J. Številko. V Ljubljanu v peten, 10 Januarja 1908. XLI. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike ter velja po posti prejeman za ■nlro »fffrta dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfubliano s pošiljanjem na dom za vsejleto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nem£i|o celo leto 27 K. Za vse drago deželo in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In apravnlitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. FoitMvue številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Zvijanje oficirsbih plač. Ubogim davkoplačevalcem grozi novo breme. Zopet hočejo zvišati oficirske plače in vladni krogi so skrajno nervozni, ker se neeejo vse stranke zato navdušiti in ker se Madžari celo upirajo in nečejo kar nič vedeti o tem zvišanju. Celo stvar je vlada prav skrbno pripravila. Že meseca novembra se je začelo to delo. Vlada se takrat še povedati ni upala, da misli oficirjem plače zvišati, da, celo tajila je, da kaj takega namerava. Skrivaj pa je vlada lazila okrog krščanskih socijalcev in drugih strank in jih je nagovarjala, naj predlagajo zvišanje oficirskili plač. In zgodil se je res ta nečuveni škandal, da so ljudski zastopniki predlagali in sprejeli poziv na zvišanje oficirskih plač in da vlada zdaj s tem pozivom v roki pritiska na vse faktorje in na javnost, da bi se oficirske plače zvišale. Kako vlada vso javnost vara, kaže nedavno tega v »Laibacher Zeitung« priobčeni članek, kjer je bilo rečeno, da ljudstvo želi in zahteva, da se morajo oficirjem plače zvišati. Vse za oficirje — je parola, za vojake same, ki v kasarnah tlača-nijo, se pa živ krst ne zmeni. In pri tem je pomisliti, da so oficirjem šele pred kratkim prav znatno zvišali plače, med tem ko dobiva vojak pristojbine za hrano še vedno kakor leta 1866. Zagovorniki zvišanja oficirskih plač so kar bolestno zavijali oči, ko so popisovali, kako bedo trpe oficirji in koliko stradajo. Človeka se je loteval smeh, ko je čital te hinavske deklamacije. Ker se bo že v nekaj dneh začela zopet ta pesem — namreč v delegaciji — je pač umestno, da si stvar malo bližje ogledamo. Največ se govori o kadetih - oficirskih namestnikih, češ, to so največji reveži. Kadet je mladenič v starosti 17 do 21 let. 90% vseh kadetov je absolviralo nekaj razredov kake srednje šole navadno z dvomljivim uspehom, potem pa so šli v kadetne šole, kjer so bili vzgojeni na javne stroške za vojaški stan. Tak kadet dobiva pristojbine za hrano, stanovanje in obleko, kakor vsak narednik in povrh še mesečno 45 K. Mladenič je z vsem preskrbljen in ima povrh še 45 kron za zabavo. Komu se pa v tej starosti tako dobro godi? Kdor se posveti študijam, mora v teh letih še stradati, kdor pa se je posvetil uradniški karijeri ali dela v kakem komptoarju, ta navadno še polovice tega ne zasluži, kakor vsak kadet. Jurist je v starosti 25 let brezplačni avskultant ali praktikant, zdravnik se mora pehati v bolnici zastonj ali za par grosev, dočim igra kadetek že kavalir j a, V primeri z adjuti, ki jih dobivajo absolvirani juristi, je tak kadetek naravnost gro-f ovsko i plačan. V starosti 20 ali 21 let postane iz kadeta lajtnant. Brez eventualnih funkcijskih, službenih, mane verskih doklad dobiva lajtnant povprek 2600 kron ali 1300 gld. Gaze same je sicr le 1680 K ali pod kakim naslovom kdo dobiva plačo, je pač brezpomembno. Faktično dobiva vsak lajtnant 2600 K. To je plača, ki je nima noben študiran človek v tej starosti, kaj še kdo drugi. Cez nekaj let se lajtnant prelevi v nadporočnika. Ta dobiva okroglo 3000 K plače, torej vsoto, s katero že lahko prav lepo izhaja, če zna z denarjem le količkaj ravnati. Stotnik II. vrste ima že kakih 3600 K plače, stotnik I. vrste pa nad 4000 K. Major je že velik gospod. Ko postane stotnik major, se mu zvišajo dohodki kar za 1500 K, polkovnik pa dobiva že okroglo 10.000 K na leto. O generalih niti govoriti nečemo. Te številke pričajo, da so oficirji svojemu delu več kot primerno, naravnost sijajno plačani in če bi se že zvišale plače, bi se smele kvečjemu zvišati starejšim n a d -poročnikom in stotnikom, ki so na koncu svoje karijere. Vsako drugo zvišanje bi bilo brezvestno. Brezvestno pravimo, zakaj dokler bo vojaštvo tako plačano in oskrbovano, kakor je sedaj, dotlej je vsako zvišanje oficirskih plač vnebovpi-joča krivica. "Radovedni smo, kako se bodo ljudski zastopniki postavili v delegaciji. Zdaj je vse na delu, da se doseže zvišanje oficirskih plač. Ministri imajo dannadan konference in avdi-jence, nadvojvoda Fran Ferdinand je sani posegel vmes in pritiska se na različne faktorje, ki pridejo v pošte v, na vse načine. M o 1 o h militarizma je nenasiten, a če se mu posreči izposlovati tudi to čisto neutemeljeno zvišanje oficirskih plač, se bo moglo to zgoditi pač samo vsled iz d a j s t v a in podkupljivosti ljudskih zastopnikov. ___ Reforma srednjih šol. Dunaj, 9. januarja. V zadevi reforme srednjih šol se vrši od 21. do 24. januarja v naučnem ministrstvu enketa, ki se ji predložijo sledeča vprašanja: 1. V čem so srednje šole zboljšanja potrebne! 2. Ali je priporočati nov srednješolski tip t 3. Ali je sedanji zrelostni izpit potreben spremembe'? 4. Kako bi se dalo zajeziti opasni naval na srednje šole! 5. Ali je treba pomnožiti telesne vaje. — Naučna uprava namerava upoštevajoč na enketi izražene nazore in stavljene predloge takoj pričeti z reformiranjem, predvsem pa misli izdati nov preprostejši in moderniziran učni red. Nezdružljivost državno* zborskega in deielnozbor-skega mandata. Praga, 9. januarja. Češki minister P r a š e k ne bo več kandidiral v deželni zbor, ker je češka agrarna stranka znova sklenila, da državni poslanci ne smejo dobiti več deželno-zborskega mandata. Zvišanje častniških plač. Budimpešta, 9. januarja. »Budapesti Hirlap« piše, da je nova krščansko socijalna stranka kriva, da delegacije ne rešijo letos zvišanja častniških plač. Ta stvar je dobila političen značaj, ker jo v Avstriji izrabljajo v politične namene. To se je zgodilo prvič, ko je krščansko socijalna stranka vložila v državnem zboru nujni predlog zaradi zvišanja častniških plač. Predlog se je sprejel le zategadelj, ker je bil naperjen proti Madžarom. V tem sklepu se je ukazalo vladi, naj stori pri skupnem vojnem ministru potrebne korake, da predloži delegacijam zvišanje častniških plač. Avstrijska vlada je bila tako kratkovidna, da je prepustila krščanskim socijalistom proste roke, ne da bi bila zabranila sprejetja tega predloga. Na podlagi tega sklepa se lahko v delegacijah vsak čas razvije vprašanje o zvišanju častniških plač. To tudi hočejo storiti krščanski socijalisti. Ministrski predsednik baron B e c k je že razpravljal te dni o stvari z vojnim ministrom. Posebno se zanima prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand za zvišanje plač častnikom. Spremembe na hrvaški banski stolici. Zagreb, 9. januarja. Prva akcija novega bana barona R a u c h a bo, da se imenuje naslednik Stross-maverju na škofijski stolici v Djako-vu. Volitve v sabor se vsled spremembe na banski stolici zavlečejo ter se vrše šele v začetku meseca marca. B u d i m p e š t a , 9. januarja. Hrvaški minister pl. Josipovich se je izjavil o Rauchovem programu, da se v glavnih potezah krije z Rakodczavjevim. Glede na službeno pragmatiko za železničarje je baron Rauch mnenja, da je to stvar odkaza-ti regnikolarni deputaciji, do tedaj pa ostane vse pri starem. Sploh Rau-chov program ne prinese presenečenj v državnopravnem oziru, pač pa bo obsegal njegov program mnogo inici-jativ za ustanovitev zakonov v avtonomnem delokrogu, ki bodo v kulturnem, državnofinančnem in gospodarskem oziru mogočno pospeševali interese Hrvaške. Volilna statistika na Hrvaškem. Zagreb, 9. januarja. Vseh vo-lilcev na Hrvaškem je 47.892 t. j. 2% vsega prebivalstva. Najmanj volil-cev je v Liki-Krbavi (1358), največ pa v sremski veliki županiji (13.687). Mesto Zagreb ima 3506 volilcev. Najmanjši volilni okraj je Srb s 70 volil-ci. Ako bi se cenzus znižal na 10 K naraslo bi število volilcev od 47.982 na 250.139 t. j. od 2 na 11%. Proti trgovinski pogodbi s Srbijo. Dunaj, 9. januarja. Osrednji odbor za varstvo kmetijskih in gozdarskih interesov je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti uvozu živine ali mesa iz balkanskih držav. Danes popoldne so se zopet pričela pogajanja med avstro-ogrskimi in srbskimi pooblaščenci. Ker je dal srbski ministrski predsednik dr. Pa-šič srbskim pooblaščencem nova navodila, ki so še bolj prijazna avstrijskim zahtevam, ni več dvoma, da se pogajanja kmalu uspešno zaključijo. Volilna reforma na Pruskem. Berolin, 9. januarja. Jutri se začne v poslanski zbornici debata o reformi pruskega volilnega zakona. Iz tega povoda prirede socijalni