>»«*■„■■.. .lačna . ifiitdvini I rlo [XI_ V Ljubljani, V pt-l. ' \	jumunju 193? ftu-v. lOa	Cena 1 Dir
Naročnina ^p^	^ ^^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub-
^^ ^^T^^k ^Hr ^	m ^^^^^^^	Mana
sivo - ne- ^^^^^ m	m J^m	^ 10.34»
^Hm aHr Bel 10ffš9 £9v Jr	a ^^^fcff B^m ^Hl
inozemstvo 120 Din VB JWBr ffiH JF MB	g ^H^V HH
je v ^^^^Jtm^ BB^ BK	f>j ^ Uprava: Kopitur-
Kopitarjevi ul. 6/III	^ jeva 6. telefon 2<W
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2IB0 ---Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
BBHbUBMHHBttfiHBHIHRHHHHBMHHI
Misija g. de JouveneIa
Zunanjo politiko Francije že od nekdaj označuje izredna gibčnost in prožnost. Tudi v povojnem desetletju je francoska diplomacija razvila v Evropi in v prekmurskih državah izredno delavnost. Cesto v presenetljivih variacijah. O francoski zunanji politiki bi se ne moglo reči, kakor o angleški, da je dogmatična, ki žilavo sledi stoletnim tradicijam, menjaje le taktiko in oblike pri zasledovanju daleč postavljenih ciljev. Ko gledamo v bližnjo preteklost in tehtamo razne faze Rriando-ve politike, se nam po sebi vsiljuje zaključek, da je rajni Briand verjel, da bo mogoče s poraženo in ponižano Nemčijo skleniti iskren sporazum in likvidirati stoletno nasprotje med Nemci in Francozi ter tako zaceliti poglavitno politično rano Evrope. Jriand je bil neke vrste politični romantik, bil je idealist in prerok miru, ki je verjel v tPinevropD iin izmirjenje Francije z Germanijo. Toda kdor pozna Francoze ve, da jih ni bilo mnogo, ki so tako mislili in gledali na bodoči politični razvoj, kakor si ga je umiCljal Briand. A tudi tostran Rena je sladka muzika politične violine francoskega državnika naletela le redko kje na sprejemljiva ušesa. Tenke vezi, ki so se spletale preko Rena. je z brutalno silo presekal Hitlerjev pokret, ki je rastel kakor plaz in grozil, da zdaj zdaj zagrabi za državno krmilo in prične izvajati svoje maščevalne načrte. Francozi so prisluhnili in razumeli. Hitler je potegnil nemški narod za sabo- ker je javno izpovedoval, da osvobodi Nemčijo verig in suženjstva mirovnih pogodb« tfer plačevanja dolgov, ker je obljubljal obnovo predvojne germanske slave in moči.
Briandova panevropska politika se je zamajala v temeljih. Hitler sicer ni prišel na oblasl. zato pa je Papen izvajal njegovo politiko in Jo izvaja sedaj general Schleicher. le da bolj previdno. ker je pametnejši, zato pa tem bolj dosledno. Briand je moral prepustiti svoje mesto Tardieuju. čigar prva skrb je bila, da pohiti v London in osveži pri Angležih spomine na predvojno »entente cordiale«. V tem trenutku je bilo konec francoske germanofilske poli ike. Pričele so se spletati nove politične zveze, ki povsem spominjajo na politično grupacijo Evrope pred vojno in budi med vojno. Je že tako: Vojno zavezništvo je kakor mladostno prijateljstvo. Tudi po letih in desetletjih ostanejo živi spomini.
Dobri odnošaji z Anglijo itak nikdar niso bili prekinjeni. Toda lansko leto je Francija presenetila svet e pogodbo z Rusijo in vključil« vanjo še svojega vzhodnega zaveznika — Poljsko. Kljub izrednim naporom se nemški diplomaciji ni posrečilo paralizi,rato te daiekosežne politične poteze francoske diplomacije. Istočasno 'ia so Francozi zastavili svoje delo tudi v Rimu, da razdro posili zavezništvo Nemčije in Italije in uduše najglasnejšega oznanjevalca revizionizma — Mussolinija.
Medtem so volitve v Franeiji spravile na površje levičarje in mnogi so verjeli, da bodo socialisti radi znanih antipatij do fašizma napram Italiji zunanji politični kurz poostrili. No, vsem, ki so kaj podobnega pričakovali, je razblinil iluzije Herriot s svojimi znanimi izjavami v Toulonu in na strankinem zboru. V Franciji je že tako. da sestava zbornice kaže včasih desničarski obraz, pa vodi levičarsko politiko in da obratno levičarji nadaljujejo s politiko desničarjev. Quai d'Orsay je tudi pod Herriotovim vodstvom intenzivno in sistematično pripravljal zbližan,je s fašistično Italijo in tudi Paul-Boncourjeva politika se razvija v tem pravcu. Ce bi še kaj o tem dvomili, nam o tem pravcu dajejo zadnji politični dogodki zanesljivo izvestnost.
*Za francoskega poslanika v Rimu je namreč določen v posebni misiji senalor Henry de Jouve-nel, ki je kot sindikalist blizu fašističnemu gospodarskemu pojmovanju, gotovo pa eden najmočnejših in najjasnejših politikov sodobne Francije. Poleg tega sloji blizu francoskih vojaških krogov. G. Jouvenel je bil tisti, ki nn' nikdar verjel v prijateljstvo z Nemčijo in ki že leta propagira v svoji »Revne des Vivants« zunanjepolitično imperialno francosko tezo Ferryjevega in Dellcassčjevega formata. Značilno je tudi, da je de Jouvenel že v maju 1931 na istem mestu z vso odločnostjo postavil zahtevo francosko-ruske pogodbe. Njegova je tudi teza, da je treba najprej z bivšimi zavezniki izvesti revizijo pogodb, ako do nje že mora priti. S to nalogo in v tej lastnosti odhaja sedaj v Rim, ko mu je Herriot sijajno pripravil pot z znano izjavo, da obljube zaveznikov Italiji po vojni niso bile izpolnjene ...
Razven tega je Henry de Jouvenelovo misijo v Rimu že dalje časa sondiral senator Berenger, predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega senata. Te dni bo Berenger podal v senatu obširen referat o francosko-italijanskih povojnih odno-šajiih, šele potem bo Jouvenel nastopil svojo pot v Rim. Kdor pozna mišljenje senatorja Berengerja, ki je znan zagovornik italijausko-francoskega prijateljstva, ne bo v dvomih, s kakšnimi instrukci-jarni odhaja novi francoski poslanik na svoje mesto. V političnih krogih sodijo, da so morala pogajanja že zelo daleč dozoreti, ker sicer bi Quai d'Orsay ne eksponiral s iiosebno politično misijo tako odličnega politika in tudi ne bi riskiral eventualne blamaže. Razven tega se po francoskem parlamentarnem zakonu morajo L.kšne izredne politične misije izvršiti v 6 mesecih in Jouvenel je na vprašanje izjavil, da obdrži svoje mesto v senatu. Torej bo prilično že znan termin, do katerega bodo pogajanja dovršena.
Na vidiku je torej italijansko francoska pogodba, kateri bo po vsej verjetnosti sledil tudi italijansko jugoslovanski pakt, kakor je francosko sovjetfM pogodbi sledil polijsko-rUski pakt. Nekateri listi tudi v Jusoalaviii o tem že pišejo. Brez
Važne izjave iz Pariza in Londona:
Francija gradi most med Italijo in Jugoslavijo
Mussolini je poslal skrajno miroljuben
PARIZ, 12. jan. fr. G. Henri de Jouvenel. novi francoski poslanik v Rimu, pred svojim odhodom nn novo mesto ui štedil z. izjavami. Nekateri diplomati radi molčijo, drugi zopet govorijo tako. da v bistvu nič ne povedo. Med zadnje spada g. de Jouvenel. Kadar je kaj povedal. je storil lo tako, da je krenil francosko javnost, a istočasno tudi italijansko.
Značilen zn g. De Jouvenela je posebno razgovor. ki ga je dovolil lik pred svojim odhodom urednika lista »Pariš Soir . Obrnil se jc predvsem na francosko javnost, češ, naj nikar ne misli, dn je novo Italijo že spoznal«, ako ve za njene zahteve glede zagotovitve narodnih pravic Italijanov v Tunisu ali pa zahteve glede poprave tripolitanske meje. Ali lahko pričakujemo, pravi Jouvenel, da si bosta Francija in Italija podali roke, ako zadovoljive rešimo vprašanju položaja Italijanov v Tunisu in o'"/ v Afriki? Potrebno je še drugo. Poskušati jc teba razumeti z vso simpatijo in vsem zanimanjem duševno stanje italijanskega naroda, ki ga je Mussolini discipliniral in mu viil tudi nove ambicije. Francozi naj se niknr ne plašijo nekoliko bombastičnega načina pisanja italijanskih listov: način izražanja v južnih narodih je vse bolj impnlziven kakor pri severnih narodih, i Zahteve fašistične diplomacije niso lako velike kakor kaže zunanja oblika, v kateri jih fnši- j stični listi stavijo.
Po zakl jučnih izjavah sodeč bo De Jouvenel skušal /.gradili novo stavbo sporazuma med Italijo, Francijo in morda tudi Jugoslavijo na temeljih evropske solidarnosti: čut evropske solidarnosti je po mnenju novega poslanika bolj razvit, kakor splošno sodijo. Tudi če bi kdo hotel, — lako pravi — bi danes ne mogel rezati 1 narodov zemlje na kose kakor nekdaj. Tudi Italija je gotovo pripravljena nn »evropsko« rešitev današnjih problemov. Potrebno je samo. , dn vsaka država zavzame jasno del odgovornosti. Italija mora imeti občutek, da res igra vlogo okeijonarja in ustanovitelja v upravnem odboru velikega podjetja, to je Evrope.
De Jouvenel udarja očividno tudi na sen- i timentaliie strune italijanskega naroda, ki je postal jHid fašizmom v nacionalnem pogledu do J skrajnosti občutljiv. Vprašanje je seveda, ali se bedo v Rimu zadovoljili s plntoničnimi pokloni. kakršnih doslej tudi pred nastopom Jouvenela od francoske strani prav za prav nikoli ni manjkalo. Herriot je šel v svoji znani izjavi na kongresu radikalne socialistične stranke celo dalje, ko je dejal, dn ni bila Italija dovolj izplačana na mirovnih konferencah za svoje žrtve v svetovni vojni.
Kai menijo v Parizu
V diplomatskih krogih smatrajo, da je sedanji trenutek, ko so v Franciji prav za prav na vladi socialisti, zelo ugoden za sporazum /. Italijo. Že Herriot je prepričal svoje tovariše, ki so najhujši nasprotniki fašizma, dn nikakor ni v interesu Francije, da se vtika v notranje politične zadeve v Italiji in se pred pogajanji izprnšuje, ali vlada v Italiji demokracija ali fašizem. Vprašanje režima kot takšnega ne igra danes v Franciji nobene vloge več. Paul Bon-cour pa se bo pokazal z vsoktero državo šc mnogo bolj spravljiv, kakor se je Herriot. Treba pa je računati z dejstvom, dn stoji Boncourjevn vlada več ali manj na šibkih nogah in da desničarji komaj čakajo, da jo strmoglavijo. Zato so desničarskemu tisku dobrodošli nekateri članki v fašističnih listih, ki so bili prav te dni posvečeni n. pr. Korziki. Tako je Giornnlc dTtalin« prav te dni priobčil dolg popis razmer na Korziki. v katerem prihaja do zaključka, da je Korzika italijanska 111 dn je p<n! Francijo gospodarsko popolnoma obubožala.
Ilali anshi tisk vreridno molčf
RIM, 12. jan. Fašistični listi ne prinašajo k izjavam novega francoskega poslanika de Jouvenela nikakega komentarja, v katerem bi uredništvo samo zavzelo sloli.šče napram francoskim ponudbam. Listi priobčujejo samo komentarje svojih pariških dopisnikov. Ta molk je očividno naročen od zgoraj, da ne bi listi s svojo inpulzivnosjo kompromitirali pogajanj med Rimom in Parizom, ki so brezdvomno že v teku. Nekatere liste je razburilo De Jouvenc-lova aluzija, da ni treba italijanskih zahtev jemati na znanje dobesedno, ker se Italijani kot južnjaški narod vse bol j tempernmetno izražajo kakor severnjaki. Listi smatrajo, da hoče De Jouvenel Italijanom odkazati drugi razred pred ostalimi narodi.
dvoma bi takšne |>ogodbe silno izči.stile in olajšale atmosfero v Evropi in zlasti na Balkanu, prizadetim državam pa bi omogočile, da se intenzivneje in s sproščenimi silami posvete domačim političnim problemom. Saj za nekaj let bi bila spodvezana rev izio 11 is lična politika v Podo-navju, ki jo dosedaj vodi Italija in ki v prvi vrsti z našim slovenskim ozemljem šari kakor s kako napitnino. Zaupamo, da bo Francija čuvala interese svojega zaveznika, verujemo, da jih t>o znala čuvati tudi naša diplomacija. Pri tem ne mislimo le na mejo v Albaniji in na jadransko obal, lem-
vtn. iu\ii iui m,.— mu mini S)v61J \ 1 1'invFtiu 111 imii,
kateremu fašistična Italija dosledno odreka vse pravice do narodnega življenja-	-drin.
Jouvenel
Italija bi sklenila sporazum z nami za ceno Albaniie
Informacije tukajšnjega dopisnika londonskega D a i I H e r a I <1 a«, da je Italija pripravljena sprejeti francoske predloge za sporazum s Francijo in Jugoslavijo, ako ji ti dve pustita proste roke v Albaniji, so ločne. Italija se zaveda. da v Albaniji čedalje bolj raste odpor med domačim ljudstvom proti italijanskemu prodiranju v deželo. Italijane skrbe tudi milijoni. ki jih je do sedaj investirala v deželi. Zaenkrat ne bi Italija še proglasila carinske zveze z Albanijo, pač pa bi ruda postavila vse carinarnice pod svojo kontrolo. Z dohodki iz. carin naj bi se plačevale obresti za italijanska posojilu v Albaniji, Že lansko leto je hotela Italija uvesti curinsko kontrolo, letos je ta poskus (ionov ilu. Fašistični Italiji gre zn to, da bi se lahko mirno brez vsakega krika, ki bi ga sicer lahko izzvala v evropski javnosti, popolnoma zasidralo v Albaniji in s tem ua Balkanu. Ce bi dobila proste roke v Albaniji, bi Italija baje prenehala s propagando zn okupacijo Dalmacije in bi bila pripravljena tudi skleniti pogodbo o nenapadanju z Jugoslavijo. (Po vsem tem postane razumljivo, zakaj je Mussolini po svojem tisku zagnal takšen krik rad; t rog irskih levov. Mussolini je bolel očividno ustvariti ta incident, da bi se pred svetovnim javnim mnenjem lahko pokazal velikodušnega državnika, ki vse odpušča in sc celo odpoveduje deželi, ki je po svoji zunanjosti »italijanska«, samo zato, du se oliranj mednarodni mir.)
Ka: pravi Mussolini
LONDON, 12 jan. Tukajšnji »N e w s Cro-n i c I e« je priobčil razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom M 11 s s o 1 i 11 i j e m o novem mednarodnem položaju, ki jc nastal spričo francoske akcije za sporazum med Italijo. Francijo in Jugoslavijo. Mussolini obžaluje, dn razmerje med Italijo in Jugoslavijo ni tako. kakršno bi moralo biti. Jugoslaviji! bi tudi morala nekaj žrtvovati od svoje strani, dn pride do sporazuma. V ostalem pa spor med Jugoslavijo in Italijo ni takšen, do bi mogel ogrožati evrop-ski mir. Italija nima absolutno nobenega iiu-ineim voditi kakšne vojaške akcije.
Italijani kričijo, da bi čim več dobili
Pariz. 12. Od zelo poučene strani se doznava, da je sporazum med Italijo in Francijo v glavnih obrisih ie pripravil predsednik zunanje komisije parlamenta, senator Berenger, ko je bil dec. meseca v Italiji. Napadi italijanskih listov, ki so kljub temu izhajali iu še izhajajo iu so posebno naperjeni proti Jugoslaviji, na katero se hoče s posebno rafiniranostjo zvaliti odgovornost za slabe odnošaje z Italijo, ne smejo nikogar motiti. Oni so samo taktično sredstvo Miissoliuija. ki hoče na ta način pri definitivnih pogajanjih, ki naj se čim preje perfektuirajo, izbiti za Italijo čim več koruti.
Tudi Titulescu posreduje
Bukarešta. 11. januarja. Romunski zunanji minister Titulescu. ki bo prišel v Rim meseca februarja. bo tudi skušal posredovati, da se doseže sprava med Italijo in Francijo, oziroma Jugoslavijo. Tudi romunska diplomacija je informiranu v tem smislu, da nuj bi se Italiji pustile svobodne roke v Albaniji, med tem. ko bi Italija zagotovila Jugoslaviji, da nima nobenih namenov z Dalmacijo. Tak gentlemen agrement hi bil podlaga za sklenitev pakta o nenapadanju med Itimom in Beljrro-dom. Za to sv oje posredovanje pu pričakuje Francija. da se bo Italija odrekla svojim pomorskim zahtevam v območju Sredozemskega morju. — l)e Jouvenel pride v Rim z določenimi predlogi rn pomiritev meti Italijo in Jugoslavijo.
Bula o Svetem letu
Najmogočnejša manifestacija sodobnega katoličanstva
Rim. 12. jan. tg. Papeževa bula, s katero bo prihodnjo nedeljo pred svetimi vrati cerkve s o. Petra dekan protonotarjev mst/r. Wilpcrt proijlaMl začetek svetega leta, se začenja s tem, da papei kot služabnik med božjimi služabniki pošilja vernikom na vsem svetu apostolske pozdrave in blagoslov. Ta bula, ki je sestavljena v latinskem jeziku, govori najprej o blagodejnem vplivu, ki ga je mogoče pričakovati od prihajanja velikega števila romarjev v Rim, potem pa določa, da se začne sveto leto dne 1. aprila zvečer, ko bo prva večerna služba božja. Ob isti uri prihodnjega leta se bo potem sveto leto končalo. Popolni odpustki se obetajo vsem onim romarjem, ki budo najmanj 10 dni vsak dan obiskali vse štiri velike bazilike in tam opravili svoje molitve. Med molitvami, ki jih papež priporoča romarjem, je najboljša ona, ki pran za
Japonska okupacija
Gladko po načrtu
dosego vzajemnega, bratskega in odkritosrčnega sodelovanja med narodi, da se premagajo sed.tnje velike gospodarske teiknče Druga molitev ir določena za to, dn se izprosi čistost in svetost v In-kovnem življenju človeštva, da se predvsem oe'<-mesla očistijo poganskega duha. ki jih obdaja iv ogroža. Bula vabi nn koncu vse narode, da pridejo v sveto mesto, ki ga je določil Zveličar za središče milosti božje in očiščenje grehov. Končno vabi papež škofe, da se sami postavijo na felo romarjet, in da skrbijo za redno potovanje.
Kes svet posveča temu dejstvu veliko pozor nosi in mu pripisuje posebno važnost, ker bodo svetoletne slavnosti 1933 najmogočnejša manifestacija katoliške verske misli v izredno važni dobi. ki jo doživlja človeštvo.
Cansuljau
Peking. 12 jau.
Kitajske cele. ki so se umikale iz CjUJiičItkova ob Velikem zidu, katerega so zasedli Japonci, so se umaknile na kraj med devetimi in desetimi
vrati Velikega zidu 7. namenom, da zaprejo Jajion ceni pot, ki pelje v Peking.
Med tem Japonci, kakor poroča nek kitajski funkcionar province Džehol, zasedajo provinco. Na džeholskem teritoriju se nahaja več ko lO.tHK) japonskih čet. Japonci zbirajo na raznih obmejnih krajih tudi tanke, aeroplane in municijske vozove, iz česar je jasno sklepati, dn hočejo provinco Džehol z vseh strani obkoliti in tako odrezati od Pekinga.
Kitajsko obrambo ob Velikem zidu vodi bilje generalni guverner severnega K i laja, Cansuljan sam.
Japonci znero
Tokio. 12. jan. AA. V japonskem 'iojn.ni nu< nistrstvu pravijo, dn je pokrajina Džehol bistveni del Mandžurije. Kazenska ekspodirija proti ele mentom, ki delajo nered v Džeholu, je zato čisto interna stvar, ki se tiče samo Mandžurije. Zato -e ne more dopustiti nobeno tuje vmešavanje v te stvari. Guverner Džehola je prisegel zvestobo niHiidžurnkenru predsedniku Pouyiju. Zato so tisti ki kale mir v Džeholu. izven zakona, tisti, ki bi hoteli vdreti v Džehol, j>a navadni napadalci. (!)
Kako je bil aranžiran puč v Španiji
Brez pravega sistema
Pogajanja med nami in Romunijo
Madrid, 12. januarja.
Slint nemiri in izgredi, ki so se te dni godili v Španiji in ki še niso pogašeni, nikakor niso pojasnjeni, kar se tiče njihovih avtorjev.
Pravljica o monarhislih
Liberalno-socialistična vlada Azane se trudi
dokazati, da so izgrede financirali monarhistični emigranti, ki da so v zadnjem času poslali v Španijo 400 milijonov pezet. To spravljajo v zvezo tudi z nedavnim pobegom na afriško Zlato obal pregnanih monarh ističnih voditeljev, ki so se, kakor znano na francoski jadrnici rešili v francosko kolonijo Dakar. Vendar pa javnost ne verjame v to, od vlade propagirano hipotezo, ampak kaže na . narhiste, s katerimi so najbrž sodelovali tudi komunisti, ki pa to enako kakor anarhični delavski sindikati odločno tajijo, češ, »če bi bili mi napravili revolucijo, bi jo bili temeljito, dočim so sedanji nemiri bili le početje otročjih elementov.« — Nekateri menijo, da je bil ta puč aranžiran od znanega prenapetega poslanca F r a n c o , ki je že ■nkrat kot letalski častnik poskusil podoben avanturistični puč.
Vlada hoče bili stroga
Spričo energičuega pritiska desničarskega in levičarskega časopisja, kolikor priznava republiko, j« vlada sklenila, da bo proti pučistoni postopala strogo. Imenovala je po.-cbnega sodnika za te dogodite in hoče predložit! parlamentu načrt zakona, da naj bi se vsi puČisti odslej sodili pred senatom, ne pa pred ljudsko poroto. Vlada hoče tudi skrbno preiskovati prpvenijenco orožja in eksplozivnega malerijala. ki je bil v toliki količini vtiliotapljen v Španijo.
Tudi med anarhisti vlada anarhija
Splošno pa mislijo, da je bil puč v resnici prirejen od anarhičnih delavskih sindikatov v zvezi s komunisti. Sindikati so imeli namen, da proglasijo generalno stavko, obenem pa izvršijo puč z bombami in orožjem. Ker jo pa, kakor znano, policija v Barceloni predčasno odkrila veliko zalogo bomb, ki naj bi bile služilo v ta namen, so anar-
histi sklenili, da se puč hitro izvrši, preden bi bila oblast zadosti pripravljena. Ta zgreSwfl načrt v zadnjem hipu je privedel do končnega poloma tega revolucionarnega poskusa. Da pa mora v Španiji med anarhisti in komunisti vladati tudi neke vrste anarhija, temu je dokaz to, da so n. pr. v Valen-ciji hoteli proglasiti stavko socialistični sindikati, da pa so bili proti anarhisti in komunisti.
Večina žrtev so nedolžni I'Udje
Ljudstvo v splošnem, če izvzamemo anarhistično delavsko krilo, obsoja puč, ki je zahteval veliko večinoma nedolžnih žrtev. Največ jih je padlo v Barceloni, kjer so pučisti bili zbrani na strehah hiš in so tako s streh kakor tudi z oken streljali na cesto na policijo, dajali raketne signale s streh in dvakrat v pravih bojnih vrstah napadli orožniško vojašnico na trgu sv. Avguština.
Posamezni izbruhi še trajajo
Nekako zapoznelo so sr nemiri razširili v južnih provincah, posebno v Andaluziji, kjer v obliki posameznih bombnih eksplozij ln napadov z revolverji trajajo še danes ter so ponekod resnega značaja, kakor n. pr. v Sevilli, v Cadixu, v Jerezu, v Malagi, v Murciji, v Valenciji in "elo na Kanarskih otokih. Vendar se zdi, da je revolucionarno gibanje za nekaj časa zadušeno.
Stvar se nadaljuje
Vlada (roti z vvjnim sbnjVm
Madrid, 12. jan. tg. Neprestane prihajajo od vseh strani poročita o tem. da so oblasti našlo no številno bombe, in o tem, da se na mnogih krajih vršijo spopadi in teroristična dejanja. V Valenciji so vrgli bombo v skupino raznašalcev nekega m«-narhističnega lista, pri Jcmer jo bila ena oseba ubita. Vlada jc zagrozila, da ho pri ponovnih nemirih takoj razglasila vojno stanje, tako da bo glavno krivce lahko na licu mesta kaznovali" Ta grožnja bo gotovo pomagala, dc se ho vrnil mir v deželo.
Boncourova vlada v nevarnosti?
Puri:, 12. jnn. AA. Ministrski svet je soglasno odobril finančne predloge ministra Cheroua o izravnavi francoskega državnega proračuna, thero-
novi ukrepi so deloma zelo dalekosežnega pomena in posegajo zlasti v že pridobljene pravice upokojencev in državnih urudnikov. Tako bodo odslej bivši bojevniki prejemali vojne pokojnine šele s r>3 letom, pokojnine nanovo poročenih vojnih vdov se popolnoma ukinejo. V načrtu so nadalje- revizije raznih drugih pokojninskih prejemkov Državnim uradnikom pa se znižajo plače od 5—10%. fheron bo uvedel tudi razne nove dodatne tro-
šarine. /d i
se, d" je redna poslancev proli tem redukcijam. Zalo je treba računali * tem, da bodo prihodnji leden, ko prid«jo ti Cheronovi predlogi v parlamentu v razpravo, v francoski zbornici važni dogodki.
Pari:, 12. jan. AA. Predsednik francoske vlade Boncour In bivši premier llerriot sta imela da-
nes dopoldne razgovor, v katerem sta se doteknila vseh pomembnejših zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih dogodkov.
I'o razgovoru je llerriot izjavil novinarjem: Pravkur sem imel zelo prijateljski razgovor s pred sodnikom vlnde.
Ko so novinarji hoteli od Herriota več zvedeti in ga vprašali za njegovo mnenje o finančnih načrtih sednnje \lade, je llerriot dodal: »Zelo po gumni so. .laz sem zmerom za pogumne rešitve.
Pariz, 12. jan. AA. Pri današnjih -alilvnh .odbora parlamentarne skupine radikalno-socialislične stranke bi bil luhko kandidiral za predsednika llerriot, ker ni več minister. Toda llerriot je dal sporočiti, da ne bo postavil svoje kandidature, če bi kandidiral še kdo drugi. Šele tedaj je dosedanji predsednik frakcijo Francois Albert izjavil, dn postavi svojo kandiaturo. Poslanci so ga i. vzkliki.
— Belgrad, 12. jan. Davi ob 7.60 bo dospeli v Belgrad na konferenco romunski delegati. Popul-Ino ob 5 je zunanji minister Jevtič otvoril v dvorani zunanjega ministrstva konferenco naših in romunskih delegatov. Otvoritveni konferenci je prisostvoval tudi tukajšnji romunski poslanik Gu-ranescu. Minister J o vtič je v svojem kratkean govoru pozdravil navzoče delegate ter podal nato kratek opis svojih razgovorov, ki jih je imel s Titulescom o vseh nerešenih vprašanjih med Jugoslavijo in Romunijo. Poudarjal je važnost čimprejšnje rešitve teh vprašanj. To se bo zgodilo tem lažje, ker so vsa ta vprašanja čislo administrativnega značaja. Vsa ta vprašanja so se že večkrat razmotrivala in je neprijetno, da do sedaj še niso bila rešena. Zunanji minister Jevtič je ponovno pozdravil romunske delegat • kakor tudi
člane naše delegacije in izrazil željo, da tai vse delegate vodila ista misel, kakor je Titule«na in njega, ter da bi oe v teku pogajanj našla odgovarjajoča baza za sporazum v vseh še nerešenih vprašanjih. Nadalje je Jevtič izjavil, da ne dvomi, da je delo obeh delegacij kljub temu težko, čeprav j« olajšano s prehodnimi razgovori med njim in Titulescom, ki predstavljajo princip sporazuma za končno rešilev vseh vprašanj, ki bodo ejavljena na dnevni red tega sestanka. Po tem kratkem pozdravu je minister Jevtič v spremstvu romunskega poslanika Guranesca zapustil sejno dvorano. Delegati so nato razmotrivali o dnevnem redu za prihodnjo sejo in o načinu dela v komisijah iu podkomisijah. Najtežjo vprašanje jc vprašanje kulturne avtonomije za Romune t Banatu.
V Nemčijr se položaj kinematografsko izpreminja
Schteicherm se maje jo tla
Berlin, 1*2. januarja. A A. Ilavas poroča iz Berlina: Zdi se, da je nasdal v zadnjih 24 urah v političnem položaju važen preobrat. Medtem, ko si je Schleicher dozdaj prizadeval, da bi dobil pooblastilo za odgoditev sej državnega zb^ra do februarja ali celo do marca, se jo nenadoma očividno odločil opustiti dosedanjo zavlačevalno taktiko in pustti, tla sc parlament sestane dne 24. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Schloicher hočo tako izsiliti glasovanje o svoji politiki in pritisniti llitlcrjevre ob zid.
Nacionalni socialist bi se s srvoje strani hoteli ogniti novim volitvam. V ta namen jim ne bi bilo Ireba storiti drugega kakor dati pobudo za predlog o odgoditvi parlamentarnega zasedanja, ki bi bil v senaJnein svetu državnega zbora, ki se sestane 20. t. m. na sejo, gotovo dobil večino. Tega jia nacionalni socialisti zdaj ne bodo storili, ker nočejo zbuditi videza, da tolerirajo Sclileicherjev kabinet.
Pogajanja, ki so se vršila zadnje dni med nacionalnimi socialisti in vlado za dosego parlamentarnega premirja, so se tedaj očividno izjalovila. Hitler je dobil kredite od inozemskih bank, posebno od švedskih, in se mu jc vrnil pogum, ce-
Albanija ima novo vlado
Tirana, 12. jan.
Po dolgem iiitcrregnu, ki jo nastal vsled de-misijo vlade, ki je odstopila zaradi zahtevi« Italije, da se sklene z njo carinska unija, je kriza sedaj rešena i imenovanjem novo vlade.
Vlada jc sestavljena tako-le: predsedstvo ln začasno vods,vo jilstkc in narodnega gospodarstva, Pandeli Evar.goli: notranje zadeve Musa Juka, ki jo imel ta r^-r že v prejšnjem kabinetu; zunanje »adeve Ksaver Villa; finance Ahdurahman Dibra; prosve>a Miras Ivanaj; javna dela Sandcr Sarači.
Kakšen značaj ima nova vlada, ae še ne ve, zdi se pa, da je 1'alotilska. oziroma, da je bila sestavljena pod vplivom Italije, ki prav fca prav vodi Albanijo.
izvolili
Francoska demarša na Dunaju
Pariz, 12. jan. tg. Kakor pišejo listi, jc izvršil francoski poslanik na Dunaju dve demarši pri zveznem kanclerju dr. Dollfussii radi afere italijanskega pošiljanja oroija na »ladjarsko. List pravi, da so bile izjave in opravičila dr. Dollfussa v obeh slučajih zelo nezadovoljiva. Tako pravi »Journal«, da so bile te izjave hujšo kot priinanjc samo. Danes se no more nikoniu dopovedati, da hi bil sedaj 15 let po zaključku vojne stari vojni materija! Jo vreden popravila in da Italija takega popravila ne bi mogla izvršiti sama. Ali naj svet verjame, da l»i imela Italija naenkrat toliko sočutja za brezposelne v Avstriji? Jasno je, da gro pač za prikrito pošiljanje orožja in jo treba pri toni ugotoviti, ila so avstrijska vlada v »adregi skriva s tajenjem r trenotku, ko bo zopot enkrat dobila milijonsko litri 1 o r obliki inozemskega posojila
Prag a, 12. jan. tg. Češkoslovaški poslanik dr. Krofta je včeraj po nalogu zunanjega ministra dr. Orneša obiskal avstrijskega poslanika dr. Mareka, lin se informira o tihotapljenju orožja za Ma-ijarsko.
Vlada dr. Maniua je odstopila
Bukarešt, 12. januarja, tg. Romunski kralj je popoldne sprejel zunanjega ministra Titulesca ter odstopivšega notranjega ministra Mihalakea. Ko sla oba zapuščala kraljevo palačo, sta izjavila zastopnikom listov, da je kralj sprejel demisijo vlade, ki jo je podal ministrski predsednik Maniu obrnem s spomenico, v kateri je pojasnjeval^ položaj. Ob 1 popoldne jo prišel Maniu zopet t avdijeneo in |o potem Izjavil časnikarjem, da jc kralj končno-veljavno odobril odstop vlade. Maniu je dostavil, da je kralju ponovno priporočal sestavo vlade S tem, da pridrži sedanji parlament. Zunanji minister Titulescu, ki začasno opravlja tudi vodstvo -omunskega poslaništva v Londonu, bo odstopil kot poslanik in kralju priporočal za naslednika v 'ondonu državnega podtajnika v zunanjem mini-itrslvn Hadulescua.
Hudi viharji v Kaliforniji
Kriry<irk, 12. jan. tg. Na južnokalifornijski ribali dirjajo hudi viharji, ki so podrli, vei slo vrtalnih stolpov v petrolejskih okrajih. Škoda znfl-51 mnogo milijonov dolarjev. V pristanišču Los Angehs je vihar odtrgal mnogo ladij. Odtrgano bojna ladju ie celo porušila obalo. Pogrešajo JI mornarjev. Potrgane žitr rlrktrllnerfa r-orfn s ti---.!.„ ..,■•>;,",'«»!<» lo nfgnl& dim tanko ntlrnlela. — llr~'njai'i'ie ' tre:e c Los Antjelcsom so' prekinjen«.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno. uonekod nekoliko noveca sucaa, mrzlo
Osebne vesti
Belgrad, 12. jan. AA. Z ukazom Nj, Vel. kralja in na predlog prosvetnega ministra je odlikovan 7. redom jugoslovanske krone 4. stopnje, Dušan Radenkovič, član narodnega gledališča v Belgradu.
Belgrad, 12. jan 1. Na predlog prosvetnega ministra so napredovali te 7. v 6. polož. skupino sledeči učitelji in učiteljice: Uršula Nabergoj, Dravograd, Josip Itirsft, Ponovce, Matilda Anifilč, PoPS-nik, Stanko Lavrič. Pohorje, okraj Šmarje, Marija Pavžič, Dolenjske Toplice, Leopold Kopač, Slovenj-gradec.
Belgrad, 12. jan. 1. Za docenta 7. poloz. skupine na filozofski fakulteti v Skoplju je bil Imenovan dr. Franc Mcsesnel, kustos muzeja južne Srbije v Skoplju.
Dva razbojnika obešena
Polarevae, 12. jan. 1. Davi je bila na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča izvršena smrtna obsodba nad razbojnikoma Simo PaukoviČem in Dra-gomirom Joksimovičem zaradi neštevilnih zločinov, ki sta jih zakrivila v omolskem okraju.
Gelgrcrfsfce vesti
Belgrad, 12. jan. 1. Iz Sarajeva je prispel v Belgrad znani ameriški pisatelj Louis A d a m i č, ki je prišel pO soprogo. 1)0 sedaj je bil sprejet pri prosvetnem ministru dr. StankoviiV V Belgradu ostane kakih deset dni, nakar bo oblakal vse kraje Srbije,
Belgrad, 12. lun. 1. Danes dopoldne je bila seja Privilegiranega Uvotncga društva, n« kateri so
sklenili, da se ustanovi v Sarajevu podružnica tega društva. Kakor snruio, velja v gospodarskih krogih Sarajevo kot važno izvozno središče.
Drobne vesli
Neapelj, 12. fan. Na Vetuvu fe zapadel sneg.
Dunaf, 12. jan. i.. Dunajski avtoizvoščki grozijo s stavko. Lastniki avlotaksljev bodo imeli v sredo protestno zborovanje proti previsokim davkom. S tem ho£«|o opozorili vlado na prevelika bremtna, ki JIH njihova obrt na more prenesti. Za prihodnji p«t«k bo »klicana i« ena seja, na kateri bodo »klenlll, da prlčno generalno stavko.
London, 12, jan. AA. Društvo angleških in-ženjerjev je nedavno tega poslalo predsedniku vlade MacDonnldu spomenico, v kateri se zavzema za pospeševanje izvoza strojev zn Sovjetsko Rusijo. Društvo je zde j dobilo odgovor v imenu MaeDonalda, do se bo vlada prizadevala doseči »a Veliko Britanijo več i i dol«/, pri dobavah strojev za Rusijo.
Velika amnestija v Bolgariji
Solija, 12. jan. tg. V sobranju je bila danes sklenjena amnestija za politične zločine, ki obsega tudi emigrante kmetske stranke. S tem je omogočen povratek tudi v Jugoslaviji živečima bivšima ministroma Kristu Stofanovu in Nedeljku Atanasovu. Znano je, da sta se že lansko jesen hotela oba vrniti v Bolgarijo, ne da bi bila amne-stirana, po nalogu vlade pa ju niso pustili čez mejo. Med amnestiranimi se nahajata tudi bivša kmetijska ministra Aleksander Obov in Kosta To-dorov, ki sta prepričana pristaša velejugoslovanske ideje in ki sta tekom 10 let emigracije vršila v Jugoslaviji in Franciji živahno propagando proti vsem" bolgarskim vladam in macedonskemu gibanju. Ni pa verjetno, da bi se Obov In Todorov poslužila pravice za povratek, ker so jih mace-donske organizacije obsodile na smrt. Dalje je amnestirana tudi cela vrsta komunistov. Atentatorji na katedralo Sv. Nedelje pa ne bodo pomi-loščeni, kakor tudi nekateri drugi teroristi ne. Ce so bili obsojeni radi hudih zločinov, velja za njih amnestija pogojno za tri leta.
Tudi v Grčiji vlada kriza
Atene, 12. jan. A A. Zadržanje Opozicije, ki je včeraj skupaj z Venizelom nastopila proli finančnim načrtom vlade, jo stališče Cakl&rlsovega kabineta silno oležkočiik). Nepričakovana komplikacija je javnost silno presenetila, km bolj, ker je VPni&elos še neluij ur preti sejo parlamenta izjavil da bo še nadalje podpiral Caldarisov kabinet.
Vodiitelji opozicijskih skupin se bodo danes pred začetkom seje parlamenta zbrali na poseben sestanek. Splošno prevladuje mnenje, da 4k> Cal-dnrls estal v manjšini. Njegov naslednik bo Ka-ftindaris.
Avstrijski kmetje se punta'o
Gradec, 12. jan. Pri posestniku Francu Kogl-hoferju v občini Weissenegg (vzhodna Štajerska), bi morala biti v ponedeljek javna dražba nekaj volov in ene krave, ker posestnik Koglhofer ni hotel plačali zasebnih alimentov. Na obvestilo o dražbi In najbrž pod vtisom dogodkov v Vorau-u SO imeli kmetje v hiši omenjenega posestnika ponoči sestanek, katerega so se udeležili šlevilhi kmetje iz vse okolice. Pri tem so proti izvršbi pri nikakor ne revnem posestniku zavzeli stališče, da se mora to preprečili tako, kakor _ so storili kmetje vorauške okolice. Nek komunistični delavec iz Welza je pozval kmete, da nastopijo z orožjem proti orožništvu, če bi ga poklical izvršilni organ na pomoč. Kmetje so sklenili, da bodo napadli izvršilne organe z Manllch«rjevimi puškami in kosami. Takih pešk imajo kmfci|e zelo mnogo. Radi taga so oblasti stavile v strogo pripravljenost oddelek orožnikov, ki pa jih nato niso poslali, ker je napovedana izvršba iz vzrokov, ki niso v nobeni zvezi z grožnjami kmetov, v zadnjem trenutku odpadla. Komuniste so ovadili pri okr. sodišču. Značilno pri tem dogodku je, da se vzhod-noStajerskl kmetje ne upirajo samo Izvršbam kmetijskega zavarovani«, temveč enostavno vsaki iz-vrSbi.	«
Sydnpy. 12. jnn. \.\. Opazovalo ion v River-vievvn je zabeležila dene* ob 6.12 ltud potres. V Goulburnu in Vassii v Novmii Južnmu \VaIcsu •-se jc jiodrlo več hiš.
prav ga je po drugi strani precej vznemirilo govorjenje, da sta Strasser in Schleicher sklenila nek tajen pakt. Hitler je brez diskusije zavrnil predloge finančnega značaja, ki mu jih je stavil, kakor zat r ju jejo v nekaterih krogih, državni kancelar.
A tudi Schleirherjii se ne obeta nič dohrega. Posebno mu jc nerodna čedalje bolj naraščajoča opotirija industrijskih in kmetijskih krogov, ki so proti gospodarski politiki sedanje vlade. Vso kaže, da so se zastopniki nemške težko industrijo v West-ialiji, posebno plaviarski in premogarski magnati v svojih razgovorih s Papnom odločno izrekli zoper gospodarsko politiko Schleichcrjeve vlade.
Da so pa tudi agrarci odločno proti Schleicher-ju, je posebno dokazal včerajšnji incident, ko so dali v liste ostro izjavo proli kmetijski politiki sedanjo vlade. Naposled zahtevajo ludi nemški na-cionalci čedalje glasneje združitev vseh nacionalističnih sil, to je sporazum z nacionalnimi socialisti.
Spričo vsega tega se je Schleicher očividno odločil, da izzove odločitev in da se čimprej predstavi državnemu zboru, čeprav dobro ve, da je nccaupnira vladi — razen če nacionalni socialisli v nekaj dneh ne izpremene svojega zadržanja — no-iiogibna.	•
Delodaiavci proSi 40-urniku
Ženeva, 12. jan. A A. Danes sla zastopnika francoske iu britansko vlade na konferenci zn 40 urni tednik pedala razloge, zakaj oibe vladi no moreta pristati na naort o 40 urnem tedniku. Proti temu načrtu se je izrekel tudi zastopnik danskih dclodajavcov.
Ženeva, 12. jan. A A. Na konte renči za 40 urni tednik je danes podal poročilo zastopnik (italijanskih delodajalcev Olivetti. Kakor znano, se je konferenca o 40 urnem tedniku sestala na pobudo Italije. Kljub temu sc jc Olivrtti pridružil stališčem ostalih dclodajalskili dclcgalov. Izvajal je, -da--bi bil 4^ urni delovni tednik nepotreben in nelzda-ten Ukrep za rešitev svetovne gospodarske krize. Olivetti je dokazoval, da bi, če se sprejme konvencija o 40 urnem tedniku, ne ostala druga izbora kakor povečali produkcijske stroške in s tem še bolj podražiti življenje, ali pa izjaloviti povečano kupno moč delavcev z znižanjem mezd.
i4 kmetov zmrznilo
Bukarešta, 12. januarja. AA.V Romuniji vlada silen mra«, ponekod pa divjajo veliki snežni viharji. V gozdu pri Ramcniosnralii jo zmrsunilo 14 kmetov, ki so sc vračali od volitev in jih je zalotil snežni vihar.
l'o Donavi plavajo veliki kosi ledu. Več železniških prog jc snežni vihar lametcl.
,Gšeft* je pevo
Washington, 12. jan. ž, Zunanjepolitična komisija je odklonila predlog predsednika Hooverja, da se prepove izvoz orožja v one države, ki se vojskujejo.
Anglija je zadovolma
London, 12. jan. AA. Po podatkih o preko-morski trgovini Velike Britanije leta 193'2 je«znašal uvoz 703,133.000 funtov šterlingov. Lela 1.C31 pa 802,175.000 funtov. Izvoza iz Velike Britanije je bilo leta 1982 skupno 363,138.000 funtov, napram o80,16-1.000 v prejšnjem lelu. številke o reeksporlu so: letu 1932 »j,914.000, leta 1931 pa 04.03o.<X'0 Časopisje jiriobeuje o teh podatkih v splošnem Ugoden komentar in pravi, da je bila angleška trgovina v tem letu hude gospodarske stiske razmeroma zadovoljiva. »Daily Tclograpli« ugotavlja, da je angleški izvoz, ako izvzamemo Zcdinjene države, večji kakor pri vseh drugih državah, ('e pa upoštevamo tečajno razliko, dobimo, da je angleški izvoz lela 1932 celo prekosil ameriškega. Prav tako poudarjajo listi tudi dejstvo, da je primanjkljaj v zunanji trgovini Velike Britanije lani padel napram prejšnjemu lelu. »Morning posk smatra, da je primanjkljaj tudi posledica nizkih cen in ugotavlja s priznanjem, da je primanjkljaj nazadoval tudi zaradi novih angleških carin. V decembru 1932 je znašal angleški uvoz C0,634,600 funtov je padel napram novembru za 1 milijon. Izvoz pa je bil 32,145.000 funtov, novembra pa 32,445.000 funtov.
Kreu&erteve ffofhtl.re
Washington, 12. jan. A A. Bančna komisija, ki je imela nalog, da prouči, kako so v Zedinjenth državah prodajali papirje Kreugerjn In Tolla, jo končala svoje delo in izdala poročilo. Iz lega poročila Izhaja:
1.	da so Se na dan Krmtgprjeve smrti prodali v Ne\v Yorku 105.000 delnic, večinoma po nntof?n iz Pariza, ko v New Vorku Kreugerjcva '•url še. ni bila zi^.na;
2.	da so bila za ameriške bone izdana nezadostna jamstva, tako da so lastniki teh bonov v Ameriki Izgubili iz tega naslova 20 milj. dolarjev;
3.	da je Izginilo 50 milijonov dolarjev v nemških bonih;
4.	da Ivar Kreuger najbrž ni bil pri popolni pameti.
Sofija, 12. jan. Ig. Ko se Je nocoj poslanec Mnriulkov vračal v svoje stanovanje na periferiji mesta, je neznan nnpndnltc oddal mini jirl strelov. Marlulkov jo bil le lahko ranjen. Napadalec jo pobegnil in ea niso mogli ujetij