99. številka. Trst, v sredo 1. maja 1901. Tečaj XXVI ..Edinost j z enkrat n» «an. ruun nedelj ic runikoi. on 4. uri rveć^r. za celo leto........24 kron za pol leta.........12 - za četrt leta................C za en inwc ........ 2 kroni Naročnino je plačevati zaitrej. n»- roJbe brez nrilotene naročnin* uoravi osira _ t o tohakarnah * Trftu prodajajo pt> i»meirie «tevilke po K atotink (3 btč.i: zven Truta pa po 8 »totink (4 dtč. Trieftin «»¥. H70. &din os t Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V «aUo»ti Je noi Očital ae računajo po vrstah v petitu. Za ve kratno naroČilo 3 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ae računajo po pogodbe Vsi dupini naj se poSiljajo uredništvu Kefrahkovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmvniStvo. Naročnino in oglasa je plačevali loco Trsi. Uredništvu in tiskarna ae ualiajnla v ulici Carinila Šiv. 12. I'praviiiStvo, !□ sprejemanje iuseratov v ulici Molil piccoio Siv. 3. 11. uatUir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Na krivem potu! (Dopis.) I. S! »venci živimo v čudni fazi svojega na-r«»dnega razvoja. Vse vre, vse kipi, vse se j veha in vse ne — krega. I>a nam to med-sebojno jahanje škoduje, Ha nas*ovira v napredovanju, da nam krči ugled pre.i svetom, da nam • nlna^a marsikateri jmlitiški in narodni vspeh, ki Ki tra sieer dosegli, ako hi nastopali solidarno in kompaktno : vse to je resnica, katere ni možno utajiti ! Vendar pa sodimo, da nimajo prav oni, ki radi tega domačega prepira že obupujejo na naši narodni bodočnosti. '1 ako tragično ne smemo smatrati teh dogodkov. Mi l»i raje in prej pritrdili onim, ki menijo: ta prepir treba obžalovati, kakor se obžaljuje vsako — l»olezen. Bolezen je vsikdar neprijetna in škoduje, tudi če je brez vsake nevarnosti: ne le za življenje, ampak tudi za ttod<»če — zdravje! 1 i je bolezni, katere mora prestati vsako človeško bitje. To so takoimenovane otroške bolezni. Mnogi sodijo torej, da narod naš prestaja sedaj baš tako • » t r o š k o, neizogibno lw>lezen. Tej dijagnozi :>i pritrdili tudi mi. Mi srno mlad narod, komaj stopivši med svet. Mladi smo, v nas vse k pi, |H»lni smo razbrzdaooeti in —nepremišlje-n<.-ti! V razbrzdanosti in nepremišljenosti svoji se zaletamo objektno, a ker nam niso n |£e še dovolj trdne, se izpodtikamo sedaj pa s -daj in — padamo. Prav kakor otrok, k. dela svoje prve korake. To je neprijetno — gotovo — ali naravno je. Ali med tem se nam vendar noge utrjajo in pride čas, ko l»o manje vrelo in kipelo v nas in liomo trdneje stali. To bi b'la —- |>o našem menenju —naj-Ih»1 dijagnoza in prognoza o sedanji bolezni v nar<»«luem življenju Slovencev. Na takem Itolniku ne treba obuj>ovati, ali paziti treba nanj. V tem vrvenju in kij»enju se dogaja marsikaj nerodnega. To je naravno in zato nas ne sme preveč vznemirjati. Ali zdravnikom-vo-diteljem naroda je v dolžnost, da pazijo na iMtlnika in ga opozarjajo, česa ne sme delati, ker mu je škodljivo. Na nei:aj takega bi radi opozorili danes tudi mi. Vesel pojav v ueveselem strankarskem vrvenju na Slovenskem so krepki |*>četki — pM*etki ! pravimo — na |H»lju gospodarske organizacije. Ali o tem grešimo zoj»et, da nas tudi na tem neiz i. i s T e k ■> Na „trabaklju". Spi^a) Janko Kessler. Naporno, mučno in skoraj brezvsj»esno veslanje jih je utrudilo tako. da jim je opo-bidne tista j»est Soči vja šla bolj v slast, nego najrazk« šnejši obed. Za priboljšek jim je go-s|MKlar da! vrč »l»evande« : z vodo nameša-nega kisa ! Moje prvo kosilo na krovu je bilo tudi precej skromno. Povžil sem nekaj svojega brešca in dobro je bilo : tudi jaz si nisem želel iKtljšega obeda. Ura |>očitka je naglo minila in veslači so morali znova v kajie. >Ta bo lepa. če jM*jde tako naprej« sem - mislil, ogledavaje krasno obmejno pogorje hrvatsko, ki se razteza ob morju v Dalmacijo tja do sinjih daljav. Okrog velikanskega svetilnika Porerja, ki nadzoruje nevarne plitvine na najjužnejši točki tužne Istre, sukali smo se vse popo-ludne. V <*urkih je lil pot s čela ubogim mornarjem in vendar niso gt*lrnjali. Tiho, rekel bi mehanično so upirali svoja vesla, dvigali jih ter zoj>et zasajali in trabakelj »e je pomaknil za dve pedij naprej. tu in tam le prerado vodijo strankarski oziri, da često, ko snujemo narodnogospodarske zasnove, veliko premalo mislimo na pravo nrav in resnične namene — narodno-gospo darske organizacije in veliko preveč na domači boj in na vse grde prikazni, ki se pehajo v spremstvu tega boja. Ali konkretneje rečeno: ko postavljamo kako narodno-gospodarsko zasnovo, nas le prerado muči vprašanje: kateri stranki bo koristilo, klerikalni ali liberalni ?! Cesto je izrastla kaka zasnova iz tal, ne zato, ker je bas tam potrebna, ampak, ker je nade, da bo škodila nasprotni stranki, ali morda celo jedni jedini samcati nepriljubljeni osebi ! Koliko sil, koliko