FINANCE Prejšnja županja Vika Potočnik na zatožni klopi? f - - - "M r' - ■ mm - «L, ? . - • %. - . _ 10 let Radia Ognjišče Skup1 držimo, pa bo šlo! Skup1 držimo že 10 let. Radio Ognjišče. http://radio.ognjisce.si tretja stran f , ■P V tretje gre rado Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so bile v Sloveniji prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni, ki so simbolno pomenile konec starega režima. Kot so kasneje pokazali dogodki, je bil to res predvsem simbolni dogodek, saj je partija ob "sestopu z oblasti" poskrbela, da je obdržala vzporedne, neformalne vzvode oblasti. Formalno oblast je prevzela koalicija Demos, ki si je prizadevala pred-sem za slovensko osamosvojitev, medtem ko se je na drugi strani preobražena partija pripravljala za vnovični prevzem oblasti. Kljub številnim težavam, s katerimi se je morala soočati prva demokratična Demosova vlada pod vodstovm Lojzeta Petrleta, je bila, generalno gledano, zelo uspešna, saj je izpeljala zgodovinski projekt slovenske države. Po osamosvojitvi bi Demos lahko še veliko naredil pri modernizaciji komaj nastale slovenske države, vendar je zaradi rušenja od znotraj in od zunaj razpadel. Sledila so leta, ko je slovensko vlado vodil Janez Drnovšek in ko je njegova liberalna demokracija igrala osrednjo vlogo. Priče smo bili letom, ko je tranzicijska levica za lažje vladanje v vlado vedno pritegnila kakšno pomladno stranko, da je igrala vlogo figovega lista. Zgodila se je Depala vas, zgodil se je Pucko, dogajala se je Slovenska ljudska stranka. In ko je takratni predsednik SLS Marjan Podobnik ugotovil, da lahko leta 2000 na volitvah doživi polom, je na hitro privolil v združevanje s Slovenskimi krščanskimi demokrati. Stvari so se odvijale s filmsko naglico: nezaupnica vladi Janeza Drnovška, združitveni kongres SLS in SKD in nastanek združene stranke pod vodstvom Franca Zagožna, po velikih mukah izvolitev Andreja Ba-juka za novega predsednika vlade in potem še njegove ministrske ekipe. V kratkem polletnem vladanju je Bajukova vlada doživljala medijski pogrom s strani dominantnih medijev, ki so igrali vlogo lakajev tranzicijske levice. Vse, kar je naredila, je bilo narobe. Potem se je začelo še rušenje Baju-kove vlade od znotraj; začel ga je eselesov finančni minister Ivanušič, nadaljeval pa Zagožen s pod- poro Potrčevemu predlogu proporcionalnega volilnega sistema in komaj združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je razpadla na dva dela. Predsednik vlade Andrej Bajuk je skupaj z Lojzetom Peterletom ustanovil Novo Slovenijo. Na jesenskih volitvah leta 2000 sta takratni vladni stranki SDS in NSi dosegli povprečen rezultat, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka pa, če gledamo število njenih poslancev, pravo katastrofo. Jeseni 2000 so se slovenske desnosredinske - pomladne stranke znašle na dnu. Premočno je zmagala Liberalna demokracija Slovenije. Janez Drnovšek je znova sestavil vlado, tako imenovano veliko koalicijo. Za opozicijsko koalicijo Slovenija, za SDS in NSi se je začelo težavno obdobje v opoziciji, saj so imeli v parlamentu samo nekaj nad dvajset poslancev in so bili zato vedno preglasovani. Tektonski premik v slovenski politiki je sledil z odhodom Milana Kučana v politični pokoj in izvolitvijo Janeza Drnovška za predsednika države ter Antona Ropa za predsednika vlade in liberalne demokracije. Zaradi vpletenosti v korupcijo in klientelizem se je za LDS začela pot navzdol... Izidi volitev so znani in prav v torek, ko so predsedniki SDS, NSi, SLS in DeSUS podpisali koalicijsko pogodbo, je odstopilo vodstvo liberalne demokracije (odstop bo začel uradno veljati šele na kongresu), kar pomeni, da se bo v tej stranki boj za novega predsednika stranke začel. Za liberalno demokracijo se nedvomno začenjajo težki časi, saj so jih prej skupaj držali oblast in finančni interesi. Le kaj jih bo v opoziciji? Morda vrednote, ideali? Malo verjetno, saj so na te stvari na oblasti praktično pozabili. Lahko ne bo niti novi vladi in njenemu predsedniku Janezu Janši, saj se bo vlada znašla pred številnimi problemi. Prava slika stanja na posameznih ministrstvih bo znana šele čez nekaj časa, poleg tega bo vlada nasledila državni aparat, ki je prepreden s kadri tranzicijske levice. Kot so pokazala koalicijska pogajanja, bo koalicijska vlada naporna, saj bosta predvsem SLS in DeSUS na vsak način skušala uveljaviti svoje parcialne interese, pa čeprav bo šlo to na škodo države. No, pustimo se pozitivno presenetiti. S podpisom koalicijske pogodbe Slovenija dobiva tretjo des-nosredinsko vlado po letu 1990. Njen predsednik je znan, kandidati za ministre tudi. Ministrsko ekipo mora potrditi še parlament in delo se bo lahko začelo. Bo šlo v tretje laže, bo tretja desnosre-dinska vlada zdržala cel mandat? Vse možnosti za to ima. Metod Berlec S podpisom koalicijske pogodbe Slovenija dobiva tretjo desnosredinsko vlado po letu 1990. Predsednik vlade je znan, kandidati za ministre tudi. Ministrsko ekipo mora potrditi še parlament. 80 šlo v tretje laže? Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 O kazalo Nepriljubljenost na periferiji? V poznih osemdesetih letih 20. stoletja so bili Janša, Borštner, Tasic in Zavrl nekakšni slovenski heroji. 11 Srečanje z realnostjo 12 Potrčeva metamorfoza Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD, je bil nekoč visok predstavnik režima, ki je množično kršil človekove pravice, v zadnjem času pa se je iz zagrizenega partijskega funkcionarja prelevil v dežurnega varuha človekovih pravic. 14 Vlada je sestavljena Kot kaže, bo Slovenija vendarle v kratkem dobila novo vlado. V minulem tednu so namreč vse politične stranke, ki so sprejele povabilo Janeza Janše za vstop v koalicijo, potrdile svoje sklepe, da se pridružijo zavezništvu s SDS in s tem prevzamejo odgovornost vladanja za naslednja štiri leta. 16 M znamenju delitve funkcij 18 Žrtve slabega nadzora 22 Vika na zatožni klopi? 32 Močnejše evropske institucije? XT___________________________________ Nova evropska komisija, ki jo vodi José Manuel Barroso, je v ponedeljek končno prevzela posle. Potem ko je evropski parlament prvič v zgodovini Evropske zveze tako odločno posegel v kadrovsko sestavo evropske izvršilne oblasti, se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za evropske institucije. So iz zapleta izšle oslabljene in se v prihodnosti napovedujejo nove krize ali pa so zdaj dejansko močnejše? 34 Priložnosti za izključitev jim ne bom dal Pogovor s Tonetom Anderličem Bojim pa se, da je članstvo v stranki za nekatere predvsem priložnost za kakšno funkcijo ali napredovanje ali kar koli. Sam mislim, da je to trdo in naporno delo. To vem, ker sem v teh letih to že V. pogostokrat doživljal, da so mnogi prihajali in mislili, da bodo kar v trenutku ne vem kaj postorili, vendar so potem kmalu omagali. 42 revolucije 56 Car puščavskega pekla « <.r - Najrazličnejše meje nam grenijo in otežujejo življenje. Najtežavnejše ovire vestno oddaljujemo in s tem raztezamo svet. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. janež Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzoija, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov, TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: fotomontaža Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija »48/2004 Etični kodeks (Stran 8) Bo Slovenija predsedovala EU že 2007? (Stran 10) Bo hram učenosti zgrajen? (Stran 24) Kupljeno znanje (Stran 26) Državljanka sveta (Stran 28) Boj za dediščino (Stran 30) Umetnost je okno v druge svetove (Stran 38) Kdor bere, je car! (Stran 39) Prihaja največji operni spektakel! (Stran 40) Ženske skozi zgodovino (Stran 44) Zlato pismo (Stran 46) Na robu sprememb (Stran 48) Mirna Bosna (Stran 55) Pronicljivi raper (Stran 58) V objemu krzna (Stran 60) Šefinja Janševega kabineta (Stran 66) pogovor Bilo je cvetja in tudi trnja 0b 10-letnici oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali z njegovim glavnim urednikom Francijem Trestenjakom. Valom 202). Čemu pripisujete takšen uspeh - pregovorni zvestobi vernih ljudi ali tudi kakovosti samega programa? Najbrž je odgovor v zvestobi in v kakovosti programa. Čeprav naši poslušalci niso le verni, temveč je precej tudi nevernih oziroma takih, ki so morda nekoliko zadržani do Cerkve ali imajo do nje odklonilen odnos; za naš program pa izrečejo veliko pohvalnih besed. Za uspeh je najbrž "kriva" sama vsebina, kar sem rekel že prej; ker so to želeli, so jo pričakovali. Nadalje bi lahko govoril o domačnosti, slovenskosti programa. Temu jaz pravim slovenska duša. Na začetku se nisem zgledoval po nobenem podobnem cerkvenem programu na tujem. Hotel sem, da vse zraste z domačega vrta. In je, hvala Bogu, uspelo. Ne zaradi lepšega, marveč iz globokega prepričanja pa moram reči, da gre za uspeh največja zahvala Bogu. Večkrat ponavljam, da je tudi Radio Ognjišče eden izmed dokazov obstoja Boga. Človeško gledano bi lahko in bi morali utihniti, a ker je Božji blagoslov nad nami, smo še tu in Bog daj, da tudi bomo. V času, ko je bila TV 3 v lasti Cerkve, je bilo slišati, da imate na radiu zaradi tega nemalo težav, ker naj bi TV 3 finančno izčrpavala radio. Je zdaj, ko je bila televizija prodana, bolje? Direktnih finančnih težav zaradi TV 3 nismo imeli, je pa res, da so nam občasna povezovanja s televizijo, ki so bila plod nepoznavanja razmer, povzročila kakšno grenko urico, ker so nas metali v isti koš. Ves čas smo bili zelo samostojni in tako bo tudi v prihodnje. Kakšni so načrti za prihodnje? Posebnih načrtov ni. Želimo ohranjati doseženo stanje in postopoma napredovati. Glavna skrb je in mora biti kakor do zdaj kakovost programa, oddajanja in sprejemanja našega signala. Da bomo preko oddajnikov pokrili vso državo, bo trajalo še veliko let. Sicer pa poglejmo Radio Slovenija, ki ima tudi težave z dobrim pokrivanjem signala v vseh kotičkih. Zdaj ko smo na satelitu, nas lahko poslušajo prav povsod, vendar je odvisno od poslušalca, ali bo namestil satelitsko anteno in sprejemnik. Finančno gledano ni takšen zalogaj, ampak je vse skupaj stvar odločitve. Vesel sem, da smo to možnost ponudili, odločitev pa je vedno na strani uporabnika. _Aleš Kocjan Neodvisni - kako dolgo? Številni mediji, ki so se v zadnjih letih razglašali za neodvisne, imajo, potem ko se je politična situacija v Sloveniji obrnila, nemalo težav. V preteklih letih so vseskozi navijali za različne leve vlade, zdaj pa tega ne delajo več. Lahko bi rekli, da so šele zdaj začeli opravljati svojo pravo vlogo - to je nadzirajo oblast. Vse lepo in prav, le upamo lahko, da jih nova vloga ne bo minila v tistem trenutku, ko bo, če seveda bo, na oblast znova prišla levica. Radio Ognjišče bo 28. novembra praznoval 10-letnico svojega oddajanja. Kako bi kot glavni urednik ocenili do zdaj prehojeno pot? Če se malce pesniško izrazim, bi lahko rekel, da je bila ta pot posuta s cvetjem in trnjem. Bilo je veliko lepih in pomembnih uspehov, veliko veselja ob radijskem programu in dogodkih, ki smo jih organizirali za poslušalce, bilo pa je seveda veliko polen in strupenih puščic, ki so hotele uničiti Radio Ognjišče. To je po svoje razumljivo, saj smo s svojim programom vnesli v medijski prostor nekaj povsem novega, drugačnega. Na eni strani so to duhovne in cerkvene vsebine, na drugi pa poudarek na delu in prizadevanjih t. i. desnih političnih strank. Če se še malce ustavim pri duhovnih in cerkvenih vsebinah, moram reči, da so bile te vsebine pred našim začetkom le kot vzorec ponujene radijskim poslušalcem. Pa naj bo to na Radiu Slovenija ali pa na lokalnih, regionalnih in komercialnih radijskih postajah. Da so bili državljani za te vsebine prikrajšani, se vidi po navdušenem sprejemu Radia Ognjišču. Če se ne motim, ste glavni urednik radia že od vsega začetka. Je danes radio tisto, kar ste si ob začetku oddajanja želeli? Tako je. Že od vsega začetka, pravzaprav že leto poprej (1.8. 1993) sem prevzel nalogo glavnega in odgovornega urednika. Zaupana mi je bila zelo težavna in izzivalna naloga, da "utelesim" idejo cerkvenega radia msgr. Boleta, direktorja. Začeti je bilo treba iz nič in z Božjim blagoslovom je nastalo veliko. Mislim, da to izjavljam zelo upravičeno. Po desetih letih smem reči, da je načrt uspel in še uspeva, saj se ob tem jubileju ne ustavljamo, ampak želimo še naprej. Seveda korak za korakom. Nikoli nisem prehiteval dogodkov, nikoli nisem želel preveč, kar bi presegalo dane možnosti. Ta zdrava vztrajnost in zanesljivost sta poplačani. Po raziskavah poslušanosti je Radio Ognjišče tretji najbolj poslušani radio v Sloveniji (takoj za Slovenijo 1 in Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 tri pike, Šola V starih časih so nas mamice in atiji učili, da šola ni šala, ampak resna stvar. Da se je treba učiti, učiti in še enkrat učiti, da bomo kaj znali. Tako nas je nagovarjal tudi pokojni maršal Josip Broz, čigar spodbude so bile natisnjene celo na šolsJdh spričevalih. Seveda socialističnih, da ne bo pomote. Bili so sprejemi v pionirčke z rdečimi rutkami okrog vratu in modrimi titovkami na glavah, bile so proslave, na katerih smo opevali tovariša Tita, junaške partizane in delavsko samoupravno družb». Včasih smo otroci socializma tu in tam dobili tudi kakšno tortico, če smo se zares izkazali z družbenokoristnim delom. No, danes je vendarle šola nekoliko drugačna. Proslav sicer ni več, pionirčkov tudi ne, ostale pa so partizanske pesmi in mit o NOB. In pa seveda kakšna osnovna šola, ki se ponaša z imenom neznanega junaka, pardon, narodnega heroja. Ponavadi takega s krvavimi rokami, saj je to glavno merilo uspešnosti "narodnoosvobodilnega hioja", kakor današnji tovariši poimenujejo revolucijo. O poudarjanjuslovenske osamosvojitve skoraj ni sledu, če pa kakšnega učenca vprašaš, kako se imenuje slovenska himna, ti bo naštel vse mogoče - od Hej, brigade pa vse do uspešnic skupine Bepop. Nekaj pa je vendarle ostalo - da šola ni šala. To je na lastni koži spoznal novi vodja poslanske skupine Mirko Zamer-nik, ki je mimogrede preveč stegnil jezik in povedal nekaj krepkih na račun slovenskega šolstva. Ali je laJiko še kaj hujšega od tega, da nekdo skritizira Gabrov šolski sistem, ki je najboljši, najbolj evropski, laičen, idejno nevtralen in oh in sploh vreden časti? No, takoj ko je Zamernik dregnil v osje gnezdo in povedal, da se je na neki srednji šoli profesor malo preveč konkretno poigral z učenko in da so slovenski učenci preobremenjeni, se je zganil najprej učiteljski sindikat, nato pa še vrsta dušebrižnikov, ki iz dneva v dan dokazujejo, da vendar ne more biti res, da so naši šolarji preobremenjeni, saj preživijo za knjigami precej manj časa kot njihovi evropski vrstniki. Hop, pa ga imamo, Cefizlja! Torej Gabrov šolski sistem vendarle ni tako evropski, saj so slovenski otroci premalo obremenjeni v primerjavi s šolarji drugje po Evropi. Morda pa vendarle ne bi bilo slahio, če bi kar takoj uvedli verouk v šolah in tako povečali obremenjenost šolaijev, čeprav poslavljajočemu se šolskemu ministru Gabru, ki je bil vse življenje vajen samoupravljanja s temelji marksizma, to ni nikoli preveč dišalo. Toda ker se je oblast pred nedavnim zamenjala in bomo v kratkem dobili novega šolskega ministra (ali morda ministrico?), je čisto mogoče, da bo vendarle verouk priznan za izbirni predmet. Predstavljajte si mrke obraze jastrebov, ki so desetletja branili dosledni laicizem, sedaj pa naj bi jim nova oblast prekrižala načrte po izkoreninjenju "klerikalnega totalitarizma". Kaj hočemo, tudi kumrovška šola ni bila šala... Gašper Blažič diktafon h-umor "In to v Sloveniji obeta nova obdobja stran-kokracije po italijanskem povojnem vzoru z vsemi korupcijskimi, nepotističimi in drugimi anomalijami, namesto da bi dobila vlado, ki bo prepoznavna po svojih pragmatičnih ciljih in v duhu časa pri ideoloških podmenah." (Novinar Dejan Kovač je očitno zamudil vseh dosedanjih dvanajst let vladanja LDS.) "Lahko zagotovim, da nisem človek, ki bi se dal voditi kot lutka." (Kandidat za obrambnega ministra Karel Erjavec zanika govorice, da bi prek njega obrambni resor lahko vodil Janša sam.) "To težko komentiram." (Načelnik oddelka za finance mestne občine Lj ub-ljana Stevo Lekič ne zna pojasniti, zakaj njegov službeni avtomobil prinaša tako velike stroške.) "Zdaj se bo nabralo veliko gorečih." (Dr. Rajko Pirnat, prodekan Pravne fakultete v Ljubljani in Demosov pravosodni minister, o tem, koliko novih gorečnežev in privržencev se bo skušalo prilepiti na vladajoče stranke) "Ko sem leta 2000 slišal naše novinarje Drnovška po padcu njegove vlade povsem resno spraševati, ali dopušča možnost, da bi Bajuk prevzel kar nekatere LDS-ove ministre v svojo vlado, in Drnovška na to resno odgovarjati, sem mislil, da večjega absurda celo pri našem političnem dilenantizmu ne bom več doživel. No, pa sem ga že leta 2004. Kaj še pride." (Matevž Krivic doživlja absurd za absurdom.) "Ce si dosleden, nisi zelo priljubljen." (Zdenki Cerar, odhajajoči ministrici za pravosodje, njena doslednost pri branjenju nekaterih prekrškarjev iz natančno določenih političnih vrst ni koristila.) "Vem, da me boste na koncu novinarji dali na raženj, me obračali in pekli. A tako je življenje, kaj češ." (Nogometni selektor Brane Oblak se počuti kot čevapčič.) "Tam županja niti ne ve, da teren, ki ga prodaja za gradnjo džamije, ni občinski." (Teolog Drago K. Ocvirk je zgrožen nad nevednostjo ljubljanske županje Danice Simšič, ki očitno prodaja tujo zemljo.) "Šparajmo kje drugje, ne na mladih, predvsem pa ne na zdravi prehrani, ki je temeljni faktor uravnoteženega razvoja v teh letih. Razen če seveda želimo postati narod zakompleksanih sumo borcev." (Urednik Sončne pesmi Matej Erjavec je prepričan, da varčevanje na račun mladih pripomore k njihovi preveliki telesni teži.) "Če bi imeli Srbi voditelje, kakršna sta Kučan in Drnovšek, bi v EU vstopili vsaj hkrati s Slovenci." (Aleksandar Tijanič, direktor srbske radiotele-vizije, visoko ceni nekdanjega in sedanjega predsednika Slovenije.) "Gre le za formalno ureditev statusa, ki pa ne bo vplivala niti na obseg niti na kakovost mojega dela, ki so ga bili v zadnjih šestih mesecih vajeni moji občani." (Piranska županja Vojka Štular obljublja, da bo v njeni občini še naprej tako, kot je bilo, čeprav se bo v Jcratkem upokojila.) "Letošnji listopad je bil že oktobra, ker so na volitvah popadale skoraj vse liste." (Ciril Pire iz Mirne je prepričan, da je mesec november oz. listopad letos prišel nekoliko prehitro.) O Demokracija • 48/2004 zgodbe V Zaposleni na SŽ zahtevajo ugotavljanje odgovornosti za nepravilnosti. Bo moralo vodstvo SZ odstopiti? Zapletom na Slovenskih železnicah (SŽ) ni videti konca. Potem ko je vodstvo najprej napovedalo, da bodo pregledali diplome vseh zaposlenih, kar naj bi pomenilo, da se bo preverjanje diplome generalnega sekretarja SŽ še nekoliko zavleklo, In so nato zaradi pritiskov zaposlenih in javnosti na vodstvo le v nekaj dneh ugotovili, da se jim zavlačevanje ne izplača, so Šimenca zaradi ponarejene diplome suspendirali. Skoraj sočasno so v javnost prišle informacije, naj bi vodstvo v zadnjih dveh letih samo za svetovanje Izplačalo 400 milijonov tolarjev, hkrati pa smo novinarji odkrivali še nekatere druge nepravilnosti v delovanju vodstva. Največ nepravilnosti je pri nezakonitih javnih naročilih, skoraj neraziskana je prodaja zemljišč na Vilharjevi cesti v Ljubljani, veliko nejasnosti je pri prenovi stavbe uprave SŽ, vprašljiva naj bi bila tudi prenova in prodaja Železničarskega doma na Pohorju. Upravo SŽ so kriminalisti obiskali vsaj dvakrat. Iskali naj bi bili le listine o Šlmenčevi diplomi. O dogodkih so razpravljali tudi člani sindikata SŽ in nadzornemu svetu podali zahtevo o ugotovitvi odgovornosti posameznih članov poslovodstva in razrešitev posameznih članov. O zahtevi se bodo člani odločali 26. novembra, zanimivo pa je, da uprava z Blažem Mlklavčlčem na čelu zanika vsakršne nepravilnosti, visoke stroške za drago svetovanje pa opravičuje z boljšimi poslovnimi izidi. Pri tem dodajmo, da je vlada v zadnjih dveh letih v breme državnega proračuna sistemu odobrila 35 milijard tolarjev državnega poroštva In dokapitallzacijo v višini 15,22 milijarde tolarjev. Od tega so SŽ julija 2003 prejele 5,22 milijarde tolarjev, hkrati pa jim je vlada odobrila še 2 milijardi tolarjev za kadrovsko prestrukturiranje; skupaj je bilo torej sistemu odobrenlhl 7,22 milijarde tolarjev, rok za črpanje vseh pomoči pa je do 31. decembra 2005. Pri tem so na finančnem ministrstvu ugotovili, da "tekoča izguba podjetja skupaj z izgubo preteklih let dosega že polovico osnovnega kapitala, podjetje izkazuje naraščajoče izgube, padanje denarnih tokov in naraščajoče dolgove, kar dokazujejo podatki v bilancah". Podatki torej kažejo drugače, kot zatrjuje vodstvo SŽ. V. K. Pod Beonradom Beoarad Po najnovejših odkritjih je pod mestom Beograd zgrajeno pravo malo mesto, sestavljeno iz rovov, ki so jih zgradili še v času skupne SFRJ, ko je državo vodil Josip Broz Tito. Po razkritjih gre za kompleks protiatomskih zaklonišč. Palače, zaklonišča in varne hiše so povezane s predori, v glavnem hodniku, ki je velik kot postaja podzemne železnice, pa lahko postavijo tudi tanke In tovornjake. Kompleks ima šest nadstropij, zgrajen je v živi skali in obdan z zidom, debelim tri metre. Nadstropja so povezana z dvigalom, ki se spušča 56 metrov pod zemljo. Posamezne prostore ločujejo 30 centimetrov debela jeklena vrata, visoka tri metre. Podzemno mesto ima lastno prezračevanje in preskrbo z električno energijo. Celoten podzemni kompleks je skrit med vojaškimi zgradbami na vrhu Topčiderja in nad elitno mestno četrtjo, v kateri so zgradbe veleposlaništev in dip- Cernjak ni več predsednik SMS Skrivno mesto je dal zgraditi Tito. modrosti tedna "Spravni proces je dogajanje, v katerem prav gotovo ne moremo pričakovati 'umiritve' in 'pozabe', ki bi prekrila kritično presojo zgodovine v okvirih desežene stopnje civilizacijskega razvoja in ki bi se skušala izogniti kesanju in odpuščanju." (Zgodovinar Jože Dežman) • •• "Stavka, ki bi se je slovenski novinarji morali lotiti, bi bila stavka za profesionalnost. /.../ Če namreč novinarjem ni jasna razlika med sporočanjem in propagando, se njihov ceh iz četrte veje oblasti kaj hitro spremeni v podaljšano roko najrazličnejših služb za stike z javnostjo, kamor je tako ali tako že pred časom prebegnila glavnina njihovih sposobnejših oziroma vsaj bolj podjetnih kolegov." (Publicistka Zlata Krašovec) lomatsklh rezidenc. Po poročanju časnika Novi list z Reke naj bi Tito mesto pod mestom zgradil v strahu pred napadom nekdanje Sovjetske zveze, njegov obstoj pa je bila ena najbolje varovanih vojaških skrivnosti. Kot domnevajo, naj bi rove zgradili Iz strahu pred napadom Sovjetske zveze, zanje pa naj bi vedela le peščica vojaških voditeljev in politikov. Zanimivo je, da za to niso vedeli niti v zvezi Nato, ko so leta 1999 bombardirali Beograd. Skrivnost je bila razkrita šele pred kratkim, potem ko sta skrivnostno umrla dva vojaka, ki naj bi bila stražlla vhod v enega od predorov. Nekateri že ugibajo, da bi bilo lahko podzemno mesto odlično skrivališče za ha-aška obtoženca Karadiča in Mladiča. V. K. log, da je prišlo do odstopa prvega moža stranke Dominika S. Černjaka. Slednji se je že pred državnozborsklmi volitvami zavezal, da bo odstopil, če stranka ne pride v državni zbor. Ta Černjakova Izjava je bila precej pogumna, še posebej potem ko je v stranki prišlo do razkola, ko so jo zapuščali njeni vidnejši člani in ko je podpora stranki v javnosti občutno padala. Slaba dva meseca po volitvah je Černjak Izpolnil obljubo in odstopil. Stranko sedaj čaka izvolitev novega vodstva. V prihodnjih dneh bodo lahko vsi lokalni odbori predlagali svoje kandidate, ki bi jih radi videli na vrhu stranke. Končna odločitev, kdo bo novi predsednik stranke, pa bo v rokah sveta stranke. M. P. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 Zgodilo se je to, kar se je moralo zgoditi. Stranka mladih Slovenije je izgubila svojega prvega predsednika Dominika S. Černjaka, ki je stranko vodil od njene ustanovitve, torej dobra štiri leta. Stranka je svoj prvi uspeh doživela na volitvah leta 2000, ko ji je uspelo priti v državni zbor. Takrat je dosegla več kot 4 odstotke glasov In dobila štiri poslance. Med njimi ni bilo predsednika stranke Dominika S. Černjaka, ki pa si je za kratek čas pridobil mesto direktorja urada za mladino. Za letošnje državnozborske volitve je stranka napovedovala Izboljšanje Izida iz leta 2000, napovedovali so njegovo podvojitev. A končni izid je bil daleč od tega. SMS sploh ni dosegla štiriodstotnega praga za vstop v državni zbor. Tako nizek volilni izid je raz- Po porazu na volitvah je Cernjak izpolnil dano obljubo in odstopil z mesta predsednika Stranke mladih Slovenije. pro&contra Etični kodeks Zaupanje Slovenk in Slovencev v organe oblasti jena precej nizki ravni. Nobena izjema ni zaupanje v vlado kot organ izvršilne oblasti. Da bi se v prihodnje ugled in zaupanje dvignila, so se v novi vladi, ki jo bo vodil Janez Janša, odločili za potezo, kakršne v slovenski politiki še ni bilo. Vsi kandidati za nove ministre Janševe vlade bodo morali, preden se bodo odločili, da kandidirajo, podpisati poseben etični kodeks. Njegov avtor Gregor Virant pravi, da je to prvi korak na poti k danim obljubam, da bo v slovenskem političnem prostoru do sprememb prišlo v resnici in ne le deklarativno. Kar prelepo bi bilo, če bi se moralne in etične norme, zapisane v etičnem kodeksu, dejansko uresničile. Pa poglejmo, k čemu vse se bo moral zavezati prihodnji minister. Najprej se bo zavezal k temu, da bo deloval v skladu s temeljnimi vrednotami spoštovanja človekovega življenja in dostojanstva, svobode, poštenja, pravičnosti, solidarnosti in domoljubja. Svo-je obveznosti bo moral opravljati učinkovito, pošteno in prizadevno. ne koristi ali koristi nepooblaščenih oseb ali ustanov. Zavračati bodo morali darila, ki jim bodo ponujena zaradi funkcije. Glede na pretekle izkušnje je besedilo kodeksa še posebej zanimivo v tistem delu, ko govori o omejitvah in prepovedi opravljanja pridobitnih dejavnosti v času opravljanja ministrske funkcije in o zakonsko dovoljenih mejah oprav- Kako bo nova vlada spravila voz razvoja iz globoko ugreznje-nih kolesnic, je res svojevrstno vprašanje. Tako kot so stvari zavožene, za nekatere pa v javnosti sploh še ne vemo, se novim ministrom res ne obetajo lahki časi. Vprašanje je tudi, ali sploh vedo, v kaj se spuščajo. Dejstvo je namreč, da je bila rast BDP v letu 2003 najnižja doslej. Z Najprej čiščenje bi bilo 80 odstotkov prihodnjega proračuna že razdeljenega prek raznih zakonov in dodeljenih pravic ter obveznosti. Velik primanjkljaj je v zdravstveni blagajni, kar ni zanemarljivo, močno pa škriplje tudi v pokojninski blagajni. Vse to kaže, da drugo leto ne bo lahko, pri tem pa mora država upoštevati še določila za prevzem evra leta 2007. Do tak- Leto 2005 bo za Slovence trdo leto, saj odhajajoča oblast ni pričakovala sprememb. ljanja pedagoških, raziskovalnih in drugih podobnih dejavnosti. To naj bi Janševi ministri delali le do tiste mere, ko opravljanje te dejavnosti ne bo vplivalo na kakovost in učinkovitost opravljanja ministrske funkcije. V prihodnje bo imela širša javnost vso pravico izvedeti o dohodkih in premoženjskem stanju ministra, prav tako pa se bo kandidat za ministra s podpisom etičnega kodeksa zavezal, da bo javnosti posredoval vse informacije javnega značaja, s katerimi bo razpolagal sam ali organ, ki ga bo vodil, vključno s podatki o vseh dogodkih in stroških v zvezi z opravljanjem ministrove funkcije. S prido- rekordnih 5,5 odstotka v letu 1999 se je lani spustila na 2,3 odstotka. Pri tem je na primer Islandija dosegala 4,3-odstotno gospodarsko rast, Irska pa 3,7-odstotno. S tema dvema državama bi se morala primerjati Slovenija, če bi se res želela dvigniti na evropsko primerljivo povprečje razvitih držav. Če bo želela nova vlada uresničiti svoje cilje, bo morala najprej počistiti Av-gijev hlev, nato pa sprejeti številne reforme. Ali bomo državljani in državljanke to razumeli, pa je že drugo vprašanje. Lahko se namreč zgodi, da bomo hitro pozabili na dediščino, ki so nam jo zapustili Ro- Kandidati za ministre se bodo zavezali k preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti in nezakonitosti. Kar zadeva ravnanje z javnimi sredstvi, se bo moral kandidat za ministra zavezati, da bo ravnal gospodarno in tako, da bo z njihovo porabo dosežen čim boljši učinek, s podpisom kodeksa pa se bo zavezal, da se bo izogibal obljubam in ravnanjem, ki bi zavezovali državo oziroma njene ustanove k obveznostim, ki so nedorečene, neizvedljive ali škodljive. Ministre Janševe vlade bo etični kodeks zavezoval, da bodo informacije, pridobljene v zvezi z opravljanjem funkcije, uporabljali le v službene namene, nikakor pa ne za oseb- bivanjem tovrstnih podatkov smo imeli mediji v preteklosti kar precej težav in smo nemalokrat naleteli na gluha ušesa pristojnih. V ministrskih vrstah naj bi bilo tudi konec s korupcijo in klientelizmom, saj se bodo kandidati za ministre zavezali k preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti in nezakonitosti, vključno s korupcijo in klientelizmom. Virantu kot ustvarjalcu etičnega kodeksa in Janši kot predsedniku vlade bodo šle vse čestitke, če jima bo projekt uspel. Mihaela Praprotnik povi liberalci, in bomo prst obrnili le v ministre, ki bodo na oblasti. Le kdo se bo čez nekaj let še spomnil finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je letos še pravočasno zaklenil državno blagajno? Le malokdo ve, da je s tem želel državi le dobro. Vendar pa so se odhajajoči ministri znašli in nemudoma posegli v dodeljene proračunske okvire prihodnjega leta. Zaradi tega in nedvomno precej drugačnih nalog zdajšnje vlade bo nujno potrebna temeljita prenova državnega proračuna za leto 2005. Poleg tega naj rat moramo tudi zaradi skupne evropske denarne politike postoriti še marsikaj. Evropska komisija nas je že opozorila, da od petih meril izpolnjujemo le dve, skrb zbujajoča pa je tudi stopnja inflacije, ki se vsa leta vrti v začaranem krogu. Če nova vlada resnično želi stvari urediti, o čemer nihče v Sloveniji ne dvomi več, bo pomemben predvsem politični konsenz vseh vladajočih strank, v veliko pomoč pa je novi vladi lahko tudi osrednja banka. Ta je doslej igrala večinoma pozitivno vlogo, nedvomno največjo na področju inflacije. Vendar bo zaradi oblikovanja enotnega evropskega trga in vstopa v skupno evropsko valuto tudi njena vloga in njena denarna politika v naslednjih letih precej bolj omejena, kot je bila doslej. Ne bo pa toliko omejena, da ne bi mogla pomagati pri odpravi dolgoletnega slovenskega fenomena - indeksacije. Vendar je treba tudi za odpravo te anomalije prej storiti še marsikaj, saj ima vsak zakaj tudi svoj zato. Vida Kocjan O Demokracija • 48/2004 kolumna Dr. Peter Starič V poznih osemdesetih letih 20. stoletja so bili Janša. Borštner, Tasič in Zavrl nekakšni slovenski heroji. Ker so "izdali vojaško skrivnost", so se morali Janša. Tasič in Zavrl kot civilisti (Borštner pa kot vojak) zagovarjati pred vojaškim sodiščem. ki celo v Sloveniji ni priznavalo slovenskega jezika. Proces proti četverici je bila nekakšna prelomnica, ko smo se Slovenci začeli trgati od Jugoslavije. pravzaprav Srboslavi-je. Po osamosvojitvi je postal Janez Janša minister za vojsko. Nepriljubljenost na periferiji? Njegova precejšnja zasluga je, da smo se z veliko manjšimi žrtvami kot večina drugih narodov nekdanje skupne države uspešno izvili iz jugoslovanskega primeža. Vse je bilo lepo in prav, dokler ni Janša odkril orožja na mariborskem letališču, za katerega ni vedel, čeprav bi kot obrambni minister za to moral vedeti. To je pomenilo, da imamo v Sloveniji vzporedno politično oblast, ki deluje naskrivaj. In potem seje začelo. Razplet poznejših dogodkov spominja na znamenito arijo "Kleveta" iz Seviljskega brivca mojstra Gioac-china Rossinija. Premiera te opere je bila v Rimu daljnega leta 1816, zato je jezik v njej precej arhaičen. Pred približno osemdesetimi leti je slovenski prevod napisal dirigent in muzikolog Niko Stritof, ki je skušal ohraniti arhaičnost in nabuhlost jezika, v katerem prepeva svetohlin-ski menih Don Basilio. Iz spoštovanja do Stritofa bomo njegov prevod napisali dobesedno, razen nekaterih ponavljanj, ki jih zahtevata igra in glasba. Po odkritju mariborskega orožja bi veljala prva kitica: Moč klevete je polna hlimbe, polna hlimbe in skrivotajstva. Tiho se po kotih huli, v črno noč za plenom buli, kar začne se njen šumot. To je upošteval tudi "mali boter", ki je vlekel niti iz ozadja, in nadaljeval v naslednji fazi: Brezbesedno, neprikazno, stezosledno, zemljeplazno zdajci sikati začenja, po človeku gor se spenja, skoz ušesa urno plane in zarije se v možgane in jih vije in jih pije, da izpije jih do dna. Da se je vse to zgodilo, je bilo treba vpreči medije, ki so odlično odigrali svojo vlogo. Tu smo videli, kaj zmore dober dirigent, ki mu sledi orkester na vsak migljaj. Mojster Rossini je postopoma večal glasnost (zaradi neprekosljivega obvladovanja dinamike so ga nekateri sodobniki imenovali "signor crescendo"). Naprej gre takole: Ven skoz usta se izplazi, velebitnejša v prikazi, nasitivši se možganja, zmerom daljši se poganja, vedno vikše, vedno vikše, sika, pika in urlika, laja, graja in razsaja, vedno hujšo moč ima. In tu nekje seje zgodila Depala vas, za kar velja tudi naslednja kitica, ki jo mojster stopnjuje do fortissima: Kar zabuhne grom viharja, sredi blešnega požarja, gromopad srdit udarja. Kakor tulba Jerihona, kakor krulba izkanona, svet se ruši, zemlja maje, uhoglušno ropotaje, prava Sodoma pekla. Nesrečni Primorci so vse od leta 1915, ko se je Italija vpletla v prvo svetovno vojno, pa do danes poznali le težave: najprej zaradi vojne, preseljevanja in lakote, po italijanski zasedbi leta 1918 pa zaradi raznarodovalnega fašističnega terorja. Zato so se v drugi svetovni vojni z vsem srcem oklenili OF, ki jih je osvobodila. Smeli so spet govoriti in peti po slovensko, brati slovenske knjige in časopise, Mario Bevilacqua je postal spet Marjan Vodopivec itn. Dejstva, da niso smeli govoriti tistega, kar je prepovedovala povojna politika, da je organizacija TIGR morala potoniti v pozabo, da so veliko ljudi, ki niso marali komunizma, zaprli ali celo pobili (tudi tigrovce), so nekako stopila v ozadje. Povojna oblast je zanje pomenila močan premik na bolje; tista, ki se je pri nas vzpostavila po osamosvojitvi Slovenije, pa jim je pomenila jamstvo, da bo tako tudi ostalo. Kar štirje rodovi Primorcev niso nikoli živeli v pravi demokraciji, zato Na tako plodna tla pa je kaj lahko presaditi vse tisto, kar opeva Rossinijeva arija. In očitno so doslej vladajoči to zelo dobro presadili. Na izpolnitev zadnje kitice pa so nekateri vse doslej zaman čakali in tudi boter je moral biti po zadnjih volitvah hudo razočaran, saj so se mu nekatere štrene zameštrale: In kogar klevet napade, nima več nobene nade, brez izkušbe, brez pomažbe se izmotati ne zna. Mutotihno se pozibne ino malo z roko zgibne, enkrat sopne še, zazdihne ino zdrkne dol na tla. Toda vrnimo s k tistemu, kar obeta naslov. Za primer bomo predstavili le slovensko Primorje. je zanje najbrž težko predstavljiva. Na tako plodna tla pa je kaj lahko presaditi vse tisto, kar opeva Rossinijeva arija. In očitno so doslej vladajoči to zelo dobro presadili. Ob zadnji novinarski stavki je bil dobršen del Primorske popolnoma odrezan od aktualnih novic. Tam niso mogli sprejemati POP TV, časopis Mladina pa je že vseskozi veliko laže dobiti kot Demokracijo. Zato lahko domnevamo, da so nekateri tam (in še kje) precej zmedeni, saj se je izkazalo, da je Janša čisto drugačen, kot pa bi moral biti po dolgoletnih predstavljanjih v naših dirigiranih medijih. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 O dogodki Bo Slovenija predsedovala EU že 2007-2008? Sprejeta je bila odločitev, ki so jo podprle tako rekoč vse poslanske skupine v državnem zboru: Slovenija sprejema predlog nizozemskega predsedstva, po katerem naj bi predsedovala svetu Evropske unije v prvi skupini držav, ki bodo v okviru t i. skupinskega predsedovanja vodile Evropsko unijo od januarja 2007 do sredine leta 2008, Evropska unija ta čas pozna sistem krožečega predsedovanja, po katerem posamezna članica povezavi in vsem sestavam v svetu EU predseduje pol leta. Zaradi širitve ELI in načrtovane uveljavitve ustavne pogodbe pa je treba sistem prilagoditi. Tako naj bi po novem (če bo prišlo do uveljavitve ustavne pogodbe do 1. novembra leta 2006) posamezne sestave sveta Evropske unije 18 mesecev vodila skupinska predsedstva treh članic po načelu enakopravne rotacije. Tako naj bi ena članica vse svete s pomočjo drugih dveh vodila pol leta. Izjema je le pri svetu za zunanje zadeve, ki ga bo vodil zunanji minister EU. Kljub pozitivno sprejeti ponudbi pa so se med poslanci in poslankami DZ pojavili pomisleki, kako bo Slovenija sposobna izpeljati tako velik projekt. Nekaj vprašanj je bilo glede finančnih in kadrovskih zadev, ki pa so jih odtehtali pozitivni argumenti za prevzem takšnega izziva, kot je mednarodni ugled, uveljavljanje države in bistveno povečanje njene politične teže. Po prvih podatkih naj bi ta projekt Slovenijo stal med 60 in 100 milijonov ev-rov oziroma med 14 in 24 milijard tolarjev. Bolj kot pri financah pa bi se lahko zataknilo pri kadrih. Slovenija bo tako morala že v letu 2005 pri- praviti načrt usposabljanja uradnikov. Po oceni odhajajoče vlade bi moralo v prihodnjem letu v pripra- Sloveniji se ponuja velika priložnost, in sicer skupinsko predsedovanje svetu EU skupaj z Nemčijo in s Portugalsko. vah za predsedovanje delati približno 40 usposobljenih uradnikov, to število pa bi se v naslednjih letih povečalo na nekaj sto. Kadrovsko bo treba okrepiti tako stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji kot tudi število uradnikov, ki delajo na področju evropskih zadev v okviru ministrstev. Zanimivo, da so predlog za predsedovanje sprejeli tudi t. i. evroskeptiki, ki sedijo v državnem zboru, to so poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS). Prednost tega velikega projekta vidijo predvsem v uveljavljanju Slovenije, ali kot je rekel poslanec SNS Bogdan Barovič: "Končno bodo v 25 državah članicah govorili, da je nekje tudi Slovenija, in obesili našo zastavo, ne pa slovaške." M. P. Slovenska delegacija EPP-ED podprla Barrosa Minuli petek so štirje slovenski poslanci, ki sedijo v klopeh evropskega parlamenta in so tako rekoč poslanci največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke -Evropskih demokratov (EPP-ED), v Centru Evropa v Ljubljani znova predstavili svoje delo in dogajanje v evropskem parlamentu. Četverica izbranih, Miha Brejc in Romana Jordan Cizeij, člana Slovenske demokratske stranke (SDS), ter Lojze Peterle in Ljudmila Novak, člana Nove Slovenije (NSi), so predstavili prvih nekaj mesecev dela v evropskem parlamentu. Sodeč po njihovih besedah so nad delom, ki ga opravljajo, navdušeni in z njim zadovoljni. Kot neke vrste pomanjkljivost so izpostavili pomanjkljiv stik s slovenskimi oblastmi, vendar bodo tudi to v prihodnje popravili oziroma izboljšali. Po besedah Mihe Brejca so že bile dane ustrezne pobude za tesnejše stike slovenskih poslancev s slovenskim predstavništvom pri Evropski uniji, ki so bile dobro sprejete. Kot je bilo pričakovati, so Brejc, Jordan Cizljeva, Peterle in Novakova največ pozornosti namenili zadnjim dogodkom, ki smo jim bili priče pri oblikovanju nove evropske komisije. V posebni izjavi za javnost so v zvezi s tem zapisali: "Slovenska delegacija v EPP-ED je glasovala za novo evropsko komisijo, ki jo je predlagal José Manuel Durao Barroso, in je zadovoljna, da se je v procesu postavljanja nove komisije okrepila vloga evropskega parlamenta kot najbolj legitimnega zastopnika državljank in državljanov članic Evropske unije. Delegacija je podprla tudi resolucijo, ki ureja odnose med evropskim parlamentom in evropsko komisijo." Štirje poslanci Štirje slovenski poslanci EPP-ED (Peterle, Novakova, Jordan Cizljeva in Brejc) so zadovoljni z razpletom izvolitve evropske komisije. EPP-ED so bili zadovoljni tudi z odločitvijo, da je slovenski državni zbor sprejel predlog nizozemskega predsedstva Evropske unije, naj Slovenija skupaj z Nemčijo in Portugalsko predseduje EU v obdobju 2007 in 2008. Kot menijo, gre za izjemno priložnost, ki jo Slovenija mora izkoristiti. V okviru novembrskega zasedanja evropskega parlamenta pa je poslanec Miha Brejc postavil poslansko vprašanje predstavniku sveta Evropske unije v zvezi s težavami slovenskih in drugih evropskih podjetij pri izvozu v Združene države Amerike. V vprašanju je izpostavil, da carinski organi v ZDA zaradi poostrenih varnostnih ukrepov na meji potrebujejo zelo veliko časa za pregledovanje blaga slovenskih podjetij, s čimer se zvišujejo stroški in nastajajo zamude pri dobavi blaga, saj ni mogoče predvideti, v kolikšnem času bo blago pregledano. Brejc je predlagal, da bi evropska stran dala ZDA pobudo za določitev rokov, v katerih bi ameriški carinski organi blago pregledali, s čimer bi olajšali načrtovanje poslovanja omenjenih podjetij. M. P. 1 .'(> SIOII HA Pravni vidiki verske svobode v Evropi in z Urško Prepeluh poglavje Pregled veljavne slovenske pravne ureditve. Simona Drenik je napisala poglavji Mednarodni in evropski standardi varstva svobode veroizpovedi ali prepričanja ter Evropska unija in razvoj evropskega prava o verstvih, Urška Prepeluh pa poglavje Nova ureditev svobode religije v Sloveniji. Slednje je bistveno za razumevanje nekaterih aktualnih "problemov" pri nas v zadnjem času, zlasti povezanih z osnutkom novega zakona o verski svobodi in verskih skupnostih. Angleška slovnica Založba Mladinska knjiga Sodobni in praktični priročnik Angleška slovnica avtorice Irene Sa-mide obravnava najpomembnejša poglavja angleške slovnice in se pri tem posebej posveča tistim področjem, ki pri učenju angleščine povzročajo največje težave. Teme so predstavljene pregledno in razumljivo. Kratek uvod na začetku vsakega poglavja ponuja temeljne informacije o vsakokratni slovnični temi. Poleg _ Aucr.porjjcr .¿Iskalci GRALA 1'oaku» oživljanju neniike nunjilnr v Sloveniji SmM^ V tretjem poglavju je obdelala zgodovino mita o Antigoni v književnosti. Tu je analizirala Smoletovo Antigono, ki je bila razpeta med humanostjo in zvestobo državi. V zadnjem poglavju, kjer je razgrnila sintezo spoznanj, je ugotovila, da je Antigo-nin mit lahko simbol za eksistencialno napeta stanja ali pa je mitološka drama skoraj zgodovinski dokument o stanju podjarmljenega duha. Iskalci grala Založba Modrijan Že podnaslov knjige Iskalci grala Alenke Auersperger Poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji napove obravnavano temo. Avtorica kaže vzvode, argumente in prizadevanja nemških društev, da pridobijo svoj del prostora pod slovenskim soncem, pa tudi posredovanje avstrijskih uradnih, pol- uradnih in zasebnih dejavnikov v ta namen. Pri tem se seveda ni mogla izogniti zgodovinskim reminiscencam, preteklosti, ki je bila njihova spodbuda in hkrati tudi obremenitev. Veliko je govora o kočevskih Nemcih. Pripoved se giblje med sedanjostjo, zgodovino in celo prihodnostjo, skozi izjave in pričevanja razglablja o resnici in mitih, opozarja na politične, družbene in povsem človeške motive, ki poganjajo ta proces. Delo tako bralca v esejističnem slogu in hkrati z natančnim dokumentiranjem seznanja s celotno problematiko obnove nekdanje nemške manjšine v letih po osamosvojitvi Slovenije. Knjiga je tudi bogato ilustrirana. Heraldika Pirana Skupnost Italijanov, Piran Skupnost Italijanov "Giuseppe Tartini" Piran je izdala zanimivo knjigo v italijanščini Corpo araldico Piranese. V njej je avtor Rino Cigui predstavil številne grbe, ki se pojavljajo na pročeljih zgradb in na drugih mestih v Piranu. Grbi govorijo o izredno bogati zgodovini tega lepega obmorskega mesta, ki je v socializmu po drugi svetovni vojni precej nazadovalo in se danes le počasi razvija v privlačno turistično mestece. Knjiga o Primožu Cankarjeva založba Aleš Bebler je bil komunist, revolucionar, politik in diplomat. Bil je mladoleten begunec pred italijanskim narodnostnim zatiranjem, politično aktiven dijak v Celju, študent levičar v Ljubljani, doktor prava na pariški Sor-boni, komunistični politični emigrant v Stalinovi Sovjetski zvezi, prostovoljec v republikanski armadi med špansko revolucijo in državljansko vojno, recenzije eden od voditeljev upora in revolucije med vojno v Sloveniji, član prve "narodne vlade" Slovenije, jugoslovanski diplomat, prvi Slovenec, ki je predsedoval varnostnemu svetu OZN, ustavni in mednarodni sodnik, dolgoletni predsednik svetovnega združenja za OZN in jugoslovanskega gibanja za varstvo okolja. V Knjigi o Primožu Alešu Beblerju o njem govorijo številni njegovi soborci med vojno in revolucijo. Uredil jo je njegov sin Anton Bebler. Izrazito poziti-vistična knjiga, brez trohice proble-matiziranja komunistične revolucije. Evropska zgodovina Zavod za šolstvo Zavod Republike Slovenije za šolstvo je izdal prevod knjige britanskega zgodovinarja dr. Roberta Stradlin- ga Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Namen priročnika je spodbuditi učitelje zgodovine po vsej Evropi k razširitvi pogleda na poučevanje zgodovine 20. stoletja, še posebej k uvajanju širše evropske dimenzije, ki upošteva poglavitne sile, gibanja in dogodke, ki so v zadnjih sto le- POUČEVANJE EVROPSKE * ZGODOVINE 20. STOLETJA tih oblikovali vso celino. Knjiga poskuša učiteljem ponuditi več stališč in zamisli, ki jim lahko koristijo pri poučevanju, ter gradiva o temah in dogodkih, ki so še posebej pomembni za Evropo kot celoto. Avtor ponuja praktične nasvete, ki temeljijo na izkušnjah učiteljev, kako pri pouku učinkovito uporabiti nekatere bolj inova-tivne učne aktivnosti, med drugim tudi nove komunikacijske tehnologije. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 G revolucija Spominske plašče z imeni žrtev vojne in revolucije v Slovenj Gradcu, pritrjene na župnijski cerkvi Objavljamo še zadnji del ustavne pobude, ki so jo na ustavno sodišče poslali člani študijskega krožka Moč preživetja za začetek postopka za presojo ustavnosti dveh t. i. vojnih zakonov, zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o popravi krivic, s predlogom za razpis javne obravnave. 