de^. mokratje danes v Berolinu in v vseh predmestjih kakih 60 shodov, na katerih zahtevajo splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. Konflikt med Italijo in Abei inijo. Rim, 9. januarja. Minister zunanjih del Tittoni je dobil brzojavno sporočilo, da je kakih 2000 Abesincev vdrlo v pokrajine Bajdoa-Revaj in Burakaba. Abesinci so oropali karavane ter pobili ali ujeli kup- ce. Ker so se oplenjeni prebivalci obrnili na italijanskega konzula v Lughu za pomoč, prišlo je do spopada med Abesinci in nekaterimi plemeni. Na obeh straneh je bilo precej mrtvih in ranjenih. Vsled tega so tudi Abesinci obkolili Lugh. Minister Tittoni je takoj naprosil mornarničnega ministra, naj odpošlje italijanske vojne ladje iz Rdečega morja v Moga-discio. Obenem je Tittoni pozval tr-zo javno italijanskega poslanika v Adis-Abeli, naj protestira pri cesarju Meneliku proti kršenju statusa quo in trgovinske varnosti. flovl voloikoioksnl zoRon S 1. januarjem letos je stopil novi vojaško-^aksni zakon v veljavo. Ker tangira novi vojaško-taksni zakon veliko število državljanov in ker so kazenska določila, bodisi glede objavljanja, bodisi glede napovedbe podatkov za odmero vojaške takse stroga, in ker bi marsikaterega — neve-deč za določila zakona — zadela kruta kazen, ne bo škodilo, če pojasnimo najvažnejša določila novega vojaško-taksnega zakona. Po novem zakonu, ki je, kakor rečeno, stopil s 1. januarjem letos v veljavo, plačujejo vojaško takso nele nepotrjeni fantje, marveč tudi starši, če imajo 4000 K letnih dohodkov. Vojaško takso potemtakem delimo v dve vrsti: v službonamestno in v roditeljsko takso. Sltržbonamestni taksi so odvrženi: vsi fantje, ki niso bili potrjeni; superarbitrirani vojaki; izseljenci, ki so še v vojaških letih; naborni beguni, ki so prekoračili 36. leto. Naborni beguni se namreč po obstoječih določilih vojnega zakonit do 36. leta potrdijo v vojake, seveda če so zato, če pa dovrše 36. leto, se kaznujejo zaradi nabornega begunstva in poleg tega plačajo za 12 let skupaj vojaško takso. Službonamestno takso je plačevati 12 let, pričenši z letom, ki sledi končnoveljavnemu izreku naborno komisije. Kdor je izvržen že v I. razredu enkrat za vselej, že naslednje leto plača službonamestno takso, kdor je v II. razredu popolnoma izvržen, plačuje z naslednjim letom službonamestno takso, kdor pa pride trikrat k naboru, plačuje nadomestno takso z letom po III. razredu. Superarbitrirani vojaki plačujejo nadomestno takso za leta, katera bi še služili aktivno ali v rezervi, če bi ne bili superarbitrirani. Izseljenci plačajo nadomestno takso za toliko let, kolikor let bi bili še vojaki, ako bi se ne LISTEK. ADlturllent - branjevec. Po lastnih doživljajih spisal Bistričan. (Dalje.) »Ali ste se kaj dobro naspali, gospod?« »Imenitno!« Pa vil »Jaz pa ne! Veste zakaj ne?« »Ste že imeli kakšnega fanta!« »le j al sem in se zasmejal. »Oh, kako ste vi poredni,« rekla je užaljeno, takoj pa pristavila prijazno: »Sanjalo se mi je vso noč, da se omožim, vsakovrstne ženine sem imela, tako da zdaj že ne vem več, koliko jih je bilo. Vedno sem se pa prebujala, tako da me je zjutraj, ko ^em vstala, kar glava bolela.« »Revica«, dejal sem sočutno in se smejal, »če ne veste, katerega izmed tistih ženinov dobite, vam bom pa jaz povedal, vsaj približno.« »Bežite, bežite, samo norčujete se iz mene.« »Dajte roko sem!« »Čemu vam bo?« Iz potez na njej vam bom j>ove-dal vašo prihodnjost in tudi, kakšen bo vaš ženin.« »O, kako me mislite vleči! Saj nisem tako lahkoverna kot večina žensk!« »Ko se bo prorokovano spolnilo, boste pa videli, ali sem govoril resnico ali ne.« Anica se mi je zasmejal« in rekla: »No zdaj sem pa res radovedna, kaj mi boste povedali! Samo take reči mi povejte, ki bodo mogoče!« »I kajpada!« Dala mi je, desnico. Ukazal sem ji sesti na stol zraven zglavja in začel prorokovati: »Veliko presenečenje vas čaka v kratkem. Bogat sorodnik vam umrje, dasi mislite, da nima nič denarja. Vse bo vam zapustil. S tistim denarjem, ki ga boste podedovali po svojem sorodniku, boste podpirali nekega mladega človeka, ki vas potem vzame v zakon. Tisti človek vas ima že zdaj rad, a vi tega ne veste. Ker je ta človek dobrega srca, če tudi zdaj nima nobenega denarja, bo vendar vreden vaše ljubezni. Dva otroka boste imeli, dva krepka fanta, oba Sokola. Že zaradi zadnjih dveh morate vzeti tistega človeka za moža.« Anica me je verno poslušala. Ko sem končal, mi je pa rekla: »Koliko pa mi daste na tislo ded-ščino, gospod Bistričan.« »Koliko pa hočete 1« »Najmanj deset tisoč goldinarjev. Potem naj bo ded&čina vaša.« Vedel sem, da se norčuje, zato sem jo posvaril, naj ne skruni moje prorokova 1 ne vede. »Jaz vam čisto nič ne verjamem,« rekla je odločno in se zganila pokonci. »To je vaša reč, videli pa boste tekom časa, da sem imel prav.« »Pa povejte, kdaj bo tista raoja poroka?« »V dveh, treh letih.« »No, ker ste vi meni tako natanko povedali vse, bom pa še jaz vam povedala, kdaj bo vaša poroka.^ »Oho, tudi prorokovalka.« vzkliknil sem, »na dan z besedo.« »Z našo Mirni že nikoli.« Dekle se mi je smejalo, da so ji solze stopile v oči. »Kdo pa to pravi?« vprašal sem začudeno. »Ali mislite, da ne vem, kaj imate z Mirni. Ne zamerite, da sem tako predrzna proti vam. Cele dneve pri nas govore, da boste vi, ki imate ali da boste imeli denarja na kupe, vzeli našo Mirni. Tudi vem, kako sta se zadnjič v nedeljo dobro imela na tisti klopici. O, gospod Bistričan, jaz vem vse, prav vse, pa zato ne smete biti hudi na mene.« »Prav nič nisem hud, le povejte vse!« »Da vam torej povem, zakaj Mirni ne boste nikdar vzeli v zakon. Veste, pri nas je taka beračija, do se bo- gu usmili in vragu studi. Vedno imajo polovico obleke in oprave v zastavljalnici in le toliko rešujejo, da jim ne zapade, potem pa spet neso nazaj. Vi si pa hočete te nemške lakote naprtiti na hrbet za celo svoje življenje! Meni nič mari, a za svojo dolžnost Čutim, da vam vse natanko povem, ker ste pošten človek in ker se mi smilite, da bi padli med 1ake-le ljudi.« »Pa tudi radi me imate nekoliko Anica, kaj ne?« sem dejal in ji gledal v temne oči. To vprašanje je zgovorno in odkritosrčno dekle zmedlo in ji prišlo tako nenadoma, da je na mah utihnila, povesila lepe oči in zardela. »Ali me nimate nič radii« sem jo vprašal očitajoče. »Pa če imam jaz vas rad?« »Ah, bežite, bežite, ne norčujte se iz mene, revnega dekleta!« — Glas ji je šel kot na jok in desnico, ki sem jo še vedno držal, mi je iztrgala iz rok. Vstala je in hotela oditi. »Kam greste, Anica!« »Proč od vas, ko kujete šale na meni.« »Kako napačno me sodite! Počakajte, povedati Vam imam nekaj, kar vas bo gotovo zanimalo.« »Norčevati se hočete spet iz mene. A ne boste se. Ce se vam Mimi da vleči, se jaz ne dam, čeprav sem priprosto dekle. Le pojdite Mimi pravit tiste zanimivosti, ta vas bo verno poslušala.« »Le ne prehudih besedi, gospodična in poslušajte, kar vam x>ovem v sledečem. Jaz sem ravno tak berač kot vsak, kdor nima očeta in se je moral s samimi grenkimi podporami tujih ljudi izšolati. Ce imam zdaj par krajcarjev, dobil sem jih na posodo, ker smo dotičnika naplahtali, da je ta branjarija vzorno uspevajoča trgovina. Da bi jaz to nemško lakoto jemal v zakon še misliti ni, ker vzel si boni za ženo Slovenko, zavedno narodno dekle, pa če ji moram tudi krilo kupiti. Enkrat že pride čas, da se dokopljem do službe in kruha.« Anica me je gledala začudeuo, kot bi ji pripovedoval nemogoče reči. »Gospod Bistričan, danes so vaše besede zelo čudne, skoro bi menila, da vas ne razumem prav,« rekla je. »A resnične so moje besede,« odvrnil sem. »Videli boste, kako kmalu bo moje tukajšnje slave konec. Ze vidim lepo jutro, ko mi bodo zaprli bran jari jo, jaz bom pa hitel, da se mi ne zgodi še kaka hujša nesreča na telesu.« Molčala sva nekaj časa oba. Nekaj težkega nama je ležalo na duši, nekaj takega, kar ne gre na .jezik vkljub vsemu naporu. »Kdaj mislite oditi od tod!