dela, koliko sredstev, koliko narodnega kapitala in koliko zlatega časa se prav po nepotrebnem trosi s takim nezmiselnim postopanjem ! Tudi na Goriškem je opažati take — zmote. Kaš na Goriško a ti reso v prvi vrsti smo hoteli napisati ta razmotrivanja. Goriški rojak sem in zato so mi tamošnje razmere najbolj na srcu. Jaz poznam gospodarske sile v deželi, poznam razmerje v močeh med obema narodoma v deželi in vem, kako lahko bi Slovenci postali gospodarji aituvacije! Dispozicija na Goriškem je tako ugodna, da bi si celo lahko privoščali Itiksus političnega boja, ako Ui bili le v jednem jedini : na grad bi narodno-gospodarske organizacije! Slovenci »o takov gospodarski faktor v deželi Goriški, da bi ob pametnem izkoriščanju vseh gospodarskih sil — to je : ob racijonalni narodnogospodarski organizaciji — morali zavladati v naj krajšem času. Ali pravimo : vseh sil ! Vse sile hi morale delovati paralelno, proti istemu cilju in nikdar in nikjer ne navskriž ! Polit ški boj ne sme otemnevati gospodarske organizacije. Politični nazori so nam lahko različni; gospodarski in kulturni oilji pa nam morajo biti isti. O tem hočemo nekoliko spregovoriti v prihodnjem članku. Da pa ne bo krivega tolmačenja in ugibanja in morda tudi podtikanja in vsled tega neumestnih polemik, ter da Ih> jMiložaj jasen, izjavljam že tu, da sem pristaš narodno-napredne stranke ! In to sem v prvi vrsti zato, ker moram pripoznati tej stranki, da ima mnogo zmisla za mojo misel-Ijubljenko — razumno narod no-gospodarsko organizacijo in da ima — vkljub svoji mladosti — razmerno že velikih zaslug na tem polju. To sem hotel posebno povdariti, ker Zaželjeuega ugodnega vetra le ni bilo in ni bilo. Brodar je ukazal torej kreniti v me-dolinski pristan. Mornarji so izpregli ter razpeli nekaj jader, katera je sapica napihnila za nekaj trenutkov. Mrak je bil, ko smo se usidrali. Vesel sem hitel na kopno, kajti spomnil sem se, da biva v Medolinu prijatelj, ki je nekaj časa z menoj služil cesarja. Hajdi torej k njemu ! Kmalu sem našel hišo ter vstopil. Bil je doma in neznansko vesel, da sera ga pose ti 1. Tudi njegovi domači — vrli Hrvatje — so me sprejeli z uljudnostjo, kakeršne ne poznajo neslovanski narodi. Hipoma je bilo zaklano jagnje in že se je vrtilo na ražnju, tla sem se nehote spomnil svetopisemskega »izgubljenega sina« ! Prijateljeva mati je naglo pogrnila mizo z najlepšim prtom, postavila hleb kruha pred-me ter me nagovarjala, naj si urežem ter jej skažem prijateljstvo. Res, dobra starka si mi bila, kdo ve, da-Ii še živiš?! — — Zvečer so prišle s pristave, ali iz vinograda, vse tri sestre prijateljeve. Začu vše, da imajo gosta v hiši, so se naglo preoblekle ter prišle pozdravit me. Izvrstna črnina in l>ela starina, katero smo pili pri večerji, razvnela nas je za vrstjo. Napitnice so se vrstile vsem zapored. ne bi hotel, da bi se me krivo umevalo, ako tudi na adreso te stranke spregovorim dve tri. Politični pregled. V TRSTU, dne 1. maja 1901. Kaj vse hočejo doseči italijanski poslanci na Dunaju! Kakor poročajo iz Rima, priobči prihodnji zvezek znamenite revije «Nuova Antologia* članek jednega avstrijskih laških poslancev v dunajskem parlamentu, v katerem opiše program italijanskega kluba, ki obsega med drugim tudi sledeče malenkosti : zahtevo laške univerze v Trstu, | zahtevo, da se v vse javne urp.de disciplinarno uvede italijanski jezik in da se enkrat za vselej odpravi splošno favoriziranje (!) slovenskega jezika v teh uradih, ki se godi na škodo pretežne večine laškega prvobitnega prebivalstva (regnicolov ?). Dalje bodo laški poslanci delovali tudi na to, da se izdajo zakoni v pospeševanje gmotnega stanja delavstva in posebno še (primite se za trebuh) kmetovalstva! In še neštevilno drugih takih malenkostij, tako, da bi se takega programa ne Brnela sramovati niti naj veča in najupliv-nejša stranka v dunajskem parlamentu. Program je sestavljen prav na način, kakor so sestavljeni programi vseh laških strank v bližnjem kraljestvu, ki hočejo priti do oblasti. Neštevilno obetanj, med katerimi ni niti jednega, ki bi se dalo uresničiti, ali bolje rečeno, o katerem bi laška stranka sama resno mislila, da je izvedljivo. Laski poslanci se m nda splošno ravnajo po izreku, da je obljubiti in potem po vrhu še storiti — preveč. Višek šarlatanarije pa je, da euimo bolj, nego predsednik Loubet, bolj, nego Francija... Mi bi hoteli, ako Rusija hoče poslati floto na pozdrav bratskemu prebivalstvu na vztočni obali morja Adrijanskega, na obiske tovarišem od c. in kr. vojne mornarice, da tedaj pošlje mnogo ladij; to zahteva naše sarao-ljubje... Kajti, ako so Francozi zavezniki, smo jim mi bratje, a mi imamo v Boki, v Gružu, v Splitu, v Šibeniku, v Bakru, v Trstu dovolj prostranih pristanišč, da jih vs-prejmemo. Najlepša je jasna beseda. Mi jih želimo videti, a ne zato, da bi se oni