4. Določbe ustave, ki so kršene z izpodbijanima zakonoma ZPKri in ZZVN. Z izpodbijanima zakonoma so kršene določbe 2., 14., 34., 35. in tretjega odstavka 50. člena Ustave RS. 5. Razlogi za izpodbijanje ZPKri in ZZVN Neskladnost z ustavo Zakon o popravi krivic v prvem odstavku 1. člena ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokoj- goči povzročitelj vojnega nasilja. Ker je določba 1. člena splošni pogoj za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja, našega pravnega položaja ne ureja nobena določba ZZVN, vključno z določbo osmega odstavka 2. člena ZZVN. Ker nam ZZVN ne daje statusa žrtve vojnega nasilja, nismo upravičeni do varstva v smislu določbe 7. člena ZZVN in do uživanja pravic, ki jih opredeljuje določba 8. člena navedenega zakona. Pobudniki oz. naši pobiti svojci ne sodimo v kategorijo oseb iz 6. člena ZZVN, t. j. med osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale na strani agresorja. Pobiti svojci so bili namreč civilisti ali celo pripadniki partizanskih vojaških enot. Zakonodajalec ni imel nobenega razumnega razloga za izključitev kategorije oseb, kateri pripadamo pobudniki oz. naši pobiti svojci. Očitno je zakonodajalec izhajal iz napačne predpostavke, da partizanske vojaške NOB v vojnem času niso povzročale vojnega nasilja. Takšen namen in razlogi zakonodajalca nimajo stvarne zgodovinske podlage. Nasprotno, številne zgodovinske študije dokazujejo, da je nasilje nad civilnim prebivalstvom s stra- Žrtve revolucije ninskega in invalidskega zavarovanja nekdanjim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, postopek za uveljavljanje teh pravic in organe, ki odločajo o teh pravicah. Zakon razmejuje med kategorijo nekdanjega političnega zapornika in kategorijo po vojni pobitih oseb. Iz prvega odstavka 2. člena izhaja, da se ZPKri nanaša na dogodke, ki so se zgodili v časovnem obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7.1990. Dejanski stan, ki je značilen za naše pobite svojce, je v ključnih elementih enak kot dejanski stan oseb, ki jih določa tretji odstavek 4. člena ZPKri, t. j. "oseb, usmrčenih brez obsodbe sodišča". Tudi naši starši so bili usmrčeni brez sodne obsodbe oziroma, pravilneje, bili so ubiti brez kakršnegakoli pravnega postopka. V obeh primerih je šlo za kršitev pravice do življenja. Povzročitelj kršitve je v primeru obeh kategorij oseb enak. Povzročitelj je bila komunistična revolucionarna oblast, ki je bila v medvojnem obdobju vojaško organizirana v okviru vojaških enot NOB, v povojnem času pa se je organizirala tudi v okviru nevojaških političnih struktur. Komunistična revolucionarna oblast je v obeh obdobjih nad navedenima kategorijama oseb imela dejansko oblast. Razlika med obema kategorijama oseb je le v časovnem obdobju, v katerem so bile ubite. Medtem ko svojci po vojni pobitih oseb uživajo pravico do odškodnine iz prvega odstavka 5. člena ZPKri in pravico do izdaje mrliških listov in zaznamovanja grobov, svojci med vojno pobitih oseb do navedenih pravic nismo upravičeni. Vojno nasilje Položaja naših nasilno ubitih svojcev in našega položaja zakonodajalec ni uredil niti v zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki se v časovnem smislu sicer nanaša na obdobje od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, t. j. na obdobje, v katerem so bili ubiti naši svojci. Zakon o žrtvah vojnega nasilja v 1. členu namreč določa, daje žrtev vojnega nasilja državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Pobudniki smo ožji sorodniki oseb, ki so umrle zaradi nasilne smrti v medvojnem času, t. j. od maja 1942 do vključno aprila 1945, pri čemer so njihovo smrt neposredno povzročili pripadniki partizanskih vojaških enot NOB. Vojaške (partizanske) enote NOB pa so po določbi 1. člena ZZVN a priori izključene kot mo- ni vojaških enot NOB v vojnem času obstajalo in bilo celo sistemski pojav. Protiustavnost zakona Pobitim svojcem pobudnikov je bila v času vojne kršena temeljna človekova pravica do življenja, ki predstavlja najbolj grobo obliko vojnega nasilja. Tako grobe kršitve, ki je bila v vojnem času tipična in zelo pogosta, zakonodajalec ne sme prezreti. Pobitim svojcem pobudnikom zakon odreka tudi njihovo osebno dostojanstvo, ki po izrecnem stališču pravne teorije pripada ne le živim, ampak tudi pokojnim. Na ta način je zakonodajalec kršil načelo pravne in socialne države iz 2. člena ustave, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave, pravice zasebnosti in osebnostne pravice iz 35. člena ustave, pravico do socialne varnosti iz 50. člena usta- © Demokracija • 48/2004 revolucija ve. Povzročil je tudi diskriminacijo v obeh napadenih zakonih (kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave). Pravnega položaja pobudnikov zakonodajalec ni uredil v nobenem drugem zakonskem predpisu. Protiustavnost zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-UPB1) in zakona o popravi krivic (ZPKri-UPBl) je v tem, da zakonodajalec z opustitvijo zakonske ureditve pravnega statusa kategorije med vojno pobitih oseb s strani vojaških enot NOB v obeh navedenih zakonih ni zagotovil: 1) varstva pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave, ki je zagotovljena vsakomur; 2) varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic pobudnikov in naših pobitih svojcev (čast in dobro ime pobudnikov) iz 35. člena ustave; 3) posebnega varstva žrtev vojnega nasilja, ki ga zahteva določba tretjega odstavka 50. člena ustave. Pravica do groba Zakon o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-UPB 1) in zakon o popravi krivic (ZPKri-UPBl) sta sistemska zakona, ki naj bi celovito uredila področje medvojnih in povojnih krivic. Iz dejanskih navedb pobude izhaja, da je zakonodajalec prezrl ali morda namerno prezrl pomembno kategorijo oseb, ki smo bile žrtve najbolj grobe oblike vojnega nasilja in kasneje tudi različnih oblik povojnega nasilja, za kar ni imel nobenega razumnega in stvarno upravičenega razloga. Zakonodajalec je sicer imel široko polje presoje, v katerem predpisu in v kakšni meri bo zagotovil pravno varstvo kategorije oseb, kateri pripadamo pobudniki oz. naši pobiti svojci, vendar ni imel polja presoje glede tega, ali navedeno kategorijo vključiti med zakonske upravičence ali ne. To je bila preprosto njegova ustavna dolžnost na podlagi določbe 34., 35. in 50. člena ustave. Na podlagi pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave, ki je zagotovljena vsakomur, bi moral zakonodajalec pobitim staršem dejansko zagotoviti pravico do groba in osebnega dostojanstva po smrti. Uboj staršev je pomenil najbolj grobo obliko posega v zasebno življenje pobudnikov. Uničil je naše družinsko življenje, zato smo pobud- niki preživeli in preživljamo hude duševne bolečine. Že kot otroci smo bili okrnjeni v osebnostnem razvoju, poleg tega pa zasmehovani in potisnjeni na rob družbe. Z navedenim so bile torej več kot očitno kršene naše pravice do zasebnosti in osebnostne pravice, ki jih zagotavlja 35. člen ustave. Okrnjena je bila naša duševna celovitost, moten je bil naš osebnostni razvoj in oblikovanje osebne identitete, poteptano je bilo dobro ime in čast družine. Predvsem pa nismo mogli vzpostaviti normalnega pi-etetnega odnosa do mrtvih staršev oz. svojcev, kar je pomenilo trajno kršenje naše duševne integritete. Izenačitev pravic Z neureditvijo našega pravnega položaja je zakonodajalec povzročil nastanek protiustavne pravne praznine v zakonu o žrtvah vojnega nasilja in tudi v zakonu o popravi krivic in s tem kršil ustavne pravice, ki jih pobudniki oz. naši pokojni svojci (starši) uživamo na podlagi 34., 35. in 50. člena ustave. Kljub bistveno podobnemu dejanskem stanu oseb iz 8. odstavka 2. člena ZZVN, t. j. "otrok, katerih starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17.4. 1941, ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15. 5. 1945 ...", in dejanskega stana pobudnikov, ki smo otroci nasilno pobitih civilistov in partizanov s strani partizanskih vojaških enot NOB, je zakonodajalec položaj obeh kategorij oseb uredil bist- veno različno. Prav tako je zakonodajalec z neenakim obravnavanjem položaja svojcev po vojni pobitih oseb, katerim daje pravico do odškodnine iz prvega odstavka 5. člena ZPKri in pravico do izdaje mrliških listov in zaznamovanja grobov, in položaja svojcev med vojno pobitih oseb, katerim navedenih pravic ne daje, kršil načelo enakosti pred in v zakonu iz 14. člena ustave. Pobudniki poudarjamo, da zakonodajalec za opisano opustitev ureditve našega pravnega položaja ni imel razumnih in stvarno upravičenih razlogov. Opisana protiustavna praznina je v nasprotju z ustavnima zahtevama po varstvu osebnega dostojanstva in varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pa tudi v nasprotju z namenom, zaradi katerega ustava nalaga posebno varstvo žrtev vojnega nasilja. Z ugotovitvijo neskladnosti ZPKri in ZZVN z ustavo bi pobudniki pridobili pravico do odškodnine iz prvega odstavka 5. člena ZPKri oziroma bi bili upravičeni do varstva v smislu določbe 7. člena ZZVN in do uživanja pravic, ki jih opredeljuje določba 8. člena ZZVN. Pridobili bi pravico do odkritja in zaznamovanja grobov ter do izdaje mrliških listov, ki izhaja iz pravice do varstva osebnega dostojanstva iz 34. člena ustave. Pobudniki bi dosegli satisfakcijo zaradi izgube staršev, t. j. zaradi kršitve temeljne človekove pravice otrok, da živijo v skupnosti s svojimi starši, pa tudi satisfakcijo zaradi kršitve naše telesne in duševne celovitosti ter osebnostnih pravic, kot so pravica do pietetnega spomina na mrtve starše, varstvo časti in dobrega imena. Pobudnikom bi bi- Trije doprsni kipi "narodnih herojev" ob velikem spomeniškem kompleksu, ki so ga v času komunizma postavili tik ob župnijski cerkvi v Slovenj Gradcu. Revolucija kot konkurenca Cerkvi? la na ta način priznana tudi pravica do moralne rehabilitacije staršev, ki izhaja iz pravice do varstva osebnega dostojanstva in pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic. Za javno obravnavo 6. Druge navedbe in predlogi pobudnikov Predlog za razpis javne obravnave Pobudniki predlagamo, da ustavno sodišče razpiše javno obravnavo in si ogleda videopredstavitev dokumentarca Zamolčani - moč preživetja. Predlagamo tudi, da na javni obravnavi sodišče zasliši pobudnike ter izvedence zgodovinske stroke: dr. Je-ro Vodušek Starič, dr. Milka Mikolo, Jožeta Dežmana in dr. Tamaro Gri-esser Pečar. Pobudniki menimo, da je javna obravnava potrebna, ker bi sodišče s tem dobilo neposreden vpogled v tragične življenjske situacije pobudnikov. Sodišče bi se z ogledom dokumentarca in z zaslišanjem pobudnikov prepričalo, da gre za skupino oseb, ki so bile z vojnim nasiljem izjemno prizadete in so šele nedavno lahko presegle travme, ki so jih povzročili medvojni dogodki. Z zaslišanjem izvedencev zgodovinske stroke bi sodišče lahko ugotovilo, da je šlo pri vojnem nasilju vojaških enot NOB nad skupino oseb, ki jo predstavljajo starši pobudnikov, za množičen, reden in sistematičen pojav, ki bi ga zakonodajalec tudi zaradi tega moral pravno upoštevati. Na podlagi navedenega pobudniki ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi: zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o popravi krivic nista v skladu z ustavo, kolikor ne urejata pravnega položaja med vojno pobitih oseb in pravic svojcev med vojno pobitih oseb. Pod pobudo so podpisani: Elizabeta Dolenc, Marija Logar, Viktor Velikonja, Cecilija Arh, Nada Pitz, Marjan Šolar, Maksimilijan Šimenc, Jožica Jeza, Ivan Podobnik, Ivanka Pavlovčič, Maksimilijan Hančič, Florjan Potočnik in Just Iva-novič. Vsi so člani študijskega krožka Moč preživetja, ki ga vodi zgodovinar Jože Dežman. Pobudniki vabijo tudi druge žrtve oziroma sorodnike žrtev komunistično-partizanskega medvojnega nasilja, da se jim pri pobudi pridružijo. Podatke dobijo na telefonski številki 041/512-704. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 © zgodovina Graščino Mlinarjev Janez na Teharjah je novi lastnik pred leti odel v bleščavo. Več kamer na vhodu spremlja, ali se bo okoli nje motala kakšna nezaželena oseba. V graščini so oznovci po vojni posiljevali ujetnice in jih nato dali pobiti. Zveza zgodovinskih društev Slovenije je med 30. septembrom in 2. oktobrom v Celju organizirala svoje 32. zborovanje. Letos je potekalo pod naslovom Ženske skozi zgodovino. S svojimi referati je nastopilo 41 domačih in tujih strokovnjakov predvsem zgodovinarjev. Letos so se zelo potrudili, saj je hkrati z zborovanjem izšel tudi obsežen zbornik, v katerem je na 396 straneh (velikosti A4) objavljenih vseh 41 referatov. To je hkrati doslej najobsežnejši prispevek k preučevanju zgodovine žensk na Slovenskem, saj iz zelo različnih zornih kotov predstavi zgodovino žensk, ženskega gibanja in vlogo žensk v preteklosti. Ker prostor ne dopušča, da bi predstavili vse, naj iz njega "iztrgamo" vsaj kakšno zanimivost. Partizanka ali prostitutka? Prispevek Janeza J. Svajncerja Ženska v slovenski vojni in vojaški zgodo\ini)t poln zanimivih podat- Ljubljane Juge Bregant, ki je odšla v partizane julija 1942: "Že leta 1941 je pomagala zdraviti ranjence, v partizane pa je odšla tudi zato, kot ji je rekla mama, da se kov in odpira eno od neraziskanih tem novejše slovenske zgodovine. Opozoril je, kako malo je doslej v sicer obsežni publicistiki obdelano vprašanje nasilja nad ženskami v 20. stoletju na Slovenskem, še posebej med drugo svetovno vojno in po njej. Zapisal je naslednje: "Sicer pa, da ne bomo borkam krivični, ali si je mogoče zamisliti, da bi leta 1944 ena imed njih jasno in glasno povedala ali zapisala v Naši ženi, da je komandant 7. korpusa Pero Popivoda grd moralni pokvarjenec, ki spolno izkorišča podrejene ženske. Niti potem, ko se je leta 1948 njegov lik zaradi informbiroja spremenil iz svetlega v temnega, ni tega storila nobena, ali vsaj ne dovolj opazno. Nobena, ali vsaj ni znano, ni prijavila niti katerega drugega poveljnika, ki jo je z grožnjami silil k nečemu, česar ni sama hotela, in to pogosto tudi dosegel." V nadaljevanju je omenil primer mlade študentke medicine iz ji ne bo zgodilo kaj takega kot tistim dekletom, ki jih Italijani posiljujejo po zaporih. Prišla je v partizanski tabor pri Podlipoglavu. V letih po vojni, ko je samo še bolehala in se s tuberkulozo in rakom bojevala za življenje, je napisala svoje spomine. Namenila jih je svojim trem otrokom, dokončala pa jih ni nikoli." Med drugim je zapisala naslednje: "Najbolj meje v tem času prizadel odnos moških tovarišev do žensk, kar sem pravzaprav preživljala in se nisem mogla vživeti v ta odnos skoraj celo leto. Ko sem odšla v partizane, sem mislila, da spol ne bo igral nobene vloge, da bo tovarištvo tista vez, ki bo preprečila, da bi se vojna posurovelost, ki je nujna, ne odražala tako v partizanskih vrstah. Ker sem bila tudi študentka, in to medicine, so tovariši smatrali, da je to toliko kot prostitutka in da komaj čakam, da se me ko usmili. Bili so tovariši, s katerimi sem po pametnem razgovoru uredila to vprašanje, bili pa so zopet drugi, ki tega niso razumeli in so smatrali, da se pretvarjam in da sem prišla v partizane zato, da bi imela čim več moških. Naša Gubčeva brigada je imela borbe in akcijo blizu Skocjana. Ker sem bila bolničarka bataljona, sem O Demokracija • 48/2004 zgodovina morala ostati v taborišču in prevzeti odgovornost mlajšega dežurnega bataljona. Starejši dežurni meje odpeljal okog straž in mi tudi povedal, kako moram obiti straže. Bila je temna noč, taborišče smo imeli sredi gozda. Začela sem z obhodom straž. Ker nisem bila vajena, sem se parkrat izgubila, bilo me je strah, da ne bi zašla v gozdu in se izgubila od svoje edi-nice. No, tudi to noč sem srečno prestala, čeprav sem se ves čas bala, da svoje dolžnosti ne bom pravilno izvršila. Ko sem legla in zaspala, so se vrnili tovariši. Tudi naš komandir, ki je bil z njimi, je precej okajen poizkušal z raznimi izjavami in pa dobrotami, ki jih je prinesel iz rekvizici-je, doseči, da bi zadostil svojim fiziološkim potrebam. Ker je uvidel, da iz te moke ne bo kruha, je pač opustil namen in me drugo jutro nagnal v strelce, čeprav sem kot bolničarka imela mnogo dela s povoji in bolniki." Herojinja ali zločinka Njeno pripoved je Svajncer sklenil z naslednjim primerom: "Kar je doživela mlada medicinka Juga Bre-gant, je skoraj gotovo skusila še marsikatera partizanka, toda bile so tudi drugačne. Popolnoma drugačna je bila zanesljivo Danila Kumar-Andreja, namestnica bataljonskega komisarja v Tomšičevi brigadi jeseni 1943. Vba-taljonu so vedeli, da vztraja pri smrtni obsodbi za hrabrega vodnika Jožeta Čakša-Pepeta zato, ker je bil lep fant, v njej pa ploh ni hotel videti ženske. Dosegla je, da so ga ustrelili." Med drugim Svajncer navaja, da je t. i. partizansko spomenico 1941 od 1.811 Slovencev dobilo kar 327 žensk, kar je razmeroma veliko. Z re- dom "narodnega heroja" je komunistični režim odlikoval 175 Slovencev, med njimi je bilo kar 20 žensk. Danila Kumar je bila po vojni razglašena za "narodno heroj injo" (velja, da so bili za "narodne heroje" razglašeni tisti, ki so za revolucijo opravljali najbolj umazane in zločinske posle) in po njej je še danes poimenovana osnovna šola na Ježici v Ljubljani. Naj si vodstvo šole prebere, kaj o Kumarje-vi piše v knjigi Francija Strleta Tomšičeva brigada 1943 (Ljubljana 1989) na straneh 306, 482, 494 in 519. Le kakšna naj bo naša mladina, če se vzgaja v ustanovi, ki nosi ime po takšnih moralnih izprijencih?! Pa to še zdaleč ni osamljen primer. Svajncer se je te velike teme komaj dotaknil. Ozna in ujetnice Nedavno je izšla knjiga Alberta Svetine-Erna, Mačkovega pomočnika v Ozni leta 1945, Od osvobodilnega boja do banditizma, v kateri je navedel celo vrsto takšnih in drugačnih zgodb, kjer so sodelovale ženske. Na Mačkovem sedežu Ozne na Stražnjem Vrhu nad Črnomljem in v partizanskem glavnem štabu je opisal pravi kupleraj med partizanskimi funkci-onarkami in funkcionarji. Niti najpomembnejša med njimi, Zdenka Kidrič, ni manjkala pri tej dejavnosti. Svetina omenja (str. 209), da so se oznovci vsak konec tedna iz Slavi-je, sedeža Ozne v Ljubljani, vozili v Celje, kjer so na nekem gradu blizu Celja prirejali orgije. Po letu 1990, ko se je začelo govoriti o množičnih pobojih na Celjskem in o Teharjah ter o tamkajšnjem uničevalnem taborišču, se je omenjala tudi teharska graščina Mlinarjev Janez, kamor so si oznovci vozili ujetnice, jih tam posiljevali, nato pa jih dali ubiti (Demokracijat, 1.1.2004, str. 45). Današnjilast-nik graščine o tem "ne ve nič" oziroma celo trdi, da se v zdaj njegovi graščini ni dogajalo nič spornega. Očitno ima možakar nekaj problemov z razumevanjem povojne celjske morilske zgodovine. Čeprav je od druge svetovne vojne poteklo že 60 let, še vedno ni raziskano vojaško nasilje nad ženskami, čeprav so splošno znani podatki tudi o posilstvih npr. ruskih vojakov v Prekmurju leta 1945 . 41 prispevkov V zborniku Ženske skozi zgodovino so objavljeni naslednji pispevki: Zgodovina žensk ali ženska zgodovina (Marta Verginella), Poslednjih dvije tisuče godina: povijest žena - ženska povijest - kulturna povijest (Andrea Feldman), Žena vpredkapitalističnem obdobju na Slovenskem (Darja Mihelič), Srednjeveški ženski pečati (Katja Mahnič - Žvanut), Podobe Barbare Celjske (?1394—1451) v slovenskem zgodovinopisju (Rolanda Fugger-Germadnik), Gospodarska djelatnostžena na dalma-tinskom komunalnom području odXTV. do XVI. stolječa (Sabine Flo-rence Fabijanec), Nekrologza Rozo Re- beko Schrattenbach, poročeno grofico ženske skoz- zgodovino Nadasdy z Gornje Lendave, iz 1718 (Andrej Hozjan), Gospe Ptujske: ženske v prvih treh generacijah gospodov Ptujskih (Boris Hajdinjak), Goriško splošno slovensko žensko društvo (Barbara Satej), "Povedati hočemo vsemu svetu, da imamo tudi me pravico in dolžnost odločevati, kje da mora biti naša državna meja"{ Tina Bahovec), Slovenske ženske v osvobodilnem gibanju in povojni obnovi: primer Trst (Silva Bon), Vstop žensk v slovensko literaturo 19. stoletja (Mira Delavec), Slovenke in moda v času pred drugo svetovno vojno in po njej (Maja Gombač), "Ženska ... ne potrebuje telovadbe, ostane naj v kuhinji in pri... domačem ognjišču" (Tomaž Pavlin), Ženska, njen položaj in vloga v filmu (Marta Rau Selič), Ženska v slovenski vojni in vojaški zgoovini (Janez J. Svajncer), "Tudi jaz sem pomagala do velike zmage!" (Petra Svoljšak), Vloga žensk v obveščevalnih in varnostnih službah na Slovenskem pred, med in po drugi svetovni vojni (Ljuba Dornik Subelj), Ženske vgopodarstvu do druge svetovne vojne na Slovenskem (France Kresal), Zaposlovanje žensk v poštni, telegrafski in telefonski dejavnosti do druge svetovne vojne (Ljudmila Bezlaj Krevel), Zveza delavskih žen in deklet (Anka Vidovič Miklavčič), Drobci iz življenja in dela Hedwig Radics-Kaltenbrunner (1845—1919) (Tanja Žigon), "Izobražujte žene, tako da boste izobrazili ves narod" (Nataša Kolar), Prva študentka fizike in matematike slovenskega rodu (Stanislav Južnič), Od moškega do unisexšolstva (Aleš Gabrič), Od poštne uslužbenke do zgodovinarke (Jože Rataj), Poroka in položaj ženske znotraj zakonske zveze v srednjeveških istrskih in celinskih mestih ter v Trstu (Mojca Kovačič), Ženski samostani - najpomembnejše oblike ženske emancipacije v preteklosti (Damjan Hančič), Jurij iz Brežic in njegovo pojmovanje devištva (Janez Šumrada), "Svoje prsi pokažem raje hudičukottebi!"(DraQcačeč), Opravičevanje podrejenega položaja žensk do začetka druge svetovne vojne na Slovenskem (Maca Jogan), Politični angažma žensk v katoliškem in liberalnem taboru v letih 1900—1914 (Irena Selišnik), Politizacija ženske na Slovenskem v času druge svetovne vojne (Vida Deželak Barič), Odmevi ženskega kriminala v slovenskem časopisju na začetku 20. stoletja (Igor Zemljič), Pravo in ženska (1919— 1959) (Jelka Melik), Lik pridne ljubljanske gospodinje v letih med obema vojnama (Mojca Sorn), Podoba ženske v slovenskem katoliškem časopisju med drugo svetovno vojno (Dunja Dobaja), Ženska naj bo mati in delavka (Mateja Jeraj), Ustanovitev in prva leta delovanja slovenske ženske zveze in progresivnih slovenskih žena Amerike (Matjaž Klemenčič), Izseljenke v očeh javnosti (Marjan Drnovšek). Pod naslovom Dr. Angela Piskernik (1886—1967), koroška nara-voslovka, naravovarstvenica in narodna delavka je objavljen najobsežnejši prispevek v zborniku - napisal ga je Janez Stergar -, ki govori o naši nekdanji botaničarki, po kateri se imenuje nagrada za varovanje narave in ki jo novejši avstrijski leksikon uvršča med sto najpomembnejših žensk vzhodne in srednje Evrope. Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 © duhovnost Zlato pismo Njegov pisec Viljem Teoderiški je bil me nih, duhovni vodi telj, ki je mladim menihom v duhovno spodbudo napisal pismo z napotki za duhovno življenje. Veliko kasneje so to pismo začeli izdajati v knjižni obliki z naslovom Zlato pismo. "Zlato pismo spada med srednjeveška mojstrska dela, ki še danes zaslužijo našo pozornost," je v spremni besedi v slovensko izdajo, ki jo je v zelo lepi obliki izdala Družina, napisal stiski opat dr. Anton Nadrah. P. Janez Hollenstein, pisec uvoda, branje Zlatega pisma primerja s plezanjem na goro. Avtor kot izkušen duhovni vodnik je prvi v navezi, "ves zaljubljen v lepoto strmega vzpona", preostali v navezi pa so mladi menihi in drugi začetniki, ki si sami "v opremi duhovnega plezalca" ne upajo naprej, zato pri duhovnem vzponu na Božjo goro zaupajo izkušenemu vodniku. Tudi slovenski prevod te duhovne in kulturne mojstrovine, ki, kot je zapisal dr. Janez Gril, nosi pečat meniške-ga srednjeveškega sveta v našo post-moderno kulturo 21. stoletja, je svojevrsten podvig, ki ga je odlič- no opravil kartuzijan p. Stanislav Capuder. Kot je zapisal v pojasnilu bralcu, je bilo pri tem treba "zakoračiti na drugi breg" in se soočiti "z drugačnostjo jezika, misli in življenja". Za boljše razumevanje je v slovenski izdaji poleg prevoda ohranjeno tudi latinsko besedilo. Za še boljšo preglednost je tisk celo dvobarven. Predstavitev Viljema Teoderiškega in njegovega duhovnega ozadja, ki gaje napisal p. JanezHollenstein, je temeljita in bo bralcu v veliko oporo. Prevajalec je prevod opremil z izčrpnimi opombami, ki so objavljene v poševnem tisku. Zelo koristni so tudi latinsko-slovenski slovarček pomembnejših izrazov, kazalo najpogostejših avtorjevih izrazov in seznam svetopisemskih navedkov, ki so navedeni na koncu knjige. Viljem Teoderiški Viljem Teoderiški velja za najpomembnejšega teologa svojega časa. Rodil se je leta 1085 v Liegeu v današnji Belgiji. Po končanem šolanju je postal menih v benediktinskem samostanu v Reimsu. Ob srečanju s sv. Bernardom seje navdušil za cistercijane, prestopil v njihov red in kasneje postal opat v samostanu sv. Teoderika. V svojih teoloških razpravah je pisal o zrenju Boga, postu in dostojanstvu ljubezni. Njegova teologija duha in srca se ukvarja z vprašanji o razmerju med psihologijo in mistiko, milostjo in svobodo, bistvom in dostojanstvom ljubezni in podobnimi, tudi danes aktualnimi temami. Pri tem se je opiral na cerkvene očete, tako zahodne kot vzhodne, zlasti na Origena in Gregorja iz Nise. Seznam njegovih razprav pričuje o njegovi visoki duhovni in kulturni razgledanosti ter zrelosti njegove teološke misli. Ko je leta 1144 nekaj mesecev prebil v kar-tuziji Mont-Dieu (Božja gora), je v zahvalo mladim menihom napisal posebno pismo, kije kasneje, kot že vemo, dobilo naziv Zlato pismo. Umrl je 8. septembra 1148 in cis-tercijani ga častijo kot blaženega. Viljemov nauk v Zlatem pismu in v dveh drugih delih je svojevrstna teologija srca. Povzamemo jo lahko z njegovo značilno mislijo, daje ljubezen že sama tudi umevanje in uvi-devanje, da torej ljubezen vodi k spoznavanju. Takšna ljubezen je "bogolika", Bogu podobna. Vera v Kristusa se s pomočjo Svetega Duha razcveti v ljubezen. Redovno življenje, ld je samo izpostavljena oblika običajnega krščanskega življenja, je "posebna šola božanske ljubezni". Zlato pismo ima velik pomen in je veljavno tudi danes. Bralcu odkriva raznolikost in bogastvo duhovnega življenja, ki sega v same začetke. Knjigo bodo tako s pridom prebrali vsi, ne samo redovniki in redovnice, temveč tudi drugi verni ljudje, ki želijo odkriti poti, ki vodijo k Bogu in k nesebični ljubezni do njega. Duhovnost Viljema Teoderiškega lahko tudi današnjega človeka kot te-lesno-duhovno enoto vodi k ravnotežju. Prav to pa ljudje v našem negotovem in nesorazmernem svetu nadvse potrebujemo. O Demokracija • 48/2004 mejniki Rodoslovje Janez Toplišek je v samozaložbi izdal obsežen priročnik Rodoslovje. Je pravnik in magister s področja organiziranja informacijskih sistemov. Rodil se je leta 1941 v Brežicah, dela v raziskovalnem zavodu. Leta 1998 je izdal knjigo Elektronsko poslovanje, ki je bila prva celovitejša obravnava pravnih vidikov e-poslo-vanja in zlasti interneta na Slovenskem. V začetku devetdesetih let se je pridružil skupini rodoslovcev, ki so ustanovili Slovensko rodoslovno društvo. S svojimi prispevki sodeluje v glasilu Drevesa. Iz angleščine je prevedel rodoslovni računalniški program Brother's Keeper, ki je še danes eden najbolj priljubljenih med slovenskimi rodoslovci. Januarja 1997 je postavil spletno stran Slovensko rodoslovje, ki je postala spletni portal za dostop do mnogih rodoslovnih podatkov. Svoje dosedanje delo je zdaj nadgradil z zajetno knjigo Rodoslovje, ki bo poslej temeljni priročnik za vse, ki jih zanima raziskovanje prednikov. Razdelil jo je na devetnajst zelo pregledno napisanih in oblikovanih poglavij: Kaj bom raziskoval, Rodoslovec začetnik, Od kod izvira moj priimek, Viri rodoslovnih podatkov, Rodoslovni računalniški programi, Rodoslovje po internetu, Značilna rodoslovna iskanja, Priporočila za delo, Rodoslovni standardi, Rodoslovni prikazi in analize, Genetsko rodoslovje, Stične vede v pomoč rodoslovcu, Sestavimo družinsko kroniko, Srečanje sorodnikov in soimenjakov, Rodoslovci v Sloveniji in drugod, Obisk v arhivu in vžupnišču, Etični in pravni vidiki rodoslovnega dela, Rodoslovje skozi čas, Literatura o rodoslovju, Rodoslovni leksikon. Obrazi Založba Rokus že nekaj časa tesno sodeluje z ugledno poljudnoznanstveno založbo National Geographie. Naša založba za slovenski trg izdaja revijo National Geographie junior. Potem ko je Rokus lani izdal uspešnico Skozi objektiv- najboljše fotograßje National Geographica, je plod tesnega sodelovanja tudi najnovejša knjiga z naslovom Obrazi. Že podnaslov Najboljši portreti National Geographica pove, kaj je vsebina te zajetne knjige (504 strani, format 26 x 26 cm). Vsebuje retrospektivno portretno fotografijo iz bogatih arhivov Združenja National Geographie. Zajeti so najrazličnejši portreti, od najbolj formalnih do povsem nenavadnih, od eksotičnih do domačih, fotografije velikih osebnosti (tudi papeža) in portreti preprostih ljudi. Ob gledanju objavljenih fotografij se sprva pojavlja preprosto vprašanje, pa vendar nanj ni preprostega odgovora. Vsaka izmed 280 fotografij v knjigi ponuja edinstven odgovor. Vsaka na svoj način ujame portretiranca, okolje. William Albert Allard, eden izmed piscev besedila v knjigi, piše: "Dober portret zna povedati nekaj o duhu človeka na fotografijah, kar nekdo na drugem koncu sveta takoj začuti. Pove nam nekaj univerzalnega in preprostega: 'Tudi to je prebivalec tega sveta, naj ti ga predstavim.'" Izbor obsega fotografije iz vseh obdobij 20. stoletja, zajetje ves svet in osvetli podrobnosti umetnosti portretiranja. Zbrane podobe zrcalijo videnje nekaterih najboljših fotografov sveta in hkrati prikazujejo univerzalno privlačnost človeškosti v njenih mnogih odtenkih. Slovenski veliki leksikon Založba Mladinska knjiga je izdala drugi zvezek Velikega slovenskega leksikona, ki obsega črke od H do 0. Ta leksikon je pomemben založniški projekt,sajjenastajalodleta 1993. Vobdob-ju nastajanja sta ga deset let urejala Drago Bajt in Marta Kocjan-Barle, sedanja urednica pa je Maja Ogrizek V njem so združena dela vrhunskih slovenskih strokovnjakov - piscev gesel, strokovnih sodelavcev, avtorjev ilustrativnega gradiva in urednikov. Drugi zvezek na 833 straneh (format 22,5 x 30,5) zajema 18.000 gesel z vseh področij človekovega udejstvovanja od črke H do O in je bogato ilutriran, saj obsega 800 fotografij in portretov, 210 barvnih risb, 100 zemljevidov držav in zgodovinskih kart ter 110 preglednic. Slovenski veliki leksikon je prvi izvirni splošni leksikon, ki so ga napisali slovenski strokovnjaki, ki v sliki in besedi razlaga in prikazuje temeljne pojme z vseh področij človekove civilizacije, kot se je oblikovala in razvijala skozi zgodovino. Prikazuje tudi množico svetovnih osebnosti, ki so železni repertoar vsakega splošnega leksikona, vendar ne prezre niti najnovejših imen sodobnikov. Poleg tega predstavlja tudi stvari in dosežke, ki so v leksikonih sicer redke, kot so na primer umetniška dela, različne ustanove in organizacije. Posebej je v leksikonu poudarjen delež in prispevek Slovencev doma in v svetu, predstavljena pa so tudi dejstva, ki se nanašajo na slovensko zgodovino, kulturo, umetnost, znanost in šport V besedilih gesel so predstavljeni pojmi, osebna lastna imena, zemljepisna imena in stvarna imena, v ilustrativnem gradivu pa fotografije, portreti, risbe, obstavljene risbe, fonnule, preglednice, zemljevidi, zgodovinski zemljevidi in zastave. Ta leksikon govori o stvareh, katerih poznavanje nam širi obzorja, s stališča Slovencev, informacije ponuja na način, ki ga pričakuje in potrebuje slovenski uporabnik. Dogodki, osebe, pojavi, dejstva, ki so domači tujcem, so nam, Slovencem, lahko tuji. Zato Slovenski veliki leksikon svet okoli nas razlaga po načelu od bližnjega k daljnemu, od bolj znanega k manj znanemu, iz Slovenije navzven. Leksikon bo v treh obsežnih zvezkih - prvi zvezek je izšel pred enim letom, zadnji, tretji pa bo čez eno leto - skupno obsegal približno 58.000 gesel, ki so napisana strokovno, hkrati pa vsakomur razumljivo. Razlage gesel bo še poživilo skupno približno 2.100 fotografij in portretov ter 1.000 barvnih risb. Dodanih bo tudi okoli 260 barvnih zemljevidov držav in zgodovinskih kart ter 300 preglednic, besedilo pa bogatijo številne formule in sheme. (71/J L ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.O.O. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 J6 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 © Bridget se vrača: na robu sprememb in zamočila je zadnjikrat. Njena ljubezenska bajka sreča ljubezensko stvarnost novo poglavje življenja Bridget Jones v filmu Bridget Jones: Na robu pameti. Bridget Jones se ni kaj bistveno spremenila. Sicer ima zdaj fanta Marka Darcyja, vendar je njuno razmerje kmalu na veliki preizkušnji. Bolje rečeno: na dolgonogi preizkušnji, saj je Mark všeč tudi svoji pripravnici. Ne samo to: nad Bridget se zgrne še ena skušnjava - na obzorju se namreč znova pojavi njen mačistični nekdanji šef Daniel Cleaver. Tudi tokrat se v glavnih vlogah pomerijo precej zrejena Renée Zellweger, Colin Firth in Hugh Grant. Bridget Jones - samska punca iz Londona, stara 30 in malo drobiža, ki vedno dvomi sama vase in se neprestano analizira, skuša zgraditi kariero in ne preživi dneva, ne da bi štela zaužite kalorije - je končno našla srečo v ljubezni! Že šest fantastičnih tednov (in 71 norih sek-sov) je dekle prefinjenega odvetnika Marka Darcyja. Življenje ne bi moglo biti lepše. Morda pa le? Čeprav ji je Darcy očitno zelo vdan, se Bridget vseeno sprašuje, kaj je smisel življenja, ljubezni in kako je treba pravilno pospraviti spodnje perilo. Zdaj ko je končno našla moškega, jo čaka nov izziv -mora ga tudi obdržati. Ne more si pomagati, neprestano se sprašuje, kaj se zgodi po "... in potem sta srečno živela". Ravno ko ji odgovori na vprašanja, ki si jih postavljajo, za- - Režija: Beeban Kidron Scenarij: Andrew Davies, Helen Fielding, Adam Brooks, Richard Curtis Producenti: Tim Bevan, Eric Fellner, Johnatan Cavendish Igrajo: Renée Zellweger, Colin Firth, Hugh Grant, Jacinda Barrett, Jim Broadbent Premiera: 25. 11.2004 Distribucija: Karantanija Cinemas čenjajo počasi postajati jasni, na prizorišče prikoraka konkurenca - Dar-cyjeva nova kolegica, mrha, da dol padeš, z nogami do vratu... Ženska, ki nikoli ne izusti neumnosti. V Bridgetino življenje se prikradejo ljubosumje, negotovost in skušnjava. Slednje v podobi njenega nekdanjega šefa, nepopravljivega ženskarja in dolgotrajne, čeprav zdaj že skoraj pozabljene tarče njenih pohotnih misli, Daniela Cleaver- ja. Zgodba nas popelje od londonskih ulic do peščenih tajskih obal. Na tej poti pa Bridget skače s padalom, smuča in pristane v zaporu, kar pa je le neprijetna pomota. Ko so se začele priprave na snemanje nadaljevanja velike knjižne in filmske uspešnice Dnevnik Bridget Jones, je bilo najpomembnejše vprašanje, ali se bo oskarjevka Renée Zellweger pripravljena znova zrediti, se spet navzeti britanskega naglasa in Stanje zamaknjenosti V naše kinematografe prihaja režiserski prvenec Zacha Braffa Stanje zamaknjenosti, ki je po mnenju mnogih kriti- Depresivni mladenič Andrew umrla njegova mati in se je udeležil živivLos Angelesu,kjerjepovpreč- kov in gledalcev eden naj- Largeman, igra ga Zach Braff, je njenega pogreba, se ni odločil, da bo no uspešen televizijski igralec. Do- , i*—i . i - ■ .i mladost preživel na močnih anti- za trenutek prenehal z omamo in mov se ni vrnil že skoraj deset let, in boljših filmov letošnjega leta. , ..,,,, ^ ,, . , , ■ , ■>•, r, , . , , XT T • , - . depresivnih tabletah. Dokler m videl, kaj se bo zgodilo. Zadnja leta čeprav ga od New Jerseyja loci vec © Demokracija • 48/2004 vrniti kot prikupno zmedena Bridget Jones. Igralka je kar nekaj časa razmišljala o tem, a nazadnje se je odločila, da je njena dolžnost ohraniti podobo Bridget Jones, kakršno so gledalci spoznali v prvem filmu. Poleg tega pa seje, po lastnih besedah, med snemanjem prvega filma izvrstno zabavala. A vrnitev v vlogo, ki jo je enkrat že izvrstno odigrala, ni bila vrnitev na že enkrat prehojeno pot. Bridget je v drugem delu zgodbe veliko bolj zrela, manj naivna, bolj svetovljanska, še vedno pa ima nekatere prikupne napakice, zaradi katerih se je priljubila gledalcem po vsem svetu. Tudi zgodba se premakne v bolj zrele vode. Prav odkritosrčno in brez zadržkov pripoveduje o teža- vah ljubezenskega življenja, s katerimi se srečujemo dandanes, ne glede na to, kako čudovito in blaženo je vse skupaj delovalo v prvih zaljubljenih dnevih. A ni pomembno, kakšne izzive in ovire ji prinaša življenje, Bridget ostaja optimistična in to je eno najpomembnejših sporočil filma - pozitivno razmišljanje prej ali slej pripelje do srečnega konca. Tudi v drugem filmu je Bridget razpeta med dvema moškima skrajnostma - skoraj pretirano dobrim odvetnikom za človekove pravice, nepopisnim ka-valirjem in potencialnim bodočim soprogom Markom Darcyjem na eni strani ter neznosno privlačnim cinikom, ki se mu preprosto ni mogoče upreti, Danielom Cleaverjem. In da ne bo pomote - tudi tega kavaliija, ki se ponaša z umirjenim vedenjem in ki ga redko kaj vrže iz tira, včasih začne razjedati ljubosumje. Se posebno kadar se prikaže Brid-getin nekdanji šef. In kakor veleva praksa britanskega kavalirstva, njuna srečanja ne minejo brez takega ali drugačnega fizičnega obračuna. tisoč kilometrov, nikoli ni mogel ubežati vplivu svojega dominantnega očeta Gideona, ki ga igra sir lan Holm. Ko se po dolgem času vrne domov v "Garden State", spet sreča stare znance. Predvsem pa spozna nekoliko čudaško, a toliko zanimivejšo Samantho (Natalie Portman), I dekle, ki je njegovo čisto nasprotje, vrelec toplih čustev in pozitivne energije, ki mu bo pomagalo odpreti srce... Toda za njeno ljubezen se bo moral še močno potruditi, čaka pa ga tudi soočenje z dominantnim očetom, ki se mu na vse načine trudi izogniti. Monika Maljevič mmmmmm Garden State Režija: Zach Braff Scenarij: Zach Braff Producenti: Gary Gilbert, dan Halsted, Pamela Abdy, Richard Klubeck Igrajo: Zach Braff, Natalie Portman, Ian Holm, Peter Sarsgaard Premiera: 21. 11.2004 Distribucija: Cenex na kratko Tom Hanks naj bi prevzel vlogo Roberta Langdona, profesorja, ki odkrije skrivnost svetega grala v ekranizaciji uspešnice Da Vincije-va šifra avtorja Dana Browna. Hanks je ta čas najbolj zaželen igralec za to vlogo, režiser Ron Howard in producent Brian Grazer pa upata, da bosta projekt realizirala prihodnje leto. Howard (Hanks je v njegovih filmih že igral) meni, da igralec njegovega kova ni potreben toliko zaradi zaslužka kot zaradi kredibilnosti Langdovnovega lika. Akiva Goldsman, scenarist Čudovitega uma, prireja Brownov roman, ki je bil na lestivici najbolj prodajanih knjig New York Timesa kar 86 tednov. Howard ta čas končuje delo pri boksarski drami The Cinderella Man, v kateri igra glavno vlogo Russell Crowe. Dvakratni Oskarjev nagrajenec Danzel Washington bovnovi produkciji Shakespearovega Julija Cezarja odigral vlogo Bruta. Vaje za novo broadwaysko predstavo se bodo začele pod režisersko taktirko Daniela Sullivana. 49-letni Denzel je za New York Times dejal, da ni nikoli opustil misli na vrnitev na odrske deske, vendar mu to do sedej ni uspelo zaradi prenapolnjenega urnika. Washington je v 80. letih, preden je postal hollywoodska zvezda, pogosto nastopal na deskah Broadwaya. Zvezda Spider Mana Tobey Maguire bo prevzel produkcijo, morda pa tudi vlogo v filmu Blackbird, trilerju po scenariju Davida Auburna. Projekt temelji na knjigi Erica Olsona Through the Glass Darkly in spremlja primer Olsonovega očeta, ki je v šestdesetih letih delal pri projektu CIA, ki je eksperimentirala z LSD. Po njegovi skrivnostni smrti je družina Olsen verjela, da je naredil samomor, vendar so 20 let pozneje spoznali, da so mu delodajalci teden dni pred smrtjo dali LSD. Eric Olson je takrat začel raziskovati resnico o smrti svojega očeta. Osemdesedetni ameriški igralec Howard Keel, nekdanja zvezda muzikala in zatem televizijske serije Dallas, je umrl za rakom. Keel je bil zvezda mnogih muzikalov v petdesetih letih preteklega stoletja, na primer muzikala Sedem nevest za sedem bratov iz leta 1954. V svoji bogatei karieri je sodeloval z mnogimi slavnimi igralci, kot so Doris Day, Catherine Grason, Anne Blythe, Jane Powell in Ester Wilhams. Ko je Keel začutil, da njegova zvezda začenja bledeti, se je posvetil vlogi Cleytona Farlowa v priljubljeni televizijski seriji Dallas. Producentska hiša Cruise/Wagner je odkupila filmske pravice za knjigo The Devil's Banker ChristopherjaReicha. Zgodba trilerja spremlja britansko vohunko, ki je v Ameriki na tajni nalogi, ter ameriškega agenta forenzika, ki se v boj proti terorizmu vključuje skozi svojo poslovno kariero. Dvojica se združi z namenom, da bi preprečila teroristični napad na Združene države Amerike. Tako skušata s pomočjo transakcij njegovega denarja iz ene v drugo državo izslediti glavnega zločinca. Reichovo knjigo je objavila založniška hiša Random House avgusta letos. George Clooney je dejal, da še nikoli ni bil na podelitvi oskarjev, saj mu je neprijetno obiskati prireditev, če ni nominiran. Clooney bi bil bolj zadovoljen, če bi se ceremonija bolj osredinila na dobre filme namesto na bliskavice fotoaparatov. "Nikoli nisem bil na Oskarjih in o njih ne vem ničesar. Menim, da bi edini razlog takšne ceremonije morala biti možnost, da ljudje snemajo boljše filme. Podelitev se udeležujem samo takrat, ko sem nominiran, drugače nima smisla," je dejal Clooney. Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 o tv program PETEK, 26.11.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.50 10.05 10.20 10.55 11.35 11.55 12.25 13.00 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.50 17.15 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.45 23.10 0.25 0.25 1.20 1.40 2.30 3.50 5.00 tedenski izbor kultura odmevi dobro |utro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor vesela hišica: zakaj medved nima repa, lutkovna nanizanka, 22/23 božične zgodbice: božiček prihaja, risana nanizanka, 1/4 oddaja za otroke skip in skit, risana nanizanka, 21/26 na liniji, oddaja za mlade štafeta mladosti mudi virtuozi: harfistka anja caberc modro frasier, ameriška humoristična nanizanka, 6/24 poročila, šport, vreme osmi dan, ponovitev jean anouilh: orkester, posnetek predstave snc drama ljubljana (vps 14.00) vsakdanjik in praznik, ponovitev mostovi - hidak (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) potepanja: po ljubljanskem barju, 3. del, icrano-dokumentarna nanizanka, 4/10 (vps 16.50) iz popotne torbe: okras (vps 17.15) madagaskar - odiseja v krošnjah, francoska dokumentarna oddaja (vps 17.40) Žrebanje deteljice (vps 18.30) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport najšibkejši člen, kviz (vps 20.00) 24, am. nadaljevanka, 8/24 (vps 20.55) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) srečanje predsednikov vlad (vps 22.45) polnočni klub (vps 22.50) nočni izbor dnevnik, vreme, magnet, šport dnevnik zamejske tv (vps 01.00) madagaskar - odiseja v krošnjah, francoska dokumentarna oddaja fini mrtvi dekleti, hrvaški film (vps 02.10) polnočni klub infokanal Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.15 15.55 16.25 16.35 17.10 22.15 22.40 0.35 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA ... - VEND...GEM ... OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 19.50) OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 16.40) KUUSAMO: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 17.10) SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U: VELESLALOM (Ž), POSNETEK 1. VOŽNJE IZ ASPNA (VPS 19.00) KAJ JE VEDELA JACKIE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) EP V JUDU DO 23 LET, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 21.00) ASPEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Z), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 21.25) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/15 (VPS 22.15) ^ KRIK 3, AMERIŠKI FILM (VPS 22.40) ^ SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN MILKO LAZAR, SOLISTA: BOJAN GORIŠEK IN MATEJ GRAHEK (VPS 00.30) 1.15 2.00 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 12/22, PONOVITEV (VPS 01.10) INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 11. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 24. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 179. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 10. del ameriške humorističnenanizanke 17.30 Jimova družina, 7. del am. humoristične naniz. 18.00 E+ 20.00 Žene nogometašev, 1. sezona, 5. del angleške nadaljevanke 21.00 Romantični film: Jack in Amy, angleško-ameriški film 22.45 Moške zadeve, 3. sezona, 13. del ameriške nanizanke ^ 23.40 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV TevePika 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 09.00 Pokemoni, risana serija 09.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Dvom, 18. del španske telenovele 12.00 Adijo pamet, ponovitev 13.00 Črna kronika, 15. del bosanske serije 13.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 14.00 Cosi, ameriška komedija, 1996 16.00 Navigator, ponovitev 16.30 Tri v vrsto 17.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 321. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 19. del španske telenovele 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Čarovnije, 10. del italijanske serije 21.00 Okrožje Columbia - Nadzorstvo, 4. del ameriške nanizanke 22.00 Raj, ameriška koprodukcijska drama, 2002 23.40 A n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 00.10 TV prodaja SOBOTA, 27.11.2004 PCP TV " Prva TV 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.25 TV PRODAJA 13.00 KLIC DOBROTE, PONOVITEV 14.45 SKOZI ČAS (VPS 14.45) 15.00 SREČANJE PREDSEDNIKOV VLAD, PONOVITEV 15.25 EP V JUDU DO 23 LET, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 15.30) 16.10 KUUSAMO: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 16.10) 18.00 EP V JUDU DO 23 LET, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 18.00) 18.25 ASPEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 18.25) 19.45 EP V JUDU DO 23 LET, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 19.45) 20.10 LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 20.10) 21.25 ASPEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 21.25) 22.15 UTIHNI, HUSKI, NEMŠKI FILM (VPS 22.20) 23.55 SOBOTNA NOČ (VPS 23.55) 1.55 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJEN|E, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 13/22, PONOVITEV (VPS 01.55) 2,40 INFOKANAL 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8,15 Rubi, ponovitev 57. dela mehiške nad. 9.10 Klon, ponovitev 163. dela brazilske nad. 10.00 TV prodaja 10.30 Zrelo srce, ponovitev 28. dela mehiške nad. 11.20 Vrtnarjeva hči, ponovitev 91. dela mehiške nad. 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 92. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 29. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 164. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 58. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjski moški, slovenska erealityi serija 20.55 Akcija: Zvezdna vrata, ameriško-francoski film ^ 23,10 Vroče mesto, 1. sezona, 11. del am. nanizanke 0.05 XXL premiere 0.10 Zvezdne steze: Upor, ameriški film ^ 2.00 24UR, ponovitev 3,00 Nočna panorama Slovenija 1 EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9,30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com, pon 11.00 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, predstavitev Bio spekter centra, pon 12.00 Predah v gibanju, gost: Dare Hering, vodi: Jana Debeljak, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 16.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 17.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 17,30 Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, prvič 18.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 V družbi z Re!axom, pon 18.45 Z glavo na zabavo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: Meta Fonda, Jana Debeljak, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Živeti zdravo, rak dojke in mamografska šola, prvič 20.30 Podelitev mojstrskih diplom in 35 let OZS, prvič 21.00 Resnice o vinu, dotaknil se bom tvojih ustnic, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja POP TV 00.00 Evropsko prvenstvo v squash-u, pon 00.30 Glasbeni mozaik 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ 8.25 ODDAJA ZA OTROKE 8.40 KINO KEKEC: RUPERT PATTERSON BI RAD POSTAL SUPER JUNAK, AMERIŠKI FILM (VPS 08.45) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KAJENJE UBIJA, TV NANIZANKA, 9/15, PONOVITEV 13.55 ČUDEŽ, ITALIJANSKI FILM (VPS 13.50) 15.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.25) 15.55 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.20 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21., ZADNJI DEL (VPS 17.20) 17.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) 18.20 GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 12/13 (VPS 18.20) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ROJSTNI DAN, TV NANIZANKA, 10/15 (VPS 20.00) 20.40 HR1 - BAR (VPS 20.35) 21.40 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.35 SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8/13 (VPS 22.30) 23.30 NOČNI IZBOR 23.30 DOKLER NE POČI, ANGLEŠKI FILM (VPS 23.30) 0.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE 1.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 2.50 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21., ZADNJI DEL 3.20 ZAROTA, AMERIŠKA DRAMA 4.55 PRVI IN DRUGI 5.15 INFOKANAL g Kanal A Slovenija 2 S OS 07.00 07.30 Pokemoni, risana serija TV prodaja 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASBENO JUTRO: KITARSKI ANSAMBEL GŠ FRANC ŠTURM IN LJUDMIL RUS, POPULARNA GLASBA (VPS 09.05)_ 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, pon. 175. dela ameriške nad. 10.10 Vsi moji otroci, pon. 176. dela ameriške nad. 11.00 Vsi moji otroci, pon. 177. dela ameriške nad. 11.50 Vsi moji otroci, pon. 178. dela ameriške nad. 12.40 Vsi moji otroci, pon. 179. dela ameriške nad. 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Poročna manija, zabavna oddaja 16.00 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 4. del ameriške nanizanke 16.50 Goodyear liga, Hemofarm : Geoplin Slovan, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Hit festival, prenos 22.15 Povsem ekstremno, dokument, oddaja ^ 23.15 Ruby Cairo, ameriško-japonski film 1.15 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 8.00 8.00 8.15 8.25 8.50 9.00 9.40 9.50 11.05 11.30 12.00 13.05 14.55 16.05 17.15 17.20 19.00 20.00 22.15 0.25 0.55 1.55 TV prodaja Ringa-Raja: Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija Tom in Jerry, risana serija Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija Bučke, sinhronizirana risana serija junaški Zorro, sinhronizirani risani film Galidor n varuh na vesoljski meji, 6. del mladinske nanizanke Oliver in njegovi, 2. sezona, 1. del mladinske nanizanke Šolska košarkarska liga Samotni kavboj, kanadski film Življenje na robu Avstralije, dokumentarna oddaja Na slonjem hrbtu, dokumentarna oddaja 24UR - vreme Prstan neskončne luči, ameriški film 24UR Filmski hit: Zaljubljeni Shakespeare, angleško-ameriški film Vse, kar si želiš, ameriški film Striptizete, dokumentarna serija ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika BE 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: Meta Fonda, Jana Debeljak, pon 10.00 Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, prvič 10.30 Živeti zdravo, rak dojke in mamografska šola, pon 11.00 Podelitev mojstrskih diplom in 35 let OZS, pon 11.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 12.00 Resnica o delovanju človeškega telesa, pon 13.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 13.30 V družbi z Relaxom, pon © Demokracija • 48/2004 tv program 13.45 Glasbeni mozaik 18.55 VREME (VPS 18.55) 15.30 ŠKL, Šolska košarkarska liga, pon 19.00 DNEVNIK 16.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, 19.25 ZRCALO TEDNA Vzajemci.com, pon 19.40 VREME 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, 19.45 ŠPORT trabscendentalna meditacija, pon 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 18.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, 21.50 PETI ELEMENT (VPS 21.50) pon 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) 18.30 IDOL 2004, 9 del, pon 23.20 NEŽNA KOŽA, FRANCOSKI ČB FILM (VPS 23.20) 20.00 Dobrotnica leta 2004, prvič 1.15 NOČNI IZBOR 21.30 24 UR, informativna oddaja 1.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2Z30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 23.00 Ekstra magazin, pon 2.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik • . A Prva TV B OS Slovenija 2 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.45 Navigator 12.15 Automobille 12.45 Štiri tačke 13.15 Čarovnije, 7. del italijanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Podri jo, mrho francosko, am. komedija, 2002 16.15 Leteči štart, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 8. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Noč brez srečanja, ameriška romantična komedija, 1993 23.50 Reporter X 00.20 TV prodaja NEDELJA, Slovenija 1 7.30 ŽIV ŽAV: BINE: GASILEC, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 9/14; KRTEK, RISANA NANIZANKA, 6., ZADNjA EPIZODA; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 11/14 (VPS 07.50) 9.25 O ŽIVALIH IN LjUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 9.50 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 10.20 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.50 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4/6 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZORJA DUHA (VPS 11.25) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.20 MALI DEMONI 14.25 POLDNEVNIK 14.30 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.35 GLAS LJUDSTVA 14.40 NEDELJSKO OKO 14.50 PREDMET POŽELENJA 15.05 PLANETV 15.40 ŠPORT & PREMIERE LEAGUE 15.50 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 15.55 PET MINUT SLAVE 16.00 WHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10. EPIZODA 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.50 LORELLA 17.15 ŽIVE LEGENDE 17.20 GLASBENI DVOBO| 17.40 NOČNA MORA 17.50 ARENA 18.10 VROČE 18.15 DRUŽABNA KRONIKA 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 6.30 9.00 9.30 10.45 11.15 12.45 13.30 17.00 17.20 28.11.2004 J3 0.40 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA IGRE BREZ MEJA - 1997, PON. (VPS 11.20) 24. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 4., ZADNJA ODDAJA (VPS 12.50) MLADI VIRTUOZI: KONCERT PRVONAGRAJENČEV 33. TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 4/6 (VPS 13.20) BERTRAM IN NJEGOVI, DANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 13.30) P. I. ČAJKOVSKI: LABODJE JEZERO, POSNETEK BALETA ŠVEDSKEGA KRALJEVSKEGA BALETA (VPS 15.00) SKOZI ČAS (VPS 17.15) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 17.25) ASPEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 17.55) LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), PRENOS (VPS 19.10) ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/12 (VPS 20.30) ASPEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽN|E (VPS 21.25) PEŠČICA IZBRANIH, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/10(VPS 22.20) OPERNE ARIJE - SIMONA RAFFANELLI KRAJNC (VPS 23.10) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/15, PONOVITEV ^ NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 14/22, PON. (VPS 23.50) INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 10.40 13.10 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 21.50 22.45 TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 20. dela ameriike nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 23. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 24, dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Nerode, zabavna oddaja Mladi Indiana Jones: Zaklad pavjega očesa, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Lassie, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 14. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Split: Partizan, posnetek koSarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.15 Tom in Jerry, risana serija 8.25 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 8.50 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.00 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.35 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.45 Izgubljeni svet n otok dinozavrov, sinhronizirani risani film 11.05 12.00 13.05 13.55 14.50 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 21.45 22.45 23.45 1.15 2.15 Galidor n varuh na vesoljski meji, 7. del mladinske nanizanke Oliver in njegovi, 2. sezona, 2. del mladinske nanizanke Šolska košarkarska liga Mestece za vedno, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke Sanjski moški, ponovitev Oleanna, ameriški film Cagney in Lacey: Znova skupaj, ameriški film 24UR - vreme 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 24UR Lepo je biti milijonar Športna scena Obsedeni z golfom, dokument, oddaja, 2/2 Umazančki, animirani film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 12.30 V harmoniji z naravo, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Do zdravja tudi tako, gost: Meta Fonda, jana Debeljak, pon 14.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 15.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com, pon 16.00 Podelitev mojstrskih diplom in 35 let OZS, pon 16.30 Živeti zdravo, rak dojke in mamografska šola, pon 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.30 Resnica o delovanju človeškega telesa, pon 1830 Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, pon 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Krka, krvni tlak in ledvica, pon 19.30 Resnice o vinu, dotaknil se bom tvojih ustnic, pon 20.00 IDOL 2004,10 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja!, Nov zakon o varnosti v cestnem prometu, pon 00.00 TV Dražba z Mariom, pon 01.00 Glasbeni mozaik Prva TV B HS 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.00 Nedeljsko otroško dopoldne, kontaktna oddaja 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Potovanje Augusta Kinga, am. drama, 1995 13.00 Čarovnije, ponovitev 14.00 To sem jaz, resničnostni šov 14.15 Supernova MTS, ponovitev 16.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, kontaktna glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 12. del bosanske nanizanke 20.30 OBN Story Supernova MT 23.30 To sem jaz, resničnostni šov 00.30 TV prodaja PONEDELJEK, PCP 6.25 6.25 6.40 7.00 9.00 9.05 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) IZ POPOTNE TORBE: OKRAS 9.40 10.05 10.40 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.05 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.05 22.55 23.55 23.55 0.30 1.25 1.50 2.40 3.10 3.35 5.15 BINE: GASILEC, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 9/14 ODDAJA ZA OTROKE POTEPANJA: PO LJUBLJANSKEM BARJU, 3. DEL, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZ., 4/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDA|A TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: DENAR (VPS 16.50) PEPI VSE VE: O KIPARSTVU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA, 2. DEL (VPS 17.05) DRUŽINE V DIVJINI, FRANC. POL|UDNOZNANST. SERIJA 4., ZADNJI DEL (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 8/ 12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) UMETNI RAJ (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNA INKVIZICIJA, NEMŠKA IGRANO-DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 2/3 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ROJSTNI DAN, TV NANIZANKA, 10/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 4, ZADNJI DEL IZZIVI UMETNI RAJ UTIHNI, HUSKI, NEMŠKI FILM (VPS 03.30) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.00 11.00 11,30 13.15 13.45 17.35 17.50 20.00 21.00 21.55 2Z25 22.55 0.15 1.00 INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 17.40) LEGENDA O LVLAH CLARE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 17.55) KONČNICA (VPS 20.05) STUDIO CITY (VPS 21.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) NAŠE SKRIVNO ŽIVLIENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 15/22, PONOVITEV (VPS 00.15) INFOKANAL Kanal A 29.11.2004 Slovenija 1_[] 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am.nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 12. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 25. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 180. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Nevarno tveganje, ameriški film 21.50 Vsi županovi možje, 22. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Pa me ustreli!, 7. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 5. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna ** _oddaja w_// Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 O tv program Pop TV PGR Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 58. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 164. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 29. dela mehiške nad. Vrtnarjeva hči, ponovitev 92. dela mehiške nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 93. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 30. del mehiške nadaljevanke Klon, 165. del brazilske nadaljevanke 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 24UR-vreme 18.00 19.00 20.00 Rubi, 59. del mehiške nadaljevanke 24UR Naša mala klinika, 1. sezona, zadnji del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 12. del am. naniz. 21.50 Urgenca, 10. sezona, 12. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 17. del ameriške nanizanke 23.45 Po sledeh umora, ameriški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Podelitev mojstrskih diplom in 35 let OZS, pon 10.30 Ekošola kot način življenja, nova znanja za nove dejavnosti, 2 del, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: Meta Fonda, ]ana Debeljak, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 13.00 Resnice o vinu, dotaknil se bom tvojih ustnic, pon 13.30 Trenja POP TV, pon 14.45 Z glavo na zabavo, pon 15.00 Glasbeni mozaik 16.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 17.00 Resnica o delovanju človeškega telesa, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19,00 Kulturne drobtinice, sprehod skozi gledališče in knjižne novosti, pon 19.30 A TO |E TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik Prva TV 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 09.30 Tri v vrsto 09.45 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.45 Dvom, 14. del španske telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 12. del bosanske nanizanke 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 15.30 Okrožje Columbia, 3. del ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 317. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 15. del španske telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov_ 19.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 13. del bosanske nanizanke 20.45 Dim, ameriška komedija, 1995 22.45 To sem jaz, resničnostni šov 00.00 TV prodaja TOREK, ____ 30.11.2004 Slovenija 1 J M*} B QO 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.40 10.00 10.20 11.15 12.15 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.30 1.05 1.05 2.00 2.20 2.50 3.20 4.15 5.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZ80R RADOVEDNI TAČEK: DENAR ŽELVI! OTOK, RISANA NANIZANKA, 18/26 PEPI VSE VE: O KIPARSTVU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA, 2. DEL SPREHODI V NARAVO DRUŽINE V DIVJINI, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4., ZADNJI DEL HRI - BAR ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNI RAJ PETI ELEMENT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 8/ 12, PONOVITEV MOSTOVI • HIDAK: POTEPANJA - BARANCOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZLATKO ZAKLADKO: BUČE, TIKVE, ČUKE (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA - ZHUANG 21: KLASIK DEŽELE |UŽNE ROŽE, PONOVITEV (VPS 17.05) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) PODOBE SLOVENIJE: LUČE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT DIGITALNI SREDN|I VEK, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) TRETJA SVETOVNA VOJNA - AL KAIDA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 22.50) MOJA SESTRA MARIJA, ŠVICARSKA DRAMA (VPS 23.25) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) PODOBE SLOVENI|E: LUČE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI DIGITALNI SREDNJI VEK, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 14.45 15.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.05 18.15 20.00 ffKUSS 20.25 21.25 INFOKANAL GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR IZZIVI ŠTUDENTSKA STUDIO CITY VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.05) DVANAJSTA NOČ, ANGLEŠKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 18.15) FRAS1ER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/24 (VPS 20.05) AMERIŠKI FILM: ROB HOLLYWOODA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.30) ANAM, NEMŠKI FILM (VPS 21.30)_ 22.50 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 22.50) 23.20 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 16/22, PONOVITEV (VPS 23.20) 0.05 INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 13. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 26. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 181. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Lovci na mine, ameriški film ^ 21.45 Vsi županovi možje, 23. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Pa me ustreli!, 7. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Radijska postaja, 5. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PO> 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 09.30 Tri v vrsto 09.45 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.45 Dvom, 15. del španske telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 13. del bosanske nanizanke 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Noč brez srečanja, ameriška romantična komedija, 1993 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 318. del it. telenovele 18.00 Dvom, 16. del španske telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 14. del bosanske nanizanke 20.45 Leteči štart, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Agencija, 4. del 2. sezone ameriške nanizanke 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 Blaženi papež Janez XXIII - 4. del italijanske miniserije 01.00 TV prodaja 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 59. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 165. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 30. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 93. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 94. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 31. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 166. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 60. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Strta srca, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 18. del ameriške nanizanke 23.40 Ugrabitev predsednika, kanadsko-ameriški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika 9.00 9.30 10.30 11.00 12.30 13.30 14.00 14.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 ■ SREDA, 1.12.2004 Slovenija 1 a ËE Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Do zdravja tudi tako, predstavitev Bio spekter centra, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija KiariCa, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, pon IDOL 2004, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja!, Nov zakon o varnosti v cestnem prometu, pon Zrela leta z Melanijo Šter, pon Živeti zdravo, rak dojke In mamografska šola, pon Dobrotnica leta 2004, pon Glasbeni mozaik Kulturne drobtinice, sprejem Frankfurt po Frankfurtu, prvič Podelitev mojstrskih diplom in 35 let OZS, pon V harmoniji z naravo, prvič Posiovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, HiSe s tradicijo, vodi: dr. Živa Deu Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon NaSa mala klinika, slovenska nanizanka Glasbeni mozaik 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 14/45 9.25 RISANKA 9.30 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 24/26 9.55 ZLATKO ZAKLADKO: BUČE, TIKVE, ČUKE 10.10 KN|IGA MENE BRIGA- ZHUANG Zl: KLASIK DEŽELE JUŽNE ROŽE 10.30 ODPETI PESNIKI 10.45 PODOBE SLOVENIJE: LUČE, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.15 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.45 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 12.15 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NA VRTU, ODDAIATV MARIBOR 13.40 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21 ..ZADNJI DEL 14.10 DIGITALNI SREDNJI VEK, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 15.05 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.25 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 31/39 (VPS 17.25) 17.45 VOLJA NAJDE POT: RDEČA KAPICA SAMA V GOZD |E ŠLA (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: IASNOVIDKA, SLOVENSKI TV FILM (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 PRSTAN, DOKUMENTARNI FILM (VPS 22.55) 0.25 NOČNI IZBOR 0.25 DNEVNIK, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1.40 VOLJA NAJDE POT: RDEČA KAPICA SAMA V GOZD JE ŠLA 2.30 SALO'ALI 120 DNI SODOME, ITALIJANSKI FILM (VPS 02.30) 4.25 PRSTAN, DOKUMENTARNI FILM 5.50 INFOKANAL © Demokracija • 48/2004 tv program Slovenija 2 TevePika EE 6.30 INFOKANAL 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPAN|A - BARANCOljSOK, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 15.35 TV PRODAJA 16.20 TEDENSKI IZBOR 16.20 AMERIŠKI FILM: ROB HOLLYWOODA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 17.15 KAJ JE VEDELA JACKIE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 18.15 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 18.50 SKOZI ČAS (VPS 18.45) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 ANGELO BEOLCO-RUZZANTE: MUŠICA, PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU OB 90. OBLETNICI ROJSTVA STANETA SEVERJA (VPS 20.05) 30 SOPRANISTKA ANNA NETHEBKO: O SNEMANJU PORTRETA (VPS 21.30) 45 ANNA NETHEBKO: ŽENSKA - GLAS, PORTRETNI FILM (VPS 21.45) 22.35 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 22.35) ^ 23.10 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 17/22, PONOVITEV (VPS 23.05) 55 INFOKANAL Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 20.50 21.40 23.10 TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Midve z mamo, 1. sezona, 14. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 27. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 182. det ameriške nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 13. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 3. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke E+ Ekstra magazin W Popolna preobrazba, ameriška dokumentarna oddaja Vsi županovi možje, 6. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke Pa me ustreli!, 7. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 5. sezona 10. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 1.40 2.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 60. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 166. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 31. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 94. dela mehiške nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 95. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 32. del mehiške nadaljevanke Klon, 167. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 61. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Ljubezen, umor in prevara, ameriški film Monk, 1. sezona, 13. del ameriške nanizanke XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 19. del ameriške nanizanke Umreti na osem milijonov načinov, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama_ 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, pon 11.00 V harmoniji z naravo, pon 11.30 Resnica o delovanju človeškega telesa, pon 12.30 Kulturne drobtinice, sprejem Frankfurt po Frankfurtu, pon 13.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 13.30 Živeti zdravo, rak dojke in mamografska šola, pon 14.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 15.00 Glasbeni mozaik 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja!, Nov zakon o varnosti v cestnem prometu, pon 17.00 Sprejem novih častnih članov v fundaciji Ana in GT, 2 del, prvič 17.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informatoddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B B0 POP 12.00 13.00 13.20 15.10 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 0.10 0.10 1.05 1.25 2.05 2.35 3.30 4.00 5.50 VALOVANJA USOD - POSOČ|E, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV TRETJA SVETOVNA VOJNA - AL KAIDA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3„ ZADNJI DEL, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25) HUMANISTIKA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - GORAZD KOCIJANČIČ: TISTIM ZUNAJ (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ, SONATA ZA VIOLO, FRANCOSKO RUSKI PORTRETNI FILM (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA HUMANISTIKA TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA INFOKANAL Pop TV PCR Slovenija 2 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 09.30 Tri v vrsto 09.45 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.45 Dvom, 16. del španske telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 14. del bosanske nanizanke 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Leteči štart, ponovitev 15.30 Agencija, 4. del 2. sezone ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 319. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 17. del španske telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Črna kronika, 15. del bosanske nanizanke 20.45 Supernova MTS 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja ČETRTEK, 2.12.2004 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.25 17.10 18.10 18.40 18.55 22.15 23.30 0.00 0.45 Kanal A Slovenija 1 n 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 31/39 9.15 RISANKA 9.25 POD KLOBUKOM 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 VOLJA NAJDE POT: RDEČA KAPICA SAMA V GOZD JE ŠLA 11.30 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4/6 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 28. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 183. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 14. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Sodni dan, angleški film 22.00 Mrtve priče, 3. sezona, 7. del angleške nanizanke 23.05 Samo bedaki in konji, 3. del angleške humoristične nanizanke 0.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.45 2.45 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 61. dela mehiške nad. Klon, ponovitev 167. dela brazilske nad. TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 32. dela mehiške nad. Vrtnarjeva hči, pon. 95. dela mehiške nad. Monk, 1. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 96. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 33. del mehiške nadaljevanke Klon, 168. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 62. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 14. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 14. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 13. del ameriške nanizanke Umor za umor, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/12, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV (VPS 18.15) <§> SKOZI ČAS (VPS 18.45) VAIL/BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM 5MUČAN|U, SUPERVELESLALOM (M), PRENOS (VPS 18.55) VILLEURBANNE: EVROLIGA V KOŠARKI, ADECCO ASVEL - UNION OLIMPIJA, PRENOS (VPS 20.25) POSEBEN POGLED: NAGI S SESALNIKOM V NEBESA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.20) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.35) NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 18/22, PONOVITEV (VPS 00.05) INFOKANAL Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Sprejem novih Častnih članov v fundaciji Ana in GT, 2 del, pon V harmoniji z naravo, pon ŠKL, Šolska košarkarska liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno, POP TV, pon Dobrotnica leta 2004, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, HiSe s tradicijo, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon Znani in zanimivi, gost: Vili Resnik, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, pon Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, živo Kulturne drobtinice, sprejem Frankfurt po Frankfurtu, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon To morate vedeti!, Davki, vodi: Ivan Simič, kontaktna oddaja A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Ekstra magazin Glasbeni mozaik 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 16.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 0.00 Prva TV B HS A 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 09.30 Tri v vrsto 09.45 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.45 Dvom, 17. del španske telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 15. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Supernova MTS, ponovitev 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 320. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 18. del španske telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Čarovnije, 9. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 21.15 Dobri Will Hunting, ameriška drama, 1997 23.20 To sem jaz, resničnostni šov 00.35 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejaiec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik ] Jezus živi Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 10.00 10.15 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.25 12.30 14.00 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.30 10.00 21.30 22.00 23.00 24.00 00.30 Praznični jutranji program Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Škofov govor za nedeljo dr. Jožef Smej Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Iz življenja vesoljne Cerkve Koledar prireditev Spominjamo se Sakralna glasba Radijska oznanila Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila Kmetijska oddaja Zvonjenje Biser za dušo Voičilo PRO-jevcem Napoved popoldanskega programa Prenos sv. maše iz Ljubljanske stolnice ob 10. obletnici oddajanja Radia Ognjišče Glasbena voščila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Slovencem po svetu in domovini Misjonska akcija za otroke Prenos 10. gala koncerta iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani ob 10. obletnici oddajanja Radia Ognjišče Radijski roman Ponovitve: Naš gost Graditelji Iz življenja vesoljne Cerkve Sobota ob 21.15 PONEDELJEK ÖUBU1A 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.00 Pogumno v novi dan 05.30 Poročila 05.10 Vreme, ceste 05.45 Napovednik programa 05.30 Poročila 06.00 Svetnik dneva 05.45 Napovednik programa 06.10 Biser za dušo 06.00 Svetnik dneva 06.20 Prognostik 06.10 Biser za dušo 06.30 Kratke novice 06.20 Prognostik 06.35 Kličemo 113 06.30 Kratke novice 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 06.35 Kličemo 113 besede z razlago) 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.00 Zvonjenje besede z razlago) 07.15 Bim-bam-bom 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.00 Sobotna Iskrica 09.15 Napovednik 10.30 Poročila, Vaša pesem 10.00 Poročila 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestita Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice. Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 1Z15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 48/2004 športna kolumna Mirna Bosna Esad Babačič Povsem nepomembno bo, kdo bo na koncu osvojil laskavi naslov evropskega nogometnega klubskega prvaka. Scenarij za izbiro najboljšega je že napisan, v njem pa ima glavno vlogo samo eden: Ronaldinho. Nasmejani Brazilec je v soboto dokazal, da je na svetu samo en čarovnik in da lahko Zidane počasi zapre trgovino. Enako velja za Figa, da o drugih "ga-lacticosih" niti ne govorimo. To, kar počne nogometaš Barcelone, meji na genialnost in je veliko več od mojstrstva, kakršnega smo bili vajeni pri drugih veličinah. Ronaldinho ima dotik poslanega, njegove žoge pa so čisti navdih, ki ne mine vseh devetdeset minut. Klanjajo se mu celo nasprotniki, ki čutijo njegovo otroško igrivost. Končno smo dobili novega Marado-no, igralca, ki vrača tej igri veselje in magijo, brez katere nogomet ne more obstati. Ne bom trdil, da bi bila Barcelona brez njega slabša, saj bi s tem izpadel neresen, toda ne morem se otresti občutka, da so njegovi soigralci pod nekakšnim urokom, ki ga izžareva ta fantast. Skoraj nemogoče je namreč, da bi vsi igrali tehnično tako dovršeno in navdahnjeno skozi vseh devetdeset minut. Šibkega člena preprosto ni, pa če ga še tako iščemo. Barcelona igra nogomet, ki meji na cirkus, kakršnega že dolgo nismo videli. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje gledal tako uigrano moštvo, s tako napadalno usmerjeno igro. Morda jih je bilo v devetdesetih nekaj, ki so igrali tako organizirano, toda nihče s toliko duha. Slednjega pa manjka drugje. Zato so na sceni nizkotni prijemi, ki so krojili šport v minulih dneh in tednih. Tako smo lahko videli, kdo vse se skriva pod dresi moštev NBA. Malo močnejši prekršek je bil dovolj, da se je v Detroitu razdivjala pravcata mala vojna med igralci Indiane in domačimi navijači. Legendarni naskok na navijača, ki ga je pred leti uprizoril nogometaš Manchestra Eric Cantona, je pravi mačji kašelj proti tistemu, kar so izvedli Ron Artest in njegovi pajdaši. Navijači so pobrali nekaj resnih udarcev, in če ne bi bilo soigralcev, lci so se postavili v vlogo "modrih čelad", bi se lahko vse skupaj končalo tudi tragično. Liga seje odločila za dokaj mile kazni, saj je bil le eden od pretepačev suspendiran do konca sezone, vsi drugi pa se bodo do končnice že vrnili. Da ima ameriška demokracija dva obraza, smo že navajeni, toda to je že malo preveč. Zavarovanje lastnih interesov je še enkrat poteptalo moralno etične pravice in na koncu bodo spet zmagali negativ- ci. Ko se bo Artest vrnil na parket, bo imel nad glavo sij božanstva, saj se je obnašal kot pravi uličar, kar navijači NBA še posebej cenijo. Vsi vemo, kakšno karizmo si je s svojim obnašanjem pridobil Rodman, da o celotnem moštvu Detro-ita iz osemdesetih sploh ne govorimo. Pozitivci počasi izgubljajo sapo in Grant Hill že dolgo ni zgled črnski mladini. Toda vse to so težave, s katerimi se bodo morali spopasti sami Američa- ni; dejstvo je namreč, da bi bile v Evropi kazni veliko hujše, čeprav tudi to ni več nujno. Primer Milana Gurovica, ki nosi tatu vojnega zločinca Dra-že Mihailoviča, se je dodatno zapletel. Kot sem napovedal, se je vodstvo jadranske lige odločilo za kompromisno rešitev, s katero varuje igralca in posledično tudi svoje podjetje. Predlog, naj bi Gurovič na Hrvaškem in v Bosni igral s posebnim obli-žem, ki bi prekrival del telesa, na katerem je sporna tetovaža, je precej nenavaden, če vemo, da gre tudi za ideološko pripadnost tega igralca. Če si bo nadel obliž, verjetno ne bo nič manjši fašist, kot je bil prej, zato sem glede tega v rahlih dvomih. Tudi če ga spustijo na Hrvaško, težko verjamem, da bo igral, saj ga po vsem tem verjetno ne bodo pustili na miru. Navsezadnje gre za čustva ljudi, ki so veliko pretrpeli in so razumljivo razsrjeni. Najbolje bi bilo, da Milana lepo pustijo doma in mirna Bosna. Zavarovanje lastnih interesov je še enkrat poteptalo moralno etične pravice in na koncu bodo spet zmagali negativci. Ko se bo Artest vrnil na parket, bo imel nad glavo sij božanstva, saj se je obnašal kot pravi uličar. kar navijači NBA še posebej cenijo. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 šport Skupni zmagovalec te "nore" preizkušnje človeške vzdržljivosti, ki se je je udeležilo več kot 600 tekačic in tekačev, je bil letos Maročan Mohammed Ahansal. Njegov mlajši brat je zasedel drugo mesto. Najrazličnejše meje nam vse prevečkrat grenijo in otežujejo življenje. Najtežavnejše ovire vestno oddaljujemo in s tem raztezamo svet, ki kmalu postane preobsežen. Zato kar težko dojemamo, da je na primer Afrika le tri države stran in da je pomen besed velikost, pomembnost, moč pravzaprav relativen ... Tudi v športu. J m Če želimo odpraviti meje oziroma mejnike, jih moramo torej rela-tivizirati. Stvari, ki nam niso povsem jasne, si moramo pogledati pobliže ... Odpotujmo v neznano in preverimo (športne) razsežnosti drugačne kulture, religije, pokrajine. Z vsakim nadaljnjim korakom namreč odstiramo pajčevino, ki nas je navidezno omrežila in nas omejila. In slednjič mimo nas prihrumijo Peterhanslovin Matsuokin mitsubishi ter Schlesser-jev ford, ki so na letošnjem reliju Pariz—Dakar osvojili prva tri mesta v skupni razvrstitvi. Tudi ta čas poškodovani (polomljena rebra z dirke po emiratih) Miran Stanovnik tedaj s 15. mestom nikakor ni bil za odmet. izrisovali prvi obrisi afriške celine, občutki pa so bili malodane mistični Ne vemo, koliko evrov je za prevoz sicer odštela bencinska karavana in kakšni občutki so jo prevevali, a enourno plutje do Tangerja, kjer se je končala tretja etapa, je minila, kot bi mignil. Tanger Maroko je kraljevina, ki ji vlada Mohamed VI. in je šele na polovici demografskega prehoda. Njihov naravni prirast je kar 20-krat večji od našega, kar 70 odstotkov prebivalstva pa še ni preseglo 30 let. 30 milijonov vsega prebivalstva napoveduje torej demografsko eksplozijo. Sicer pa je treba razlikovati Maroko med gornjim in spodnjim, sredozemskim in saharskim oziroma severom in ga sistema in navad pa nikakor ni pre-motila karavane Pariz—Dakar. Medtem ko so se nekateri Maročani ukvarjali s tem, kiko prelisičiti obmejne organe in čim prej emigrirati v obljubljeno EU (letno prebegne približno 50.000 Maročanov), so se vozniki nemudoma prelevili v mehanike in stratege. Nekaj radovednežev je sicer spremljalo sleherni njihov gib, večinoma pa so posedli v najbližje lokale na obali, od koder so ob srebanju meti-nega čaja in kave spremljali nogomet Al Džazira Šport Maročani so zaljubljeni v (predvsem španski) nogomet. Moški del je razdeljen na navijače katalonske Barce in kraljevega Reala. Arabska TV-postaja Al Džazira Šport jim vselej ponuja najobširnejšo paleto nogometnih predstav. Z navdušenjem spremljajo vsako akcijo in glasno vzklikajo ob najnevarnejših položajih. V manjših krajih je mogoče razločno slišati celo enotno višanje in nižanje glasovnih razsežnosti. Valovanje vzdiha in histerije redno spremlja povsem navadno ligaško srečanje, kjer pa le malokdaj pride pod drobnogled katarskega repor-terja tudi kak maroški legionar. Nazadnje so se Maročani, ki so ta čas na 34. mestu, uvrstili na SP leta Maroška mladina vsak prosti trenutek izkoristi za nogometno ali pa kakršno koli drugo družabno igro. V tem smislu bodo zagotovo preživeli polnejše otroštvo kot naši mladoletniki, ki vse pogosteje pozabljajo na igro in zatorej prehitro odraščajo. Javvad Zairi: nemara ta čas najpopularnejši in najperspektivnejši maroški nogometni igralec/Zagotovo pa igralec, čigar majico z njegovim priimkom nosijo Številni mladi nadobudneži. Algecires Tretja etapa, ki se je začela v španskem Castellonu,je bila dolga 831 km. T. i. ogrevanje pred puščavskim peklom je bilo v športnem smislu malce nenavadno, saj so tudi najhitrejši počakali najpočasnejše. Andaluzijsko pristanišče Algecires nedaleč od Gibraltarja je nami'eč za vsakogar izhodiščna točka proti Maroku in Afriki. Za okoli 25 evrov je mogoče pripluti s trajektom na drugo stran Sredozemlja -v špansko enklavo Ceuto ali pa maroški Tanger. V oddaljenosti so se že jugom. Gre za preplet različnih kultur - na eni strani skrajno komercialno usmerjenega in agresivnega arabskega življa v priobalnem predelu in na drugi strani umirjenega berberskega in tuareškega, ki se je s svojo sproščenostjo odlično prilagodil težavnim razmeram goratega Atlasa in puščavske Sallare. Sprememba družbene- Demokracija • 48/2004 1994, ki je bilo v ZDA. Kot pravijo, gre od tedaj le še na slabše. "Evropsko življenje in denar jih uničujeta. Ko se jim namreč uspe prebiti v eno izmed močnejših evropskih lig, postanejo sužnji pridobljenega denarja. Pozabijo na domovino in islam. Zanimajo jih le še dragi avtomobili, ženske, obleka in zapravljanje!" Izguba identitete pa povzroči tudi stagnacijo in posledično nazadovanje. 10. oktobra je Maroko v kvalifikacijah za naslednje SP, ki bo leta 2006 v Nemčiji, samo remiziral (1:1) z Gvinejo. Najmlajši pa se prav nič ne zmenijo za mrgodenje starejših in jim je "žoga" daleč pred vsem. Od jutra do večera nabijajo usnje in upajo, da bodo nekoč šli po stopinjah Noureddina Naybeta (Tottenham), Youssefa Mokhtarija (Cottbus), Youssefa Safrija (Norwich), Jawada Zairija (Sochaux), Marouaneja Chamkha (Bordeaux) ali Youssoufa Hadjia (Bastia). To so namreč imena in priimki njihovih nogometnih ljubljencev, ki z rdečimi črkami najpogosteje kričijo iz zeleno obarvanih reprezentančnih majic. V državi, kjer je kar 40-odstotna brezposelnost, je lahko tudi šport okno v svet in možnost za boljši življenjski standard. Šport - okno v svet Nogomet je torej tudi v Maroku šport številka ena. Nogometno igro lahko opazujemo vspovsod; na raz- lično rodovitnih travnikih, plažah, urejenih in neurejenih igriščih, nad 2000 m nadmorske višine, pogosto tudi na cestiščih. Žoga je očitno takšen magnet, da se ji ni uspelo odlepiti od skupinice pastirjev, ki so se z njo poigravali na odstavnem pasu hitre ceste, ki je prečkala 2031 m visok prelaz Tizi n'Tichka. Šport lahko torej predstavlja tudi pozabo pred nadlogami jutrišnjega dne - ne glede na okoliščine. Žoga, ki je del zabave, pa bo zagotovo omogočila dostojno življenje Yassinu Idbihiju. Le-ta je do svojega 15. leta brcal nogometno žogo po Tangerju; potem so ga povsem po naključju povabili v košarkarski kamp v Nemčijo. "Dejali so mi: 'Visok si, želimo te.' In privolil sem vpovabilo!" Brez staršev je odpotoval v Nemčijo, kjer je obiskoval srednjo šolo in igral za Rhondorf (zadnja sezona: 13,9 točke, 6 skokov, 60-odstotni met iz igre). Po priporočilu trenerja je zamenjal nemško okolje, ki ga je prerasel, in zdaj igra za ameriški kolidž University of Buffalo. Yassin Idbihi (205 cm, 107 kg) je največji maroški košarkarski up: "Moj naslednji cilj je NBA!" Košarka v Maroku sicer ni posebno priljubljena. Na zadnjem afriškem prvenstvu so bili Maročani šele osmi, državni prvak pa je postal FUS Rabat. Princ V številnih turističnih priročnikih o Maroku je zapisano, da so Maročani, izjemno športen narod, odlični v golfu in kolesarstvu. Nacionalna in najuspešnejša športna panoga je adetika. Vendar to nikakor ni šport revnih. Najboljši vadbeni centri so izključno v največjih mestih, kjer se izobraževanje, medicina in tehnologija z roko v roki vključujejo v šport. Hicham E1 Guerrouj, doma iz polmilijonske Oujde in dvakratni olimpijski zmagovalec iz Aten, je daleč najbolj priljubljen maroški športnik. Zdi, da se iz velikih plakatov smehlja le on. Je kraljev prijatelj in ima vzdevek Princ. Je izjemno spoštovan tudi zunaj maroških meja. Poleg njega pa so v zadnjem de- šport setletju z maroško zastavo večkrat odtekli častni krog tudi tekačici Bi-douanejeva in Benhassijeva (v Atenah je za drobec preliitela Ceplako-vo) ter slavni tekači Aouita, Skah, Boutayeb, Boulami, Hissou. Maroški tekač je torej izjemno cenjena in spoštovana tekaška znamka. Erg Chebbi A ko se naravna upre, voda dokončno usahne, veter pa še zadnjič odtegne in zlalrka posrka človeški odmev ... tedaj nastopijo puščavske razmere. Erg Chebbi, najpopolnejša peščena sipina, pa le tiho odzdravlja in se nasmiha najrazličnejšim karavanam. Med drugim športnim, ki očitno ne poznajo vzdržljivostnih meja. Že peta etapa relija Pariz—Dakar se je namreč namenila v ta konec sveta - iz E1 Ra-chidie v Ouarzazate. 575 km dolga etapa je šla mimo Chebbija in se potem v žaru boja porazgubila med peščenimi valovi. Na eni strani je bilo opaziti pomanjkanje življenjsko najpomembnejše vode, na drugi pa bencina. Nomadi so le začudeno gledali in si mislili svoje. Njihova kamela lahko v najsušnejšem obdobju zdrži tudi do enega meseca brez goriva - vode. Le 4 mesece zatem pa so tod mimo pritekli še najvztrajnejši tekači. Od 10. do 17. aprila namreč poteka Ma-rathon des Sables - najtežji, najnapor-nejši in najdaljši (238 km, 6 etap) maraton na svetu. Lovro Kastelic liFIMfl "Eešitelj" Bavfk.na Perujskemu nogometnemu napadalcu nemškega Bayerna Paulu Guerreru je, potemkojevenem tednu dosegel pet golov, s katerimi je Bayern povečini reševal iz hudih škripcev, vodstvo kluba ponudilo dolgoročno pogodbo. Komaj 20-letni napadalec je zadnjo fantastično pred- stavo prikazal na tekmi z Bochumom, ko je v končnici tekme vstopil v igro in z dvema doseženima zadetkoma botroval preobratu in zmagi Bayer-na s 3:1. Vodilni možje Bayerna in privrženci kluba so navdušeni nad strelskimi sposobnostmi Južnoame-ričana, Guerrero, ki ima pogodbo z klubom do poletja leta 2006, pa pravi: "Igram v napadu, naloga napadalcev pa je dosegati gole." Holtcield suspendiran Posebna newyorška športna komisija je 42-letnemu boksarju Evanderju Holyfiel-du po hudem zadnjem porazu z Larryjem Donaldom prepovedala vrnitev v boksarski ring. Nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji je namreč dobil le dva od zadnjih devetih obračunov, zaradi česar je športna komisija zaskrbljena zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Holyfield je v zadnjem obračunu sicer zdržal vseh 12 rund, vendar mu je nasprotnika uspelo zadeti le 78-krat. Za primerjavo: njegovemu nasprotniku je to uspelo kar 260-krat. Holyfield lahko zdaj prepoved izniči le s pomočjo izrecnega zdravniškega dovoljenja. Rltfnka in Perez najboljša strelca Potem ko so Celjani z zmago nad španskim Portlandom San Antoni-om le še potrdili zanesljivo uvrstitev v osmino finala lige prvakov, sta znana že tudi najboljša strelca prvega de- la omenjene lige. To sta celjski bombarder Sergej Rutenka in madžarski Kubanec Carlos Enrique Perez. Zunanja igralca Celja Pivovarne Laško in madžarskega Fo-texa iz Veszprema sta na šestih tekmah dosegla vsak po 52 zadetkov. Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 popkultura Sedaj "napada" Busha. slovu www.gnn.tv (Guerrilla News Network). Gre za pravo antibushev-sko himno, ki udriha po ameriškem predsedniku Bushu kot še nobena doslej. "Morda bom s svojimi besedami dosegel Al Kaido/naj predsednik odgovarja za anarhijo/naj si natakne kalašnikovko in bojuje svojo vojno/naj s tem naredi vtis na očeta/... dovolj je bilo krvi za nafto!" poje Eminem. Videospot je animiran, Eminem si je Busha privoščil tudi s karikiranjem številnih njegovih spodrsljajev, med drugim tistega, v katerem je bral narobe obrnjeno knjigo. Kontroverzni pevec je v nekem intervjuju dejal, da "so iz Busha naredili nekakšnega heroja, ki pa le po- Udarni raper Eminem s svojo provokacijo obvlada glasbeno sceno. Z ritmi in besedilom ustvarja parodijo na svet. V tem času še posebej udriha po ameriškem predsedniku Bushu. Avtsajder Eminem se je rodil v Detroitu, kjer je imel samo mamo, očeta ni nikoli poznal. V šoli je bil nekakšen najšibkejši člen, črna koza oziroma avt- Eminem - raper brez šilja vojake v smrt brez razloga", dlake na jeziku «okrog teka kot pes, ki lovi svoj lastni rep, tam pa umirajo mladi Ijud-je, otroci, ki bi morali imeti še vso prihodnost pred seboj. In zakaj? Zdi #V." se kot Vietnam 2," je bil kritičen slavni pevec. Videospot režiserja lana Inabe, ki se je prav primerno .¿jt. pojavil tik pred ameriškimi volitva-mi, je pravi petminutni politični di-namit in bo gotovo dosegel dobr-tw | šen del tistih, ki morda še niso vide-■ t li Moorovega dokumentarca. Bush je pred štirimi leti zmagal s 537 glasovi prednosti, nato pa je novinar Greg Palast razkril, da so iz florid-skih volilnih registrov potihem zbri-^^^^ sali več tisoč imen večinoma rnanj- .. šinskih volilcev, ki bi gotovo obrnili ^^ tok zgodovine. V ZDA je 55 milijo-^OjSP nov volivcev v starostni skupini med 18 in 35 let, kar je dobra tretjina vse J volilne baze, in prav te je v predvolil- ^ ________nem času nagovarjal Eminem. Še | . v pred dvema letoma si nobena založ- ba ne bi upala izdati plošče s takšno pesmijo, pred letom dni ne bi prišel niti na TV. Res zanimivo, da §a je danes slišati po vsem svetu, i JB V svoji zadnji najbolj predvaja-ijtf^l ni pesmi in videospotu z naslovom just Lose It pa se dela norca iz pev-~ J^^K^ ca Michaela Jacksona, ga oponaša K-*- ' m "izgubi " celo njegov nos ... Barbara Kavtičnik sjader. Z mamo nista imela veliko denarja, ker se njej niti ni ljubilo poprijeti za delo, poleg tega pa ga je grdo zanemarjala. Sprva ga to seveda ni motilo, saj je bil vse do 13. leta dokaj otročji kot vsi ljudje. Po 13. rojstnem dnevu pa je začel drugače gledati na stvari. To je bila prelomnica, saj je iz majhnega prestrašenega dečka nekako začel odraščati in začeti skrbeti sam zase. V Ameriki so na ulicah priljubljeni Talk-Rapi, na katerih se drug proti drugem pomerita dva ra-perja. Cilj je, da nasprotnika čimbolj oblatiš, seveda v verzih, ki se jih sproti zmišljuješ. Glede na to, da Eminem v šoli ni slovel po svoji bistrosti, je pri tem neverjetno izstopal, saj mu drugi niso segli niti do kolen. Takrat gaje opazil Dr. Dre, ga popeljal v svet rapa in iz njega naredil zvezdo, kakršna je danes. Toda Eminem je imel vseskozi probleme s policijo, ker so pri njem zasegli travo, gobice ... Ustvarja različne mahinacije. Menda je zanj najpomembnejše to, da mati izgine iz njegovega življenja. Roganje Bushu Njegov zadnji album z naslovom : ; Encore je že pred izidom dvignil \ - ogromno prahu ter povzročil vroče , m * debate. Videospot pesmi Mosh se 'Nekoč deček brez prihoiplsti, je namreč pojavil na spletnem na- Seda' P°'e "semu svfetu.: Demokracija • 48/2004 oglasi De La Soul -The Grind Date Potem ko je črnski kultni hip-hop trojec De La Soul izpolnil obveznosti do svoje stare založbe in kar zapovrstjo izdajal bolj ali manj nezanimive plošče (spomnimo se samo obeh izdaj v seriji Art Official Intelligen-ce), je končno spet izšla plošča, vredna njihovega legendarnega žanrske-ga ustvarjanja in slave. The Grind Date je po letu 1996 in projektu Stakes Is High končno ena doslednejših in koherentnih izdaj. Provokativna besedila in zvok, s katerim so se De La Soul znova povzpeli na sebi dostojno raven, se spretno izogibajo tako preti-ranemo mainstreamu kot tudi un-dergroundu. Petnajst let po prvencu De La Soul dokazujejo, da držijo glasbene niti še vedno trdno v svojih rokah. Gostje na plošči so: Sean Paul, Špike Lee, Ghostface Killah, Com-mon, MF Doom in Carl Thomas. Vroča Severina Potem ko se je na medmrežju pojavil vroči posnetek iz intimnega življenja hrvaške pevke Severine, si ga bodo, kot kaže, zdaj lahko ogledali tudi nekateri hrvaški sodniki. Severina je namreč na zadnji razpravi v tožbi, v kateri od hrvaške inter- horosko v Želite ostati naročnik tednika netne strani www.index.hr zahteva odškodnino, ker je objavila njen sporni posnetek, predlagala, naj si sporni posnetek ogledajo tudi sodniki. Posnetek naj bi namreč dokazoval, da je njeno avtorsko delo, s čimer naj bi omenjena internetna stran kršila njene avtorske pravice. Sicer pa bo Severina te dni prvič po objavi spornega posnetka znova nastopila v Sloveniji. Koncert, na katerem bo nastopila skupaj s hrvaškim pevcem Petrom Grašom, bo v soboto, 27. novembra, ob 21. uri v Športni dvorani na Bledu. Organizator koncerta Alianta, d. o. o., obljublja nepozaben večer. IIOKRACIJA Pokličite nas na ulclun | Strelec (22. november - 20. december) Med prijatelji je izredno dobro živeti, posebno če sprejemajo vaša mnenja in čuten ja. Ves teden bo izjemno zanimiv in poln doživetij. Romantičnega razpoloženja pa tudi silovitih preobratov vam ne bo manjkalo, če imate stalno /.vezo. Kozorog (21. december - 19. januar) V vaše življenje se bo uvrstila nova oseba in morali se boste navaditi. Prilagajati se ni vedno lahko, vendar bodite pripravljeni na kompromisne rešitve. Bolje je ostati skupaj in delati za skupen cilj, kakor spet začenjati na novo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Srečali boste nekaj ljudi, ki jih niste videli že lep čas. Z nekaterimi imate še nekaj neporavnanih računov, zato se pripravite na ne prav lahek pogovor. Sicer pa se bo vse dobro končalo. Uživajte srečen razplet dogodkov. Ribi (19. februar - 20. marec) Izbira je vaša. Predvsem morate dobro premisliti. Denarno vam bo šlo kot po maslu. Obogateli sicer ne boste, si boste pa znatno opomogli. Nekoliko boste imeli opraviti z zavistjo, vendar ne dolgo, ker se bo pomirila. Oven (21. marec - 20. april) V ponedeljek boste imeli resno nalogo. Kaj je vaša skrivnost? Bolje bi bilo, če je ne bi imeli. Za konec tedna se potrudite biti bolj spošdjivi do svojih najbližjih in zlasti možje ne zapostavljajte svojih žena. Bik (21. april - 21. maj) Malo se poigravate z mislijo, da bi si privoščili avanturo. Če ne gre drugače, seštejte pluse in minuse, pa boste videli, da se vam ne splača. V četrtek boste prizemljeni doma, ker boste imeli veliko dela. Konec tedna bo lep in brezskrben. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Saj veste, kako je lepo biti ob boku nekomu in se bojevati za isti cilj. Potrudite se, da bo tako tudi naprej. Dinamika odnosov bo taka, kot ste jo pričakovali. Veste, kaj morate storiti, zato se nikar ne obotavljajte, ampak storite, kar je treba. Rak (22. junij - 21. julij) Vaša energija bo na samem vrhuncu v ponedeljek. Površinsko boste zaznavali vse očitke, ki jih boste deležni. V četrtek in petek raje ostanite doma, ker pri svojih opravkih ne boste imeli veliko sreče. Dolžnosti vas bodo že počakale. Lev (22. julij - 21. avgust) Pred kratkim se je v vaš svet spet naselila romantika. Ne mislite pa, da je romantika samo lepa, včasih je tudi divja in viharna. Za dolgčas ta teden gotovo ne bo prostora in časa tudi ne. Prijatelji vas bodo veseli in družina tudi. Devica (22. avgust - 21. september) Nekateri ljudje se ne morejo prilagoditi vaši hitrosti razmišljanja, zato bodite prilagodljivi. Uresničili boste svoje sanje, ampak le v primeru, če se boste poskušali razumeti z vsemi, ki vam pridejo na pot, in včasih bili nepopustljivi. Tehtnica (22. september - 22. oktober) V tem tednu vas bodo privlačile nove stvari, ki so se pojavile na trgovinskih policah, vendar morate vedeti, da je bolje, če ne zapravljate težko zasluženega denarja. Spominjali se boste žalostnih trenutkov prejšnjega leta, vendar ne obupujte. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ponavadi niste med tistimi, ki jih večinsko mnenje potegne za sabo, tokrat pa vam bo grozilo prav to. Če vas bo nekoliko zaneslo, boste zadevo še lahko popravili, sicer pa se boste morali domisliti česa učinkovitejšega. lOTnr.rddiodur.si Rismo najpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________ _ _-________ _ Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 © no spornega pravega krzna le-to doživlja transformacije v tehnološkem pogledu, zaradi cesarje prilagojeno mlajši generaciji. Zato so dolge krznene jakne letošnjo sezono prepovedane! In ne pozabite - ekološko krzno, nekoč s prezirom imenovano umetno, lahko popolnoma zame- nja toplino in blišč pravega krzna. Nekaj novega lahko naredimo tudi s staro navadno jakno. Okrasimo jo s trendovskim detajlom in jo tako spremenimo v moden oblačilni predmet. Takoj se bomo počutile bolje in naša samozavest bo znova za-žarela. Dodatke lahko uporabimo na "vjmau*1 predlanskoletni dolceviti, robu kapuce, okrasimo pa lahko pas, torbico, šal. Kombinirajte različne sloge in bodite izvirne. Takšna kombinacija je vedno izvirna in zanimiva. S krznom so obrobljene tudi torbice, škomji in celo večerni čevlji. Roke si bomo grele v krznenem mufu. Tradicija prepletanja modernizma s sledovi tako imenovanega vojaškega sloga je samo ena od smernic letošnjih modnih kap, ki se najbolj podajo k modni krzneni jakni. Preproste in praktične za nošenje so nepogrešlj iv modni dodatek letošnje zimske sezone. Da ne bomo videti kot stare dame, upoštevajmo naslednje: krzno mora biti pisano, malo zdrsano, bleščečo dlako je treba nositi lahkotno, h kavbojkam, kratkim krilom in oblekam iz druge roke. In ne pozabimo na ljubezen do živali in spoštovanje njihove pravice do življenja. Zato pravemu krznu recimo ne! Monika Maljevič Nizke temperature, sneg in veter postanejo nepomembni v krzneni jakni in topli zimski kapi. Krzno, predvsem umetno, je obvezen letošnji modni dodatek. Modnih plaščev in jaken ne bo več toliko. Pri izbiri prevladujejo krzneni ovratniki, ki prosto padajo čez ramo, jih zavežemo kot šal ali nosimo kot ogrinjalo, spet z modno broško. Kratko in zabavno sta atributa letošnjih krznenih modelov. Glede na to, da letošnje modne jakne segajo le do pasu, svojo kratkost nadomestijo z veliko izbiro barv in oblik. Običajno smo krzno povezovali z določenimi starostnimi skupinami, nosile so ga večinoma ženske srednje in starejše generacije, ki so pozimi namesto prijetne dišave širile težak vonj naftalina, pa z do potankosti popolno izdelavo in temnimi barvami, večinoma rjavo in črno. Letošnje kolekcije bodo zagotovo spremenile takšno stališče, saj v tekmi s časom pa tudi zaradi moral- Jeffrey Chow © Demokracija • 48/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com IGRALEC MARVIN GRŠKI FILOZOF IZ ATEN ENAJSTI DEL CELOTE DEL STATEV SAR. PESNIK IRENA AVBELJ PTIČJA SAMICA SESTAVIL: MIRAN ERCEG MESTO V TURČIJI ŽENSKO IME KIPAR ZAHARIAŠ UČBENIK S KRAJŠIMI SESTAVKI HM NOVAK KRATKA KRILA ŽENSKO IME OMET ZA FASADO PREBIVALKA ARABIJE BELG. SLIKAR (JAMES) ELDA VILER GESLO MADŽARSKI VIOLINIST (LIKO) TISOČINKA JENA ALFI MIPIČ NEKDANJI IGRALEC RANER ZEMELJSKO PODNOZIŠČE MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČIH LETOPIS, KRONIKA NORVEŠKI PRIPOVEDNIK DUUN MOJZESOV BRAT PO BIBLIJI ŽITO TOPLIH KRAJEV GLAVNO MESTO MADAGASKARJA NERESNICA IT. PEVKA (ORNELLA) KT. V SEVERNI ŠPANIJI DALJŠE ČASOVNO DEL STAVBE MESTO V UKRAJINI DOBA REDKA KOVINA BUKOV PLOD SIMON GREGORČIČ ŠVED. POLITIK (OSCAR) GRŠKO IME MESTA ENEZ ANKA (LJUBKOV,) KNJIZRIB-NIKARJEVA MALIK POVRŠINA V GOZDU, KINI PORASLA URADNI SPIS OČE AGAME-MNONA POKRAJINA V ROMUNIJI TROPSKA OVIJAKA RIMSKI CESAR HRV. SKLAD. (KRSTO) MARJAN KRALJ VERA ALBREHT LASTNOST INFORMATIVNEGA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ RIBIŠKA MREŽA 1 HITER KONJSKI TEK GOROVJE NA POLOTOKU KRIMU rešitev prejšnje križanke II nagrajenci 46. številke DANAJA, OLIVER, LANINA, EROTIK, NIN, SA, JH, FEN, NASTREŠJE, RAJ, ALTIMETER, ER, SKAT, ROKADA, SI, TONA, ORADA, LUČ, AHA, URNIK, NORICE, ILIADA, ELIKON, RJAVI NA, KINOLOG, ENOJEC, KA, ASA, RACA 1. nagrada: TEREZIJA HOČEVAR, Krmelj 60, 8296 Krmelj 2. nagrada: CVETKA IVAN0VIČ, Drev. 1. maja 8, 6310 Izola 3. nagrada: TOMAŽ KVATERNIK, C. 19. oktobra 29, 1386 Stari trg pri Ložu Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naorade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 2. 12. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 © kronika časa včerai, danes, lutri... 22.11.1808 se je rodil "oče turizma" Anglež Thomas Cook. Leta 1845 je ustanovil prvo turistično agencijo na svetu. 22.11.1879 se je v Jastrebcih rodil slovenski društveni delavec Vincent Cainkar. V ZDA se je priselil leta 1904. Skoraj 30 let je bil poklicni predsednik Slovenske narodne podporne jednote, največje dobrodelne organizacije Slovencev v ZDA. 22.11.1890 seje rodil francoski general in politik Charles de Gaulle. Nekoč mu je neki poslanec dejal: "Moj general, Francija misli, da ...". Predsednik de Gaulle ga je suho ustavil: "Kadar hočem vedeti, kaj misli Francija, vprašam sebe." 22.11.1990 je slovenska skupščina sprejela zakon o razpisu referenduma za osamosvojitev Slovenije. Referendum so izvedli 23. decembra leta 1990. 23.11.1890 je dobil Luksemburg svojo vladarsko dinastijo. Zgodovina državice sicer sega v leto 963, vendar je bil priznan kot neodvisna država "šele" leta 1867. 23.11.1964 so vatikanski osrednji uradi nehali uporabljati latinščino kot edino sredstvo komuniciranja. 24.11.1808 seje rodil francoski novinar in pisatelj Alphonse Karr. Med nekim pogovorom je slišal, da je nekdo zaslužil v enem letu milijon. "Kje pa ga je vzel," se je začudil pisatelj. "No, zaslužil gaje," so mu pojasnili. "Dajte no, dajte. V enem letu preprosto ni mogoče zaslužiti milijona, lahko ga samo vzameš." Podobnost s slovenskimi tajkuni ni naključna. 24.11.1864 se je rodil francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec. 24.11.1943 je bil ubit slovenski pesnik France Balantič. Zaradi njegove nazorske opredelitve ga oblast do demokratizacije Slovenije ni priznavala. 25.11.1783 je v osamosvojitveni vojni proti Britancem ameriška vojska vkorakala v New York. 26.11.1800 se je na Slomu pri Ponikvi rodil pesnik, pisatelj in mariborski škof Anton Martin Slomšek. 26.11.1868 se je v Bočni rodil organizator planinstva Fran Tominšek. 27.11.1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 28.11.1820 seje rodil soustanovitelj "znanstvenega socializma" Fridrich Engels. Avstrijske Slovane (v oklepaju je navedel Cehe, Slovake, Hrvate in Slovence) je razglasil za "odpadna ljudstva", ker se v revoluciji leto prej niso odrezali tako, kot bi se po njegovem mnenju morali. 28.11.1907 se je rodil italijanski postelj Alberto Moravia, vodilni predstavnik psihološkega realizma. oqled naza V Baron Žiga Zois Slovenski prosvetljenec, gospodarstvenik, naravoslovec, pesnik, kritik, prevajalec in mecen slovenske književnosti Žiga (Sigismun-dus) Zois, baron Edelsteinski se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Medtem ko je znano njegovo mentorsko in mecensko delo, je manj znana njegova gospodarska dejavnost. Bil je sin bogatega trgovca, posestnika in barona. Od očeta je kupil železarno v Mislinji, nato dobil v dar donosno javor-niško železarno in kupil Plavž na Jesenicah ter obrat v Mojstrani, a je oba kmalu prodal. Izumil je puhalnik za plavž in predlagal več tehničnih izboljšav v graverstvu, puškarstvu, zvonarstvu, steklarstvu, keramiki. Leta 1791 je dal zgraditi plavž v Bohinjski Bistrici. Gorenjske fužine so kljub prizadevanjem za posodobitev poslovale z izgubo. Zois se je začel zadolževati pri bankah in izdajati menice. V času Ilirskih provinc je nazadovanje pospešila še francoska oblast s celinsko zaporo ter rednimi in izrednimi davki. Pred smrtjo je bil prisiljen iskati kupce za propadajoče metalurške obrate in drugo premoženje. Slovenski reformator Tudi Slovenci smo imeli svetovno odmevnega verskega in družbenega reformatorja. To je bil Andrej Bernard Smolnikar. Največ je deloval v ZDA. 28. novembra 1836 se je izkrcal v Bostonu. Bil je prepričan, da je papež ovira za združitev vseh kristjanov. Že leta 1838 je zagrozil, da bo iz krščanskega občestva izobčil papeža, vladarje in škofe, ki ne bodo sledili njegovim naukom. Zavzemal se je za odpravo celibata, socialistično družbo, mirno sožitje med narodi, žensko enakopravnost, za združitev krščanskih verskih ločin in bogoslužje v narodnih jezikih. Na podlagi vizij, letnice Dantejevega rojstva, Biblije in nekega podatka v Dantejevih Vicah je izračunal, da je prav on kot Slovenec in Kamničan izbran za božjega odposlanca. Do smrti je živel v različnih mestih ZDA. V več krajih je po zgledu Roberta Owna s pomočjo darežljivih dobrotnikov osnoval več utopičnih naselbin, ki pa so vse razen zadnje propadle. Izstopil je iz uradne Katoliške cerkve in se začel srečevati z voditelji mormonov, kve-keijev in adventistov ter z raznimi socialnimi reformatorji. Ves čas se je otepal z revš- od 22. 11. do 29. 11. čino, saj je vse, kar je zaslužil ali naberačil, dal za svoje publikacije in kolonije. Sodišče za zaščito države Italijanski fašistični režim je 25. novembra 1926 ustanovil posebno sodišče za zaščito države, ki je delovalo do leta 1943. Na 978 procesih je sodišče sodilo 5.619 političnim obtožencem in jih 4.596 tudi obsodilo. Izreklo je 47 smrtnih kazni, od tega 36 Slovencem in Hrvatom. 26 kazni so tudi izvršili. Štiri obtožbe so spremenili v dosmrtno ječo, 6 ljudi je bilo obsojenih na smrt v odsotnosti, trije so naredili samomor med preiskovalnim postopkom, trije pa so zblazneli. Prvi proces proti Slovencem je bil 25. junija 1927, zadnji pa 20. julija 1943. Med drugo svetovno vojno je sodilo sodišče Slovencem predvsem zaradi pripadnosti NOB, defetizma in propagande. Nemci niso imeli posebnih sodišč Nacistični voditelji so zahtevali od rednih sodišč, da ob vsaki priložnosti obsodijo na težke kazni tiste, ki so jih šteli za "škodljive nemškemu narodu". To so bili pripadniki raznih manjšin in verskih ločin, nasprotniki obveznega dela. Aprila leta 1942 se je Hider celo razglasil za vrhovnega sodnika. Demokracija • 48/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- l)l MOKKAC I.)A Ijamo v skladu z || * i načelom profesi-onalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne g 9^ glede na politično, flrt disidentafb svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. letisedniká vlade] ¡f «y»? Slovencem so se zjasnila obzorja Dolgo smo čakali in dočakali. Zrušili smo skoraj 60-letno tiranijo revolucionarjev in njihovih potomcev. Poskrbeli bomo, da se nikoli več ne vrnejo na oblast, saj so materialno in duhovno pohabili slovenski narod. Sprejemali so proti-ljudske zakone, mi pa smo jih s pomočjo tedanje opozicije z referendumi razveljavljali. V minulih dveh letih je bilo šest referendumov, ki smo jih ovrgli kot protiljudske, enega še zadržuje ustavno sodišče, kar ni nič novega, ker so sodniki iz iste skupine kot prejšnja vladavina. Ti referendumi so stali okoli tri milijarde davkoplačevalskega denarja. Upamo, da bo nova vladajoča skupina predlagala državnemu zboru, naj naredi red v sodstvu. Letošnje leto je bilo bolj deževno in oblačno, vendar so sončni žarki prodrli do src in razuma Slovencev v tolikšni meri, da so se na volitvah pravilno odločili in volili ljudi z moralnimi vrednotami. Na volitvah v evropski parlament je zmagala desnica, saj ima 4 poslance od sedmih. Bilo je neizmerno veselje, saj smo se pridružili največji evropski stranki - Ljudski stranki LPP-ED. Državnozborske volitve 3. oktobra so bile odločilne za poraz dolgoletnih izkoriščevalcev slovenskega naroda in so prinesle zmago desnici. Ob konstituiranju DZ je bil za predsednika izvoljen France Cukja-ti, človek z moralnimi vrednotami in širokim strokovnim obzorjem. Pre- pričani smo, daje tokrat Sloveniji vrnjena duša, kar smo desetletja pogrešali. Slovence je še dodamo razveselila novica, da je bil za ljubljanskega nadškofa in metropolita izvoljen msgr. Alojz Uran, znan po svoji toplini in dobrosrčnosti, ki bo poživil Cerkev. Veliko dejanje v DZ je pomenila izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade. Janša je up vseh Slovencev, da bomo odslej imeli pravno državo, ki bo spoštovala slehernega državljana. Dolgoletni predsednik KPS Milan Kučan je v pogovoru z novinarjem Dela Dejanom Pušenjakom dejal: "Janša je veteran v slovenski politiki, delaven, dober analitik, tudi taktik, človek z ambicijami." (Sobotna priloga Dela 23. 10. 2004). Če predsednik Foruma 21 tako ocenjuje Janšo, lahko mi to oceno le pozlatimo. Pomembne dogodke enako ocenjuje tudi Demokracija, ki je 11. novembra na naslovni strani prikazala fotografijo rožnih vencev in križev, ki so jih pred nedavnim našli v Kočevskem rogu, odvzeti pa so bili žrtvam pokolov. Skoraj enako fotografijo je tudi na naslovnici tri dni kasneje objavila Družina. To pomeni, da smo si blizu, kar zadeva zgodovino. Koalicija Slovenija je v predvolilni kampanji postavila na prvo mesto družino, ljubezen do domovine in druge vrednote, ki so potrebne za dostojno človekovo življenje. Dr. Marko Kos ugotavlja: "Čez sto let bo samo še 100.000 Slovencev!" Ali bomo dovolili, da žlahtno ljudstvo na sončni strani Alp izgine? NE! Vodilni v RS morate poskrbeti za to. Predlagam enega od načinov reševanja tega problema. Mladim družinam z dvema otrokoma bi morali takoj dodeliti solidarnostno stanovanje, družinam s tremi otroki naj država plača polovico stanarine, družinam s štirimi otroki ali več pa naj država omogoči brezplačno bivanje do polnoletnosti otrok. Denar za takšno rešitev je treba vzeti neupravičenim privilegirancem. Alojz Senekovič, Maribor Čez sto let bo samo še 100.000 Slovencev (1) Rad berem kritične članke dr. Marka Kosa. Že v knjigi Slovenska inteligenca je analiziral zaostajanje Slovenije. V pogovoru za Demokracijo poudarja inovacijsko krizo. Lizbonska strategija EU postavlja inovacije na prvo mesto v boju za konkurenčnost. Slovenija je članica EU in naš komisar naj bi pokrival to pomembno področje razvoja. Bojim se, da nam niti dobra izhodišča ne bodo veliko pomagala. Največ upanja mi daje nova vladna koalicija. Mislim, da so izidi volitev pretrgali dolgo obdobje enoumja. Politične spremembe bodo vplivale tudi na nove impulze v vseh družbenih strukturah. A bodimo realni. Že politične spremembe so zahtevale veliko truda in časa, izboljšanje stanja v gospodarstvu, šolstvu, pravosodju itd. pa bo zahtevalo močno angažiranje vseh tistih, ki želijo dobro mladi državi. Dolga desetietja so uničevali in preganjali podjetništvo. S spremembo sistema smo padli v asocialno skrajnost, le država je zadržala vodilno vlogo v gospodarstvu. Namesto da bi le usmerjala gospodarstvo v razvoj, je varovala monopole. Negativne posledice se vidijo v minimalnih tujih vlaganjih in vedno manjši konkurenčnosti gospodarstva. Svoje je dodal izobraževalni sistem z znanjem, ki se slabo izkorišča v praksi. Inercija prejšnjega sistema še deluje, saj posameznik še vedno pričakuje, da bo država reševala njegove težave. Kljub poplavi računalnikov smo še vedno slabo funkcionalno pismeni. Slovenijo čaka težko obdobje. Novi predsednik vlade poziva ljudi, da stopimo skupaj in pozabimo na stare zamere. To omogoča G revtc vključevanje vseh, ki so voljni, sposobni in prinašajo svežino. Očitno se zmagovalci volitev zavedajo resnosti položaja, zato so se umaknili iz kulturnega boja. Ljudje so pripravljeni na spremembe, zato bodo ukrepi nove oblasti za večjo učinkovitost družbe padli na plodna tla. Politična inovativnost novih sil se bo lahko razširila na vsa področja našega dela in življenja. Ernest Pušnik, Hrušica Čez 100 let bo samo še 100.000 Slovencev (2) Z dr. Markom Kosom se v mnogih vprašanjih strinjam, nikakor pa ne v demografskem vprašanju. Menim namreč, da problemi, ki jih je načel v začetku intervjuja, v dokaj-šnji meri niso demografski, temveč "alokacijski". Drugače povedano: vzroka za pomanjkanje zdravnikov in inženirjev ne vidim v padcu rodnosti (poleg tega nam že bližnja preteklost dokazuje obstoj demografskih padcev in dvigov), ampak v neustreznem in togem izobraževalnem sistemu, ki se ne prilagaja dovolj hitro tehnološkemu napredku in potrebam gospodarstva. Tako imamo na trgu "alokacijsko neravnovesje", ki se kaže v tem, da nam primanjkuje ljudi nekaterih poklicev, na drugi strani pa zbirokratizirani šolski sistem bruha na trg delovne sile mlade ljudi, ki jih gospodarstvo ne potrebuje in imajo na voljo le dvoje: tisti z dobrimi zvezami se lahko skrijejo med prikrito nezaposlene v različnih birokratskih in paradržavnih strukturah, ki so brez spodbujevalnih učinkov na narodno gospodarstvo in velikokrat samo obremenjujejo javne finance, medtem ko so manj srečni ali manj iznajdljivi obsojeni na skoraj vseživljenjsko brezposelnost. In tu tiči pravi razlog padanja rodnosti (težko je namreč načrtovati družino, če se soočaš z nenehno negotovostjo in gmotno nisi sposoben rešiti stanovanjskega problema). Glede priseljencev in "ponaše-nja" pa je to čista matematika. Če je domačinov 99 odstotkov, priseljencev pa skromen odstotek, je "pona-šenje" mogoče, če pa bi se v državo v Demokracija • Četrtek, 25. novembra 2004 © poštni predal 4315 s kratkem času priselilo večje število ljudi, ki bi se zavedali, da se bodo še okrepili z nenehnim priseljevanjem svojih rojakov, je "ponašenje" čedalje težje, če ne celo nemogoče. Se več! Vse številčnejši priseljenci lahko začnejo "ponaševati" domačine. Dr. Kos nam slika črno prihodnost, če ne bomo udejanjili njegovih zamisli, češ da bo čez 100 let le še 100.000 Slovencev. Morda res, a če bomo sprejeli njegove priseljeniške zamisli, se bojim, da leta 2100 Slovencev sploh ne bo več. Aleš Žužek, Trbovlje Je denar res sveta vladar? (1) Avtorica Vida Kocjan v tekstu Je denar res sveta vladar? predvideva, da nas v stranki AS-Aktivna Slovenija zelo boli glava zaradi finančnih sredstev, porabljenih v minuli predvolilni kampanji. Sporočamo, da nismo prav nič zaskrbljeni in da nas nič ne boli glava. Z najetim kreditom v višini 34 milijonov tolarjev smo namreč v torek, 2. novembra, poplačali vse račune, nastale v predvolilnem času, in nismo nikomur nič dolžni. Obroke najetega kredita, ki bodo povprečno 750.000,00 SIT mesečno, bomo odplačevali iz sredstev, ki jih bomo 4 leta prejemali in pripadajo strankam, ki so dosegle več kot 1 odstotek na državnozbor-skih volitvah. Ta znesek bo mesečno znašal preko 1,800.000,00 SIT. To pomeni, da bomo imeli sredstva ne samo za odplačevanje kredita, ampak tudi za sprotno delovanje stranke in priprave na prihodnje volitve. Dejstvo je, da smo poslovali kot dobri gospodarji in da za to nismo potrebovali nobenih političnih ali gospodarskih botrov, ki RADIO..d JE» 1» _ . 1 ■ 96,4 MHz «M ■ (p DDDSW - gftcgtj1®® ° ffdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice I19 «rfxAe 5,2230 hm, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA; -criic l dira; ■„, INTERNET STRAN: «* so nam jih večkrat slabonamerno pripisovali (tudi v Demokraciji). V nadaljevanju lahko preberemo, da nam je Festival, katerega lastnik je Zvonimir Novak, posodil 6 milijonov tolarjev. Avtorica se sprašuje, kako nam je laliko posodil tolikšno vsoto, ko pa je bil njegov celoletni lanski prihodek 6,6 milijona tolarjev, leto prej pa še manj. Napačen Festival ste gledali, ga. Kocjanova. Kdo je Zvonimir Novak, ne vem, vem pa, da je moj Festival Novo mesto, ki je dejansko posodil 6 milijonov, imel leta 2003 21 milijonov tolarjev prihodkov, leta 2002 pa 25 milijonov. Nadalje pišete, da je družba Konvik, ki je v lasti Vike in Francija Keka, posodila milijon tolarjev. Podjetja Konvik ne poznam. Mogoče ste mislili Konvikt, s katerim pa nimam ničesar že od leta 1994. Franci Kek, predsednik AS, Novo mesto Bralec časnikov Stavka novinarjev na dan volitev ni potekala v ustreznem času. Počutil sem se prikrajšanega. Hočejo popolno neodvisnost poročanja, kar je prav. Od njih pa želim povsem razumljivo poročanje, resnično, neza-vajajoče, pristno itd. Po vsem svetu so časniki naklonjeni različnim strankam in tako je tudi pri nas. Če odgovorna oseba ali politik napravi kaznivo dejanje, ni pomembno, v ka- terem časniku želim to prebrati - resnica je samo ena! Čeprav novinar "obdela" meni najljubšega človeka - politika, mora biti vse jasno. Piše naj resnico, samo to želim, četudi je boleča. Ko sem v Večeru 22. oktobra 2004 prebral članek Drugačno mnenje, sem ga bral večkrat. Ni me toliko zanimala vsebina kot preprosto in razumljivo pisanje v lepi slovenščini. To hočem in mislim, da tako menijo tudi nekateri visoko izobraženi. Lepo branje ima vsakdo rad. Lepo pozdravljam novinarje vseh medijev. Anton Sebenik, Ljubljana Razsipavanje mestnih oblastnikov Mesto Ljubljana je mesto, ki je že deset let brez pravega župana in strokovne mestne uprave. Zadnji župan, ki je vestno upravljal mesto, je bil gospod Jože Strgar, čeprav je delal v nemogočih razmerah. Tisk in druga občila so ga blatili, vendar je njegova uprava lahko ponosna na to, kar je naredila. Obnovljene so bile Plečnikove Žale, uredili in zgradili so novo pokopališče. Obnovili so Tromostje, tržnico, igrišče in ribnik v Tivoliju, obnavljali so fasade mestnega jedra. Mesto je dihalo s polnimi pljuči. Po odhodu je novemu županu zapustil več milijard pozitivnega stanja v proračunu. Kaj se dogaja danes? Že prvi župan po RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz Strgarju je zapustil milijardni primanjkljaj, propadla je banka Triglav. Županja Potočnikova je vodila mesto v propad. Mestno podjetje Energetika je pod njeno taktirko kupilo banko SIB. Mesto in meščani so izgubili 3,5 milijarde tolarjev. Najhuje je to, da so občanom vse to prikrili. Počakali so na volitve in šele po volitvah razkrili vso gnilobo mestnih oblasti na čelu z županjo Potočnikovo. Danica Simšič, ki je obljubljala, da bo razkrila vse v zvezi s SIB, tega ni storila. Sama nadaljuje s prejšnjo prakso. Tako ima mestni proračun osemmilijardno luknjo, meščani pa to mirno gledajo. Nič jih ne moti, da denar izginja. Županja mirno zapravlja in paradira po evropskih mestih. Po zadnjih podatkih je samo za službena potovanja letos pognala 30 milijonov, mariborski župan pa v istem času 280.000 tolarjev, kar je stokrat manj. Ali ni to grozljivka? Anketa Dela je pokazala, da bi ji 58 odstotkov meščanov dalo nezaupnico, 40 pa bi jo še vedno volilo. Čudno, a resnično! Deset let je Ljubljana praktično brez odgovorne osebe. Župan največje občine in glavnega mesta mora biti dober gospodar, strokovnjak, poštenjak in vsega zaupanja vreden človek. Zal sta obe zadnji županji tudi po strokovni plati nedorasli za poslanstvo, ki ga opravljata. T V-napovedovalka ter nekdanja vzgojiteljica in mladinska političarka nista merilo za uspešno vodenje županskih poslov. Zal je bilo na lokalnih volitvah pomembneje, iz katere stranke človek prihaja, kot pa strokovna usposobljenost za to odgovorno delo. Stanje je na vseh področjih katastrofalno; promet je kaotičen, urejajo samo najožje mestno središče, parki so nepokošeni, koši polni smeti, psi so zasedli otroška igrišča. Pločniki so dobesedno zaparkirani, pešci so potisnjeni na vozišča, županja pa reže © Demokracija • 48/2004 poštni predal 4315 tako mislim trakove, paradira z župansko verigo in mirno potuje po glavnih mestih Evrope na račun davkoplačevalcev. Grozljivo bo zimsko obdobje. Dreves po parkih in cestah nihče ne obrezuje in še in še. Zanima me, kdaj se bodo občani streznili in koliko časa bomo vso to anarhijo še dopuščali. Koliko milijard bo morala Ljubljana še izgubiti, da bo prišla streznitev volilcev? Alojz Dragoš, Ljubljana Nespodobno in nepatriotsko V četrtek, 11. oktobra 2004, je bilo v PN objavljeno pismo tov. Vladi-mirja Krpana, območnega predsednika ZZB Nova Gorica, v katerem se obregne ob govore predsednika DZ RS dr. Franceta Cukjatija, ki jih je imel za vse svete, praznik spomina na mrtve. Gospod Cukjati je preprosto in prav nič ideološko (kot pravi Krpan) izrekel resnico. Če je kdo ideološko barval ta dan, so bili to Krpanovi ideološki predniki in on sam, saj je iz njegovega pisma razvidno, da zgodovine sploh ne pozna ali se še naprej spreneveda s floskulami narodnega osvobajanja (kakšnega osvobajanja?).Vsi vemo, da je po drugi svetovni vojni prišlo do osvoboditve le v državah, ki niso pripadale komunističnemu svetu diktatur, osvoboditev za slednje je delno prišla šele po padcu berlinskega zidu. Krpan patetično govori o "rodoljubih, ki naj bi se bili uprli nacifašis-tični vojski in vojaškim enotam njihovih sodelavcev". Nič bolj lažnega in zavajalskega. Popolno nepoznavanje kronologije in zgodovinskih dejstev (pojav vaških straž in domobrancev je bil le odgovor na pobijanje Slovencev s strani revolucionarjev, ki so že v začetku konspirativno sodelovali z okupatorjem, gl. Ehrlichovo spomenico italijanskim oblastem, ki je bila vse povojno obdobje skrbno skriva-na pred javnostjo; V. Blažič: Semena razdora). Komunisti že niso bili rodoljubi, ker so se bojevali za komin-terno, ki je bila proti vsaki nacionalni zavesti in patriotizmu. Primer so patrioti TIGR, ki so jih komunistični oblastniki in ZZB preganjali. Danes se ta dejstva skušajo zaman za- megliti z ustanavljanjem društev TIGR za potrebe ohranjanja ZZB, ki ji manjka legitimnost patriotizma. Ko nadalje govori o žrtvah nacifa-šizma, ki ležijo na pokopališčih, popolnoma pozabi na žrtve komunizma, ki jih je krepko več in ležijo po vsej Sloveniji zunaj pokopališč, v jamah, breznih, pod smetišči, pod igrišči za golf itd. Naj mi ne govori o pieteti, ker komunisti te vrednote ne poznajo. Krpan očita gospodu Cukjatiju, ko pravi, da so bili pošteni borci iz vrst partizanov žrtve komunistične prevare in zarote. Kaj je bolj resničnega kot to dejstvo? Danes dobro poznamo metode kriminalcev, ki so vodili partizanstvo (Tito, Kardelj, Kidričeva, Rozman, Ribičič itd.) G. Predsednik DZ F. Cukjati je izrekel zgodovinsko resnico: Nacizem, fašizem in komunizem so povzročili gorje druge svetovne vojne. Naj se tov. Krpan zaveda, daje Sovjetska zveza prijateljevala s Hitlerjem proti zahodnim demokracijam, dokler je ni napadel. Šele potem je iz golega oportunizma sprejela pomoč Zahodnjakov. Dokaz je prav povojna razmejitev med svobodnim svetom in komunističnimi diktaturami. Slovenija je bila na žalost v tem sklopu zločinskih diktatur, zato je otročje, če ne kar cinično govoriti o "trojnem velikem zavezništvu". Komunisti znajo še danes izkoriščati dejstva oportunizma, ki naj bi dokazovala, da spadajo v demokratičen krog, kar je skregano z zdravo pametjo. Tudi braniti se z jalovim izkoriščanjem italijanskega iredentizma ni resno. Italijani so prefinjeni in bodo dobro izkoristili fojbe, ki so bile realnost, čeprav je v njih le malo fašistov (po letu 1943 so se ti prelevili v garibaldince, kijih prej ni bilo), polne pa so slovenskih nasprotnikov komunizma; teh ni bilo malo, če upoštevamo samo območje do rapalske meje, kjer so bili Slovenci po sili razmer italijanski državljani. Tega naši zgodovinarji nikoli ne upoštevajo. Italijani pravijo, da jih je 10.000. Verjetno niso daleč od resnice. Plemeniti ideali, na katerih je zrasla današnja Evropa, pa zagotovo niso komunistični, kot je v pismu hotel prikazati tov. Krpan. Pavel Ferluga, Komen Plenilci se selijo Bojim se, da se bodo le preselili iz enega varovanega kotišča v drugega. Prodali bodo svoje delnice, ki so si jih "prislužili" z večletnim izkoriščanjem svojih sodržavljanov. Z večmilijonskimi in milijar-dnimi dobički bodo kupili ostanek slovenskega premoženja in nadaljevali svojo umazano in goljufivo delo ter dobičke sproti vlagali v tujini. V strahu, da bodo morali od svojega nagrabljenega kapitala plačati državi in državljanom davek, bodo izkoristili sebi na kožo napisane zakone in tako še naprej ostali povzpetniški kapitalisti. Sprenevedanje premierja v "odhodu" Toneta Ropa na ponudbo novega predsednika vlade Janeza Janše glede vstopa LDS v vlado je samo igra, s katero je Tone Rop in njegov "seraj" poskušal zavlačevati sestavo nove ministrske ekipe in omogočiti svojim prijateljem, "nabob-proletarcem", rešiti nagrabljeni kapital. Ta dejanja so dokaz, kdo Slovenijo brezobzirno izkorišča. Pri tem delu jim bodo pomagali stari in novopečeni odvetniki. Nekdanji notranji minister in generalni sekretar vlade Mirko Bandelj gre med odvetnike. Izkoristil bo vse, kar je na teh visokih funkcijah "obvladoval" in kanaliziral v korist vladajoče oligarhije in si tako olajšal svoj novi "job". Nasprotno pa se nekdanji francoski pravosodni minister Robert Badinter, nam znan kot predsednik mednarodne komisije, ki je razglasila, da se Slovenija ni odcepila, temveč da je Jugoslavija razpadla, in tako omogočila mednarodno priznanje države Slovenije, se po preteku ministrske funkcije ni vrnil v odvetništvo, čeprav je bil kot odvetnik svetovno znan, z razlago, da to ne bi bilo pošteno, ker bi lahko izkoristil pravne podatke iz svoje ministrske funkcije. Tudi francoski zakoni tega ne dovoljujejo. A seveda je bil to Badinter, ne pa Bandelj. Že itak ohlapni zakoni bodo dovoljevali in omogočili vsakovrstne manipulacije, s katerimi bodo ekspresno obogateni še naprej siromašili Slovenijo. Odločeni so, da ne bodo bogatili državne blagajne, ki jo bo nova vlada dobila izropano. Zato se ministri v odhodu tako posmehljivo odzivajo. S polnimi zasebnimi računi in najrazličnejšimi "odškodninami" bodo še naprej na račun navadnih državljanov razkošno živeli. Ptice roparice. V sobotnem Dnevniku je navedenih 22 slovenskih milijonarjev in milijarderjev, med katerimi izstopa Zoran Jankovič, "najboljši sosed" in najboljši prijatelj Milana Kučana, kar z dvema milijardama. Nobene besede pa o tem, kdaj bo Jankovic vrnil mi-lijardno posojilo, ki mu ga je odobrila Nova Ljubljanska banka. Kateri koli časopis odpreš, povsod najdeš članke o dolgoletnih mal-verzacijah, korupciji, klientelizmu, kar je vsa leta omogočala vladna koalicija, ki zdaj odhaja, in njeni poslanci v parlamentu. Novi premier Janez Janša je jasno in glasno dejal, da se bo prihodnja vlada držala zakonov in da bo v nadzornih svetih državnih podjetij 30 odstotkov predstavnikov opozicije. To v preteklem obdobju ni bilo nikjer spoštovano, zato so menedžerji skupaj z nadzornimi sveti delali, kar so hoteli, in bogateli kot pijavke, ki se napijejo krvi svojih žrtev. V kolikem času bo novi vladi uspelo popraviti vse, kar je bilo namenoma z določenimi privilegiji za povsem določene ljudi storjeno? Bodimo prepričani, da bo "konstruktivna" opozicija naredila vse, da si ohrani, kar je nagrabila. Glede mestne občine Ljubljana, ki jo že dva mandata vodita dve nesposobni, arogantni županji z nesposobnimi podžupani in večino uprave, ki so Ljubljani "prislužili" milijardne izgube, pa menim, da bi tožilstvo in sodišče imela obilo dela. Bodo slovenske "ptice roparice" kdaj odgovarjale za svoje dolgoletno plenjenje? M Vodišek _ Demokracija • Četrtek. 25. novembra 2004 Vihravi antiglobalist Pred volitvami je kar nekaj zagretih levičarjev, antig-lobalistov in ultramirovnikov opozarjalo, kaj vse čaka Slovenijo, če pride do spremembe na političnem vrhu, saj naj bi bila politika dosedanje "desne" opozicije temeljila na nestrpnosti in izključevanju. Eden od omenjenih dušebrižnikov je tudi sociolog dr. Rast-ko Močnik, profesor na filozofski fakulteti in zagrizen nasprotnik vključitve Slovenije v Nato. Močnik je tokrat že drugič doživel poraz - prvič je bil kljub ostri antinatovski propagandi poražen ob prepričljivi referenadumski podpori vključitve Slovenije v Nato, potem pa je sledila še hladna prha na volitvah. Tako se postavlja vprašanje, ali bodo prebivalci "hiše strahov" na Metelkovi ulici v Ljubljani po izvolitvi nove vlade še vedno dobivali visoke finančne subvencije s strani države. Tudi če bodo izgubili finančno podporo države, lahko še vedno računajo na naklonjenost mestnih oblasti z županjo Danico Simšič na čelu. Zagotovo pa se ne bo več zgodilo, da bi kateri od "levičarskih" profesorjev pošiljal svoje asistente na "znanstveno" misijo v Irak in za to dobil celo finančna sredstva, namenjena znanosti. Prav to je namreč storil dr. Rast-ko Močnik, ki je v Irak poslal asistentko Marto Gregorčič in za svoje dejanje dobil celo "žegen" šolskega ministra Slavka Gabra, ki ga očitno očitki o neresnem Močnikovem odnosu do dela na fakulteti nikoli niso preveč zanimali. Božja previdnost? flf Z imenovanjem msgr. Alojza Urana za ljubljan- MiLV f skega nadškofa so se dokončno polegla ugibanja, ^^^H^K '¡S^Mr kdo naj bi bil naslednik Franca Rodeta. Kljub temu ^^^^^HjH^k^^B so tudi po 25. oktobru, ko je bil Uran imenovan I ¿JKK^^H^^^^H za novega nadškofa, v javnost pricurljale zanimi- I ve govorice iz virov, ki naj bi bili blizu ljubljanski HHI^^^HHHHP nadškofiji. Ena izmed njih pravi, naj bi bil po prvotnem scenariju za ljubljanskega nadškofa imenovan mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, vendar naj bi se bil temu položaju odpovedal iz zdravstvenih razlogov. Ker je bil Stres v času našega poizvedovanja v Bruslju na zasedanju komisije evropskih škofovskih konferenc, ni bilo mogoče osebno preveriti, ali omenjena informacija drži. Drugi viri pravijo, da tako kot Uran tudi Stres ni bil favorit Franca Rodeta. Če so informacije resnične, potem lahko govorimo o "božji previdnosti". Vsekakor je že imenovanje Antona Stresa za mariborskega pomožnega škofa pred štirimi leti povzročilo nekaj nejevolje med nekaterimi študenti teologije, saj so tako izgubili uglednega profesorja filozofije, ki sedaj predava le še na mariborski enoti teološke fakultete, kolikor mu seveda dopušča čas, saj je tudi predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Priljubljeni pater V javnosti vse bolj znanega in priljubljenega družinskega psihologa patra Christiana Gostečnika študentje teološke fakultete poznajo s predavanj, na katerih se kaže njegovo široko poznavanje psihologije, v zadn jem letih pa ga čedalje bolj spoznava tudi širša slovenska javnost. Zgovorni in prijazni Gostečnik, ki se lahko pohvali z doktoratom iz klinične psihologije ter družinske in zakonske terapije v Chicagu, v medijih (najpogosteje v Družini) vsem, ki imajo težave v družini in medsebojnih odnosih, svetuje, kako jih najhitreje in najučinkoviteje rešiti. Posebnost njegovega svetovanja je, da v odgovorih vedno natančno razčleni problem in nato svetuje, kako v danem položaju ravnati, zato ni čudno, da njegov nasvet želijo slišati tudi tisti, ki na Cerkev in njene vrednote ne dajo veliko. S svojim zadnjim predavanjem na Nikodemovih večerih na Teološki fakulteti v Ljubljani je znova navdušil polno dvorano poslušalcev s predavanjem "O ti težki odnosi" in razmišljanjem, zakaj se iz največje zaljubljenosti in vzhičenosti lahko oblikujejo prave travme in nočna mora. Vprašal se je tudi, ali ljubezen predpostavlja navezanost in ali res lahko vodi v odvisnost. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Ko se je Nika Dolinar leta 1992 zaposlila na ministrstvu za obrambo, se njeni prijatelji niso mogli nehati čuditi. Njen najpogostejši odgovor na vprašanje zakaj je bil, da želi biti zraven, ko nastaja Slovenska vojska. Prvi meseci v novi službi so bili težki, saj je hitro ugotovila, da se stvari premikajo počasi. Danes pravi, da je bil to čas, v katerem je bila na preizkušnji njena potrpežljivost. Te ji kot vsem, ki so rojeni v astrološkem znamenju ovna, kronično primanjkuje. Če je nepotrpežljivost njena šibkost, sta vztrajnost in volja njena moč. Jeseni 1993 je prišlo povabilo, da v kabinetu tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše prevzame vodenje stikov z javnostmi. V kabinet je prišla v zelo nemirnih časih, kar se je seveda poznalo tudi pri njenem delu. Novinarji so ji radi rekli kar "Nika zanika", saj ni bilo dneva, ko ne bi pisala demantijev, pojasnil... Časa za uvajanje ni bilo, izkušnje, pridobljene v tem času, pa so neprecenljive. Ko je leta 1994 prišlo do odstavitve Janeza Janše z mesta obrambnega ministra, je postala tiskovna predstavnica Socialdemokratske stranke Slovenije. S politiko se ni nikoli ukvarjala, zato je bil začetek težak. "To je bil čas, ko je stranka začela rasti. Vstopali so novi in novi člani, veliko smo delali po terenu, ustanavljali odbore. Na ta čas me vežejo zelo lepi spomini. Na tajništvu nas je bilo zelo malo, vsi smo delali s srcem in veliko željo, da bi spremenili stvari na bolje. Nekaterih danes žal ni več med nami, in ko smo 3. oktobra praznovali zmago, sem jih zelo pogrešala." Ne sprejema miselnosti, da je vse tako, kot je, in da se itak ne da nič spremeniti. Vsakdo lahko spreminja sebe in tudi mora, da bi se v preizkušnjah med dobrim in slabim vedno odločil za dobro. Predlanskim se je začela učiti igrati na flavto. Letos se ni vpisala v nov letnik. Ni časa. "Ampak za to bo še čas," pravi. Kot tudi za branje knjig, koncerte, filme in vse, kar ima rada. © Demokracija • 48/2004 Si!« Novosti iz naše založbe Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. I0D OSVOBODILNEGA Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena 3.000 SIT ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. m^mmm Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Kako hitro je življenje? i JJl tU lil lif lli lü Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UIVITS (univerzalni Mobltelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnikje tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, Interneta, televizije In radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij