!«•»» Paanmezne IteTlltei ff* T»dn« Din — «50, ob no» deljalt Din 1*—» t?AB0U* uth&)u vsak d*nt *%, nedelje in praznikov, ob 18 da.umom naslednjega dne t«? v »Mečno no poiti D 10*— ' -n- »emstvo D 18 —, dostavljen D U'«», na izkaznico D 10-—• Inflorali po dogovoru, Naroča e« jri opravi -TABORA*, J MARIBOR, Jurčičeva ulica Štev, 4* m Uto: III. Poštnina otočana ¥ gotovini ■ & Vmkmccbc itcrllk« i R» nuln* Din — *50, ,b n*. 4eJJah Din !•- k 1 i- S Maribor, nedelja 13. avgusta 1922. CBBDNisT t O H a&hajft » Kul. trn, JatiiS»n oL. it. 4, J. Bmi-•tropi«. Tol.ioo iateturb. it. 276. UPRAVA •• uih-j. r Jujiiui a ulM št. 4, pritličja, lamo. Telo. * l«m št, 24. SHS poštnočokpTai z»- m ion »tor. U.787. * Hn mrriHU bron šuuij. mm* )*Ir». — BoiopUi M no r rečejo. J mA Številka: 182. Tyrševe besede. (Ob sokolskih dneh.) Noben narod se ni povzdignil s tujo pomočjo, kakor tudi ni noben narod propadel po tuji krivdi. Miroslav Tyrš. n Živimo v sokolskih dneh, zato se ta-j^jadi spominjamo vsega, kar je v 7^1 b Sokolstvom. Dne 8. t. m. je pre-cTr0, 38 let, kar je umrl ustanovitelj ^kolstva, Miroslav Tyrš. Letošnji av-3® v naši ožji domovini posvečen šolstvu, zato pa ne smemo pozabiti inskega velmoža, ki je pred 38. «. legel v bratsko češko zemljo. Nje-duhovita ideja plapola danes s Kolškimi prapori, njegov živi spome-Jk so divne sokolske vrste. V teh slav-ostnih dneh se spominjajmo z vese-v i? ? ljubeznijo nanj, ki je že 38 let ' ‘‘tedjestvu senc in spominov. ^ Miipslav Tyrš je pronikm.il globoko 8lfl V° ^^ke zgodovine. Skušal je j11 bolestne dogodke, ki so skozi Poletje razvnemali psiho njegovega J®°da. spraviti v nekako logično sku-"P©- Slcušal je najti vzroke propada-*“? in preporoda, hotel je razumeti, j. ,?l .ta narod kljub svoji visoki mo-j .ni in duhovni sili še vedno tlačani ' ku. Ni bil ekstravaganten, nervo-p? človek kakor pri Hrvatih Eugen v ^teirnilč; bil pa je revolucijonaren (.smislu Havličkovih besed: revoluci-l!.srcih in duhovih.« Zato ni stavil £j*kad, temveč je zbiral mlade ljudi, da v8 telovadbo °.iačili telo in krepili t>il? a ‘S’ s telovadbo ojačili telo in kr©-jd duha ter se vzgajali za pravo ena-bratstvo in svobodo. — Te-j0 adha je oblika samozatajevanja, te-gj. Mna obveznost pa vzgoja k delžno-^ m disciplini. Tako so ne uri le telo, Lrf^č se vzgejujo tudi volja, inte-k srce in duša. "a sistem, težeč k harmoniji' med; g, ^m in duhom, je moral Tyrš po-j na širjo, popularnejšo idejo- Ih 1©: narodnost. Nacionalizem je; Vjv.pkrat v najlepšem cvetu in je iz- J id med Slovani prave čudeže. Lju-juT? do naroda, težnja, da postane dob • mo©an i® svoboden, je bila vsem Jy„ldD1 Cehom nedotakljiva svetinja. Otvoritev obrtne razstave v Celju. C e 1 j e, 12. avg. (Izv-) Danes ob' 10. 'da je videl že mnogo razstav, tudi svetov-uri se je otvorila tu obrtna razstava ob nih — in si prisoja sodbo tudi o celjski veliki udeležbi zastopnikovi vseh slojev) razstavi, katero smatra za dovršeno ,v domačega prebivalstva ter raznih vsakem oziru. Razstava pomeni triumf odposlancev od zunaj. — Pokrajin- celjskega obrtništva, ki je skozi deset-skega namestnika je zastopal vladni svet- letja pripravljalo uspeh domače obrti. — nilc okrajni glavar dr. Žužek, ministra Smatra razstavo obenem tudi za najlepše trgovine dvor. svetn. dr. Mar n, delega- spričevalo sposobnosti domačega delav-cijo min. financ ,v, fin.svetn. Špindler, stva, posebej kvalificiranega, in končno trg. obrt. zbornico Knez, zvezo industr. je razstava tudi velik patrijotični uspeh inž. Š u k 1 j e, vojaško komando mesta mesta Celje ter Slovenije in sploh Jugo-polkovnik Naumovič- Otvoritveni go- slavije, ki bo z ozirom na težke gospodar-vor je imel predsednik razstavnega odbo- ske čase, ki se nam še bližajo, le z orož- ra Ivan Rebek, ki se je dal od občinstva pooblastiti, da sporoči udanostno izjavo kralju. Župan dr. Krašovec je v imenu mesta želel razstavi najboljši uspeh. Kratko sta še govorila dr. Marn in dr. Ž u ž e k, za njima pa navzoči nar. jem delavnosti premagala te težave in prišla do gospodarske in finančne emancipacije. Nato so si gostje tekom dveh ur ogledali razstavo, od katere je pričakovati najlepšega uspeha- Razstavilo je krog 200 poslanec dr. Kukovec, ki je povdarjal, interesentov. Sokolski prazniki v Ljubljani. Ljubljana, 12. avg. (Izv.) Danes ščinski predsednik dr. Ribar itd. Anglija so se pričeli zaključni in oficijelnj sokol- in Francija sta poslali na zlet oficijelne di.< Oboje izvira iz istega spoznanja, Slovanom je bolj ko drugim rasam po< trebna neprestana vzgoja k svobodi, izpolnjevanju dolžnosti in k disciplini^ Slovani morajo imeti vez, ki jih podiro-juje skupnemu smotru. Brez te vezi —a brc® dobre nacionalnosti — ne doepo $ človeštvu, k svetovnemu obzorju. O vsem tem govore sokolski prazni^ ki, o vsem tem razmišljujmo te d kjerkoli smo že. Tu tiči osnovna ideja Sokolstva in to bi naj imeli pred očmi vsi naši javni delavci. Brez spoznanj# samega sebe ni popolnosti. In če naro4 ne spozna samega sebe, ne more kron* ta na prava potiu . ^ v — 1 Se enkrat uradniške vprašanje. Maribor, 11’. avgusta. Zadnje dneve se je v Mariboru zo» pot nekoliko več razpravljalo o urad-* niškem vprašanju, zelo mnogo tudi y| poznih urah po kavarnah — in temu ovzdušju primerno. Čujemo, da je bil« objava nekih člankov v našem listu a ski prazniki. Ljubljana se je odela v slav- zastopnike, angleška vlada še posebej tem vprašanju predmet ogorčenj* pni nekaterih gospodih, ki pa gotovo niacf pomislili, da bi v trenutku, ko zapremo predale našega lista različnim ume* nostno obleko in sprejema z nepopisnim komisijo, ki naj poroča o uspehih sokol-navdušenjem od vseh strani prihajajoče ske vzgoje. Danes zjutraj so prišli poseb-goste. Včeraj dopoldne je vojaško letalo ni šeškoslovaški vlaki z krog 3600 brati] iz Mostara prineslo z letaki, ki jih je me- jn sestrami. Včeraj se je pričela VIL med- j ©J©®* o, raznih vprašanjih, ne bili veS talo na Ljubljano, pozdrave vojaštva in narodna telovadna tekma. Tekmovali so j or&a^- javnega mnenja, ampak kvece* sokolstva iz Mostara. Popoldne je pri- Čehoslovaki, Luksenburžani, Jugoslova- ?m;’1 88 trobilo kakega posameznega ali spelo z vlaki 400 bratov in sester mostar- ni, Belgijci in Francozi. Tekmovalo se je ©ventualno tudi vec omizij. To epom-ske sokolske župe. Popoldne so prispeli s prostimi vajami in na orodju. Uspeh n,. 8010 bili dolžni sebi in naši javno« posebni vlaki z izletniki iz Srbije. Z beo- prvega dne je za jugoslovansko sokol- . ? \ 8 P°^©bium povdarkom, da objava! grajskim posebnim vlakom je prispela tu- stve razveseljiv. Na prvem mestu so. ““^ega °I*nka. zlasti oe je “ir^no di reprezentanca Rumunije. Zvečer ob Čehoslovaki, na drugem Jugoslovani na 3.6 P36331** f ^ * >™tr!e? rs strami iz južne Srbne, la so bili 4 dni na žam m na petem Francozi- Čehi so dose- „ j -xi x • • potu. Skoro istočasno je prispel vlak za- gli 624, Jugoslovani 616'A točke- Včeraj , tJradniško vprašanje pa je bilo na grebške sokolske župe z nad 1200 člani, se je vršila tudi Savezna tekma članic. V rugI 8traai PTedmet javne diskusija vmes kmetski Sokoli v narodnih nošah; višjem oddelku so zmagale v vseh treh prispel je tudi vlak, ki je pripeljal nad 600 vrstah za prvenstvo Ljubljančanke, v tudi, ker so nekatemikj iz pridobitnih krogov smatrali za svojo dolžnost, ds se na posebnem v ta namen aranžira« okrog 3- ure zjutraj je pripeljal poseben Maribor (319’5 točk), drugo Ljubljana I. vlak ri Novega Sada nad 500 Sokolov Iz 3178) In tretje Novo mesto (301). Tekme S3& ? Vojvodine. Prispeli so ze tudi minister se danes nadaljujejo. -................ - - - Pucelj, poslanec dr. Angjelinovič, skup- Kronski svet y Ljubljani. Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Dana- dajatev za vojaške potrebe, o Čemur se a , ©a - - - t0 svetinjo je Tyrš naslonil svojo j©vadiio organizacijo, in — 7> fn4An»Ti oni/vn dn činiteJji samimi splošna neorijentira« nost, kar izhaja že iz dejstva, da ja uradniška organizacija izjavila, da ni s prireditvo v zvezi, dalje iz dejstva, da niti trgovska, niti obrtniška niti prav je šnie seje ministrskega sveta, ki se je za- je sklenilo, da pride v razpravo na eni j industrijska stanovska organizacija ni-čcla ob 9. uri dopoldne, so se udeležili prihodnjih sej. Nato je bil sprejet predlog, 60,v Sr^°Jj , • -° ©©delovanju skle- tninlctri PaSio nnitjtiiiili ‘gfnnict KVctf-li, minittfrclrpo-tj nrfvricorinilfo rlo infri Pal©- AO aObn stvari gOtOVO Ui bi.O KO« »Intorn ao i on a 1 n ost« je bila na: ministri Pašič, Kumanudi, Stanič, Krstelj, ministrskega predsednika Pašida, da jutri b]ed e^ tako kakor drugod po Evropi j Miletič, Markovič, Miladič, Trifkovid in odpotujejo vsi ministri fk *_i._ j_ 1 r ____________ tj___________________ teazeu pojem; nacionalnost pa rii??0, košato »drevo življena«. Sokol-j^oje po Tyršovi smrti prekvasilo Ha.-3 J}arod in ga vzposobllo za dosego ^J^isje in najnapornejšo točko dose-b, ie5a razvoja: popolne narodne dr7'a\me svobodo, jri-vadarkcli je Tyr.š pogledal nazaj v W?. Preteklost, se je moral spomniti je -n 1 plemičev in njihove nesloge, ki Prepastila češko dlržavo. Zato je vi-d6rn ©dočnost češkega naroda v širokih; ^ oKrotično vzgojenih ljudskih ma- \ 7 onim duhoan in eno vo-ftj ‘ 3 ZaPfeal je besedo »Izven naroda i tew‘Cesar' Posameznik ne pomeni nič, j alj7 S teon je obsodil individu- j Podredil posameznikovo In te-j ™ narodnim interesom.; b © Podrejenosti bi ne bilo mogo-; N>dr„- no ™ velikopotezno delo. Broz, ©djT.';3®nosti narodov^em blagru ni po-I V°?a hlagora. Zato so dolžnosti hib j. Vfl7,ne kakor pravice, v odločil-Tapn i pa edino merodajne. ^nhko razumemo tudi drugi \ »Noben narod se ni novz- j Vasic. Seja je trajala do 15. ure popoldne, se vrši v pondeljek kronski svet pod Posamezni ministri so podali referate o predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra, stvareh, tičočih se njihovega resorja- — Kralj je izrazil željo, da bi se pred odho-Nato so razpravljali o apanaži princa dom v Marianske Lnzne posvetoval s Jurija. Vojni minister je zahteval novih’ člani vlade. Ljubljano, kjer i Vsa brez OTe ^impa* 1 tizi-ra z uradnistvom m bi bili arau- NAŠI POMORSKI 'AKADEMIKI NA KRFU. žerji brez dvoma dobro storili, ko bi se bila manifestacija priredila v sporazumu vseh političnih činiteljev, da se ne bi moglo na drugi z ene ati druge strani sumiti o postranskem namenu . shoda. Iz poteka shoda samega je pa , t, , .- v tudi razvidno, da je zašel en de! govor- demuje v ^Dubrovniku. Ob koncu ste; nikov na ^ drugo polje, kar b| govorila še dva pomorca, nakar so te;ne Mo mogoče, če bi odgovorni politi- čni činitelji določili program shoda in če bi se omejil shod edinole na nereče vprašanje, k,i je na dnevnem redu. Dandanes, ko je izrabljanje vsakega predmeta že skoro običajna stvar, se od strank in organizacij, ki nosijo za javno življenje tudi politično od« SrTek: ______________________ hohen - P©1110©30, kakor tudi ni J 5S£ - ... propadel po tuji krivdi.«; W "Oi.vo sirarilo 7SI. fjiilnrol- in »r.o - svarilo za takrat in za da.-! % V*,,- vso ostale Slovane! i -n. j -.o , m lopo patriotično slavnost na tujih tleh Beograd, 12. avgusta. Te dni so zaicljučili s petjem državne himne in so vrnili v dubrovniško pristanišče u- l0j SlaveilLs eenci navtične sole. ki so priredili z ladjo »Vila Velebita« poučno potovanje PRIBICEVIC NA BLEDU, v Gibraltar. Na povratku jih je več- Beograd, 12. avgusta. (Izv-) V če- krat spremljalo neurje, radi česar so trtek je dospel iz Zagreba v Ljubljano morali pristati na otoku Krfu, kjer so prosvetni minister Pribičevič, obiskal, - - - na slovesen način počastili naše heroje, dn Kramerja in se na to odpeljal na Bled. i lahko tudi pričakuje, da pokopane na otoku Sv. Vida. Ravna- vrtmawrrni ma dotovimui i?0- vnaPrej na ja*fnem o zna- telj pomorske akademije g. Anton Rh KUMANUDI NA POTOVANJU- | caju vsake akcijo, v kateri naj iavn« bolli jo imel ob tej priliki krasen go- Beograd, 12. avg. (Izv.) Danes sodelujejo. Z zndoščenjem smo videli, vor, v katerem je pozval učence nav- zvečer je finančni minister Kumanudi od- da so vsi merodajni činitelji na če« tične šole, naj na tem mestu prisežejo potoval v Cirkvenico, kjer se že nahaja mrtvim junakom, da bodo ostali zvesti njegova obitelj. Odtod se poda v Ljublja-sinovi svoje domovine, za katero bodo no in na Bled, da prisostvuje kronskemu pripravljeni žrtvovati tudi življenje svetu in sokolskim slavnostim, in jim je stavil za vzgled one, katerih BORZA kosti leže na tem otoku. To je največ! a ,. . . časi;, ki jo lahko pokažejo mrtvim oevo- „ (*zv;) Kur- boditeljem. — Po njegovem govoru je “?T‘in 0.65v*; Newyork 525A; Lon- sledila prisega, kakor so gojenci polo- don 23.45; Pariz 43.1254; Italija 24-1254; ________________________r__________ . _____ žili na grob krasen venec. Trak na tem Praga 13.57 'A; Budimpešta 0.39; Zagreb j ni seziji. Jasno jo vsakemu poznavalca vencu nosi napis: Osvoboditeljem na 1.5754; Varšava 0.0754; Dunaj 0.01; av- • poslovnika, da narodna skupščina ni $1 Šn . .sy°bodne države je priste- Rra-dit.elj Masaryk: »Težje ,.,^7 .... _ .......... u v svobodi kakor-v hesvobo-: *jvoji prvj poti — učenci pomorske aka-1 strijske žigosane krone 0.0154- trtkovem shodu te naš pomislek uva zevali in odobrili ter izrecno povdaTili, da je bil edini namen shoda le, poid preti zahtev« uradništva. Na shodu se je z nepoučene strani tudi obsodilo poslance, ki da so s svojo odsotnostjo onemogočili minuli teden kvorum v narodni skupščini in a tem tudi sprejetje pragmatike v polet- »"'igla pr^ckli todep razpravljati o uradniški pragmatiki, Ičer ne vlada ravno pretekli teden načrt zakona šele feročiia predsedniku skupščine. Predsednik skupščine mora vsako zakonsko predlogo izročiti zakonodajnemu odboru. Za tailco obsežen zakon, kakor je uradniška pragmatika, potrebuje se tudi po skrajšanem postopku, za katerega so fie za/vzeli zlasti demokratski politiki, najmanj 2 tedna za pretres v fiaikonodajnean odboru in za sestavitev pismenega poročila za plenum narodno skupščino. Vendar ne bo nihčo pričakoval, da so zakon, ki odločuje o važnejših zadevah za dolga desetletja, v ■par ura.li sprejeme, ker pač njti uradni-štvo nikakor ne more želeti, da se najdejo pozneje pomanjkljivosti, katere je nemogoče popraviti, če je enkrat zakoni sprejet. Smešno je, demokratski klub, ki je vzel pragmatike za svojo in vso težo vprašanja na svoje rame, ker bi sicer bilo že padlo, smešno je, edmo-kra.tske poslance, ld so naravnost osovraženi pri drugih strankah, ker se vsak hip borijo za uradništvo, dolžiti krivde, da že ni uradniška pragmatika sprejeta. Razburjenje abuja tudi določba uradniške pragmatike o političnih pravicah uradništva, oziroma o njega »depolitizaciji«. Ta določba pa nikakor nima namena uradnikom kratiti politične pravice, kakor jih v naših krajih razumemo, ampak ima namen, onemogočiti preveliko eksponiranje uradništva, kakor je v Srbiji žalibog v navadi, in je treba le določnejšega besedila v zakonu, če se smatra, da je besedilo netočno. Za tozadevne predloge je pa čas v razpravah zakonodajnega odbora. Po sokolskih slavnostih' se podasta .•uovenska demokratka, poslanca gg. dr. Kukovec in Beisner k merodajnomu msedanju zakonodajnega odbora v Beograd. Cehi in Slovaki v Mariboru. Zaspani Maribor. Maribor, 12. avgusta. Sinočnji »Tabor« je javil, da pridejo Čehi ob 'A 6. uri zjutraj v Maribor, Sicer smo računali, da v tako zgodnji uri,ne pridejo Mariborčani v kaki velikanski množici na kolodvor, vendar pa srno pričakovali vsaj častnega sprejema naših dragih severnih bratov. Ob *icer ne ravno preveč zgodnji uri, ko . oi imel priti vlak, pa se je zbralo na kolodvoru le nekaj Sokolov v kroju in malo občinstva. K sreči je imel vlak dveumo zamudo in tako se je do 'AS. ure število našega občinstva vendar malo pomnožilo. Kmalu po 'AS, uri je pr id rd ral z zelenjem okrašeni češki vlak, sestre in bratje so nam že od daleč mahali v pozdrav, zadonele so naše fanfare in pozdravni klici. Kljub »ko-ro neprespani noči so češkim bratom in sestram žarela lica odkritega vese . Ija ob vstopu na našo zemljo. Dva nji- hova trubačka zbora sta igrala slovenske pesmi, kar vse je oglušilo vedelo pozdravljanje in vzklikanje. Voditelje je pozdravil imenom Mariborske Sokolske Župe brat Novak, za Češki klub brat Bureš in za Jugoslovansko-Češko-slovaško ligo brat dr. Reisman. V duhu pa smo gledali z zelenjem okrašeni kolodvor, ki je nabito poln mariborskega občinstva, mariborsko ženstvo obsipava drage goste s cvetjem, »Glasbena Matica« in »Drava« pojeta našo pesmi, gostom, nam najbolj prijateljsko države pozdravlja z iskrenim stiskom desnice zastopnik mesta, vlade in drugih korporacij in društev, železniška ali vojaška godba s vir a češko himno. Na kolodvoru je vse do podrobnosti pripravljeno za o-krepitev gostov, sploh organizirani sprejem funkcijonira brezhibno in razpoloženje raste od trenutka do trenutka ter dokumentira naše pravo iskreno bratstvo. Pa to je bilo le v duhu tako, v resnici je Maribor še sanjal, kako bi bilo lepo, če bi bilo tako in je nato šel za svojimi trgovskimi opravili. Zunaj _ua kolodvoru pa je vendar završalo življenje, kakor v mravljišču. Vlak je imel eno uro počitka in tako so se Sokoli in Sokolice razpr ši Le po peronu, vse jo hitelo k prodajalni časopisov in razglednic, v restavracijo, nekateri so se zatekli k bližnjim prodajalnam, kavarno in v trafike v mestu. Povsod velikanski naval, postrežba je bila sicer res uljudna, toda nezadostna. Tudi pri menjalnici je bila velika gnječa. V vsakem vagonu je ostal le en brat ali sestra za stražo. Češki trobentaški zbor iz Kraljevega Gradca, pa je na peronu neumorno sviral jugoslovanske komade. Naše občinstvo se je kmalu pomešalo med goste in veselo bratsko kramljanje v gručah je vrzelo do odhoda vlaka krog kolodvora. Vlak je bil neskončno dolg, ker sta bila združena dva vlaka, ki sta peljala iz Češke Trohove in Prerova. na Dunaju pa so jih združili. Pripeljale so se v teh vlakih Moravske. Slovaške in Vzhodnočeake župe, skupaj 1.450 bratov in sester. — Bratje so bili večinoma v tovornih vagonih, sestre pa v osebnih. Vlak so spremljali tudi zdravniki in ena zdravnica, vendar ni bila potrebna nikaka 'zdravniška pomoč. Vožnjo so imeli jako prijetno, tudi avstrijske obmejne reviaije so bile zelo uljudne, pri nas pa gostov sploh niso nadlegovali z nikako revizijo. Ura oddiha je kmalu pretekla, trobente so poklicalo k odhodu, simpatično petje Slovakov je utihnilo in v nekaj trenutkih je bila tisočera množica že v vagonih, le nekaj bratov ki se je oddaljilo preveč v mesto, je zamudilo odhod in se odpeljalo popoldne z našo župo. Številni češki fotografi so še sneli zadnje slike in že se je vi a k pomikal ter v frenetičnem vzklikanju Na zdar na svidenjo, izginil proti jugu. Sokole je spremljal tudi brat urednik »Lidovih Novjn« iz Brna. Kako bo poročal o sprejemu v Mariboru in kaj šele o ostalih postajah ob progi? Kako Radivoj Rehar: i Alojz Gradnik: Pot bolesti. .Našemu lepemu Primorju do naj-dovejših časov modrice niso bile preveč naklonjene; dočim so prihajali na (slovenski Parnas Kranjci, osobito Go renjci in Dolenjci ter Štajerci, se je posrečilo dospeti do njegovih elizijskih poljan le dvema Goričanoma — Gregorčiču in Krilanu. V novejšem času pa izgleda, kakor da hočejo te muhaste device popraviti krivico, katero so storile Primorcem, kajti vse slovensko po-.krajine skupaj nam v sedanja generaciji niso dale toliko parnikov in pisateljev, kakor ravno naša tužna, zasužnjena zemlja ob Adriji. Cela dolga vrsta jih jo: Kostanjevec, Pregelj, Lah, Lovrenčič, Bevk, Samec, Faigel, Budal, Remec, Gruden, Kosovelj, Česnik, Škerlj itd. a med njimi zavzema dr. ‘Aloja Gradnik, katerega druga zbirka poezij »Pot bolesti«, leži ravnokar pred nami, eno najodličnejših mest. Gradnik jo stopil na slovenski. Parnas v onih predvojnih letih, ko so se nenadoma pričeli pojavljati na njem i>nvi Primorci; nastopil je s svojimi pesnitvami v pokojnem »Slovanu« ter K »Ljubljanskem Zvonu« kot mehak tenkočuten lirik, a obenem bard ob' mejnih Brd in tužno Istre- Rojen v Medani v Brdih, v onem najskrajnejšem kotu slovenske zemlje, ki je od treh strani obdana in ogrožena od valov italijanske narodne poplave, je že v pryih letih Čutil težo narodne borbe za obrambo, čutil pa tudi težo neprija-teljskega pritiska; zato ni čudno, če je njegova lira zabrnela v krepkih narodnih akordih. Kakor