ponašali se svojo silo pred prijateljsko državo, ki pozna njihovo silo in jo zna dobro ceniti, ampak zato, da si latinska gospoda, ki delujejo na našo pogubo z vsemi najpodlejimi sredstvi bodo mogli predstaviti slovansko jakost v teh morjih, da se nauče spoštovati to narodnost, — katero oni mrzijo in prezirajo brez pre- lu konečno so ta krasna dekleta zapela nekaj narodnik hrvatskih popevk, da smo jih kar strm/- poslušali ! Tedaj pa so se vrata odprla previ ti no, premišljeno in v sobo je stopil najmajši deček z ladije. V zadregi je igral s klobukom. »Gospodine, mudi se, ladija je pripravljena za odhod«, je izpregovoril naposled. Zahvalil sem torei gostoljubno rodbino na prijateljskem sprejemu ter se poslovil. Na trabaklju so bili pravkar izmotali sidro ; razpeli so jadra in ostavili smo prijazno medolinsko pristanišče. Dobre volje sem zlezel v svoj brlog in spal izvrstno. Še le proti poludne sem se prebudil iz prijetnih sanj ; vzbudilo me je glasno pljuskanje valov. Vstal sem in radovedno odmakuil pokrov, toda že mi je bruhnil mrzel val z vso močjo v obraz. >Tako pa se ne gremo«, sem si mislil in ročno skočil na krov. Hud veter je bil razburkal valovje, da je besno preplavljalo našo ubogo ladijo. Mene ni dolgo zanimal ta pogled. Ves premočen sem zlezel v gospodarjevo sobico, kjer sem se počasi posušil. Zdelo se mi je, da se valovje ne zaganja več tako silno v trabakelj. Pomolil sem torej glavo in ostrmel. V daljavi se je Bve- tilo v zahajajočem solncu prav tako mesto kakor Metlolin, prav tak svetilnik je molil iz morja kakor Porer — kaj neki mora torej biti ? ! Kmalu sem izvedel vse. Valovje je bilo tako srdito, tla si brodar ni upal naprej, obrnil je torej ladijo ter jadral nazaj v medo-linski pristan, ker ni sicer tako ugodnega nikjer blizu. Po bliskovo je rezala naša ladija peneče se morje smelo kljubovaje besneči m valovom. Sčasoma se je pomiril njen tek in pod večer smo bili zopet v Medolinu. Moj prijatelj Ivan Z. mi je v naglici razkazal čitalnico in druge znamenitosti me-dolinske. Zabaval sem se nekaj ur, nekaj prav prijetnih ur v družbi zavednih domačincev ter se težko ločil od njih, ko je mnogo prenaglo prišel čas ločitve. Spremili so me do obrežja ter me radostno pozdravljali, ko se je naša * Sveta Marija« znova a ob najugodnejšem vetru pripravljala na daljnjo pot v Dalmacijo. Naglo smo pluli mimo kvarnerskih otokov in zarana smo bili že vštric dalmatinskega obrežja. Će bi imel vse lastnosti, ki imajo dičiti dobrega potopisca, moral bi na tem mestu vplesti nekaj zanimivosti s teh otokov, ali stanka — v njeni sili ter v financijelni in vojni moči: kajti njihov« preziranje pada skupno na četico l>oriteljev za narodno idejo, ki m- imenujejo is».rnki Hrvatje in Slovenci. Nam hi obisk te Hote donesel večo korist, nego trije (»oslanski mandati. To zadošča, da točno označimo j>oložaj. Ako ima torej flota prijateljskega carstva obiskati te naše ohali. drago hi nam bilo, da jo vidimo v |x»|Milnein razloženju njene silne vrednosti ; drugače naj naši bratje raje ostanejo v tou-lonskem in breskem zalivu. Oz i rum na dnevno potrebo na fh>1J 11 jezikovno-političnem, se čutimo še zadostno duševno močne, da tudi sami čuvamo, kar je našega. Hudi izgredi v Lvovu Koresj>on- velezaslužnega načelnika koalirane opozicije kaže v sjaju pravega, nesebičnega, le dom«»-vinski stvari služečega patrijotizma, a da morajo ravno radi tega plemenitega dokaza o zapostavljanju svoje lastne osel>e vsi pravi rodoljubje želeti, da Bresztvenski ostane na jMilitičnem pozorišču. Kdo bi bil sposobneji za tlelo za narodno jedinstvo, nego oni, ki prezira sebe in vidi le skupno stvar ?! Tržaške vesti. Sram jih je! »Slavni« potomci starih Latincev se danes sramujejo sami sebe, ker spoznavajo, da so napravili največo »viglia-cheria« (surovost) s tem, da so nam tržaškim dcočni biro nam je bil sporočil včeraj v no- I Slovanom odrekli vsako udeležbo v hramih tiči, obsezajoči par besed, o razbitih šipah v kujture _ to ^ da mam zaj)rli V8a gle_ ulici Sienauskega v Lvovu. Brzojavka je (lali^a v katerih smo — čeprav za drag zvenela tako nedolžno in nejasno, da smo mi- j denar _ nast4»palj v prejšnjih letih! Ko smo slili, da je bil to takov navaden malenkosten jim BVOjedol>no govorili v obraz, da si z odre-izgred in nismo mogli misliti na resneje do- kanjem gledališč slovanskim društvom v gotike. Iz (»oznejih brzojavk pa posnemamo, Trstu ne 1k)<1o koristiH — ko smo jim preda je škoda jako velika, da so izgredmki me- dočevali posledice divjega postopanja njiho-tali kose lesu v pritlična stanovanja, da so yegJl pmti nam 8Vojiin nodeželanorn, so se ranili vet" oseb, da so udrli do policijskega nam firaijali ^ . kaj hočete vi s svojimi aresta, kjer so zahtevali, naj zjutraj aretirane grožnjami „ zidanju svojega gledališča, ko osebe zopet izpuste na slobodo, da so razbili