiiP,rri
0004
3Y
1QE
88
65
151554
RL
6484
GY
15