glasnik naroda, tako pa je postal Gradnik tudi glasnik socijalno izkoriščanih, glasnik briških kolonov, o katerih, nam je napisal več globokih pesmi. Da kot tak ni bil v milosti ne pri Italijanih, ne pri Avstrijcih, je samo ob sebi umevno in kakor dolga vrsta dru-gfh, je moral ob svetovni vodni tudi on na težko križevo pot v avstrijske ječe, kjer je na prvi postaji, na goriškem gradu, bil zapri prav v onih prostorih, kjer je čakal na nasilno smrt pred ravno 200 leti (1714.) njegov praded, Ivan Gradnik, voditelj tolminskega punta proti avstrijskim grofom. Po osvoboditvi iz ječe je potem Gradnik proti koncu svetovne vojne izdal prvo akupruo zbirko pesmi »Padajoče zvezde«, katero je prijazno pozdravila vsa naša kritika. Sedaj leži pred nami njegova druga zbirka »Pot bolesti«. Izdla jo je založba »Jug« v Ljubljani, Ako prečitamo pesmi, zhra- vs0 drugače je to pri Cehih, Če sprejemajo drage goste! Izredmio mnogo je bilo med Sokoli tudi sivolasih starčkov — aktivnih telovadcev. •— In v Mariboru? Bratje iz Brna so pripovedovali, da so včeraj videli prihod naših »Orlov«, s katerimi so prišle tudi nune in škof Jeglič. V celem Brnu pa vihrajo na čast slovanskemu orlovskemu taboru samo 3 zastave, okrasitev, kolikor je je, pa se je izvršila le na stroške Orla, kar bo vendar dovolj jasen kažipot Orlom za njihovo bodočnost. Čehi ostanejo po večini do 26. avg. pri nas, da si ogledajo našo lepo domovino in zlasti morje, le dva vlaka se vračata že 16. avgusta in torej upamo, da bo vsaj slovo od predragih gostov v Mariboru takšno, kot smo si želeli videti sprejem. Maribor se mora zavedati, kake naloge ima kot obmejno^ torej re-prezentaeijsko mesto za našo državo napram tujini! Politične vesti. * Min. predsednik Pašic odpotuje v Marijanske Lažne na češko. V njegovi odsotnosti bo vodil njegove posle vojni minister general Vašič. * Predsednik Demokratske stranke, gosp. Ljuba Davidovid, odpotuje danes 13. t. m. na agitacijsko potovanje v južno Srbijo. Obišče Kumanovo, Veles, Ohrid, Skoplje, Bitolj. Spremlja ga več poslancev stranke. * V jesenskem zasedanju narodne skupščine pride kot prva točka na dnevni red zakon o službeni pragmatiki za drž. uslužbence, dalje zakon o vojni odškodnini, zakon o zborovalni svobodi in tiskovni zakon. * Naš poslanik na Reki. Dr. Miroslav Jankovih direktor političnega odelenja ministrstva za zunanje zadeve, je imenovan za našega poslanika na Reki. * Nova narodna skupščina, ki se bo volila na podlagi novega volilnega zakona (na vsakih 40.000 prebivalcev 1 poslanec) bo imela 313 poslancev in sicer: iz Srbije in južne Srbije 112, iz Bosne in Hercegovine 48, iz Hrvatske, Slavonije in Srema 66, iz Slovenije 25, Dalmacije 16, Črne gore 7, Banata, Bačke in Baranje 34, mesto Beogw4 voli 2, Zagreb 2 in Ljubljana 1 poslanca. * Konference Male antante, ki so se vršile ob priliki kraljeve poroke v Beogradu, se bodo glasom vesti iz poučenih krogov nadaljevale 23. ali 24. avg. Vsi zunanji ministri Male antante se sestanejo v nekem slovaškem kopališču — najbrž v Tatranski Zlomnici — in bodo razpravljali o postopanju Male antante v v-prašanjih, ki pridejo na dnevni red pred Zvezo narodov. Tako tudi o vprašanju narodnih manjšin. Tretja periodična konferenca Male antante bo v Rumuniji, še pred sestankom Zveze narodov. * Vprašanje medzavezniških dolgov. V ministrstvu za zunanje zadeve v Parizu trde, da bodo zavezniki, zbrani v Londonu, poslali apel na vlado Združenih ne v tej drugi zbirki, vidimo takoj, da je pesnik ostal neomajno zvest oni smeri in poti, katero si jo bil izbral že v prvi zbirki in priznati moramo, da jo ta pot precej samostojna in so ugodno razlikuje od raznih drugih, ki se gibljejo vse preveč v Zupančičevih stopinjah, čeprav se tudi on ni mogel docela otresti upliva tega našega pesniškega suverena. Že ob prvi zbirki se je Gradniku očtalo, da v korist rim in metra preveč lomi stavke. Ta očitanju pa so bila večinoma neumestna, čeprav tuintam morda vendar deloma u-pravičena; in ta očitanja se bodo pojavila lahko tudi ob tej drugi zbirki, kajti ostal je zvest samemu sebi tudi v tem. Toda, kdor ni tak pedant, da bi lovil izpuščene pike na »i«, tega niti opazil ne bo, osobito ako se bo uglobil v iskrenost dožitja in klenost izrazov njegovi pesmi- Kakor v prvi, tako je tudi v tej drugi zbirki postavil Gradnik na prvo mesto erotične motive. Njegova erotika pa se precej razlikuje od ostale naše slovenske; v njej je nekaj omamnega, južnega a obenem trdega, mešanica erotičnih čuvstev dveh ras — slovenske in italijanske. Najbolj prihaja do izraza ta mešanica »V omami«, lej er se dekle vdaja do poslednjo^ požirka in pr&vi: držav, naj skliče v Washington konferenco za ureditev .vprašanja medzaveznis' kih dolgov. * Spremembe v češkoslovaški vladi: Vse češkoslovaško časopisje razpravlja a možnosti sprememb v češkoslovaški vladi. Predsedstvo vlade bi ime! prevzeti agrarec Švehla. Vendar je časopisi® mnenja, da Švehlova vlada ne bi imela pričakovati dolgega življenja. I udi dvomljivo, da bi Svetila to mesto prevzel ker bo njegova stranka baš v jeseni imela težke boje za carinsko vprašanje. ^ ^ * Miinchen-Berlin. Po dolgotraja^1 pogajanjih v sporu med Bavarsko rt* Berlinom je bil dosežen sporazum * tem smislu, da Bavarska anulira svoja posebno odredbo, osrednja vlada bo P® v parlamentu dala izjavo, da v bodo' ne bo izdajala nobenih odredb pro i suverenosti posameznih dežel br®J predhodnega medsebojnega spora#'1'1 ma. * Anglija so ponuja zaveznikom ^ upravo. Iz Londona poročajo, da j. tja prispela nota avstrijske vlade, ponuja zavezniškim vladam upra' Avstrije, če ne pride takoj financ J1 pomoč. Baje se bo londonska koni(j' renca ob zaključku bavila z avsWr skim vprašanjem, ker se zavezniki M* je enake noto s strani Nemčije. »Na biskupskom sastanku o grebu rekao sam da, koliko .ie , . mene, neču pristati, da se u i»oJ, biskupiji osnivaju razni orli i orhjSl ne. Oni su zato da se cijepa i razdv*' ja naš narod... U jugoslavensk0 sokolstvu nijesam nikada ništa z®5’3 zio, čime bf se vrijedjali vjerski °SJ čaji našega naroda, ali jesarn sve oJ1® cim se jača vjera u jedinstvo slovenskog naroda i snage nje«0 države.« Katoliški škof v Kotoru g. Uc|l ^ na sokolskem banketu 1. julija 1^ * vasi Gjenovič. Dnevna kronika- — Kralj In kraljica sta odložila sV j, odpotovanje na Češko, da se tekom P hodnjih dni še udeležita sokolskih s* nos ti. — iz notarske službe. V Lju je imenovan za notarja dr. Ivan . doslej notar v Žužemberku. . — Naš novi poslanik v Washlnž|°J’^ dr. Ante Tresič-Pavičič, doslej P° ®0j6 v Madridu, je odpotoval te dni na s novo mesto. — Patriotizem naših duhovnov. učitelja z dežele smo prejeli: Duh°vn^ ki kažejo svoj patriotizem na na^loVe' njiškega kaplana Tovornika, je v 5» ,f(1 nijl več. Zato treba proti teni Pr0 Ne misli na poznejše moje bede, •[ in nič, prav nič naj te ne moti Potem? Potem le bodi brez srež, potem me rožo z nogo poteptaj, potem me čašo prazno trešči v tl > ,ft da bo še v slast črepinj ti žvenket^ Ker vem, da kot razbite tvoje sanJ » kot bolečina, kes in kot zločirf, bom vedno še hodila ti v spoinirf. Včasih na zabrnč njegove tudi v akordih narodne pesmi, P0* ^ ako opeva bol zapuščenih deklet J ^ med vojno in pisma fantov, j« sinov na bojišču. V teh akort j,; spesnjenih v tej zbirki več Pe.9D^ jij so tako preproste, a vendar gl tenko se vijoče kače, we,Nesreče so, ki v skatlji zlati ;s]^lv.a jih Pandora in ki h k ra': 55 Va3° se v koče in palače, ona je, ki vse drugače Ce spominja se jo — Mati. Jto,?33?1 preko groba zre združitev u in z zemljo, a tudi z Njim, z Som, o katerem pravi: ke se k Tobi ne, se vrača k Setii, Ti in Jaz — vse je samo en dom, r samo vrata si stoj6 nasproti. T^lik del aibirlce jo posvečen domo-Vjj.1’ nesrečni Goriški. Poleg Grudnoma ■p^r'moi'skila pesmi«, je Gradniko-jj^^Pot bolesti« edini krčeviti jek Pri-*3a in Gradnik je poleg Grudna edi-H6-?.as Bozruč, često krepkejši, svobod- 0l'i«inalnejši nego Gruden, ki je v^j s^oje posmi pod preveč jasnim U jakega barda. Njegoš sone- vL*pečeni Medani, Gorici, Kostanjevimi p Hcan,u, Brdom, Šmartnu, Rcn-Htv’ r^UCTlvu itd., so pasijonske mo-^ašo primorsko boli. Izšle so iz 4i /. ljubezni -pregnanca z rodnih 8fl®da s skrbjo preko ograje v Dr®a, Je?' raj in vprašuje s tesnobo v Brdih: st ^’v°la Uaša tu beseda? K brati sladkomila vez? ^1-cp ^ "'^oli bratu brat krvnik? tta t . Pras«je, trepeti in gleda. S rani! tam že odprt je jez: uvjeE Kako slovenska gospoda ponaj-više njemaoki divani, pak sam misUo, da i vi volite njemaoki više nego slovenski*« Tako torej. Hrvatski vojak se sklicuje na slovensko inteligenco in jo obtožuje, da rada nemško govori. Pommite, govorica na cesiti in. ulici vzgaja mimoidoče in sicer jili vzgaja slovenska govorica v narodnjake, a nemška v odpadnike, nemškutarje. — Kar si, to ta rado iz ust gre. — Požarne hrambe mariborske oko. lice imajo že več časa od svoje Zveze nalog, naj uvedejo slovensko povelje v svojo službo, a kakor izvemo, se to doslej še ni izvršilo ne v Kamnici, ne v Limbušu, ne v Radvanju, ne v Razvanju in ne na Pobrežju. Izgovarjajo se, da nimajo nikogar, ki bi j,ih poučeval. Ta izgovor je prav po ceni, ker se ga lahiko iz rokava strese, kadar se ga rabi. Ker nikogar ne iščejo in se za slovensko povelje ne trudijo, tudi nikogar nimajo, ki bi jih učil, zato ostane vse pri starem. Slovensko poveljevanje se mora zaeoti učiti, drugače se ne bodemo nikoli izmotali iz starih habsburških razvad ter bodo požarne brambo vedno na sumu, da koketirajo s svojo nemščino z nemško Avstrija Naš državni jezik je slovenski, zato ga moramo gojiti tudi v požarnih hrambah v vseh službenih in izven službenih zadevah. — Opreznost poštnih uradov. Prejeli smo: Narodna banka je izdala v promet nove 10-dinarske noveanice. Pri nekem poštnem uradu, kjer je revidiral zavod baš neki višji uradnik poštno direkcije, pa je to novčanice odklonil češ: »opreznost je dobra«. Poštna direkcija naj bi nemudoma izdala tozadevni ferman, da ne bo zopet nepotrebnega razburjenja med ljudstvom- — Poziv slovenskim učiteljem iz Primorske. Politično društvo »Edinost« v Gorici objavlja v tržaški »Edinosti« sledeči poziv na slovenske učitelje iz Primorske, ki službujejo izven pokrajine: ker se odprejo na Primorskem nekatero šole in ker vlada veliko pomanjkanje učiteljev na splošno, zlasti pa radi tega, ker je vpoklicano veliko število mladih slovenskih učiteljev k vojakom, poživljamo slovenske učitelje, ki služijo izven (julijske) pokrajine, da storijo potrebne predpisane korake za povratek in se obenem javijo podpisanemu društvu. — Sprejemanja strank pri ministra za socialno politiko. V ponedeljek, dno 14. t. m. bo g. minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav ob priliki uradovanja pri pokrajinski upravi v Ljubljani sprejemal tudi zasebne stranke in sicer v predsedstvenih prostorih pokrajinske uprave v času od 11.—13. ure. odprt je jez: Lutarji, ,i ^iko T)a s6 mu l^či srce, ko vidi 0 tam, pr oko: Dekletom pišejo: »Mia Madonna!« Njih prejšnji fantje srnjijejo v. Kalvarji. in Goričani se selo ko ptice. Zato kliče na obrambo mrtve, one, ki so bili prvi glasniki našega juga, ki so pr »rokovali trpljenje, a tudi zmago: Četudi dom so vam pokopališča, Gregorčič, Krilan, Lavrič, Tonkli z nami, bodite zdaj, in tudi ti, Dermota! Bodite zvezde nam za težka pota, in ker ne moremo sedaj več sami — čuvajte ogenj našega ognjišča! Toda ni pesimist, ampak optimis.t, ki neomajno veruje v tisti dan, ko bo zasijalo solnce svobode tudi sedaj zasužnjenemu jugu in tej svoji veri dajo duška v »Naši zemlji«, ki govori svojim slovenskim sinovom: Se vam bom dom in še vam bom ognjišče in še naj bodo širna polja moja sovragom vašim vsem pokopališče. Tretji del zbirke obsega sonetni ciklus »Tolminski punt«. V tem ciklusu je v dovršeni obliki obdelal Gradnik zgodovinske dogodke na Tolminskem v 18 stoletju. Ta ciklus jo poleg v prednjem delu uvrščenih sonetov »Sonet o svobodi«, »Et meminisse...« in »Veteranu«, najkrepkejši. Tudi v »Tolminskem puntu« pa prerokuje Gradnik bodočo svobodo, verujoč da: Ničesar nam ne bodo vzela leta. Ko bodo zopet zaplapolale naše za~ l ave nad Pivko, Istro, Krasom, Vipavsko, Brdi in na Tolminskem, tedaj ne smejmo pozabiti-, da,, je bil tudi Gradnik tisti-ftlafeliikv kf je klical gu- slar, ki je na svoje gusle pel o sloven slsem Kosovu* o naši Goriški. — Draškovicu v spomin. V Delnicah se mnogo razpravlja o ustanovitvi sanatorija, ki naj bi se imenoval po pokojnem Draškovicu. Na klop, kjer ga Je zadela a-tentatorjeva krogla, ne sede nihče, da ne onečasti njegovega spomina. Železniška postaja v PraČevu se bo prkrstila v Draškovičevo. — Rojstna hiša Branka Radičeviča porušena. Osiješki »Jug« poroča iz Broda na Savi, da je rojstna hiša pesnika Branka Radičeviča porušena. Kupil jo jc namreč nek stavbenik, ki namerava na istem mestu zgraditi moderno palačo. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20- avgusta, ob 9. uri se vrši v Narodnem domu v Celju ustanovni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je: 1. Poročilo o pripravljalnem delu. 2. Volitve. 3. Razprava proračunov. 4. Ureditev zveznega tajništva. 5. Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. — Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem predavata gg. Bizjak in Fran Mohorič o predmetih: Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja in »Naše prometne razmere«. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in je pričakovati za označeni dan izredno veliko število obrtništva v Celje- Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in imajo vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, pravico do polovične vožnje. — Zatvoritev mosta. Mest čez Pesnico na okr. cesti Ptuj-Ormož v župniji Sv. Marjeta nižje Ptuja se radi nujnega popravila za težak promet zatvori in sicer velja zatvoritev za čas od 20. avgusta do 1. oktobra 1922. Avtomobili in voznM naj vozijo po drugih prikladnih cestah iz Ptuja na Ormož ali o-bratno: (čez Polenšak ali na Borlski most in Zavrč.) — Prebivalstvo naših mest. Beograd šteje 111.740 duš, Zagreb 108.338, Subotica 101.857, Sarajevo 60.083, Ljubljana 53.306, Novi Sad 39-147, Osijek 34.641, Split 31.542, Maribor 30.641, Niš 25.094, Zemun 18.542, Karlovac 16.827, Mostar 16.541, Banja Luka 16.413, Varaždin 13.645. Dubrovnik 13.368, Su-šak 13.214, Brod 10-621, Vukovar 10.244, Vinkovci 10.173, Sisak 8802, Koprivnica 8096, Bjelovar 7856, Požega 7023, Bihač 6147, Travnik 5955, Cetinje 5704, Petrinja 5544, Petrovaradin 5101. — Kongres izvozničarjev se vrši te dni v Beogradu. Kongresa se udeleži tudi delegat prometnega ministrstva in ministrstva za trgovino in industrijo. Na kongresu sc bo razpravljalo o osiguranju izvoza in potrebnih merah za zasiguranje dovoljenih prometnih sredstev. — Seno za vojaštvo. Garnizije v Ljubljani, Celju, Mariboru, Slov. Bistrici, in v Ptuju potrebujejo znatne količine sena letošnje košnje za prehrano konj v letu 1922-23- V interesu drž. blagajne je, da se seno nakupi po najnižji ceni. Radi tega se prosd vse uprave sekvestriranih posestev v Sloveniji, da ponudjo vsako količino sena v prešanem ali neprešanem stanju intendanturi komande Dravske divizijske oblasti, za Celje in za Maribor komandantom tamošnjih vojnih okrugov, za Slov. Bistrico in Ptuj komandantom mesta- V prvi vrsti se reflektira na pre-šano seno, franko vagon dotično vojno intendantsko skladišče, ali pa franko vagon železniške postaje, kjer se hoče seno natovoriti. Ponudbe za vse garnizije se morajo poslati intendanturi Dravske divizijske oblasti. Seno se plača po komisijskem sprejemu v skladišču, ker se seno tem vpiše v magacinske knjige in se potem izplača. — Pred koncem rudarske stavke v Ameriki. Glasom poročila »Chicago Tribun Cleveland« je prišlo med posestniki rudnikov in rudarji v Pensilvaniji, Ohio, Indiani in Ilinois do sporazuma. — Kako lahko doživimo 100 let? To tajnost je izdal nemški učenjak Fischwei-ler, ki pravi v svojem testamentu: »Posteljo postavi tako, da bo glava natančno proti severu, postelja sama po mora ležati popolnoma vodoravno. Spati moraš trdno in s stisnjenimi pestmi.« »Recept« je čisto lahko izvedljiv. Čudno je le, da ga slavni učenjak sam ni uporabljal, ker bi si bil svoje življenje lahko podaljšal za cblih •'30 'M*' ‘n' ■ •'•••'* '* — Milijonska napitnina. V neki var-1 savski restavraciji je sedela večja ame- riška družba, ki je pravkar dopotovala iz Amerike. Ko je prišlo do plačevanja, so se začeli Američani razposajeno smejati in obračati račune. Končno je eden izmed njih dal natakarju 250 dolarjev, za poravnavo računa, ostanek pa za napitnino, češ, v Ameriki bi plačal za to dvakrat več. Ves začuden je natakar shranil dolarje, končno pa je preračunal, da mu ostane za napitnino nič manje kot 1,200.000 mark. — Nemci organizirajo boljševlško mornarico. Angleški listi poročajo, da je ruska vojna mornarica deloma že zopet obnovljena. Pri obnovi je zaposlenih 200 nemških častnikov, ki so pogodbeno vezani na 71etno službo. V kratkem se bodo vršile v Baltiškem morju velike pomorske vaje, da tako vsemu svetu pokažejo moč boljševiške mornarice. — Boljševlški finančni načrt. Zlat vir državnih dohodkov v Rusiji je bil pred vojno monopol na žganje. Težki milijoni zlatih carskih rubljev so dotekali v državno blagajno, dočim je ruski mužik moralno in fizično propadel- Na dan mobilizacije I. 1914 je ruski car prepovedal točenje alkoholnih pijač za čas vojne. — Boljševiki, ki so rusko valuto popolnoma upropastili, so prišli sedaj na idejo, da jo popravijo z — vodko. Uvesti nameravajo zopet monopol na žganje in dovoliti točenje alkoholnih pijač. Tako ne bodo popravili več za vselej uničene valute, u-ničili pa bodo še to, kar je dosedaj izostalo — to je ruskega mužika. Dopisi. Razvanje. Dne 13. avgusta bode M Razvanju veselica požarne 'Sram.be. Požarne hrambe so dobrodelna naprava za vseobčo korist, zato jim žeimo, naj si tudi potom veselic pridobe primernih dohodkov. Ni pa prav ter nasprotuje načelu narodnosti in po nji tudi državi, da se na teh veselicah goji! nemštvo. Požarne hrambe se rekrutirajo iz rojenih Slovencev, vsak naro^ govori v svojem jeziku, le požarni! brambovci z mariborske okolice se smešijo s popačeno nemščino. To smo' doživeli na enaki veselici v Radvanju; rn tudi drugod. Odkrito moramo priznati. da nas bode začela ta za našo narodnost škodljiva razvada od teti veselic odbi jati, ako se ne bodo razmere/ izboljšale. Veselici požarne brambo vi Razvanju se naj da slovensko lice, po-> tem ne bo nasprotovala ne na/rodnostj in ne državi in le v tem slučaju ji želimo dober obisk in zadovoljiv uspeh. Zg. Polskava. I>ne 15. avg. 1922. ol> 11. uri predp. se vrši pri Kaču občni zbor »Družbe za zgradbo ceste Bojtina —Zg. Polskava«. Kdor pozna razmer« in kraje, kjer naj bi vodila ta cesta* bode uvidel ogromen pomen tega podJ jet.ja za raajširji okoliš,- vštevši mesto Maribor, ter tudi strategični moment, ker bi cesta vezala državno cesto s sle* menom Pohorja. V soteskah na južno1 vzhodnem pobočju Pohorja gnijejo oj ogromno množine raznovrstnega lesa* katerih vslod pomanjkanja komunika-> cij ni mogoče spraviti v promet. Vsi interesenti, zlasti pa gg. poslanci so na1 prošeni, da se udeležb ustanovnega občnega zbora. R—r. Ptuj. Gremij trgovcev v Ptuju, n» znanja vsem svojim članom v Ptuju ia Bregu pri Ptuju, da se je na izrednem obenem zboru dne 9. t. m. soglasno sklenilo 50% povišanje plač vsem trg nastavljencem, moškega kakor ženske« ga spola. Sklep stopi v veljavo s 1! avgustom t. 1. Radeče pri Zidanemmostn. V Mo čivuem pri Zidanemmostu je Jernej Gole čistil svoj samokres, ne da bi vedel, da je nabit. Samokres se je pri tem sprožil ter ga je kroglja hudo ranil* na glavi; levo oko je izteklo. Peljali s« ga v bolnico v Ljubljano. Loka pri Zidanemmostu. Za župani je bil izvoljen g. I. Koren. Naše gasilu« društvo protestira proti članku časopi sa »Jugoslavije« št. 178 z dne 8. t, m, ki pravi, da so vsa gasi In a društva biv> še Štajerske nemčurska. Mi smo ž» davno pred vojno imeli slovenski po voljni jezik, fer vedno načelnika v člane narodnjake. m Darujte za,Sklad otroške BoSmce* v 'Mariboru. SEraii 7 IT S B O Kt jrianoor. w, avgustu 1927. Koroške vesti. Naš konzulat v Celovcu je konečno dobil nove prostore, 10. avgusta se je vreselil (Balmhofstrasse 26a -I.) Uradne are za stranke so vsak delavnik od 10. 'do 12. ure. Novi prostori so bili skrajno potrebni, a nič manj niso potrebni tudi flavi ljudje, da bo konec vseli pritožb. Poročila drugih listov o našem kom. v Celovcu so resnična in poziv, da se imenuje drug konzul, upravičen. Koroški fašisti — člani »Heimat-schutza«, kažejo zadnji čas svojo gorečnost tudi že v cerkvi. 17. maja t- I. so najeli za Št. Rupert nemške pevce iz Ve-tikovca, da so peli pri šmarnicah. Dve slovenski šivilji, Ana Poš in Katarina Fige, sta se malo pred koncem šmarnic odstranili tiho iz cerkve. Pred cerkvenimi vrati pa je stalo nekaj nemških žensk !z Velikovca, ki so se glasno prepirale med seboj. To je izrabil neki nemškutar in ovadil obe Slovenki, da sta motili božjo službo. Že drugi dan sta imeli o-rožnike v hiši in zaslišavanj in groženj ni bilo konca. Popolnoma drugače ravnajo oblasti, ee je tožnik Slovenec. Zavarovalnega potnika Jurija Gozellta je sredi aprila v Djelcšah napadla tolpa nemčurjev pod .vodstvom Simona in Lovra Lesjaka. Suvali so ga sem in tja in ga obkladali z v osmi mogoč, psovkami. Lov. Lesjak je Oozcllta nazadnje preiskal in prebrskal vse papirje v njegovi potni torbici. Zbežal je konečno na orožniško postajo, a ni mogel najti nobenega orožnika. Pred o-rožniško postajo se je suvanje nadaljevalo. Gozellt je moral zapustiti Djekše, iie da bi opravil svoje posle. Doma, v Velikovcu, je napravil ovadbo, a državno pravdništvo ga je z dopisom št. 2092-22-2 obvestilo, da nima nobenega povoda, da bi napadalce zasledovalo. Kako ravnajo Nemci s slovenskimi celavci, pojasnjuje sledeči dogodek v Bistrici v Rožu. Dne 1. julija so radi pomanjkanja dela odpustili približno 30 delavcev; par tednov nato so sprejeli vse v delo nazaj, le 5 Slovencev ne, zato pa še okoli 30 nemčurjev na novo. Slovenci so prosili večkrat za delo, a vedno so jih odpravili, da naj še čakajo. Delavcu Čopu pa je ravnatelj Johannscn kar povedal, da zanj sploh nima dela. Ravnatelja podpirajo z vso vnemo tudi tkzv. *Betriebsrati«, dasi bi morali ti ščititi predvesm koristi delavstva. Pokrajmska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) dekorativna in reklamna dela. Radi premo prostorov naj si vsak razstavljal e c že danes priskrbi dekoraterja, ker v zadnjem času vsled preobilnega zaposljenja dola ne bodo pravočasno končana. Pripominjamo, da je za izvrševanje dekorativnih del za razstavo pooblaščena tvrdka Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45. Priporočamo v lastnem interesu strank, da so prostore na razstavi opremijo umetniško, ker s tem svojo firmo najbolje repre-zentirajo. Reklamne plošče na ograji so prav Jkusno izdelane in bodo najboljša reklama. Opozarjamo pa vse one, ki so naročili plošče na ograji, da nemudoma pošljejo besedilo. — če tega še niso storili — da se morejo napisi pravočasno dogotoviti. Prijavni rok je dne 10. t. m. potekel. Pozneje došle prijave se pod nobenim pogojem no morejo upoštevati. Le v res izjemnih slučajih se bodo prijave, še upoštevale, če bo to dopuščal čas in prostor. Obisk iz južnih krajev bo zelo številen. Te dni je dospela prijava nad 100 srbskih kmetov, ki sl korporativno ogledajo razstavo. Veliko zanimanje vlada todi v inozemstvu, posobno v Avstriji in Češkoslovaški, od koder se obeta številen obisk. Dodelitev prostorov. To dni so do- ffOŠIjejo^ vsem razs t a vi jal corn obvestila o dodeljenem prostoru. Proti dodelitvi je dopusten ugovor tekom treh dni po sprejemu obvestila. Pozneje je vsaka izprememba prostora izključena, kar naj blagovoli,^ razatavljalci upoštevat* Podelitev častnih kolajn in diplom se bo vršila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo ocenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo pa ponovno vse razstav-ljalce, d,a pridejo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor, t. j. najkasneje do 3. septembra t. 1. Velik obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršil dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temeljito in stvarno pripravijo za ta zbor in na j na to žo danes opozere vse svoje člane. Čim več nas bo, tem več | bomo dosegli. Častna dolžnost vsakega j obrtnika pa je, da se zbora udeleži in | tako pripomore k skupnemu uspehu, i Vsa pojasnila glede razstave se do-| be v pisarni obrtne razstave v Mari-j boru. Aleksandrova cesta 22. Zunanji j interesenti so lahko informirajo tudi j telefonično na tel. interurb. št. 207. ■ Vpreganje gostilniškega davka v Mariboru. i Dobili smo veliko število odgovorov na naše vprašanje, mnogo žal brez podpisa, ki so po naših načelih o anonimnih dopisih seveda morali romati v koš. Nekatere odgovore, ker so karakteristični za razpoloženje med občinstvom, v naslednjem objavljamo: Kakor sem se včeraj (S. avg.) prepričal, so plačali tukajšnji mesarji na semnju dobro rejene vole živo težo po K 22.— za kg. Ker stane govedina ra tukajšnjem trgu od K 68.— do K .100.-(zadnja cona je namreč za meso brez kosti), se mi zdi mesarska obrt tako dobičkonosna, da bi se izplačalo mestni občini napraviti lastne mesnice, razpečavati meso po kakih K 50.— do 56.— in bode občina imela lepši dobiček, kot pa od vsega ponočnjaškega davka. — Upoštevati se tudi mora, da bi se ko;i-zum mesa. v sluča ju da se cene nekoliko znižajo, zelo povečal. Izgovor, da je pomanjkanje živine, ne drži, ker je šlo z včerajšnjega semnja najmanj dve tretjini neprodane živine nazaj. Izvolite toraj predlagati mestni občini tako napravo in sem prepričan, da se bo dobro obnesla. n. Na vaša vprašanja o guia.L-u.iiiem davku odgovarjam: 1. Splošnega gostilniškega davka ne odobravam. 2. Predlagal pa bi, a) da sc zaračuna 10% od alkoholnih pijač, ki se točijo v gostilnah po 23. uri (t. j. gostilničarjev račun in 10% od njega; gostilničar torej ni nič oškodovan), b) da se zaračuna k vsakem u plačilu v barih (ne glede na čas) 10 ali tudi več%: (Zagreb ima, če se ne motim, 30%ni dodatek v barih), m. Na vp.a'..i.je v »Taboru* a . L17 z dne 4. avgusta 1922. glede nameravane upcljave novega gostilniškega tali požrešnega) davka v Maribor n. odgovarjamo kakor sledi in sicer: 1. Nisem za to. da se vpelje novi davek, ker zadene isti pred vsem in v pr- vi vrsti le najnižje sloje in je primeren kar v največji meri škodovati že itak pičlemu tujskemu prometu. 2. V svrho kritja deficita mestne občine predlagam, da naj mesi na občina obdavči vse goste z 20 Din., kateri se nahajajo 5 minut po napovedani policijski uri še v gostilniških ali kavarniških lokalih. (S tom bi bilo obenem tudi gostilničarju in kavarna?jn pomn-gano). Ker pa. najbrž ni nobeno mesto v naši državi tako zanemarjeno, kakor ravno Maribor, ker so v mestnem odboru skoro o ničemur drugem ne razpravlja, kakor ravno o davkih, predlagam, da gg. idealisti novih davkov obdavčijo vsakega prebivalca mesta, ki iz oken svojega stanovanja prah, bolhe, stenice, bacile, ostanke :n druga bolezen prenašajoče snovi na mimoidoča meče, z Din, 100. Če pa hoče brihtna socjjalistična večina v mestnem svetu res do denarja priti, potem pa naj »obdavči« vse avtomobiliste - dirkače, ki po mestnih ulicah ogrožajo oasante in otroke, magari z Din. 500. IV. ^a vprašanja glede gostilniškega iL&vka n »Taboru« z dno 1. avar- 3222.: ad 1. Gostilniškega davka sploh ni treba. S takim davkom so omeji Is kon-j sum in vsled toga bi imela občina veliko zgube na konsumnem davku. Z uvedbo gostilniškega davka so j hoče odpraviti tudi napitnina. Smešno! Napitnino dati jo bedasto, sprejeti jo je Pa sramotno; natakarji vendar, inslim, niso berači, katerim se dajo milodari. V tem oziru naj se vpelje amerikanska metoda: kdor da ali sprejme napitnino, se kazD,uje prvikrat s 10$) dol.; drugikrat s 5000 uol. in naprej z 10.000 dol. in s primernim zaporom. Ako se zgodijo taki prestopki večkrat v enem in istem lokalu, se odvzame gostilničarju, oziroma kavarnarju koncesija. Sedajne cene v kavarnah in gostilnah so tako pretirano visoke, da vsak kon-oecsijonar plača svoje uslužbenec lahko iz svojega žepa, ne da bi bilo treba radi tega povišati eene. ad 2. a) Za vsako avtomobilsko vožnjo po mestu davek: po dnevu: tovarni avto 250 Din., lulcus avto 1000 Din.; po avto 250 Din., luksu s avto 1000 Din.; po 2000 Din. Glede na škodo, katero napravijo avtovožnje na cestah in glede na neprijetnosti (prah. ropot itd.) za prebivalce, je zgoraj predlagani davek skoraj bagatela, ker avto si vzdržuje le bogataš. b) Vsak obiskovalec »bara« plača davek: od 8. ure zvečer do polnoči. 500 Din., po polnoči 100Q Din. Obiskovalci »bara« so le milijonarji, verjžniki, itd. c) V vseh gostilnah in kavarnah, kjer igrajo godbe, plača koncesionar za vsak pToizvajan neslovanski komad davek 10 Din. d) Za vsako buteljko iz inozemstva importiranega šampanjca, ko pride v gostilnah ali kavarnah do točenja, plača konmment (pod odgovornostjo koncesionarja) davek 1000 Din. Posebna utemeljitev ad 2 predlaganih davkov, ki bi prinesli mestni občini milijonske dohodke, se mi zdi popolnoma nepotrebna. * Nekateri drugih predlogov, kakor da naj mestna občina obdavči odvetnike, banke itd., dalje naj uvede monopol na obojno pijače itd., ni z ozirom na pravni položaj smatrati resnim. En odgovorr ki je pa obširnejši in ki razpravlja tudi splošno o občinski ekonomski politiki, objavimo v prihodnji številki. JDS. Preložitev SEJE NAČELSTVA IN ZBORA ZA-UPNIKOV JBS MARIBORSKE OB. LASTI. Z ozirom na razpored sokolskih prireditev je prisiljeno načelstvo mariborske oblastne organizacije demokratske stranke preložiti sejo načelstva 12. tega meseca in zbor zaupnikov 13. tega m., sklican v Celje. Odgoditev velja do 2. oziroma 3. septembra v smislu okrožnice. ki jo dobijo vse organizacije še posebej. Organizacije se naprošajo, da zaupnike o ti spremembi nemudoma obvestijo. — Oblastno načelstvo. Mariborske vesti. Maribor 12. avga^ta 1922, m Znanje pravilne slovenščino bi pač po mnenju vseh narodnih krogov v Mariboru moralo biti predpogoj za obdržanje in za sprejem v magistratu i službi. Toda gospodje »večinski« so se postavili na drugo stališče in celo g. župan sam dirimira — kakor se ču.je — pri glasovanju za ljudi, ki slovenščine niso zmožni. Tako pride do tega, da krožijo sedaj med starši šoloobveznih otrok »pod pisne« namesto »popisnih« pol, v katerih imamo navesti »vo-roizovet«, »leto