« vprašala je Anica tiho. (Dalje prihodnjič.) izselili. Naborni beguni plačajo takso, od leta, ko se zalotijo, za 12 let. " Starši plačujejo roditeljsko takso toliko let kot njih pristojbini podvrženi sinovi, toda ne nad 12 let. Ce imajo starši več vojaški taksi podvrženih sinov, plačujejo takso le za tistega sina, ki je prvi podvržen vojaški taksi in le, ako bi ta odpadel, plačujejo roditeljsko takso za drugega sina dotlej, da so plačali takso dvanajstkrat. Službonamestno takso plačuje vsak vojaški pristojbnik, ki plačuje osebno dohodarino. Z odmero osebne dohodarine je po gotovih razredih že tudi odmerjena vojaška taksa. Kdor nima 1200 K letnih dohodkov ali kdor ne plačuje osebne dohodarine, se od leta do leta, dokler ne poteče vojaško-taksna doba, oprosti nadomestne takse. Po dva in dva razreda osebno-dohodninskega tarifa tvorita en razred vojaško-taksnega tarifa. V slučaju, da se zniža osebno-do-hodninski davek, bodisi potom ugovora, bodisi vsled izprememb v premoženjskih razmerah, zniža se tudi vojaška taksa. Starši plačujejo roditeljsko takso, če imajo 4000 K letnih dohodkov, ne glede na to, ali sinovi po svojih dohodkih plačujejo vojaško takso ali ne. Dolžnost plačevati roditeljsko takso zadene očeta in mater nerazdelno in oba veže enaka dolžnost plačati roditeljsko takso. Oče se torej ne more izgovarjati, ki je plačal polovico takse, naj se druga polovica terja od žene. Ako živi samo eden staršev, potem je preživeei dolžan plačati celo takso. Če oče in mati živita ločeno, se terja taksa od tistega, ki bi moral po obstoječih določilih ali po pogodbi skrbeti za sina. če bi bil ta nezmožen skrbeti zase. Visočina roditeljski taksi se določa,, kakor nadomestna taksa, po razredih, in sicer znaša polovico tega, kar bi znašala vojaški taksi podvrženega sina pri dohodkih staršev. V slučaju, da poleg staršev plačuje vojaško takso tudi sin, se roditeljska taksa zniža za polovico sinove takse. V posebnih upoštevanja vrednih slučajih se smejo takse za četrtino znižati, to je namreč v takih slučajih, kjer pride v pošte v pridobilna nesposobnost vojaškega pristojbnika. Prošnje za znižanje je pred odmero vojaške takse, opremljene s črnovojno iz-pustnico, vlagati pri pristojni politični oblasti. Prepozno vložene prosu je za dotično leto ne pridejo v poštev. Enkrat priznana pravica do znižanja je veljavna tudi za naslednja taksna leta. Vojaška taksa se plačuje vsako leto 1. oktobra. Vsakemu vojaške m u pristojbnik u se je vsako leto meseca januarja z g1 a s i -ti pri županstvu v bivališču, v Ljubljani na magistratu pri vojaškem referentu. Prijava se more izvršiti tudi pismeno na zglasilo, ki se dobiva v občinskih uradih. Vsakdo mora izpolniti po dva izvoda prijave. Tu je posebno treba poudarjati, da se je zgla-si-ti vsem vojaškim pristojbnikom ne glede na zaslužek in ne glede na to. ali se mu odmeri vojaška taksa ali ne. V inozemstvu ali na Ogrskem biva-joeim pristojbnikom se je zglasiti pri pristojni občini. Ce se kdo ne prijavi v pravem času, ali izpolni zglasilo nepravilno in nepopolno, ali če prijavo opusti, se mn predpiše taksa uradnim potom, torej lahko tudi previsoka, in zadene ga občutna denarna globa do 50 K, ki se eventualno izpremeni v zaporno kazen. Meseca decembra vsakega leta se uradno objavijo pozivi k prijavi na običajen način in v teh pozivih so navedena natančnejša pojasnila gle de zglaševanja. Starši, ki plačujejo r o -diteljskotakso, n i s o p o d vrženi objavljanju. Kdor namenoma pri prijavi zamolči ali napak napove, zapade globi do 500 K, pri obtežilnih okolnostih celo do 1000 K. Po novem vojaško-taksnem zakonu ima torej vsak vojaški pristojbnik dve dolžnosti: dolžnost prijave meseca januarja vsakega leta in pa dolžnost vplačila nadomestne takse meseca oktobra vsakega leta, če se mu je taksa odmerila in odmernica dostavila. Odmernice, ki se vsled neznanega bivališča pristojbnika ne morejo dostaviti, se uradno objavijo in v štirih tednih se smatrajo za dostavljene. F. Barle. Dopisi. Iz Ribnice. Pregrešno bi bilo, da bi se ne opisala veselica na Silvestro-vo, katero je tako lepo uspela. Ker se ne oglasijo tisti, kateri bi se morali, oglašam se jaz, a prosim, gospod urednik, da ste z menoj potrpežljivi. Naša čitalnica je i letos, kakor vsako leto napravila na Silvestrovo v prostorih g. Antona Arka s svojim izvežba-nim gledališkim osobjem svojim članom prekrasen večer. Plakati so govorili: Začetek ob 8. uri. — Prva točka: Šaloigra »Prejšnje razmere«, katero je nadebudni akademik g. A. Burger prevedel iz nemškega. Lesni trgovec Sitar (g. Betriani) si pridobi kot bivši sluga pri Antonu Ježu (g. Fr. Burger), bogatem trgovcu in drugod po potih in načinih, za katere ne sme vedeti roka pravice — premoženja ter se oženi z Josipino (gdč. A. Podbojeva), a Jež (g. Fr. Burger) obuboža in pride navidezno službe v hišo Sitarjevo iskat. Tu naleti na Ro-ziko Kos (gdč. Antonija Virk), nekdanjo svojo intimno znanko iz letovišč, katera se mu pa kot soproga Sitarje-va predstavi. Sedaj je bil Jež popolni gospodar v hiši.Ne le, da je Sitarja šikaniral radi njegovih pregreh, tudi grehe svoje storjene po letoviščih s svojim ljubkovanjem je podtikal njegovi ženi, skratka ne le da je imel Si-tarjevega denarja v izobilji, tudi ženo mu je odtujil s cikanjem na njeno dvomljivo poštenost. Prišlo bi do ločitve zakona, da ni Rozika povedala, da je ona kriva vsega razpora, ker se je Ježu za Sitarjevo ženo izdala. Prepir med zakoncema je poravnan, Jež in Rozika se zaročita in s Sitarjevo podporo otvorita lesno trgovino. Užitka in smeha, obojega dovolj nam je nudila srečno izbrana predstava. Le nekoliko odmora smo imeli, toliko da so se kulise prestavile in zopet se oglasi zvonec: pozor! Pričela se je opereta »Vzbujeni lev«. Zaljubljenca France (g. Grčar) in Margareta, mlinarica (gdč. Tomšičeva) nastopata v lepem duetu, katerima se pridruži pozneje magister Placid (g. Topo-riš), kot boter Margarete in pa učitelj Mirka, mlajšega sina vojvode Etra-škega. Mirko, brhek dečko (gdč. Erna Murgel) odlikovala se je s svojim altom v duetu z magistrom Placidom, z Margarito in pozneje v zboru s svojim sopranom. Zbor je bil sprejet s takim navdušenjem, da se je moral ponoviti. In kaj pa Starinarja? Že nju nastop v orijentalski noši vzbujal je mnogo smeha, kaj še kupleti, katere sta stresala kar z rokava ob vsakem predmetu, katerega sta kazala. Pričel je starinar (g. Toporiš), nadaljevala je ženica (gdč. Virkova). Končala sta ga s plesom. Nismo opisovali, kako so nastopali posamezni igralci, morali bi vsakemu posebej peti hvalo. Kaj pa živa podoba o polnoči! Gospodična Amalija Podbojeva (Cenetova) držala je na vzvišenem holmcu trak, preko katerega se je vila letnica 1908 — krog nje in po širni livadi širilo se je bujno zelenje, grmičevje in cvetje in iz tega valovitega sveta molele so kviško nežne deklice svoj životek in glavice enako angelčkom, kazoč z ročicami nekaj na novo vzhajajoče, druge na staro zahajajoče leto v podobi starca, moža z resigni-rami potezami ponikujočega v zaton za valovitim svetom. Na to opisuje g. predsednik višjesodni svetnik Fr. Višnikar v krasnih besedah pojave, ki so bili v zatonelem letu vidni na slovanskem obzorju, prišedši do krasne šolske palače v domačem trgu, katera je dozoreli sad minolega leta, omenja za nas važne proge Novo me-sto-Metlika omenja pa tudi z obžalovanjem ustave, katera je letos že 40. leto doživela, pa da se nam Slovencem v tej ustavi zajamčene pravice še do danes kratijo, da nam ob periferijah v tujem žrelu izgineva maloštevilni narod slovenski, ravno ker nam je vlada nepravična. Končno želi vsem skupaj srečno in veselo novo leto, na kar se prične v krogu stiskanja rok in ob vsakem stisku čuje krepki: Da bi bilo srečno in veselo! Silvestrov večer nam ne zgine iz spomina. Iz Rajhenburga. Prvi vojaški koncert, ki ga je priredila 6. t. m. tukajšnja Čitalnica, je uspel nad vse pričakovanje. Občinstva je bilo zelo mnogo posebno iz Brežic, Vidma, Krškega in Sevnice. Brežiški »Sokol« je napravil pešizlet iz Vidma v Rajhen-burg ter se mu je pridružilo tudi nekaj »Sokolov« iz Celja in Sevnice. Četvorke je spretno vodil g. Stravs iz Zidanega mosta. Slavna c. kr. godba iz Karlovca pa je prav dobro in pridno svirala. Vsem se je čitala iz obraza zadovoljnost. Vsem udeležencem in vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da se je ta velika prireditev tako dobro obnesla, izreka odbor tem potom najtoplejšo zahvalo. Iz Slovenj Gradca, Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Slovenji Gradec in okolico si je na rednem občnem zboru dne 5. prosinca t. 1. izvolila za 1. 1908. sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Konrad Šmid; namestnik: nadučitelj Simon Šalamun; tajnik: davčni pristav Fran Pichler; namestnik: stud. iur. Albert Zavodnik; blagajnik: ofic. na okr. glav. Vladimir Ferjan; namestnik: trgovec Anton Valenčak preglednika: gostilničar Jakob Vrečko in želez, uradnik Ivan Kumer. Na občnem zboru se je med drugim obravnavalo tudi vprašanje, kako pomnožiti dohodke družbi. Po dolgem razmotri van j u se je prešlo nazaj na podružnice: le-te so družbi glavna in najsigurnejša opora. V njih je pred vsem potreba pravega, resnega dela. Sklenilo se je, navdušiti i prosto ljudstvo za našo vrlo družbo s prirejanjem zborovanj, veselic itd. — Z veseljem pa že pribijemo danes dejstvo, da postaja zanimanje za družbo v naših krajih vedno večje. Nadejamo se, da se povspe tudi slo-venjegraška podružnica v doglednem času zopet na ono častno mesto, koje je zavzemala tedaj, ko je še bila prva med svojimi so vrstnicami! Vsak rodoljub naj stori svojo dolžnost, uspehi nam gotovo ne izostanejo! Z veseljem torej na delo! < Dnevne vesti V Ljubljani, 10 januarja. — Trubarjeva slavnost in socialni demokratje. Odbor, ki se je sestavil, da proslavi štiristoletnico Trubarjevega rojstva, ni po volji glasilu socialnih demokratov »Rdečemu Praporju«. »Rdeči Prapor« pravi, da so v odboru zastopani samo pristaši narodno-napredne stranke, ter se hu-duje radi tega, ker niso bili v ta odbor poklicani tudi somišljeniki soci-alno-demokrai&ke stranke. Z ozirom na to podtika »Rdeči Prapor« odboru namen, izrabiti Trubarjevo slavnost v strankarske svrhe. Da ne bo nihče v zmoti, zdi se nam potrebno resnici na ljubo izjaviti, da so vsa ta očitanja in podtikanja popolnoma neutemeljena. Iniciativo za proslavo štiristolet-nice Trubarjevega rojstva je dalo »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev«. Odbor tega društva je v principu sklenil, da se ima s Trubarjevo proslavo prirediti splošno narodna slavnost in da se imajo povabiti vsi narodni sloji brez razlike strank in mišljenja. Tajnik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«, ki je razpošiljal vabila na prvi sestanek, se je strogo ravnal po tem načelu. Povabil je na ta sestanek vsa ljubljanska slovenska kulturna društva, ne izvzemši klerikalnih, ter uredništva leposlovnih listo v »Ljubljanskega Zvona«, »Slovana« in »Dom in Sveta«. Izmed političnih listov ni dobil vabila niti eden, in sicer namenoma za to ne, da bi se že a priori akciji ne moglo očitati, da bi se Trubarjev jubilej skušal izrabljati v politične strankarske namene. Iz tega razloga ni dobil vabila niti »Rdeči Prapor«, niti kak drugi politični list. Da pa niso dobila vabil so-cialno-demokratska društva, je vzrok ta, da so bile tajniku pač znane razne socialno-demokratske strokovne organizacije, a niti eno društvo, ki bi zasledovalo kulturne cilje. Ako se je torej v tem oziru kaj opustilo ali pregrešilo, zadene edino krivda tajnika »D r u š t v a sloven-skihknjiževnikov inčasni-karje v«, ki je razpošiljal vabila in morda bona fide res prezrl kako društvo, nikakor pa ne društva kot takega ali na I. sestanku izvoljenega odbora. Prepričani smo, da sprejme odbor za Trubarjevo proslavo z veseljem v svojo sredo vsakega sodelavca. Zato naj »Rdeči Prapor« poskrbi, da se jutrišnje seje »Odbora za Trubarjevo proslavo« udeleže tudi njegovi somišljeniki, pa se bo lahko uveril, da temu odboru ni ničesar tako tuje, kakor Trubarjevo priredi te v izkoriščati v politično strankarske namene. R. P. — Zagrizenost. K Štemburju v Kandijo prideta profesorja novomeške gimnazije Remec in dr. Marinko. Pri računu jima prinese natakarica plačilne listke Ciril-Metodove družbe. Tedaj vzkipi v doktorju bogoslovja blagoslovljena kri in v jezi izbruha iz sebe besede; »To se ne sme nikdar več zgoditi!« »Saj je to vendar v n a -rodne namene,« se glasi ponižen ugovor od strani natakarice. »T a j e v liberalnih rokah! Le naj liberalci sami plačujejo za take stvar^U — Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tako prokleto žalostna. Klerikalci sami nabirajo pri vsaki priliki pri liberalcih. In le poglejmo Nemce! Njihova napadalna društva »Siidmark« in »Schulverein« so tudi v neklerikal-nih rokah, toda vkljub temu jih podpirajo vse stranke brez izjeme in z a -vezniki naših klerikalcev krščanski socialci so jako pridno na delu in nabirajo prispevke povsod in agitirajo po svojih listih. In kako vse drugače je pri nas! Ali so res samo naši klerikalci tako brezdomovinski, da v svoji slepi strasti zatarejo vsako čuvstvo narodnosti v srcu svojih pristašev? Saj imajo tudi drugi narodi klerikalce, toda vendar so še zmerom nacionale i, 1 c naši naj bodo nele brezdo-movinci, ampak ubijalci lastnega naroda! Kar je pa še posebno žalostno, da tako delajo naši profesorji, vzgojevatelji naše mladine! Kakšen naj bo učenec, če je njegov učitelj takšen! Tužna nam majka! —251etniea prof.M atko M and i ca. Odbor za proslavo Mandičevega jubileja razpošilja ta-le vabila: »Blagorodni gospod! Dne 1. januarja 1908. je poteklo 25 let, ko se je preselil v Trst državni poslanec prof. Matko M a n d i č , da prevzame uredništvo »Nase Sloge«. Odpovedal se je profe-suri, odpovedal službi, ki so mu jo ponujali, samo da je mogel kot svobodeu in neodvisen mož stopiti v narodno borbo. Ta borba je še danes zelo ljuta; v dobi pa, ko je Matko Mandić prevzel v svoje roke »Našo Slogo«, je bila pa obupna. Toda Mandič ni uklonil tilnika pred nikomur; neustrašno je stal na braniku za pravice svojega naroda, za katere se bori že polnih 25 let. To razdobje v njegovem življenju je polno preganjanj, stradanja in po-mankanja. Sicer pa ni treba izgubljati besed, da ocrtamo važnost vloge, ki jo je ta naš prvak igral v tem času v krogu nase javnosti. Prepričani smo, da boste z vsem srcem in z vso dušo pozdravili srečno misel nekaterih istrskih rodoljubov, misel, da se pet-indvajsetletnica državnega poslanca Matka Mandiča proslavi skromno sicer, a vendar dostojno. V to svrho je izbran 12. januar 1908., katerega dne še priredi slavnost in svečani banket v Trstu. Sporazumno z iniciatorji te slavnosti se obračamo na Vas v nadi, da boste to prireditev podpirali v vsakem oziru. Sprožila se je misel, da se izroči slavijencu imenovani dan v znak narodnega priznanja posebno darilo v spomin in da se udeleži slavnosti, vse, kar ceni in podpira naše narodne težnje v teh naših pokrajinah. Prosimo Vas torej, blagorodni gospod, da se potrudite med svojimi prijatelji razširiti vest o tej slavnost^ da se prijavi za banket čim največ udeležencev in da vsi prispevamo svoj oboi za vročitev narodnega daru slavij encu. Prijave za banket sprejema do p e t k a 1 0. t. m. g. F i 1 i p Ivaniševie v Trstu, ogel ulice Vienna in ulice Valdirivo. — V Trst u , meseca prosinca 1908. — Veko-slav S p i n č i č , drž. poslanec, pred- . sednik slavnostnega odbora. — Deželni šolski svet za Štajersko je sklenil razširiti dvorazrednico pri Sv. Lovrencu nad Prožinom v trirazrednico. Nadučitelj a sta postala na nemški šoli na Slatini dosedanji vodja Fr. J a n i s c h , na nemški šoli v Štoreh pa Fr. C m e r e š e k , dose-daj učitelj v Ločah. Definitivni učitelji oziroma učiteljice so postali: v Št. Vidu pri Ptuju ondotni začasni učitelj Anton Kovačec; v Gor-n.jem gradu Fr. K o r b a n , dosedaj v Lučah; v Rajhenburgu ondotna sup-lentinja Štefanija Scheligo; pri Sv. Barbari v Halozah ondotna sup-lentinja Ema Trstenjak; v Laporju ondotna začasna učiteljica Franja Hribar; v Novi Štifti pri Gornjem gradu ondotna suplentinja Štefanija Einspieler; v Podgorju ondotna začasna učiteljica Matilda Šmid; na deški šoli v Hrastniku ondotni začasni učitelj Mih. Roš; na deški šoli Trbovlje-Vode ondotni začasni učitelj Jos. Velkavrh; v Studencih pri Mariboru začasni učitelj iz Poberža Ant. Stiebler. — Srednješolske vesti " Ravnatelj gimnazije v Kopru, Ivan Bizjak in ravnatelj gimnazije v Pazinu, Ivan Kos, sta pomaknjena v VE. čin. razred. — Naslov šolskega svetnika je dobil profesor v Kotoru Josip Štrukelj povodom umirovljenja. »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« ima, kakor smo že zabeležili, svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni red je običajen. Gospode društvenike vljudno vabimo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. »Osrednja zveza slovanskih časnikarjev« ima v soboto, 18. t. m. v Pragi sejo, na kateri se bo razpravljalo med drugim tudi o pripravah za kongres slovanskih žurna-listov v Ljubljani. Vsesokolski zlet v Belgradu. Letos slavi srbski »Sokol« v Belgradu svojo 251etnico. V to svrho namerava prirediti 2 8. i n 2 9. j u n i j a t., 1. vsesokolski zlet v Belgradu. »Zveza čeških sokolskih društev« je v nedeljo, 5. t. m. sklicala v Zagrebu sejo zastopnikov vseh jugoslovanskih sokolskih zvez, da se dogovore glede priprav za zlet v Belgradu. Te seje so se udeležili: zastopnik češke zveze dr. V a n i č e k , zastopnik slovenske zveze dr. Š a v n i k , zastopnika srbske zveze v Sremu dr. Laza Popovič in M. Teodorovič, zastopnih hrvaške zveze Š u 1 c e in odborniki »Hrv. Sokola« v Zagrebu. Seji je predsedoval starosta zagrebškega »Sokola« dr. Bučar. Svojo odsotnost so opravičili Srbi iz kraljevine in Bolgari. Na seji se je sklenilo, da se imenovane sokolske zveze udeleže bel-gradskega zleta in da se pozo ve j o vsa slovanska sokolska društva, da ob tej priliki v čim največjem številu pohite v prestolnico kraljevine Srbije. Hrvaška sokolska zveza pošlje v Bel-grad svojega načelnika Š u 1 c e j a , da prične s predpripravami za zlet. Takisto odpošljejo Cehi že sedaj svoje zastopnike v Belgrad, da se dogovore glede zleta s Srbi. Kaj se zgodi volileem, če ne v lijo klerikalnega kandidata. Pri Sv Križu tik Slatine na Štajerskem j od pamti veka o Božiču navada h i.šn, ga oziroma krušnega blagoslovi jen j Doslej so bili tega blagoslovi jen ja d* ležne vse ondot ne hiše. Letos je pa bi, lo drugače. Kdor ni volil pri zadnji; državnozborskih volitvah dr. Ko rošca, njegova hiša ni bila blagoslov ljena, tudi če je moral duhovnik but-niti ob njen'vogel. Da je vsled tega bilo mnogo jeze, kletve in hrupa, go tovo ni bilo brez vzroka. Farani, ka terih hiše je duhovnik izpustil, so s pritožili na knezoškofijski ordinari jat v JVIariboru, ker se čutijo »s tem. da se njih hiše niso blagoslovile, oseb no razžaljenje in zahtevajo zadoščenja. Dalje zahtevajo, da se navada hišnega blagoslova ali popolnoma od pravi ali pa opravi kot ponavadi. Ornikova »kuhinjska šola« v Ptuju. Sedaj še le pove ata Orni k, ko liko zahteva za imenitni pouk v svoji »kuhinjski šoli«: 20 K na mesec in š« nekaj »naturalij«, to se pravi masti in živeža vsake vrste, kar bo pribiii no isto toliko vredno. Poučevalo so l>» baje tudi šivanje in poleti vrtnarsL. dela. Koliko bo ta pouk vreden, je ž*-iz tega razvidno, ker bo vodila Šob stara farovška kuharica. Ali ni bolj*-poslati dekleta v gospodinjsko šolo v Ljubljani, kamor se mora res plačat 30 K, pa brez »naturalij«? Tu so de kleta vsaj pod zanesljivim vodstvom in se tudi kaj poštenega nauče. V ptujski okolici bo treba začeti ener gično protiagitacijo. Za Orniko\> »zavode« niso poštena slovenska de kleta! Iz gledališke pisarne. Nocoj (nepar) se uprizori prvič v sesani francoska opereta „Mamzell Ni-touche** z gospico Frido Gro-s z o v o v vlogi Denise in g. K r a • tochwil o m v vlogi Celestina- Cnam platreuxa igra g. Sulikowski, ma jorja g. P o v h e. — V nedeljo popoldne za lože: nepar) se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni Cankarjeva farsa ^Pohujšanje v dolini Šen tflorj anskiu z gosp. V ero v-škom kot gostom, zvečer pa se ponovi P ar m ova opereta „Nećak" Odbor za Trubarjevo proslavo ima jutri v soboto, dne 11. t. m. ob 6 zvečer sejo v mestni posvetovalnici na magistratu. Prosimo društva, ki so bila zastopana pri prvi seji tega odbora, da pošljejo zanesljivo tudi k temu sestanku svoje zastopnike. Pripominjamo, da se posebna pismena vabila ne bodo razpošiljala. Telovadno društvo „Sokol" v LJubljani vabi svoje člane naXLIY redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 17. januarja v restavracijskih prostorih nNarodnega duma". Dnevni red: 1. Poročilo staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo načelnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo računskih pregledovalcev. 6 Volitev od bora in dveh računskih pregledovalcev. 7. Razgovor o telovadnici. 8. Raznoterosti. Začetek ob 8. zvečer. I. društvo klinih posestnikov v LJubljani ima v petek, 24. jan v hotelu „Uniona ob 8. zvečer svoj občni zbor. Društveno vodstvo opozarja, da se predlogi, katere so Člani 14 dni pred občnim zborom pismeno izročili odboru, stavijo na dnevni red. Odbor. Jubilej poštne hranilnice. V nedeljo 12. t. m. obhaja postna hranilnica 251etnioo obstanka. Ob tej priliki se izda umetniško opremljena slavnostna knjiga. Postaja Brezovica bo Južna železnica primerno raaširila. Radeckc ga veteran umrl. V graščini Grmače pri Litiji je umrl 871etni hlapec Martin Zaje a Kriške vasi pri ZatiČni. Bojeval se je pod Radeokvm na Laškem. Na roki se Je poškodoval novomeški prost g dr. El bert, ko je šel obiskat obolelega prijorja usmi 1 j enih bratov v Kandiji m padel. Obolel Je v Zagorioi pri Novem mestu neki delavec na trahomu, v Rudniku pri Ljubljani pa neki železniški uslužbenec na legarju. Oba so oddali v dež. bolnico. Telovadno društvo „Sokol" v RrŠkem. Občni zbor krškega „Sokola" je bil 5. t. m. v dvorani Že-nerjeve gostilne v Krškem, Po pozdravnem nagovoru staroste brata Humeka podali so bratje načelnik, tajnik in blagajnik svoja poročila. Na podlagi teh poročil sme se z za došČenjem naglaŠati, da je krški „Sokolu srečno prebil vse težave. Dobro urejena telovadnica in ugodno društveno gmotno stanje dopuščata, da se bo že tekom tekočega leta za mogel razviti prapor. Lepo uspele veselice in Častno Število podpornih Članov pričata, da ušiva društvo simpatije narodnega krškega občinstva. Krški „Sokol", svest si svoje naloge, npeljal je v preteklem leta po prizadevanju načelnika brata MarinČka telovadbo sestra Sokolio, is česar se bo v najkrajšem času razvil popoln ženski telovadni odsek. Rasen tega je „Sokolu gojil skrbno telovadbo naraščaja. V novi odbor so bili izvo- Starosta br. H u mek, podsta->; br. ing. ftezač, načelnik br. HarinČek, odborniki: br. Ker in, br. Mana ar, br. Ar nSek, br; O o vi rk in br. GrnbicV Po izvršenih volitvah 46 je zahvalil brat starosta odstopiv-iemu tajniku br. Stare tu — ki je ined ustanovniki krškega „Sokola" — sa njegovo triletno marljivo delovanje t prid društva. Oi Sv. Krita pri KostanJe-vM se nam piše: Kdor se želi preskrbeti s prav fino dolenjsko kapljioo, naj se obrne v Sv. Križ. Tuka] dobi izvrstnega vina po nizki ceni. Prijateljem pristnega dolenjskega cvička daje tozadevne informacije Ivan M«lnari5, nadučitelj in po • sestnik. Kova poŠta. Dne 16. januarja 1908 odpre se v Grahovem pri Cerknici pol. okraj Logatec nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštnohranilničnega urada. Zvezo b- de imel s poštnimi vožnjami Rakek Lož in Rakek-Stari trg pri Rakeku. Ob enem se vpelje pri tem uradu služba selškega pismonoše s tedensko trikratnim obhodom krajev Žerovnioa, Goričice, Lip s en j, Stegberg in Obločioe, kateri kraji se izločijo iz dostavljavnega okraja poštnega urada v Cerknici. Konburz razglaša deželno sodišče v Ljubljani nad premoŽenjem LeopoldaVukiča, trgovca v Postojni. Upravitelj konkurzne mase je g. Fran Kuttin ml., trgovski so trudni k v Postojni. Telovadno društvo „Sokol" na Jesenicah priredi dne 12. januarja v Restavraciji „Pri Sokolu" veliko plesno veselico. Vrnil se Je! Klemen Kosmač se je po 5 dnevni odsotnosti srečno vrnil domov. Županstvo Dovje. Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Žalen priredi v nedeljo 12. t m. v dvorani gosp. Hodnika gledališko predstavo. Uprizori se tridejanjska burka „Prviu. Po igri bo ples. Začetek ob pol 8. zvečer. K umoru v mariborski kaznilnici Kaznjenec Ivan Tomaži č, ki je umoril svojega tovariša Kranjca, je bil svoj Čas fioančni respioijent in bil zaradi umora svojega strica obsojen v smrt na vislice, a pomiloŠČen in obsojen v 201etno ječo. Ta čas je ubil Tomažič nekega paznika, za kar je dobil 10 let ječe. Ker je bil zaradi razžaljenja cesarja obsojen na 13 mesecev in zaradi javnega nasil-etva tudi na toliko, je znašala vsa njegova kazen 32 let. Koliko te kazni je že presedel, nam ni znano. Mod bratoma« Mesarska pomočnika Juri in Jakob Kunstenv Brežicah sta ukradla sod vina nekemu kmetu z voza, ko sta se pa napila božje kapljice, je Juri Jakoba začel obdelavati z mesarsko sekiro po hrbtu, da ga je težko poškodoval. (Nemški listi so takrat kovali iz tega silen kapital proti Slovencem, kaki divjaki da smo.) Juri Kun s t en je bil obsojen na 4 mesece ječe zaradi tatvine in težke telesne poškodbe, brat Jakob pa zaradi tatvine na 5 dni zapora. ¥ potok ga je vrgeL Posestnik Andrej Drevenšek iz Št. Lovrenca na Dravskem polju je doŠel z vozom na poti proti Šegi hlapca Andreja T u m p a j a iz Makol. Ker se mu ta z vosom ni takoj umaknil, razljutil se je Drevenšek, skočil k Tumpaju, ga zgrabil in ga vrgel v potok Šego, kjer je ta priletel na oster kamen, da si je prebil Črepinjo in se tudi drugače precej potolkel. Drevenšek je bil zaradi te svoje sirovosti obsojen na 3 mesece ječe. Po slabi tovarsiji glava boli. Herman Sch. in 21 letna Ivana B o h a k v Mariboru sta se neki večer preteklega meseoa prav dobro imela. Ko sta si potem po izpraznenju par litrov vzela skupno sobo za prenočišče, je Sch. zaspal, Bohakova je pa pretaknila njegove žepe, mu vzela 52 K ter nato odšla. Seveda je bilo ostavljen« c evo začudenje drugo jutro preoej veliko, ko je videl, da mu je golobica ušla z denarjem vred. Bohak je bila obsojena na en teden zapora. Moderni otrocL V Beljaku se je seznanila neka šestnajstletna deklica v soboto, 4. t. m. na neki veselici z dvema častnikoma in se je odpeljala kar ž njima v Trst ter je pustila mater, katere edini ca je, samo. človek ne ve, ali se naj bolj čudi lahkomiselnosti in neumnosti dekletovi ali brezvestnosti teh gospodov, ki vzamejo takega otroka kar s »eboj. Prepri]azen brat. 231etni R u-do 1 f Vi s i 1 i č v Trstu je prodal vso hišno opravo, last 121etnega brata in loletne sestre, starinarju za 30 K. Vredna je bila 80 K. Nato je tbežaL Kop Je zadala v Trstu 481etno Katarino B e r č i č. Bila je takoj *utva. KopallMo in Knelppovo sdra- tflUio se