gte Ie rev^ži> ki ne razpolagate z nikakim tudi okna na ruskem konzulatu, da so iz- kapitalom! gredi trajali pozno v noč, da je deputacija j Dya m<>ža _ llgledna Italijana — po- občinskega sveta zaprosila namestnika za po- ZDamo Uj med tolikih, ki sta umela položaj množenje policijskega osebja, da so se obrnili in ki Hta _ vsaj kolikor je znano nam — tudi do ministrskega predsednika itd. nasprotovala iztisnjeuju tržaških Slovanov iz Socijalno-deruokratična stranka odklanja rae8tnih gledališč, vsako odgovornost na teh dogodkih in pov- Ta dva moža sta ^ivSi jn sedanji tajnik darja v posebnem preglasu: Mi smo županu gledališča »Politeama Rossetti« - le škoda, in namestniku prijavili želje delavstva. Mi da n;gta jmeIa nobene zaslombe pri kapori-hočemo imeti dela in kruha,ali mi zahtevamo jonih ! Sedaj je lahonsko gospodo sram svoto na miren in dostojanstven način. Spolnje- divjaškega čina in, kar je še huje, je to, nje naših zahtev nam je obljubljeno za pri- da S{)OZUavajo sami, kako uslugo so napra-h od rije dni. Mi ne razbijamo oken nikomur, Vl\i na£j narodni stvari, a sebi moralno mi odklanjamo vsako odgovornost za to, kar pIjUBko, s tem, da so nam se svojim označe-so storili brezimenni elementi. Na predvečer njm postopanjem pripomogli do lastnega na-1. maja jiozivljamo na mir in svarimo rt,dnega doma! pred onimi, ki hočejo motiti majsko sla v nos t /e ^ tolčejo — to vemo iz gotovega in hočejo z razbijanjem oken škodovati de- v;ra _ na j)ri}a jn gOVOre: »Mea culpa« ! A lavskerru prebivalstvu. sram jih je pa tako, da si ne upajo niti kri- Priznati treba, da je ta beseda socijal- £atj 0 >marea Slava«, kakor je bilo nekdaj nih demokratov dostojna in vredna vse zek> v — modi! Tisti toli zgovorni »Pic- colo« je sedaj kakor onemel. Tržaški Slovenci Akcija za ujedinjenje vae hrvat- znajo biti hvaležni svojim dobrotnikom, zato ske opozicije. Pred par dnevi smo poro- so minoli torek odposlali inkreno zahvalo čali o akciji, ki jo je stranka prava uvela »governu na lesnem trgu« za vse, kar je že za zloženje vseh hrvatskih opozicijonalnih storil za našo sveto stvar, proseči ga še na- življev. Povedali sino, a? taki so — hinavci ! Pišejo nam : govoril — kakor je bilo pričakovati. Zago- Dobro ste včeraj označili hinavstvo mladih tovlja, da So z veseljem podpiral to akaijo, reformatorjev! To je dehteč venec, ki ste tembolj, ko je ravno on od prvega dne, ko j|m ga S|>leli iz njihovih odijoznih činov sov- je stopil v opozicijo proti vladajočemu zi- ražtva proti nasetnn narodu. Ali jedne cvetke stemu, smatral za svojo glavno nalogo, da pogrešam v tem dehtečem vencu. In baš združi pod eno zastavo vse patrijote, stremeče ta je jako značilna za to laško duhovsko ujedinjenju in konstitucijonelni slobodi gospodo! Hrvatske. Zajedno izjavlja Bresztvenski, da ]*ji0 je namreč v onih dneh grde gonje je pripravljen takoj odstopiti s političnega ra,li zastave bratovščine sv. Cirila in Me- pozorišča, ako bi bila njegova oseba jed- toda pri sv. .lakobu. Kakor ste omenili že nemu ali drugemu opozicijonalnemu klubu v včeraj, so ti reformatorji, ki sedaj govorč oviro združenja. sladkozavito, da tudi Slovenci imajo pravico Mi pa menimo, da nam ravno ta izjava j do negovanja svoje narodnosti, kričali na vse —........— ■ ■ — grlo, da Trst je italijanski. Niste pa pove- vsaj one Malega Lošinja, toda vsega tega se dali, kako so pozivali laško meščanstvo, naj moram vzdržati, ker teh znamenitostij — brani ta italijanski značaj in so je prav po nisem videl. nekrščanski ščuvali na proganjanje Sloven-Bilo je le|>o, krasno jesensko jutro. Vi- cev, in so zahtevali celo, naj Italijani za-soko nad nami se je razpenjalo čisto ažurno prično najostrejo gospodarsko borbo proti nebo, slično velikanskemu sejmarskemu de- Slovencem. Celo tako daleč so se bili spo/a-žniku. Na levi so žarele golicaste dalmatin- bili v svojem laškem fanatizmu, da so svoj ske [»e^ine v ja-nem solnčnein pogledu, na srd jeli stresati nad nedolžnimi slovenskimi desni pa neizmerna zelenkasto-modra pla- služkinjami, zahtevaje od meščanov, naj nikar njava. Raznobojne jadernice in črnikasti par- ne najemljejo slovenskih poslov ! ! In to naj niki »o jo (miuosdo rezali ter .-»e polagoma bi bilo krščansko?! Tako divjanje naj bi izgubljali na sinjem obzorju. Divno so se bilo dostojuo katoliškega duhovnika, služab- dvigali snežno-bel i vali iznad gladkega povr- nika vere — ljubezni i! Meni vsaj se zdi, šja, |»otapljali se kakor utve in znova se tla je baš ta gonja, ki so jo ti reforma- prikazovali ter izginjali zaj»or«*l. I torji hoteli izzvati proti najsiromasnej i m slo- : Jednakomerno, brez prigovorov in opazk, so pomorščaki opravljal, svoje |>osIe ; primerjal bi jih dobrim strojem. Morda je že opazil kdo, da sem precej redkol>esed«n. kar te tiče mojega tovariša, toda povedati mi je takoj, da me niso posebne simpatije vezale nanj, ker je bil izmed onih izgubljenih duš, ki se izneverjajo svojemu rodu in jeziku za nič, za prazen nič. Poskusil -em bil že prej pridobiti ga za narod, toda kmalu sem uvidel, da je moj trud bil zastonj : preveč je nanj, delavca v tovarni, že vplival moreči lahonski duh. In tako sva se miajala vsaki v svoje premišljevanje. (Pride še.) jem našim, najznačilneja poteza iz mišljenja in nravi teh gospodov. In taki ljudje nam hočejo govoriti sedaj o narodnem miru ?! Iz ust, ki so bila zmožna takih izbruhov narodnega sovražtva, nam beseda o miru mora zveneti le kakor onečeščanje tega vzvišenega pojma!! Po takih skušnjah jim ini ne moremo zaupati, tudi če bi nam prisegali pred sv. razj»elom. Preveč grenkobe so uakopičili v naših srcih, da bi naša ušesa mogla biti dostopna za njihove sladke besede, ki jim le radi zadrege silijo iz ust. Trebalo 1k> dejanj, mnogih dejanskih dokazov, da so uvideli svojo krivico, trebalo bo mnogo dejanskih dokazov o resni volji za hojo po dru- gačnih potih, predno izgine pelin iz naših src, predno pride zaupanje. Dokler pa bodo govorili le o treh štirih agitatorjih, ko vendar sami dobro \edo, da so globoko užalili ves narod, la so s kruto roko in brezčutnim srcem najsvetejša čutstva jednega celega naroda mesarili z ostrino svojega sovražtva, dotlej ostaja naše prepričanje, da jim niti na misel ne prihaja, da bi dali temu narodu dolžno zadoščenje in popravili vso neizmerno in nekiščansko krivico, ki so jo delali, pozabi vsi, da je — da govorimo z »Amicom* — vera nad narodom in da so se tudi v cerkvi nasproti nam vsikdar bolj čutili Italijane, nego pa propovednike vere — ljubezni, bratstva in jednakosti. Posvarilo. Kakor doznajemo iz zanesljivega vira, so se vsled zadnje ministerijalne ! komisije precej zboljšale razmere za naše težake v c. kr. javnih skladiščih. Naši težaki nimajo več toliko razlogov za pritožbe, kakor i so jih imeli nekdaj. Lahko se reče, da sti tam -/.. naših ljudij. Tem bolj nas je zabolelo v srce, ko smo morali čuti, tla so neka- I * teri naši ljudje — provizorični in definitivni — tu in tara jako nemarni v zahajanju na delo. Posebno se dogaja to ob ponedeljkih in dnevih po praznikih. Včasih niti polovica njih ne prihajajo na delo. Ne gledč na tot tla s tern zgubljajo zaslužek in se manjša tako blagostanje med našimi širokimi sloji, morajo našinci še poslušati predbacivanja. YT njih lastnem in v splošnem interesu našega življa se obračamo torej dane3 do dotičnih delavcev z iskrenim posvarilom, naj vendar enkrat opuste grdo razvado, da se ob ponedeljkih in dnevih po praznikih — ne dela. To posvarilo pa ne velja samo delavcem v skladiščih, ampak tudi našim okoličanom. Pa brez zamere, ker beseda je prišla iz najboljega namena in bratskega srca! Vesela novica za Svetoivaneaiie. Po mestu se širi govorica, o sedaj še niso našli utopljenca. Nasla Mil rt. Včeraj oh 3. uri popo-ludne se je v veži hiše st. -1 na C'orsu zgrudil na tla :M-letni All>ert Zenker, uradnik «»krnj ne bolniŠKe blagajne v Trstu in je kmalu na to ti mrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. .Tustu. Ne mučite živali ! Redar je včeraj oh 5. uri popoludne aretiral v slobodni luki voznika Martina Kocmar-ja, kateri je pretepal svoja konja, ker nista mogla zvleči preveč obloženega voza. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 2. maja ob 10. uri preti polu«ine se bodo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražite premičnin: Passaggio S. Andrea št. 2H, na Prošeku št. 220. in v ulici Foscolo št. 6.B, hišna oprava; lijanski noši. Tudi jaz se strinjam z menenjem dopisnika, da to je le|>o, kar je domače in da ne smemo posnemati tujcev v svojih nošah. Ali to se nam čudno zdi, da je videl dopisnik kontrast le med dekanskimi in po-bežanskimi pevkami, ko je vendar resnica, da so vse druge pevke na tisti veselici in na vseh poznejih po naši okolici nastopale vedno v polmeščanski obleki. In na veselici pri sv. Antonu, ki se je vršila nedavno temu, smo bili opazili, da tudi dekanske pevke same bi bila katera ranjena. Na to sti se nekoliko približali in sedaj je ustrelila Danghson svojo nasprotnico v rame. S tem pa še ni bila poravnana stvar. M.rs Seiglin ne more preča-kati sedaj ure, da ozdravi in pozove svojo sovražnico na drugi dvoboj. Njujina soproga sta se seveda isto ta ko pozvala na dvoboj. Ali še vse to ni dovolj : vse mesto se je razdelilo na dve stranki, jedna je na strani jedne žene, druga pa na strani druge :h pripravljajo se, da se potolčejo medsebojno. Državni poslanec, obdolžen roparskega niso poslušale hvale in opominjanja svojega dopisnika, kajti šle so za Pobežankami in so poskusa. Poljski poslanec Krempa, členljud-nastopile v ravnotaki obleki kakor vse druge.! 8Cranke, je obdolžen, da je v družbi Ce je bilo hvale vredno, da so Dekančanke j drugih kmetov po noči uapal na cesti trna svoji lanski veselici nastopile v stari do-lgovca z živino Rusino\vskega, kateri posled-mači noši, ni pa bilo hvale vredno, primerjati njj je jmei prj lo.ooo Okrajnemu v ulici Artisti št. 7, hišna oprava; v ulici ravno sosednji društvi ter s tem spravljati v j sodišču v Tarnovu je došla ovadba v tem Barnera vecchia št. L>1, hišna oprava: v ulici j nevarnost bratsko slogo in navdušenje v na- zmielu. Politični somišljeniki poslanca Krempe Toricelli št. 7, hišna oprava; v ulici Madonna šili pevskih društvih. v parlamentu pa opisujejo stvar drugače. V del Mare št. 6, chifloner; v ulici deli Istria --Padevu, bivališču Krempe, da je prišlo do št. 204, (Skedenj), hišna oprava, karani in ^ političnega prepira med Krempo in krčmaiska oprema; v ulici i rocifisso št. 2. V0Stl iZ K.t*2injkmeti na jedni in Rusino\vskim na drugi JC in v ulici Donota, oprema v zalogi in po- * LjubljaQe Z oJrom na DOtico, 8trani" Pozneje P* 8<> imetje počakali voze hi*tVO- i priobčeno v številki našega lista, v kateri se Kronskega in ga nagnali s ka Vremenski Testnlk. Včeraj: toplomer ^ ^ ^ ^ . kolodveru ™njem. Krempe včeraj ni bilo v nili. Policiji se je le s težavo posrečilo udreti v kavarno. Državni zbor. DUNAJ 1. (B) V včerajšnji seji zbornice poslancev je bila pristojbinska novela ko-nečno vsprejeta tudi v tretjem čitanju. Na interpelacijo opata Treuintelsa radi uvrščanja interpelacij, žalečih katoliško cerkev, v ste-nografični zapisnik, je odgovoril predsednik grof Vetter, da kakor prepričan katolik obžaluje to, ali, kakor predsednik zbornice se zaveda v polni meri odgovornosti, ki bremeni na njem in ki mu naloga dolžnost, tla vrši svojo službo s polno nepristranostjo; poslovnik da nima nobene določbe, s katero bi mogel predsednik preprečiti tako zlorabo, prosi torej poslanca Treuinfelsa čim naj rno-žneje tolerance. Predlogo o kanalih so izročili odseku brez prvega čitanja. ob 7. uri zjutraj 15.9, ob 2. uri |»opoludnj Ijs.O C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.0. — Danes plima ob H.-4» predp. in ob 8.1-S državnem odhodi vlakov razglašajo le v nemš. jeziku in z'X)r"-da južna železnica s tem gazi načelo jedna- Ponarejalci bankovcev. V Maueru pri kopravnosti, srno naprošeni iz Ljubljane, da DunaJu 80 zal>rl» uekeSa viteza Bessemerja in j».p.; (»seka ob 2Al predpoludne i" «*> pHobčimo nastopno'pojasnilo : Na ljubljanskem nekega Sim-.na Kana, ki sta s pomočjo naj- poftol ud ne. Darovi možki podružnici družbe sv. Ci-riia in Metoda. Mest« venca pokojnemu Za-lerju daroval I. P. 1 K. Na/nanja se goepicam j»evkam društva »Kolo», da skušnja za mešan zl>or bo prihodnjo sol>oto zvečer ob s. nri in jk>1 , ker v nedeljo priredijo nekateri |>evci mal izlet na Trstenik. na osmico g. Skriujarja. Pevsko društvo »Adrija« v Barkov- i*i i * i v , • , - • tovo pozvan na odgovornost Ijall vabi na «1 o m a e o veselico, ki jo pri- * redi v nedeljo dne 5. maja t. I. v stekleni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Zanimivi vsj>ored veselice priobčimo jutri. Zadetek točno ob bxjt uri p -pol ud ne. Vstopnina na veselico 25 nvč., sedeži prosti. — Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. /a ha/ar ženske podružnice so darovali : g.a Nežika Pirjevec krasnega velikega zamorca za reklamo in g.a Kraševska 12 Krasnih rut. Nadejamo se, da bo temu izgledu sledila velika vrsta naših rodoljubkinj. * Prva slov. zaloga phišM * X jz odlikovanih in svetovnoznanih to- S H varn v Solkanu in Gorici ^ n Antona Černigoj-a K w v ^^ se nahaja ^^ S v Trstu, Via Piazza vecchia jg S (Rosario) št. 1. ^ S (na desni strani cerkve sv. Petra). 4* Konkurenca nemogoča, ker je blago S lz prve roke. ^ X*K*XXXXXXXKXXXX kolodvoru južne železnice se uvažujejo vse popolnejih strojev in aparatov tako dovršeno opravičene želje in zahteve slovenskega Prirejala bankovce, da se kar čudijo. To so naroda. Istotako je vse obče znana resnica, UPMV "»etnostm produkti. Ako ne bi bili da osobje na ljubljanskem kolodvoru poživlja za9le<1,h teh ponarejalcev, bi bila država morda v slovenskem in nemškem jeziku potnike ob škodo, kl 8e ne proračuniti. Neki vstopanju vlake. Če se je torej res tako Lmkmk Sevim v Novem sadu. Ki je finan- zgodilo, kakor trdi dopisnik, potem je bil iz- ciral V8e to »podjetje«, «e je ustrelil, čim je --- jemen slučaj, a dopisnik bi bil najbolje sto- Ako se moramo sfmminjati m<»ž, ki so deželnim j»oslaucem »bauernbunominjal imena našega - Julii Redersen !. J izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih iKjžni, tihi, nepristran.-ki, da se drže daleč Gornjega Blagoveštenskega je položaj začel od političnih lw»rb, da žive samo za »-erkev postajati jako resen. Kitajci so se pri- in molitev c, a po njihovi smrti jim pevajo pravljali. eve kakor hrabrim boriteljem in Sedaj je trebalo nastaviti straže v dolžini ognjevitim ]»ovspeševateljem italijanske na- petih »vrst« ali vsega skup so nabrali 41 Njep Trgovina in promet. aparatov. Kazglas. Trst. — Via dol Torrente st. 858-:i. — Trst* Naznanja se, da ste pristopile k svetovni (Nasproti „Isola Chiozza.44) poštni zvezi pod angleškim pokroviteljstvom Kirurgični instrumenti, ortopediČni aparati, . , stoječa dežela Betschuanov in angleška kolo- modrci, umetne roke in noge, berglje, erna- V\CXJLl 1" V"oLl« nija Južna-Khodezija ter da se bo vršil na- nični pasovi, elastični pasovi in nogovice. Ruske Amazonke, o početku bojev na l*alje Pittemski P°štni promet s tema dvema suspenzori, elektroi-erapevtični aparati, aparati boj vsi tamošnji ^eže'anaa P° predpisih, ki veljajo v svetovnem za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o I gumija in nepremočljivih snovij. op la kova nega župni ka-dekana, č. g. A. M. Basilisco; ker on je bil hraber bori-telj naše narodne stvari ter je ognjeno delal za korist »I^ege nazionale«.« Evo vam pravo toliko večine italijanskih ozemlju Amura so morali v duhovnikov Istre! Dokler so živi, hvalijo vojno sposobni kozak i. V varstvo je ostalo !>ostaem l>lome l1, jih židovski in lažiliberalni listi, da so »po- mal<> in večinoma bolnih mož. V območju Brzojavna poročila. Odlikovanje. DUNAJ 1. (B) »Wr. Ztg.« objavlja: . Vel. cesar je podelil načelniku od- rodne stvari«. mož v ta namen. In tu je izišla naredba, da tJelka za potnike na centralnem vodstvu av- In taki so tudi v resnici, ali znajo se je tudi mlada kozaška dekleta pritegniti v strijskega Llovda, Oskarju Bachrachu vitežki pretvarjati tako, da se na njih moti vsakdo, to službo za varstvo obrežja. Hrabre vojsko- K ran .Josipovega reda. kijih ne pozna. valke so oblekle uniformo, oborožile se s sabljo OdnOŠaji med Avstro-O^rsho ID MellikO. X Iz Kast v a poročajo, da je dne 26. in puško in so noč in dan zvesto stale na DUNAJ 1. (B) »\Vr. Ztg.« piše: Kakor t. m. došel tja predstojnik nauka in- bogo-častja na hrvatski vladi, g. Armin Pavič s slične šole. »Delavski šoli« v Kast v u moramo le ča-stitati. da je prišla na takov dober glas, da jo obiskuje f-elo predstojnik nauka in bogo-častja kar je nekako to, kar je naučni minister* :n da hočejo jk> nje vzgledu tudi na Hrvatskem snovati šole. X S Koperščine nam pišejo : Pozno je sicer že, vendar dovolite mi, da g« spominjam nekoliko dopisa v cenjeni »Edinosti« št. 161. od leta 1(.*00. Dopisnik je omenjal , kako so pevke društva »Zrinjski« iz Dekani nastopile v »narodni naši« in je naglasal, kakov kontrast je bil med temi |>evkaini in onimi društva »Ilirija« iz Pobegov, ki so bile nastopile — po menenju poročevalca — v ita- straži se svojimi možki mi tovariši. Med ko- smo poizvedeli, so se med vladama avstro-zakinjarai se jih je posebno odlikovalo 16 z ne- ogrske monarhije in mehikanske republike šolskima nadzornikoma Krenoin in Čuvajem, navadno vztrajnostjo, energijo in hrabrostjo, vršila pogajanja, katerim je namen, da se da si ogleda tamošnjo »Delavsko šolo«, , One niso opravljale le stražne službe, am- zopet zasnujejo diplomatiške zveze, ker so ker hočejo tudi na Hrvatskem ustanoviti ! l>ak so tudi kopale nasipe ob obrežju ta pogajanja dovela do popolnega sporazum- Amurja. ljenja, utegne v bližnjem času slediti imeno- Sedaj se je vojaški oblasti predložil pred- vanje obojestranskih odposlancev, log za odlikovanje teh krabrih Amazonk. Ustaja na Kitajskem. Amerikanska. Novine iz Chicaga pri po- I LONDON 1. (B.) »Standard* javlja iz ved njej o sledečo dogodbo: M. rs Ella Seiglin Tjenčina dne 29. aprila: Položenjeje postalo in M. rs Danghson, dve sosedi, ste postali tako, da ni smeti zmanjšati tujih vojaških največji sovražnici. To sovraštvo seje poro-j kontingentov. (lilo seveda iz ljubosumnosti. Gospej D ingh- j Dogodki v Algirtl. son so naznanili (dobri ljudje seveda), da se | PARIZ 1. CB.) «Agence Havas* javlja njena soseda hvali, da jej lahko prevzame I iz Algira: Po nadaljnih poročilih se je vče-moža. kadar se jej ljubi. Ta vest je tako j rajšnji pretep, na katerem je bil Maks Regis razžalila ponos gos|»e Danghson, da je hotela ranjen, pretvoril v pravo bitko. Metali so takoj uničiti svojo drzno lekmovalko in jo je radi tega pozvala na dvoboj s samokresi na 20 korakov daljave. Na dvohoju ste obe nasprotnice ustrelili vsaka po trikrat, ne da čaše in karafe ter preobračali mize. Mnogo gostov kavarne so vrgli ob tla in ranili. Razburjena množica je udrla v kavarno, v katero so Be nasprotniki Maksa Regisa umak- kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6O stotink. 94 i 4 4 C C 4 4 4 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri csrlcvi sv. Petra (Tiaiza Eosario pod lladsto šolo) priporoča svojo boerato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe f»e izvrše v tistem dnevu. Oilpo-iljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjinostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ Čevlj. mojster » I » { Dunajska filjalka vloge na knjižio« m 4%. Nrmo posredovanj«, posojila m vrod-menični eakompt, vtiUnHra^e le rezvtnkuliranje obligacij. Živnostensk* banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. ? Glavnica v akcijah 20,000.000 C. Beaervni zaklad nad 7,000.000 &> Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardubloaJ^ Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravl. Nabirajte že rabljene Ta siadna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne rediine vrednost zatorej naj se zahteva povsod le: poštne znamke vseli dezčl in vr-*t, tudi najnavadnejše. S tem pomagate uKogim dedkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe nal>ožne spominke, zlasti križevničke ložnc vcnco, svetinjice sv. Antona in pra-kega Jmu'-N d;' ii za marke. — Pisati in poslati je pi-arni ..i'ctl^V." i"1 v Breg ene Predarelsko i. KAVA DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTARI ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBL|ANI. Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna siadna kava najde pot v vsako slovensko hišo. V najem •»•■■Bnci^HBnstEii^ s«- o«lda kakor letovi>i pridobiti osebo vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno. Urez kapitala in rizika z razj»ečavanjem zakonito o. I 9 Na prodaj je hiša z dvema sobama in kuhinjo z 72 klaft. obdelane zemlje in to v lili-ž'iii l>reherjeve pivovarne. Poboje s** izvT- v ulici S. <'llino 1*?. Prodajalnica svečarne Zanchi se j«- pren stila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi vel k izlw»r sveč, velikih -več m t o 1 č o d čebelnega voska, kfkvr tudi I-, II, iu IfI_ vrste po nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zal«»ga s t e a r i n s k i h sveč in mila prvih tovarn tovarniških cnah. NB. Vkupuje f»o zt-lo narodnih cenah pristen ! \ftH-L*. vo^čine in in naravno, da se sme z mirno vestjo d.-».j:-ti bolnikom in konvalescentom. ker analizaeijski zh . •■: - avl m pod svoje varstvo samo ona vina. id • » < 1-ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Imeti najtinej1* vina. CENE: Istr-ki teran .... liter po 32 novč, Vino iz Ka-telov pri Splitu „ 34 Kino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišč^ I I Predobjava. Častim si javiti slav. občinstvu, da otvorim dne 'J. maja TRGOVINO Z MANUFAKTURNIM BLAGOM v ulici I&arricra veccliiu si. 2«. lam, kjer je bila prodajalnica S a 1 z i ii g e r j a. V zalogi i>odem imel popoten izbor predmetov za moške in ženske, in sicer : volnene snovi, bombažnate snovi, perkale. rigadine. zlate, srebrne in brokatne snovij. satin. oksfort. cefir i. t. d. Perila. Platenine. Bombaževina. ^ • za moške in ženske, bele in barvane, vseh vrst in izbrane kakovosti. Spodnje Oldj Ud srajce, spodnje hlače, nogavice, modrci, nadmodrei, manšete, ovratniki, kravate, robci. pletenine i. t. d. Posebno pozornost bom obračal v to. da bode moja trgovina vedno dobro izbrana, da si bom nabavljal vse predmete, ki jih bode slavno občinstvo želelo imeti in obljubujem take eene. da se mi ne bode bati konkurence. Nadejam se podpore in beležim spoštovanjem F. DCEAUSCHEK TKST. — II 1 i e a B a r i e r a v e e e li i a NB. (lovori se tudi slovensko. TRST. Ii Ivan Senjulič TRST - ul. Beivedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tttili po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. ® fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblažl bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi lia človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Prepadi pri Roptcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zg oranj o varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Važno za vsakega I Razprodaja ! Po nečuveno nizki ceni se dol>i xa samo 2 g*l- 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud j»osrel»r.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in skatljieo. 1 krasna gitm s 15 razglednicami mesta Krakovo.. Restaurant SILBEREGG % Via Ghega št. 9 A. M Bi najugodnejša gostilna n PLZENSKO PIVO SILBEREGG po 24 nove. liter. N.imiznai vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Trsrovina /. izsotovljenimi oblekami. Salarini. Ponte deli a Fabbra it. 2. vogal ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare ^t. 1. Zaloga izgotovljenih oblek z-i ino-ke in dečke in sicer priporoča za binkostne praznike in birmo: obleke za moške od gld ♦>."><) do 24, za dečke od g). 4J»0 do 12. suknene jope v velikem izlM>rn od gld. .'» do suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.f>o do 9. Velik izlK»r površnih sukenj v modernih barvah od gld. !» do 1^. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld l do ">. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od mole^kina lalodjeva kožai za delavce, izgotovljene v lastni pre