cepljeno« namesto »leto cepljenja«, »vdrstveno« nam. »varstvene« oblasti itd. Je to morda malenkost v primeri z drugimi velikimi so-cijalnimi in kulturnimi vprašanji, ima pa s stališča nacijonalne vzgoje tudi svoj pomen. m Naroden škandal. Na Koroški cejeti blizu Glavnega trga hočejo sedaj vreči na cesto edinega tamkajšnjega slovenskega trgovca špecerista, koiroš-koga, begunca s. Novaka, ker zahteva njegove dosedanje lokale lastnik det:& no hiše, trgovec Prešeren, katerega je vrgel iz dosdajnega lokala na Glavnem trgu, v katerem je bil celih 28 let, trgovec .Franc Weiler ter otvoril tudi v teni lokalu trgovino, čeprav ima žs ono na Slomškovem trgu. Dejstvo samo kot tako bi še no bilo vredno, da ge ž njim pečamo v listu, čeprav je dovolj žalostno že tudi samo to, da so preganja koroškega trpina g. Novaka; zadeva pa je drugačna. Omenjeni Woilor je nonaškoD;V8lrijski državljan ter si J® leta 191!) na nepojasnjen način pridobil obrtno pravico, čeprav bi mu 3,e pripadala. Pozneje je Weiler optir.il za našo državo, opcija pa mu je bila o&-bita in moral bi se izseliti v mirov«1 po&odbi določenem roku ter jo ros tucrf žo kupil neko .trgovsko hišo v Libenau pri Gradcu. Razen tega. da jo tuj državljan pa je bil še pred vojno kaznovan radi zločina po § 197 in 200 k % ter po § 4G4 k. z. ua 4 mesece težke ječo, katero je tudi odsedel. Sedaj Pa’ mesto da bi se izselil, prevzema še drugo trgovino ter meče posredno na cesto našega človeka. Kolikor smo informirani, mu je bila sedaj vendarle o®' vzota obrtna pravica, toda ker pravico do pritožbe na višjo instance, ni izključeno, da se mu posreči s svojo zvitostjo doseči ugodno rešitev, posebno, ako oblast no bo poučena o prave# stanju. Proti temu pa jo treba naje^ ločne je nastopiti. m Gradbena akcija. V četrtek P poldne eo je vršil na okrajnem glavarstvu sestanek mariborsk. stavbenike^' arhitektov in inženerjev, da se pos^e' tujejo o gradbeni akciji. Sklenilo se naj so konstituira najprej društvo. ** naj se pozneje izpremeni v zadrugo ali pa delniško društvo. V kratkem se ^ vršil, sestanek zastopnikov denariji" zavodov, da izrazijo svojo mnenje S-0' de sodelovanja in financiranja grad"6* ne akoije, ki naj čim prej prične s zidavo in dozidavo hiš za stanovatU3" V odbor so bili izvoljeni inž. Dole®« Kisman, Hengerer in Acceto. Dno 1 ' t. m. se otvori pisarna v občinskih Pr? štorih, kamor naj se blagovolijo obra1* ti vsi interesenti. m Za .Tugoslov. MatJeo so nafr^ na svatbi g. Tončka Lukša 2000 K- 1 snemajte! m Sprejem gojencev v vojaško droavijatično šolo. Ministrstvo in mornarice je poslalo mestnemu ^ gistratu »Konkurz« glede sprejema % jencev v hidToavijatično solo v0,1jg mornarice v Gjenoviču. NatančneJ pogoji glede sprejema v to šolo so , vidne iz »Konkurza«, ki jo nabit občinski deski. m Dobava mesa za vojaštvo. som dopisa Komando dravske div'55^ ske oblasti se bode zaključila dne , t. m. ob 10. uri v intendanturi Drav?j'. divizijske oblasti in pri komandi skoga vojnega okru ga pogodba dobavo mesa za garnizijo Celje 2a . od 1. do 30. septembra 1922. Natan^1} ši. pogoji so razvidni iz »Oglasa«, nabit, ua občinski deski. _ m Trafikanti, pozor. Dne 13. a jj| sta. so vrši ob 14. uri v restavra0^ »Maribor« na Grajskem trgu shod za. vse trafikante mesta Mai-1^ in okolice. Vabi se vso trafikante, se v svojem interesu udeleže nap^_. danega shoda. Prosi se tudi za z^v£), stvo kr. finančnega ravnatelji ^ Istotko bi bilo priporočljivo, shoda udeležita tudi gg. glavne too . izf°‘ SrČ11* ne zaloge. m Za uboKega invalida nam ie čila Mestna hranilnica 100 Din. ^va*a- . iiOi m Usmiljenim srcem! Vojni inV.gjj9( katerega jo vojna popolnoma prosi usmiljena srca za podporo. mu jo med vojno umrla in pet nepreskrbljenih otrok. Da sobe in otroke, je razpečal že s' ^ vse premičnine, sedaj pa ga 30 ^ vsega zla še doletela bolezen. •V0?ji se z družino vred nahaja v bedi. Podpora nujna! Darove s^r_' fco' naše uredništvo. Imena darovale mo objavili! •m Zopet se jo odprla v ^P0^, prostorih na Glavnem trgu št. 1 žo dobro znana manufaktnrna i na trgovina Franc Mastek, ka cenjenemu občinstvu prav toplo l ^ roča. Glej. oglasi. i-nv'^ ' m Br. Ivan Ju ročko. Slom. ^ t1<^ 3 no ordinira od H-—^ a M >1.0 'ariDor, to. avgusta v^sz. * JL «-X JU Stran 5 m Razgrajači so sicer malo utihnili, Tti;! t-r-t7e-“e ne morejo popolnoma u-% ' 1 .cotrtelc je prijela policija ne-_M?a civilista in tri vojaške osebe, ki so im ? ^ Za Pogrebno, vznemirjati spa-Ooro prebivalstvo. Civilist je dobil na ^„inis‘ir.l-l.a^u Primomo plačilo, vojaki So ll1 oddani komandi mesta. j ,m kopanjem okraden. V čeir-?%» v Dravi narednik 45. t\t ' i ‘ Obleko je pustil na obrežja. lov-1 Cm’ l<0 se 3® hladil v mrzlih va-vraV’ mrn "*0 ne-kdo izmaknil žepno uro, ^•adno 500 K in 80 K denarja. n‘V^ ?^rna no®- Izprlcda, da imajo ma-i»nav+ V€seljaki vendarle precej re- nnrn Policijo. Sinočnja noč je to . Popolnoma mirna. Ali je d~s.uj!V P°^c9skega svarila ali pa le bom vGa potka in kislih kumaric, to o se videli- stro ^ n3P?rov tovariš okradla se-Sfn/u -V Iv‘a Schwaigrer, stanujoča v A. r‘Cl'b, je prijavila, da jo njen brat sl--^ V t'ril'^bi z brezposelnim trgov-. Pomočnikom Adolfom K. iz Ptu- Pcomesne novosti. (Piše T. M.) , - — Adolfom K. iz l^^jočim v Tattenbaoliovi ulici, v- V.,n:ieno stanovanje: Nepoštena ezinka« sta odnesla perila in oblo-Scli • vr'e'ln°sti 50.000 K. Avgust fa KaiRer. Pobesni! čez mejo, Adol-oddnl’ 'Pa i.tvp0''e^a v5oraj aretirali in še p^a S ‘®f:u- Pri njem so našli samo flw' 0 eufaajo; ostalo ukradene pred-meto Sta žo prodala. flii^ tatovske tolpo. Tukajš- nimiT ^ 86 3*e Po®re^ilo razkriti zanj]-;^ °. družino. V goralu pri treh ribnikov ^i Par sumljivih »puščav- Rozrln*’ se seve(1a ni»0 zatekli v teni,, ? RaTn°to radi božjega strahu, tWft Zato’ da W Iaž*e ~ kradli. 8q-dobrrr/1-^110 vreme .iim j0 bilo prav ni]a zaveznik in jim ni nič gre- Ujeli ???■ ^otovišča. Če bi se ne doWV Policijske mreže, bi nemara Še irnyir,Sp. T>oc* nebom. Ime te lik. V10 .^akor nalašč za gozd: Kač-■K.arl Kačrtik je star šele 15 let, brat Jožef pa 36 let. Mati s+a- Zvezi ° CJ9 ..v me^tu, a je bila v ozki ^tr11^SV?5ima sinovoma, z njunim elani t- V'.'lom Jožetom in z ostalimi n!tok ® c\Rno kolonije, ki so so zbirali Rožo o S1 Kužnikov. Kačnikovi in sovejn° j. kansko leto v zaporu, Ro krnrt r i P^olgih prstov. Tokrat 50 hod-p arvaa veliko; kakotr dihurji Parilo 1 1 J:°.'n°či na rop in nosili domov 3e rnni* -ie> rjuhe. sadje itd. Vso to ja pVoiT)T^ajala. Včeraj 3ih-je polisi' noati r. .nG ^a ravno v trenotku, ko je Zasitil' infes-‘a kosilo v gozd. Tako je tatvin ,a to]Po, ki ima na vesti mnogo ^ mestu in okolici. ftas T,^a7arna v mestnem parku. Da-^®Pem v a due 13- av^osta 1022. pri M xo predpoldanski koncert Jw- ure. 1407 C«**1 Halbwfdl sobota 12 . in da-Rodba' ’ v°wyni koncert. Svira tram- wToh:eiss<< v nedeljo tudi ju-m y n?er Vst°P prost. 1-101 ?aVamnC , en 'cavarna- Najmodernejša i? inozAmoi • ven^'- Na razpolaero tu Elw“ten Bar- -v ”“*« partn. Pri 0 19. in SeTS3 ^ev’,’l° koncert od 17. ^omn^žen 23‘ ure’ 0rkcstc-r •^uSturain umetnost pclJn jeU|l^51ia*?r* sI°v. akademikov v prosvetne ^ret;'i zvezek svoje fe DoreanH^J1^ee<< Plavanje g. ^ndine. Snov l ravstvena vzgoja ^venega Je obravnavana z znan- &'«S 2a»Wi'>Hk*iin'?a •««»>• in3izniCe vseli « i a ^ -50 uvrsti v 51 Obsei ^S1 1T}nda si jo vsakdo . dinarje, s noš+^-° ol strani in sta«e l0° se no P0^'Ti in o 20 par več. ICnii- ^^Dliko^vCer1 T/Ivalin nar,r- slov- ^II^WNarodni dom. Jtwka knjižnica Posluje .i0™ C5°m’ ?* nac?Str. S nedeljah od >/„10.. >n ob eetrfviu* /B*U—V*11' lln taM'«ski oddelek h Vs19. »/,2°. „„ ,ek ob sot>otah od 18. do Vlaki s hitrostjo 270 km na uro. Na železniški pregi Ziirich—Romsns-horn se vršijo poskusne vožnje z na novo izdelanimi Železniškimi vozovi, ki so sestavljeni iz lokomotive in osebnega voz«. Tak voz opremljen z motorjem (250 koniskih sil), vozi 270 km na uro in ima prostor za 70 potnikov. Na primeroma malem vzponu se lahko pomnoži z enem ali z dvema vozovoma (brez motorja). Stroški za kurivo so za polovico maniši kod pri nsvadnem železniškem slroju. 234 km dolgo progo St. lij—Postojna bi omenjeni motorni vlak, vštevši postanke, prevozil veni uri, dočim rabi brzovlnk za isto daljavo 5 ur, 595 km dolgo progo Maribor— Zagreb—Beograd bi prevozil v 21/\ urttli, dočim rabi brzovlak za enako daljavo 10 in pol ur. Kotlinske zapornice na Češkem. Na OSkem pravkar proučujejo načrt o zgradbi 80 m visoke kotlinske zapore na reki Vita vi, 30 km zapsdno cd Prage. Po zgradbi te zaocre bi nastalo na srednjem toku Vitave jezero s 16 km površine. Iz te vodne sile bi se dalo dobaviti 100.000 koniskih sil. Z uresničenjem tega velikopoteznega načrta bi se najugodneje rešilo gospodarsko vprašanje teh sicer zaostalih kraiev. Plovba no Vltavi bi se lahko raztegnila do Prage. Po izvršitvi že v delu se nahajajočega žleba pri Stožekovu se bo lahko prevažalo tovorno blago neposredno do Hfimburga. Ce se zgradi omenjena zspornica, bo ne samo Velika Praga, temveč tudi vsa okolica preskrbljena z električno silo. Strokovnjaki ne pro-uču ejo samo, kako bi se ustrojila ta impozantna zgradba; važno je tudi, kakšne snovi naj se uporabljajo za dgradnjo, kajti zajezitev tako ogramne količine vode zahteva tudi natančnega pretresanja varnostnega vprašanja za slučaj, da bi se jez poškodovala, zato je treba resno premotriti vse momente, •segu 8 teden-sluh ur ali pa izkozilo o najmanj i urnem seminarju plus fi urnem kolo kviju iz izpitnih predmetov. Minimal-nj lcalkul je »prav dobro« (8—7 točk)/ Tvonoem -tretjega - semestra je predlo-b “'i^SfhcSgflSflovinskem držav-neih izpitu, koncem S. sem. pr izpričevalo o drugem državnem iaoitu hejtrtm Bt -tT A' B O f. taanoor, 13. avgusta 1922.^ 3. Medici n el polagajo Koncern prve-_ s semestra: kolokvij iz anatomije plus kolokvij iz kateregakoli sledečih ženskam, skupaj 169. Dela jo iskalo: 145 moških, 60 žensk, skupaj 205. Zaposliti je bilo mogoče: 59 moških, 29 odnesla različno perilo, 2 ženski obleki, zlato zapestnico, 2 srebrni zapestnici, dolgo pozlačeno verižico in različno druge predmete v skupni vrednosti 30.000 K. Ukradene stvari sta tata zanesla. v stanovanje svojih starišev in jih nato razpečala različnim strankam. Franc Kmetič je bil radi te tatvine s sodbo porotnega sodišča z dne 30. junija 1921 obsojen na 2 leti težke ječe, zoper njegovega brata Friderika, ki je bil takrat pri vojakih, pa se je postopanje izločilo. Obsojen jo bil danes na pet mesecev težke ječe. * Na večer dne 29. julija je spremljal 62 letni, v Karlovac pr isto jeni sedlar Franc Brajkovič, komisarja finančne kontrole Ivana Kostel ja v gostilno Vil-son na Aleksandrovi cesti. Tam je pomagal sobarici spraviti Kostel j a v posteljo. Ko se je sobarica odstranila, pa je Brajkovič porabil to ugodno priliko in ukradel komisarju zlato uto z verižico in 120 K gotvine. Sobo jo zaklenil, z ukradeno uro in denarjem pa izginil. Policija ga je naslednjega dne aretirala. Tatvino je priznal šole, ko so se našli ukradeni predmeti po izvršeni o-sebni preiskavi pri njem. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe. Kaznovan pretepač, V nedeljo dne 14. maja sta se pred gostilno Simonič v Pobrežju pri Mariboru med seboj sporekli družbi, kjer sta se nahajala 33 letni železničar Fr. Zorko v Mariboru, Pod mostom št. 11 in Franc Furman. Tekom prerekanja pa je pograbil Zorko, M je že 13krat predkaznovan, steklenico in udaril z njo svojega nasprotnika Furmana s tako silo po glavi, da mu je prerezal žilo odvodnico in. mišičevje. Zorko je bil obsojen radi hudodelstva težke te-1 ksne poškodbe na 4 mesece ječe. Eggenbergn pri Gradcu, je izročila; Nenrovidna mah svojemu svaku trgovcu Edvardu Sliv-] Neprevidna mati. ca v Maribora, Ml foška ulica 30 svojo j kletna posestnica Frančiška Pro-obleko in perilo. Slivca je pustil te j senjak v Brstju, okraj Ptuj, je bila stvari v zaklenjenih zabojih zanesti v j pred senatom obtožena radi pregreška podstrešje po današnjem obdolžencu in! zoper varnost življenja po ^ 376 k. z. njegovem očetu Ivanu Kmetiču. Fri- (Prišla je dne 1. julija s svojim 20 mo-derik Kmetič, ki je na ta način zaznal; sečnim otrokom v Spuhlje K 'svoji ee- Otroka je izročila v ki se je vrnil začetkom decembra 1920! varstvo, prčd hišo ib. odšla na njivo, iz ruskega ujetništva. Neko nedeljo | Ko se je vrnila, jo našla otroka v bli- ________________^____________________ _ koncem meseca decembra 1920 sta oba j zini hiše nahajojči se gnojnici mrtvega. julija do 5. avgusta t. 1. Prosta mesta po poprejšnjem načrtu in dogovoru v- ‘ Radi te malomarnosti je bila obsojena so bila prijavljena: HO moškim, 59; drla na podstrešje, razbila zaboje in I na 1 teden strogega zapora.____________________ predmetov: sekcijske vaje, kemije, bio- žensk, skupaj 88. Brezposelnih je osta-logije ali fizike. Koncem drugega se- ! lo: 376 moških, 255 žensk, skupaj 631. mestra: rigoroz iz fizike ali iz biolo- Promet od 1. jan. do 5. avg. 1922. izka-gije. Koncem tretjega semestra: rigo- zujo 8663 stranic in sicer 4227 delodajal-etoz iz biologije ali iz fizike, tako da j cev, 4436 delojemalcev ter 2030 uspeš-irna vsak medicinec koncem tretjega nih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci semestra rigorozaiiz fizike iiz biologi- in dekle, viničarji, rudarji, drvarji, deje. Kancem četrtega semestra: rigoroz lavci. kos in srpov, kovači, železoli-iz kemije ali anatomije ali fiziologije varjii, železnoblikovalci, kovinotiskarji, ali iz historologije. Koncem petega se- železestrugarji, kleparji, sodarji, lco-mestra: ves pervi rigoroz (obstoječ vseh j larji, mizarji, mlinarji, črevljarji, si-sest predmetov). Minimalni kalkul je; vilje za perilo, kuharice, služkinje, so-rpri kolokviju 7 točk, pri rigorozu pa! barice, Uharico itd. Dela iščejo: hlapci, ; vsak pozitiven red. t majarji, oskrbniki, ekonomi, viničarji, 4. Tehniki predložijo koncem prvega j vrtnarji, kovači, ključavničarji, dekleta (H. sem.) kolokvijska izpričevala j tromonterji, žagarji sodarji, kolarji, iz dveh predmetov prvega reda svoje sedlarji, krojači, črevljarji, mlinarji, stroke iin iz dveh predmetov drugega peki, mesarji, natakarji, pleskarji, reda. Koncem drugega leta (TV. sem.) dimnikarji, ^sluge vseh vrst, trgovski kolokvijska izpričevala iz štirih pred- pomočniki in pomočnice, strojniki in metov prvega reda in iz štirih predme- ‘ kurjači, dninarji in dninarice, nataka-tov drugega reda. Koncem petega (za rico, pisarniško moči itd. Splošni presedaj pa tudi še šestega) semestra mo- j gled: Število brezposelnih jo v zadnjem ra imeti vsak tehnik prvi državni izpit času poskočilo, zlasti iščejo dela polj-plus kolokvij iz vsaj še enega predmeta slci in pomožni delavci iz Prekmurja, tretjega letnika. Prosilce za kolegij, ki Opažati je tudi, da se odpuščajo delavci nimajo navedenega minima, bo načel-; vsled naraščajoče draginje in je zapo-stvo brez izjeme odklonilo. slenih le toliko, koliko je nujno potreb- --------— mo. Slabe socijalno in narodnogospo Trrrmrina nhrt in indlKtriifl danske prilike vplivajo zelo na delovni MljUVilia, um l 1U muuaillja. trf?_ Uradniki in nameščenci vseh vrst Izvoz sladkorja in koksa Iz Češko- “ aktivni ™ vpokojeni - iščejo pri- m i , memega postranskega zaslužka v pro- Slovaske. Trgovsk^ obrtna zboruj; da ^ živelL opozarja vse interesente, da bo glasom J odloka čehoslovaškcga trgovskega ministrstva pričenši s 1. okt. 1922, izvoz sladkorja iz Čekoslovaško pristojbine in izvoznice prost. Isto ministrstvo je dovolilo z odlokom št. 61189 prost izvoz koksa iz Češkoslovaške in sicer je stopil ta odlok z 15. marcem 1922. v veljavo. Zgradba državno-železniških delavnic v Ljubljani Trgovska in obrtna! zbornica je intervenirala v zadevi pospešitve gradbe železniških delavnic _v Ljubljani pri ministrstvu saobračaja in je prejela obvestilo, da se izdelujejo pri Zagrebški direkciji izvedbeni načrti in se bo še tekom letošnjega leta pričelo z zgradbo delavnic. r m Partija št 67. Mojstrski turnir London — H- kolo 1. avgusta. Odklonjeni damski gambit. Socijalna politika. Stanje delovnega trga. Državna borza dela v Mariboru je izdala sledeče poročilo za Čas od 30- !i@r@d sodišča. Maribor, H. avgusta, i Tatvina. Dvajsetletni strugarskl pomočnik Friderik Kmetič v Mariboru, Mlinska ulica so 30, je zagovarjal pred okrožn. sodiščem radi hudodelstva tatvine. Ana Welzebach, vzgojiteljica v za prostore, kjer se nahaja obleka, je. stri Lizi Tement na delo. obvestil o tem svojega brata Franca! pustila, ne da bi ga komu Beli: Reti. 1 d2—d4 2 c2—c4 3 Sbl—c3 4 Lel—g5 5 e2—e3 6 Sgl—f3 7 Tal—cl 8 c4Xd5 9 Lfl—b5 10 0-0 11 Lb5—a 4 12 L«4-b3 13 Sf3—e5 14 Se5Xd7 15 d4Xc5 16 Ddl—d4 17 e3—e4 18 Lg5—e3 19 Tel—dl 20 h2—h3 21 Sc3—e2 22 S«2—f4 23 g2—g4 24 h3Xg4 25 Sf4—g2 26 Dd4—d7 27 Dd7Xe7 28 Lb3Xf7-f- 29 De7—«8 30 Lf7—g6 Mojsterski turnir palanca je premagal Yatesa. Šahovsko glasilo »Šah« je^rav--izšlo. Izdaja ga »Mariborski šah. rQ. za »Jugoslov. šah. eavez.« Uredn^L E. Kramer, Ciril-Metodova cesta jja Upravništvo: Mariborska tjskaru0- ^ leto izhaja 12 števflik po 8 strani ^ na za pol leta 12 din in poštnin2’. -išla dvojna številka (jtulij-avgns^ ^ slovenskem, hrvaškem in nomafc®^^ ziku — ima sledečo vsebino: Predirt'^ uredništva. Poročilo o I- ^ kongresu im tuinnirjiu v Celju Znanstvena razprava: Zur En! des Sehaohspieles. — 7 partij —^ saveznega problemskega 18 problemov jugo»lovenhkihi avtofr^ med katerimi sta Slovenca A‘. dr. Schwab. Alegorično sliko naj; ^ strani platnic je narisal naš doT^01 j metnilk H. O. Vogrič. .____ Cmi: Yates. d7—d5 e7—e6 Sg8—f6 Lf8-e7 0—0 Sb8-d7 b7—b6 d6Xd5 Li8—b7 a7—«5 b6—b6 Ta8-c8 c7—c5 Dd8Xd7 Tr8 k.c5 Tf8—c8 Dd7—g4 d5xe4 h7—-h6 Dg4—g6 a6—*5 Dd6—15 Sf6Xg4 Df5vg4-f Dg4-f8 Tc5—ho Tc8-c6 Kg8—h7 T*6-c8 mat Londonu* O Bernhard Kellermann: PREDG! (35) Roman. (Dalje,) Maud se nekaj časa oveseljevala z Macovo radovednostjo, potem pa ni mogla kar nič več svoje skrivnosti čuvati v sebi: Da, tako je: njej je treba opra-\vila, solidnega opravila, resničnega storila. Obenega ničevega igračkanja. Pa ji je prišlo na misel, da bi lahko stregla v tuinelcityski bolnici- »Ne muzaj se smelo, Mac!« Res, to niso puhle besede. Saj je že pričela zahajati ,v, tečaj. Na otroški kliniki doktorja .Wassermanna. Mac se je zamislil. »Si res že pričela, Maud?« je vprašal, ki še ni verjel. »Setu, Mac, pred štirimi tedni. Ko pridem na spomlad v Tunnncl-City, ne bom brez opravila. Dru-gač ne'bo šlo kar nič več!« Zdaj pa je bil Mac ves plašen, otožen in resnoben. Mežikal je od presenečenja in nekaj časa mu kar ni dalo govoriti. Maud se je dobrovoljila prav divno! Potem je nekolikokrat prikimnil z glavo. »Morda bo prav dobro, če boš imela kaj opravila, Maud!« je zategoval premišljujoč. »Da pa bi morala baš v bolniščnico —?« Iznenada pa se je zasmejal oveseljcn- Videl je pred seboj malo Maudo v noši bolniške strežnice- »Ali zahtevaš bogato plačo?« Maud pa se je malo pojezila nad njegovim seveda ne zlomiselnim smehom. Njena nakana se mu je zdela začasna voljica, igrivost- Dvomil je o njeni vztrajnosti. Sploh ni doumel, to svojstvo ni dano. Možje so mimo otrok boljši samo j je bil ondi tako strašanski, da so kolikor toliko a-i; ■tr pfipm- npcoUirni rn rwi-/rfvrvvsini tn v malpm. vnn-! malone ,vsi delavdi, čeprav so jim bila ušesa a siP> kar mu zmeče v žrelo sto od iaml^ les^etayih mož s skremženimi obrazi. Čeljusti ji žrelo golta, do tal povešeni vamp po-Hnija1— a se ^rcz konca toči skalna in kamenena meris1t0«n,a-Preznojenih vragov tam zgoraj motovili in p-rnKi- i s.? kršjem, Poteza verige, kriči, rjove, WiKm p n°Kami se vidoma seseda. Vstran, 'ubma mora s pota, veli geslo! _____ (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Ra divo j Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Zahtevajte sedaj pri nakupu zopet fereerto ieve staroinane izdelke IIAGBI Cissiiievo mm |^MftGfil,eve KBCRE 1120 \mm p«vo ^•fezne pohištvo T»Nfl. pohištvo Pfearci. pohištvo P^ststjia oprava Preproffe zapMsko Postno psrjo kv*nredaa niate tene * zalogi pahiStva laral Freis fitafl&or ®°8posloi utica fl*, SO Pifahaoov« bife Svoboden ogtotjf breapi#4nja< tmmaessiismam Suhe gobe, lipovo cvetje, brirvevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telet int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim aa ponudbe gob z vzorci. 14G3 mmm Gnusi Maribor, GEavni trg šfisav. S. prodaja žičnatc žimnice (Drat-einsatz) po K 530, sfrik-žimnlce 3-delnc po I< 1900, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje, Uvadratmeter po K 250, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K 100, 140, štrange za konje par K 44 do K 90, uzde navadne in pletene po K 30 in K 36, zaloga blačevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavotiska, lincerdruk, cajghiače, spodnje hlače, srajce v?ake vrste, predpasnike vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače, po najnižjih ce-1382 nah. 5—1 dobe se v vseh špecerijskih trgovinah. Glavno razpečavanje na debelo za državo SHS: FRAN K. LESNIK, Maribor, Cankarjeva ul. št. 26. Menjava stanovanj. 2 sobe, kabinet, kuhinja, jedilna shramba. drvarnica, klet, sohni in kuhinjski balkon, v I. nadstr., soinčne lege, brezpravno, velik vrt, kurnik ia hlev za svinje, 12 minut od dravskega mosta proti erii sobi in kuhinji v mestu. Naslov v upravništvu. 1390 j ! Vdova, stara 46 let, s premo* j ženjem 300.000 K, želi zna-j nja s trgovcem v svrho ženi-! tve. Le resne ponudbe je poslati na upravo lista pod „Tr-govitta,. 1379 Stavbeni prostor ali majhno hišico so kupi v Mariboru. Ponudbo na Matija Koler, /id. rnojsUr, Črešnjevcu Gornja Radguna. 1138 10-10 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti žt. 22 se priporoča. 3 Mala oznanila. Službo Išče kot trgovski pomočnik manutakturne stroke dober aranžer izložb, even-tuelno kot skladiSinik. knjigovodja, kot dobra pisarniška moč, kakor tudi potnik. Cenjene ponudbe na oglasni za vod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1401 Narodna kavarna danes zo pet otvorjena. Ignac Renvc, Vetrinjska ulica 2. 1405 Kitaro kupim, Strosamaieijeva ulica 10-1. 1389 Na prodaj nova kompletna spalna soba. Barvarska ul. žt. 3, dvorišče, Golob. 1400 Otročji voziček na prodaj. Zrinskega trg St. 6, CilenSok. 1395 Ročni šivalni stroj, dobro ohianicn, se ceno proda Samostanska ulica 131. 13S6 ! Zlata damska ura sc po ceni i proda. Naslov pri upravništvn. | 1391 PriporoCam brivnico ,Union1, Glavni trg 1. Prvovrstna pO' strežba in znižane cene. — Koštomaj. 1398 6—J Posestvo z zemljo, hiša z gospodarskim poslopjem se radi selitve takoj proda. Tezno 43. 1394 Proda sc v Poljčanah hiša z njivo in sadonosnikom. Po-j nudbe pod _Hiša“ na upravo. 1373 Prodam ali zamenjam srednje težak voz, lahek, enovprežen. I Nnslov pove uprava ali hotel j Halb\vldel. 1388 i Zamenjani stanovanje v Murski Soboti, 4 sobe s kuhinjo in kopalnico z jednakim sta-stanovanjem v Mariboru. Ponudbe upravi pod štev. 1393. 1393 Na prodaj vinski sodi od 100, Prazno sobo išče učiteljica. Za i 150, 300 in 700 litrov. Slom- uslugo bi poučevala glasovir Skova ulica 6, Studeoci pri; zastonj.—Ponudbe: Maribor, ; Mariboru. H352 ' predal 16. 1399 L.©po moško kola se fako\ proda. Vprafa s« vsak dan pa 17. mi v Smetanovi ul. 44-IJ Maribor. Dv® postelji z žimni(!;-stfmt viožki, dve nočni omarici, dv< omari za obleke, omara a pre* dali miza in gramofon s* proda. Studenci, Aleksandrova cesta 37. Moško kolo, skoraj novo, gramofon z 40 pl*6č*mi na igle in 32 ploščami nPath9‘, ko* Sara *a cvetlice, veliki lonea za perilo, razne knjige in dru« go ee c»no proda. VpraSa «« cd 19—20. ure Maistrova ul. 2, pritli4je, levo. 1381 2-9 ; Dva jako lepa konja za k* 1 leselj na prodaj. Maribor, Ke-palieka ulica 8, dr. Scherbaum 1373 2—2 za stalno, za poročen par brez otrok, proti jako do* brem plačilu se išče. Pismene ponudbe aa JugosSov. Lloyd d. d., Maribor Ruška cesta št. 45. 1385 8-4 Dražleii oklic. Dne 18. avgusta 1922 ob 5. url se vrši vsled sklepa okp sodišča v Mariboru z dne 7. junija 1922 A V 154/22 8 v Mari" boru, Ribniška ulica št. 4, javna dražba v zapuščino Apolonij Šilak spadajočih premičnin, posebno pohištva, obleke in perila Izklicna eena je cenilna vrednost. Najvišji ponudek se plača takoj v roke podpisanega sodnegl poverjenika. Zdražbene stvari mora zdražitelj takoj prevzeti ir odstraniti. MARIBOR, dne 11. avgusta 1922. Miha@8 Korber, 1397 notar kot sodni poverjenik. sases !' V~ ' ICraiJe^a špedicija ORIENT 33 mednarodna, trsovsko-spedidiska in skiadiična dein. družba v Mariboru m ■ !$ itafi M H Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, MedRsiro^ini spe^actjskž konsem _________ Bčiikar, Spiit, Osijek, Subotica, Hovissd c; $ i i i Sas^isaiie se 1241 3—3 MISIJA DELNIC Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati dejniško glavnico od KI. 4,000.000’- na KI. 10,000.000*— nominaBa z izdajo 15.00® novih delnic m Ki. 400'— nom. v skupnem znesku K!.®,00®.000’— s pravic® na casvicie^^© m geto 1922 pod sledečimi pogoji: I- Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsake dve stare delnice po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460.— plus 5°/0 obresti od nominale K 400.— od 1. januarja 1922 do dne vplačila. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet. 3. Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500.— plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5% obresti od nominale K 400.— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila. 4. Potrdila o vplačilu se imajo skrbno hraniti. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6' ^ svrJ!° zavarovanja II. emisije je osnovan poseben sindikat. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil. 7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. 8. Subskrlpcija novih delnic se vrši od dne 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer: a) pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah; b) pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani in njenih podružnicah; c) pri Jugoslov. Industrijski banki Split; č) Bankhaus M. R. Aleksander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; f) pri Orient d. d. v Mariboru in njenih podružnicah. 9. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe. 10. Dodelitev delnic se Izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve. V Mariboru, dne 30. julija 1922, Upravni svet. 'BS« * • » N ■ 5firam 5 »TiBOy* Maribor ia <922. OBmmm naznanja, da se Je preselil in za-fel ii¥rševafi ©d¥©tniit¥® ¥ Ma-. vlhmu, Vrazova Mika št, 2,138? Pozor S PozosrS P©!®®” danse in n®sp©dI®H Ravnokar prispeli najnovejši Naznanilo. iiamerikaiiski Cenj. občinstvu naznanjava, da sva prevzela v najem ©šl S« TamerS, VoS&snarJeva telesa, moderno/z vsaraa s^roJS ©premili©^© d©-iavgsi«© za sšrojjir-i® Ssa sSa^Sssrs© fe.I,guiaw-!?Biiare§W©» Izvrševala se bodo nadalje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: popravila parnih in poljskih strojev, bencin- in disel-motorjev, transmisije, ležišča, avtogenično varjenje, stavbeno ključavničarstvo j itd. Za točno in solidno postrežbo jamčiva ter se cenj. j občinstvu toplo priporočava. Z odličnim spoštovanjem 1392 R. in ŠSravs. in angleški Zdravilišče za jjeSSko, sassaUorii dr- P©£mSfe pri Rogaški Slatini. Jetičniki se vsaki čas sprejmejo. Prospekti brezplačno Vprašanja na vodilnega zdravnika (šef-zdravnika): Dr. Pečnik, tačas Št. Jurij ob j. ž. 483 Singer šivalni stroji Singer igle in nadomestni deli. Lastna Singer olje, niti, svila Itd. Bsase-ssas za jesensko in zimsko sezijo. Ivan Kvas, klobu.čar, Maribor, Meljska ul. 74. Velika zaloga klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu. Postrežba točna. 1360 3—3 Cene solidne. •Milit Isti« S Mi- d. z o. i. LjiiMiana. Tihih Mlini! ii iiliMiltan isi latov. Centrala: Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.-------Telefon 64. ul i. Mužiiu Sola ulica. Emajlnl Bat«!. Pravi ISrneZ. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKLH Lafc sa Emajlov? Sak. Lamoieum e_7 Sak za &s®«3a. raronuBSma. 1038 Ceniki se sažasno ne razpošiljalo. priporoča za ©fertu® razstav© ¥ Mariboru svojo izrecno v razsvetljenih prostorih projektirano sw@fio reklamo. Do sedaj še ne obstoječa prilika za reklamo. Naročila sprejema oglasni zavod 1406* SUŠUBSC, ulica štev. 15J Prodaja mehanična na delavnica. ObfOke. Singer Šivalni slroil Bourne & Co., Newyork. (entiala za Kraljevino SHS. Zagreli Jarnlifevai Podružnice: MARIBOR, Šolska ulica Stev. 2, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubija"*. Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Pod* gorica, Beograd, KruSevac, Ni5, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar In Stip. 341 -■■■■■- Zastopstva so v vseh večjih mestih. S eno, slamo, krompir, sadje drva, premog _ . dje in druge d pridelke kupuje in prodaja AND OSET, Maribor, št. 57. Telefon št. 88. premogi ***?1 druge deN1*, »•odaja A N D R Aleksandrova ce*^ Modele čevljev v celili serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikan-skih oblikah Izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljar e. Apartne elegantne oblike. Velikanska izbera novitet za vsako sezijo. Zgornjo dele izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materljala prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala Nakup, reparatura in trM prodaja čevljarskih strojev Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica V!. Poučevanje ■»vv vseh strokah moderne, 3 mehanične Izdelave obu- " vala. — Zahtevajte prospekt. JADRANSKA BANKA • BEOGRAD Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb' Delniška glavnica: Din. 60,000.000*— Rezerva: Din. 30,000.000'— Podružnice: Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, MetkovM Amerlkanskl oddelek Naslov za brzojave: JADRANSKA Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banco Yugoslavo de Chlle, Valparaiso, Antofogasta, Punta Atenah, Puerto Natalos, Porvenir, Širite povsod naš U*j| OTVORITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem svojo sedaj povečano in na novo urejeno trgovino vseh vrst manufakturnega in modnega blaga SLAVNEM TRGU štev. 16 1368 FRANC MASTEIC *©p©t olvorSS; izbiro imam že prav veliko, nove množine blaga pa prihajajo dan za dnem. — Priporočam svojo itak že dobro znano trgovino kar najtopleje in ponovno zagotavljam svoje cenjene odjemalce kar najboljše postrežbe po najnižjih cenah. --------------— ----- 1 1 lastnega Izdelka Dragotin Rogiic, Koroška cesta 19, Maribor komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14. > jfc^gjSS I.»atnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor - - Tiska: Mariborska tiskarna d. d