otvori s 15. marcem v dolini pri Trstu. KoiTfćcn atroL V Opatiji se je feekdo vad»l s puško dvocevko v streljaniu. Ko je pa šla Se* trg 32-letna gospa Kristina Kovač U Arada, zadel jo je strel nepravidne-ževe puške v glavo in jo smrtno ranil, da ne bo ozdravela. Streljalao je zbežal in ga še niso dobili. Avatrilaka stanaka eakadra pride 17. t. m. v reiko pristanišče pod poveljstvom podadmirala Zieg lerja. Obstojala bo iz bojnih ladij „Ferdinand Mazu, „Frans Ferdinand", „St. Georg", „Erzherzog Kari" in „Laoroma" ter is devetih torpedovk. Srebrno uro fe ukradel v Zagrebu 15letni sluga Dragotin Ga fini k iz Tržiča na Gorenjskem, Uzmo-viČa so prijeli in izročili sodišču. Moža |e ubila v Turski gori pri Zagrebu kmetica M a r i j a Čabraja. S sekiro je toliko časa tolkla po njem, dokler ni bil mrtev. Roparski umor. V Bihču na Hrvaškem sta delavca Mušič in in HusarčiČ ubila in oropala kmet-skega fanta Arnavtoviča. „Društvena godba ljubljanska1' ko n cer tuje jutri a večer v hotelu „ J u ž n i kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. * Drobne vesti. Kolera v Carigradu. Zadnje dni so umrle v Carigradu štiri osebe za kolero. — Zopet atentat na S t o -1 y p i n a. Proti ruskemu ministrskemu predsedniku Stolvpinu je bil zopet pripravljen atentat. Pokrit avtomobil, napolnjen z dinamitom, a brez oseb bi se naj pripeljal pred Sto-lvpinovo palačo ter se zaletel v steno, da bi palačo raznesel. Atentat je bil pravočasno odkrit in preprečen. — Umrl je blizu Brunšvika nemški pesnik V. B u s c h. >— Vsled nen a v a d n o visokih snežnih žametov je v Severni Nemčiji in na Danskem ustavljen ves promet na železnicah. Kodanj je že dva dni brez pošte. — Poulični berači v Italiji. Mestna uprava v Palermu je odredila, da se mnogobrojni poulični berači, lažislepci in hromi spravijo v mestno ubožnico. Proti temu so priredili berači s svojimi rodbinami velik protestni shod ter demonstrirali po mestu, končno pa so poslali k mestni upravi deputacijo, ki je zahtevala, naj se jim prizna pravica prosto beračiti po vseh ulicah in cestah. — Za insolventno se je proglasila zagrebška trgovinska banka. — 10 0. OOOkronzadobro-delne namene je daroval povodom cesarjeve 601etnice tovarnar Gustav Richter v Libercih. — Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se gre za več tednov okrepčat v Švico. * Cas je denar. Tega pravila se noben narod ne drži tako vestno, kakor Amerikanci. V bodoče ne bodo Amerikanci niti izgubili tistega časa, ki ga morajo presedeti, dokler jih brivec brije in striže. Giavne brivni-ce so namreč uvedle k vsakemu stolu telefon, da lahko gost mod britjem daje naročila, narekuje pisma svojemu pisarju itd. Nadalje čakajo v brivnici snažilci čevljev in nohtov, tako da ga obdeljujejo in snalijo na vseh koncih in krajih, a gost je pri vsem tem še v poslovni zvezi s svojo pisarno, trgovino itd. * Kitajsko maščevanje. Meseca novembra so zapazili francoski uradniki na reki Claire majhen splav. Ker se jim je zdelo, da leže na splavu človeška bitja, odposlali so za splavom čoln. Veslarjem se je nudil grozovit prizor. Na splavu sta ležali dve trupli. Ženska z razpetima rokama je ležala na hrbtu, na njej pa mrtev mož. Skozi roke in noge sta bila^ z velikimi žeblji skupaj pribita. Žena je imela zašite r.stnice, a na obrazu se ji je poznalo, kako strašne muke je preživela, morda cele dneve, preden je izdihnila. Na koncu splava je bil k deskam privezan majhen otrok, ki je še tiho ječal, a vkljub pomoči kmalu umrl. Pri truplih je bil listič, ki je povedal, da je tako maščeval mož nezvestobo svoje žene. Kdor bi ju hotel rešiti, grozi se mu s strašnim prokletstvom. Žena je bila brezdvomno iz odličnih krogov, ker je bila oblečena v fino svilo. Moški je bil šele kakih 20 let star. * Sv. Ambrozij za žensko emancipacijo. V nasprotju z drugimi cerkvenimi očaki je bil sv. Ambrozij, ki je umrl leta 397 kot škof v Milanu, zagovornik ženske enakopravnosti. Ambrozij je učil, da so vsi ljudje ustvarjeni po božji podobi. Seveda je pri tem misliti na duševno, ne na telesno enakost, a duša nima spola. Ako je tedaj tudi ženska ustvarjena po božji podobi, kako jo je mogoče potem smatrati za manj vredno bitje? Ako se upošteva začetek človeka, je ženska celo višje in popolnejše bitje kakor moški; dočim je namreč človek iz kepe zemlje, je ženska napravljena iz dela moževega telesa. Nadalje izjavlja svetnik, da ima ženska tudi za take poklice, ki so navadno pridržani moškim, potrebne sposobnosti. Zato pa se tudi ženska, ako se zmoti, ne sme opravičevati s slabostjo svojega spola. Tistim, ki pravijo, da bi bila ženska pri skupnem poslovanju se hujša skušnjava za moške, odgovarja Ambrozij: »Tem hujše za moške, ako čislajo na ženski bolj telesno lepoto kakor pa lepoto duha.« * Pušeče dame v Ameriki. Doseči aj je bilo v vseh odličnejših ameriških restavracijah ženskam prepovedano kaditi. Ako bi.se katera dama pregrešila proti temu, so jo brez usmiljenja iztirali. Z letošnjim novim letom pa so prišli lastniki prvih njujorških restavrantov z novotarijo ter dali razglasiti, da smejo v njihovih lokalih tudi ženske kaditi. * Statistika o premoženju in prebivalstvu na Francoskem. Ravnatelj pariškega statističnega urada dr. Bertillon je izdal zanimive številke o francoskih premoženskih razmerah in o prebivalstvu. Tri četrtine vseh Francozov v starosti 50 let imajo prihranke, toda v večini slučajev je premoženje le prav maj lino. Polovica vseh dedščin ne presega 2000 frankov. Izmed 770.000 oseb, ki so umrle leta 1905., je le 1343 oseb zapustilo premoženje'W£d 500.00*1 frankov. 6257 oseb je imelo 50.000 do 500.000 frankov. V Parizu so razmere glede večjega premoženja ugo Inejše. Zapuščine nad 100.000 frankov so tri — do štirikrat pogostejše še v prestolnici kakor na deželi. Glede prebivalstva dokazuje Bertillon, da so pred 100 leti tvorili Francozi 27% evropskega prebivalstva, a danes so se skrčili na 11%. V teh številkah tiči tajnost, zakaj nima danes Francija več tistega političnega gospodarskega in intelektualnega vpliva, kakor pred sto leti. Blagostanje kake dežele ni odvisno samo od rodovitnosti zemlje in od napredka industrije. Pred vsem je upoštevati število delavnih moči. Zadnje leto je ostalo na Francoskem število prebivalstva skoraj popolnoma nespremenjeno, zato pa se tudi gospodarski položaj ni skoraj nič spremenil, dočim je v drugih državah z naraščanjem prebivalstvo v enaki meri tudi korakalo blagostanje. * Samou mori v Ameriki. Koliko žrtev zahtevajo pri Amerikanih vsled hlastne gonje za dolarji oslabljeni živci, dokazuje statistika samomorov v preteklem letu. V zadnjih 12 mesecih si je namreč v Zedinjenih državah končalo življenje 10.782 oseb — t. j. skoraj 30 na dan, * Izzvižgana sodnika. V Jurjev-cu, trgu na Hrvaškem, sta sodnika Zlatarič in Valjavec pogosto obiska-vala odvetnika dr. Lichtenberga, se tam prav dobro imela in dvorila odvetnikov i gospe. Za stvar bi se ne bil hihče zmenil, ako bi ne bil dr. Lich-tenberg pri ljudeh skrajno sovražen zaradi svojih nedostojnih napadov na sodišče in sodnike, vsled česar je tekla proti njemu preiskava. Zlatarič in Valjavec sta to vedela, vendar se nista brigala za to »malenkost«, ampak celo dosegla, da je Lichtenbergo-va soproga na Silvestrov večer sodelovala na čitalničnem koncertu, kjer sta jo obsula s cvetjem. To je navzoče ljudi tako razburilo, da so žvižgali Zlatariču in Valjavcu, da Lichten-bergova ni mogla dalje peti. Tu sta pa mlada kavalirja vzbesnela, vpila, pozabila na svojo sodniško čast, skočila med občinstvo, grozila s klofutami, začela posameznike tirati ven in klicati orožnike na pomoč. Ker orožnikov ni bilo in njuna oboževanka ni mogla peti, odšla sta z njo z zabave. Skoraj bi bilo prišlo do rabuke, zlasti še, če bi bili prišli orožniki. * Svinja. »Frankfurter Zeitung« je dobila iz Virtemberga šoleki zvezek, v katerem je sledeči popis svinje: »Svinja je velika in huiIji žival. Tudi je ščetinasta žival ter večkrat noče iti v hlev. Toda iz hle^'a mera iti, kadar pride mesar. Ta jo zgrahi za nogo in za rep, oče pa jo vleče za ušesa. In potem jO spravita na voz. Ako bi svinja ne imela ušes, bi je ne mogli vleči. Ušesa poje oče. Svinja je prav dobra žival in se pusti zaklati. Toda potem se vendar hudo dere, ker se ji zabodenje ne dopade. Glavo -iobi gospod župnik, nese mu jo mati in še klobas. Učitelj ne dobi ni^-, ker se vedno prepira z očetom t^r Mihca pretepa. Kristijan Dengelmaier.« * Budizem v Londonu. V Londonu se je ustanovila budistična družba za Anglijo in Irsko. Predsednik je po svojih spisih o budizmu znani profesor Rhys Davids. članom družbe ni treba pristopiti k budistiški veri, te-muč pokažejo s pristopom le svoje zanimanje za to vero. Zvezi pristopajo gospodje in gospe iz višjih krogov, ker budizem ni vojujoea vera. * Dunaj dvomiHjonsko mesto. Statistični urad dunajskega mesta je izračunal, da je bilo 31. decembra 1907 na Dunaju 1,999.912 oseb. Ker se dunajsko prebivalstvo pomnoži vsak dan za 116 ljudi, imel je Dunaj 1. januarja 1908 že dva milijona prebivalcev. Seveda je to samo posledica računanja, kajti zadnje ljudsko štetje je bilo 31. decembra 1900 in se je statistični urad lahko zmotil za par tisoč oseb, vendar je pa Čisto gotovo res, da ima Dunaj že okoli 2 milijona prebivalcev. Večjih mest na svetu je samo pet in sicer London s 4,758.218 prebivalci, Newyork s 4,285.435, Pariz z 2,722.731, Chicago z 2,483.641 in Berolin z 2,094.269 prebivalci. * Noree pred sodiščem. Na starega leta dan je bil pred porotniki v Velikem Varadinu časnikar Laslo No-gradi, ki si je osnoval zakoten listič ter priobčeval v njem redno take Članke, da je bil tožen. V kratkem času je imel 40 obsodb ter bi moral sedeti 4 leta v ječi. Pri zadnji obravnavi je Nogradija hipoma napadla zbes-nelost. Strašno je zatulil, zamahnil z rokami ter se zgrudil onesveščen na tla, na ustni pa so mu stopile pene. Sedaj je bilo tudi sodnikom jasno, kako je mogel tako zdivjano pisati. * Svarilo pred farškimi kuharicami brez zdravniškega spričevala. »Korrespondenzblatt fiir deu katholi-schen Klerus Oesterreichs«, ki ga pišejo in izdajajo sami duhovniki, je prinesel nedavno sledeče svarilo nekega župnika: »Dober svet kot svarilo. Eden, ki je nedavno eam pošteno »noter padel« si dovoljuje, dati svojim prečastitim gospodom sobratom dober svet, naj nikar ne sprejmo za kuharico ali gospodinjo ženske, ako ne prinese s seboj od zanesljivega zdravnika napisano spričevalo, da je zdrava.« — Prečastiti gospod sobrat je namreč dobil pri svoji kuharici — nahod posebne vrste. Književnost — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. A. Aškerc: Rendez-vouz. 2. D r. I v a nT a v č a r: Izza kongresa. 3. Marica II.: O j pene, morske pene. 4. Dr. J o s. T o -m i n š e k: Slavna in bedna Italija. 5. Ksaver Meško: Naš dan. 6. Oton Zupančič: Drugo pogla-je »Jerale«. 7. IvanCankar: Pravična kazen božja. 8. Vladimir Levstik: Kar hrast šumi. Moj prapor. V uri tesnobe. Sonetje. Alkejska. Kondotir. Karkoli. Vi drugi. 9. D r. Dragan Šanda: Osnovne misli k bodoči zgodovini slovenskega slovstva. 10. Griša: Marici na grob. 11. Zofka Kveder-Jelovšek: Konec. 12. Griša: Zaprla si oči. 13. Podlimbarski: Iz starih zapiskov. 14. V o j e s 1 a v Mole: Verzi. 15. Vladimir Levstik: Dnina-rica Liza. 16. Književne novosti. Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Fr. Detela: Malo življenje. <— Dr. Ed. Volčič: Poljudna pravna knjižnica.--a—: H. Pod- krajšek: Obrtno zakonoznanstvo. — Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. — Slovenski kmečki koledar za leto 1908. — Slo v.-Amerikanski koledar za 1. 190& — Jos. Milakovič: Trnski. — Jos. Abram: Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Ševčenka. — X.: Tolstoj: Ana Karenina. — Tri povesti Leva Tolstega. — Dr. V. Foerster: »Ze slovanskih nor«. — M. Murko: Die Zu-kunft Oesterreich - Ungarns und die Haltung der Grossmachte. 17. Glas-b a. Dr. V. Foerster: Koncert soster Vere in Nadežde Cernijeckih v ljubljanskem »Unionu«. — Dr. V. Foerster: Koncert pevske zveze moravskih učiteljev. 18. Upodabljajoča umetnost. A. H. O.: Kipar Al. Repič odlikovan. — A. H. O.: Marko Rašica. 19. Gledišče. Dr. Fran Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. B. Opera. — Dr. V. Foerster: Naša opera. 20. Medrevijami. »Korošec«. 21. Splošni pregled. S. Gregorčiča »Poezije«. — Janko Kersnik v srbskem prevodu. — Fr. Ks. Meško v Cehih. — Ivan Cankar v fin-ščini. — Dr. Fr. L: »Istorija najnovije slovenačke književnosti«. — Prevodi iz tujih jezikov. — G.: Stanislav Wyspianski. — Petindvajsetletnica Ignacija Borštnika. — Bjbrnstjerne Bjornson. — »Slovenska Matica«. — Listnica uredništva. — Verkebrskarte vonOester-reieb-Ungarn je izšla v založbi G. Frevtaga & Bern dl a na Dunaju in velja 2 K. V tem zemljevidu so začrtane vse železnice in vsi železnice in vsi železniški projekti. Tudi belokranjsko-dalmatinska železnica je že začrtana na tem zemljevidu. V obče je ta zemljevid jako ličen in ker je natančen, zasluži da se priporoča. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Telefonsku n nrzoiavm iporoaiou Nov pri sodnik državnega sodišča. Dunaj, 10. januarja. Današnja »Wiener Zeitung« priobčuje imenovanje dr. Roberta Pattaia za člana državnega sodišča. Proračunski odsek. Dunaj, 10. januarja. Proračunski odsek je sklican k redni seji dne 21. t m. Proračunski odsek bo imel permanentno sejo do konca meseca februarja. elegatov v Trat in Pnlj. Dunaj, 10. januarja, V ponedeljek ob polu devetih dopoldne odide z južnega kolodvora posebni vlak, ki prepelje avstrijske in ogrske delegate v Trst, kamor jih je povabil načelnik vojne mornarice grof Montecuccoli, da si ogledajo mornarične naprave v Trstu, Pulju in na Reki. Avstro - Ogrska banka je znižala obrestno mero. Dunaj, 10. januarja. Avstro-ogrska banka je danes znižala obrestno mero za 1%, torej s 6 na 5%. Proces Polonyi-LengyeL Budimpešta, 10. januarja. Državni pravdnik je včeraj vložil obtožnico proti Zoltanu Lengvelu na tožbo bivšega ministra G e z e P o-1 o n y i j a. Lengyel je obtožen obrekovanja. Kot svedoki bodo poklicani minister notranjih zadev grof A n -d r a s s y , drž. tajnik Popovics reški guverner grof Na ko in razni poslanci. Dr. Rakodczay — tajni svetnik. Budam pest a, 10. januarja, Današnji uradni list priobčuje cesarjevo svojeročno pismo, v katerem se cesar bivšemu banu zahvaljuje za njegovo požrtvovalno delovanje za kralja in domovino in mu podeljuje naslov tajnegasvetnika. Obenem priobčuje imenovanje barona Raucha za hrvaškega bana. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budimpešta, 10. januarja. Današnja prva seja državnega zbora po praznikih je bila zelo kratka. Predsednik je J u s t h. Začetkoma seje je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e naznanil zbornici, da je dr. Rakod-czav odstopil in bil imenovan za hrvaškega bana baron R a u c h. Domobranski minister Jekelf alussy, je predložil zbornici zakonski načrt o rekrutnem kontingentu ter poročilo o samoumorih prostovoljcev in o uvrstitvi onih častnikov, ki so vešči madžarskega jezika. Zbornica je sklenila dati na dnevni red jutrišnje seje volitev bančne komisije. Za volilno reformo na Pruskem. Berolin, 10. januarja. Včeraj so socialni demokratje priredili 35 shodov, na katerih so zahtevali volilno reformo za pruski deželni zbor. Po končanih shodih so demonstrirali po ulicah in skušali prodreti v center mesta. Policija je demonstrante razpršila. Neki skupini se je posrečilo prodreti do cesarskega dvorca. Preden pa je mogla množica pričeti z demonstracijo, jo je policija razgnala. Pruski parlament. Berolin, 10. januarja. Že v zgodnjih urah so danes mrgolele ulice ljudstva. Pred parlamentom je bila taka gneča, da je bil onemogočen vsak promet. Socialni demokratje so delili med ljudstvo listke, na katerih so bile tiskane resolucije včerajšnjih' socialistiških shodov. Ko se je pripeljal pred parlament kancelar knez B ii 1 o w , ga je množica sprejela z žvižganjem, sikanjem in s »hu«-klici. Množica je intonirala marzeljezo ter jela klicati: »Doli s pruskim volilnim redom, mi hočemo splošno in enako volilno pravico!« Socialni demokratje so skušali zasesti vhod v parlament, vendar je to preprečila policija. Ob 12. je morala posredovati oolicija na konjih. V parlamentu je utemeljeval svobodomiselni predlog glede volilne reforme poslanec T r a g e r. Na galeriji so bili navzoči voditelji socialne demokracije. Kancelar B ii 1 o w se je izjavil proti uvedbi splošne in ena ke volilne pravice, pač pa je vlada že izdelala načrt volilne reforme, ki bo slonela na tajni volilni pravici; toda te volilne reforme vlada še ne bo predložila v tem zasedanju. Svila za ples od 60 kr naprej per m, zadnje novosti. Franko in »© •earlnjeno se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev 8 prvo posto. Tovarna za svilo Henneberg, ziirleh. 4 90-1 Se dol)! povsod T neobhodno potrebno zobno Cremt vzdržuje zobe oisie, bele in zdrave. Darila. IL likam daril, stisnilo na Dijaško knhtnjo v Kranj n od 20. novembra 1907 do 7. jan. 1908. Bog. Krenner lz Ljubljane 10 K, Oton Guzelj iz Škofje Loke 2 K, kaz. porav. Ant. Markič ca G. Rački (po adj. Antlogu) 10 K, županstvo Mošnje 20 K žu- Panstvo Šenčur 10 K (po županu Barletu), r. Luznar, nadučitelj na Primskovem 10 K, meščani za december 1960 K, občina Boh. Bistrica! 15 K, županstvo Sv. Jošt 10 K, kaz. poravnava F. Pavlic-J Blažun (po idjunktu Antlogu) 10 K. kaz. poravnava Čizmar-Smajd 10 K In Nadižar-Oblak 10 K (oboje po dr. Kušarju), Niko Lenček, župan in notar v Skofji Loki 10 K, lekarnar E. Burdvch isto- tem.10 K in dr. K Zakrajsek 5 K, prof. Jos. We*jer v Ljubljani 1 K, kaz. pora v. Poli čar ča.rKuralt 5 K (po dr. Kušarju), ces. svetnik t. Mernik v Ljubljani 10 K, Peter Majdlč v Jariah 10 K, Kaz. porav. Goričnik ca. Zamik 10 K (do adj. Antlogu), meščani za več mesecev 90 80 K, gimn. ravnatelj Ign Fajdiga 10 K in prof kolegij za januar 8 K Odbor izreka vsem p. t. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in jih prosi še na dalj m h podpor. Umrli so v Ljubljani. Dne 4. januarja: Katarina Jelovšek, nad-sprevodnikova vdova 63 let, Frančiškanske ulice 8, Peritonitis. — Ana Hradetzkv, urad-nikova vdova, 80 let. Poljanska .cesta 19, vsled raka. Dne 5. januarja: Marija Zorko, delavka, 62 let, Komenskega ulice 6, srčna hiba — Ferdo Krašov c, delavčev sin, 7 let, Emonska cesta 10, Rhachitis. — Anton Colarič, delavec, 66 let, Radeckega cesta it. 11, epilep. Psihose. Dne 0. januarja: Leopold Križman, zasebni uradnik, 71 let, Sodarska steza 2, kap. — Franja Pokovc, delavčeva hči, 14 mes., Strehške ulice 15, jeti c3 0 11 15 11126 ST7-9 89 93 10^60 101 &j 99*8 1 {.-85 9a 4o 98 76 97 — 99 -230 W60 18 »9 45 9975 98- »9 80 ■3 30 98 50 *9 — *» 26, .-9 Si- 99 5€ KO — • 9*7* 298*60 lOU' - 1*2 10 168 — 146 86 276 6 275 24850 m oa 18^*6 ■*3* -4f>3-- 97 -1C4 50 C8 £160 28 60 70 -fc8 -186 25 152-26 679 75 17B0'— 634 50 765* 240*26 J22 rO 1982 6 241* — 627 75 248 477- -UO 50 98*60 99 tO j 99 9n! 98 76 i 9* 60; 99 ! ! ?48 10j >64-142 25 11 60 69 242 50 106-50 86 2!. 21 — 143 93 96 fO e* - iS 60 26 61 66 9* 18?« a *M 26 678-75 770- - j *33-rr *T64—I 239 m /1H* -i f97 25 S4 6 — 528*76 *44-476 -49 - I n »i i« ui I j| sib?; I 24 10! I 117 65 i 9595; I 2 62! i 484 1139 19 '5 23 56 24 6 11750 9615 253 6 žitne cene v Budimpešti. On« 10 januarja 1908 Termin P toni ca sa april . . Plenica ca oktober . Bi sa april . . Korona ss maj 1908 Oves sa april . , sa '.0 kg sa oO kg sa 60 kg sa 60 kg sa 60 kg K K K K K 12-8' 10 61 11-41 7*0o 8*27 Efektiv. 5 vin. višje. Meteorolosifto poročilo. Vitlu* nad morjem «06. Srednji zraćnt tlak 786 » mm. Čas opaio-S vanja m I Stanje S o baro metra Vetrovi Nebo v mm 9; 9. zv. 722 6 j 0-6 j ar. sa*. j jaeno 10 [7. sj. i 72 7 I -l'8al avsbod sMaiao . 2. pop. 728 7 j 1*6 >1. J jvsbod obMso vSredoja vccrajSnja temporatars: —1'3» nor -ssalna - 27} - Padavfas v mm 0-J. 103 Oelena Baklava roj. Labaa naznanja v svojem in v imenu svojih otrok preialostno vest o smrti svojega ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in brata, gospoda Alojzija Dehleva ki je včeraj ob 7. uri zjutraj, previden s sveto ta jstvi, v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v četrtek, 9. t. m. ob 4. uri popoldne Postojna, 8. januarja 1908. . pomočnico s precejšnjo prakso sprejme taktaj A. Domicelj, Za gorje-St. Peter m 97 i Jfarodita kavarna sprtima takti ultntia plafillaaf a jiHalca Fran Krapež. (8 2 Dobra hrana aa IUa sa dva lijaka. Ponudbe pod JtL MMM na oprav. nSlov. Naroda4*. 100—1 Hodno trsovlno poprejšiijfga laetnika Braasta 86 pod jako ugodDiuji j;l lnioji obroki proda« To bi bila as kako gospodično -ugodna prilika. - Natančneje pri Fr. IgHta U Maštama trga it II. 126—1 (A. Seldel.) Jutri, v soboto, 11. ]onuar]a KONCERT Ljublj. društvene godbe. Zatetek ob osdDl Vstop prost Za obilni obiak ae priporoča 98 hotelir Semenj v Kostanjevici bode, kakor običajno, 55^ dne 17. prosinca 1908 na sv. Antona dan. = Pr a tihe eo ga lxpustllo. ============= C6 JViestni zastop v 3[ostanjevici dne 7. prosinca 1908. Otmar Sever načelnik. Grand Priz. Zdravniško priporočeno dvojnoslodno piuo z varstveno znamko stt. Štefana. Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pl učnim boleznim, pomanjkanja spanja, pomanjkanja slasti itd. itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom. ■KBFr- lekornor PICCOLI, dvaral dobavitelj v LlnblJuL Pes, kr. at«trij»k» & držarn« železnice- Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1, Odhod ta Lf-aMlaae |eJL ieLs • oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago. „ r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplicc, Kočevje. ^"OO prodpoidne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. i-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice. Trbtt, Beljak juž žel.. Gorico drž. žeU Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. -05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 1.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel* Trst drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. ' so zveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. r aa zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 4'40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel. Beljak Juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod Is Mnbllane dri. kolodvori 7-2» zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, l-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-1 o zveoer. Osebni vlak v Kamnik :O*00 por o61. Osebni vlak v Kamnik. (Sam* ob nedeljah in praznikih v oktobra.) C. kr. avaateljstvo oktobra 1907. leta i Oohod v jLf-abllano !***, ioL: a-oa zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka Jož žel., Trbiža, Jesenic, Gtrice, Trsta. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. u-io predpoldne. Osebni vlak Iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic. 2'32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega. Grosuplja. 4.-3« popoldne. Osebni vlak iz Beljaki luž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (če? Podrožčico) Gorice drž. žet, Trsts drž žel- Jesenic. ono zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zve6er. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka Juž žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. Žel. Jesenic. ii-OO ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Cc lovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trsi: drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Oohod v LJubljano drž. kolodvor s 3 4« zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO'09 predpoldne. Osebni vlak Iz Kamnika a-O sveder. Osebni vlak iz Kamnika, o-eo peneOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam« ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.; (Odhodi In dohodi so naznačeni v sredn}* evropejskem času.) žaltszuic v Trstu. 11- — *nn i r*~*~\ iiw> i~>ii">a _«-»BaS Dr. E. Oollotia II ordinira zopet 10J no Poljanski cest! ZZ od 1.—S. popoldas. Opozorilo podprevzein-nikom In okordantom! Pri gradnji nove S?eklerske železnice med Deda - 6yeray6szentmiklos se bo rabilo okoli 20 zaupnih pod-prevzemnikov za delo v zemlji, skalna in kamnolomska dela. T sli, ki bi boteli prevzeti taka dela, naj se zglaae v moji pisarni v Buda-Pešti V, J6zsef-ter4. Dela se imajo pričeti deloma takoj, deloma februarja. 93-i! Maksimilijan Schlffer, diPi. inženir Buda - Peeta> in dobre Izurjeno prodajalka so sprejmeta pri tvrdki m-i M. Spreitzer, Ljubljana. Iiio so notarski koncipijent za notarsko pisarno v Ilirski Bistrici. Vstop čim prej mogoče. !o4-i Izurjenega 121- i strojepisca sprejme s L februarjem t L noto BudroctnlK i umniML Trgovina V hiši it. 33 na Vsčah so od* dajo v najem prostori dobro vpeljane trgovino z mešanim blagom. Poundniki naj se zaradi sklepa pogodbe obrnejo v teka eoega mest ca do varnba lastnice g. Tita S trmi jan a v Msikovoa prt Vačah. 85 s S I« februarjem so oddasta v kisi it 23 Prod Pmlami voijo m manjše stanovanje 102-1 kakor tadi vinska klet živrnozdravnik ADOLF MBHIKAR Je prevzel v tjubljani Prekrasno, dobičkonosno veleposestvo v najlepii legi med okrajno cesto, Železnico in Savo £i 3 se takoj proda Z mlj Sča merijo <,koH 120 oralov m obstoje iz 78 oralov gozda. 30 oralov sadonusmkov in 22 oralov zelo rodovitib njiv, na kuterih se rtah»J4 sedaj todi deielca tržnica. Veliko gosposko poslopje, 2 veliki P'^tr£n8ki poslopji, obokani hlevi, kovaČnica, kozolec itd. v*e v dobrem 8iaojH. — Opravljena, dobro vpeljana gostilna, opravljene tnjske sobe, zefo dobičkonosen brod Čez Savo; bi gat iiv in mrtev inventar, polje-di\*k\ stroji, krme in lita je zadosti. Vknjiiena je le hranilnica za 34 000 K. — Ceoa 80 000 K. — Po bližje poizvedbe se je obrniti na G. FRANCETA RUMPRETH v Krškem. 3336 E Ravnokar došle J krasne kravate, najnovejše bluze, « 1 fina vrhnja in spodnja krila' priporoča po znano nizkih cenah tvrdka fi. Uivod-jViozcIič v Ljubljani, Stari trg št. 21EE8 modna trg. ter salon za damske klobuke. __Filijalka v Kranju, Glavni trg. ===== •*>Mli»< ftV assse istarsvalni tennan v »>re traja takaj la —mm ......Ii Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnatoalemiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne-