73. številka.
Izdanje za sredo 19. junija. 1895.
(t Trata, v torek zvečer dne IH jniiiju 1S95)
Tečaj XX.
nlDlNOST«
iihaja pa trikrat na teden v taatih ii-i»njih ob torkih, 6«ti>tklh
m aobotfth. /.jutranje izdanje ii-hftju ob »i. uri zjutruj, večerno p* ob 7, uri Wer. — Obojno inrianj* stan« i ia Jaden imi.hu . f. —.»u, izven Avatrlja f. I.« »a tli meavc ... &6U , . . 4 — (4 pol lata . . . 4,— . . „ 8,— H »M leta . . . 10,— . * i 1«.-
N« niroćke krat prllaiaae aaračalae ic
na j«Mlja aiir. Poaanične itevilke ie dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v Iruta po a ntč., iivan TriU po S uri. Sobotno večamo iadnja * 1 pat« « n«„ i »ven Trata ■ mL
EDINOST
<h rakune po tarifa » petitu; ia
na*lov< t, d«it»<linii ('rk.kin< «u plačuje
'.msfiir koM* >i «iIhi>.'h "*Tadnih »ridii* i'o«Urirt. i>*>iirinirt> in J n«*nliT*l«, do-•t.m'. i.ijUii itd.«« - L.'ilimjo po po^itdlii
V«i iupini nag pošiljajo iredni*t»u : ,liiru (unoima it. 13. V«ako piirno mar* 'i;ti frnnkoTiinn, k»r i-»fr.»'iki>»aob »o no »pr> imnjo. Rokop.ii i«di' friti.ijo.
OIMUo BIO
Nnrofiiim. rekl.uaar ]<» in o^lmu »prelima mtravniitvo ulioa Moliao pie-eolo hit. 3, II. nadut. Odprto raklaaaevJ* io pro»te poštnine,
»naketfa političnega društva za Primorsko.
„ r rdi no.ti Jt mtf'
Kriza.
Prav je imel te dni naš dunajski dopisnik, ko je vskliknil gledć na nastopivšo krizo: •Tako stoje stvari sedaj; ali ne prenaglimo se, kajti Živimo v Avstriji, v državi nevero-jetnosti1*
Kriio imamo, to je gotovo, in sicer dvojno: ministersko in parlamentarno. Po jednem in polletnem pehanju so koalirane stranke slednji?, vendar prišle do prepričanja, da na toli nesmiselni podlagi, kakoršno si je izbrala koalicija — na podlagi zatajevanja, ali kakor se je glasil koalicijsko-tel.niSki izraz : „zapostavljanja* svojih lastnih načel — ni mogoče zidati politiških ziatemov; slednjič se je overil ves svet, da se mora nehati vsako parlamentarno delo, ako imamo večino, v kateri jedna skupina hoče ravno to, kar ona druga, žnjo „zvezana* — noče!
In tako se ni mogel pomikati naprej voz koalicije, ker je vsaki hip zadel ob kojo zapreko, takozvano .mrtvo točko". Glavne teli mrtvih toček pa so: preoinova davkov, volilna p r e o s n o v a in — O e 1 j e. Niti jedne teh zaprek ni mogla koalicija spraviti s pota in s tem je bil dognan dokaz, da ni sposobna — za ničesar. Slaboten jako slaboten mora biti mehanizem, ako ga more ustaviti zrnce, kakoršno je malenkostno vprašanje slovenskih vsporednic v Celju. A to celjsko vprašanje, sicer važno za nas Slovence, ali malenkostno za skupno državo, ni le u-stavilo mehanizma, ampak razneslo in razbilo ga je tudi, da absolutno ni več za rabo.
Tako je moralo priti slednjič do poloma in le čuditi se moramo, da ni prišlo že davno pnpred. Iti morda morda bi se bila stvar zatezala še nekoliko časa, da niso glavarji koalicije posebno v posledtyi čas prišli na mijnesrečnejšo misel: da so hoteli — kako bi povedali to? — siliti naravo, da so hoteli izsiliti, kar ni hotelo iti naravnim potem, da so hoteli doseči z nasilstvom, kar ni mogla doseči koalicija po svoji lastni notranji vrednosti In lastnim delom. To je izbilo sodu dno. Kakor je postopala koalicija z opozicijo, temu postopanju ne najdemo z lepa primere. Najbolj utemeljeni in opravičeni predlogi, izidli iz opozicije, niso našli milosti pred koalicijskem sodiščem in opoziciji niso privoščili ni najmanjega vpliva na parlamentarno življenje. V pododseku za volilno preosnovo ni bila opozicija zastopana niti po jednem samem možu, dasi bi bila zahtevala drugačnega postopanja že navadna parlamentarna
PODLISTEK
76
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Špinat A. 3 e n o a.
(Dalje.)
.No vidiš ga! Vem, da se gospoda iu meščani redko vežejo stoloj. Sice, brate, to ludo srce ti vzplarnti in gori, a ti gAsi, ako moreš. Nesreia je, resnično, ali ni še sramota.*
,A kdo ti pravi, da je mladi Gregorja-nec boljši od svojega očeta V*1
„Jaz. Poznam očeta in sina. Ogenj in voda. Mladenič se je vrgel po materi, a mati uju je dobra gospa On ne bi tako ogrešil duše. Veruj, brate. No, ali si vprašal starko, kaj je?*
»Nisem 1*
„Vprašaj! Starka ne laže. Pozovem jo. V kamrici zgoraj sedi kakor kamen. Kane jej gredo na bulje. Pokliči jo !"
.Naj bode i to I A kaj bo to pomagalo ?"
Blaž je šel k stopnicam, pa poklical starko.
„Kdo kliče?" vprašala je Magda, pokazavši se zavezanoj glavoj na gornjih stopnicah.
kurtuazija ali uljudnost; še veliko bolj pa dalekosežna važnost tega vprašanja, koje se more vspešno rešiti le sodelovanjem vseli strank in upoštevanjem vseh nazorov in me-nenj. Ali koalicija se je zavedala svoje popolne nezmožnosti za rešenje tega vprašanja, zato pa ni hotela, da tudi drugi ljudje pogledajo v nje povsem razsulo notranje živ-ljenje ; skrivati je hotela po vsej sili svojo mizerijo. Ttiko nenavadno bagatelizovatije je moralo ogorčiti srca v opoziciji in nevolja je prikipela do vrhunca, ko je preilsedništvo zbornice — torej ona oblast, ki bi morala, stoje na višini brezpogojne nepristranosti, jednako ljubeznijo objemati večino in manjšino — jela postopati s členi opozicije, kakor da ima pred seboj — paglavce iz šolskih klopij. Kdo bi torej znmeril opoziciji in cel6 taki opoziciji, ki ve, da ima za seboj — voljo v o 1 i I c e v, da je začela krepko reagirati proti takemu mojstrovanju, da je posegla slednjič po skrajnem sredstvu samoobrane — po obstrukciji ? ! In kakor bi trenil se je zasukala slika, kakor hitro se je opozicija oprijela krepkih in odločnih dejanj! Opozicija krepka, odločna, okretna in zavedajoča se svojega celja — večina pa obnemogla, neokretna in razkosana! Pravo je bilo tako očividno na strani opozicije, postopanje večine pa tako nevredno, da se je poštenejši iu lojalnejši del večine očitno jel nagibati na stran opozicije. Ob tej točki je seveda koalicija bila prisiljena misliti na — odstop s pozorišča.
Vidnim povodom za odstop si j^ izbrala celjsko vprašanje, ali mi menimo, da je bila odločilna zadnja seja odseka z a v o-1 i 1 n o p r e o s n o v o — minole sobote —, v kateri so se pojavila taka navskrižja v večini s.uui, da jim je izginila zadnja iskrica nade do povoljnega rešenja tega perečega vprašanja.
Minole nedelje je vedel že ves svet, da so dnevi koalicije šteti: popolni fiaseo iste je bil očitna in priznana stvar. V tem u ver« jenjn nas je še bolj utrdil včerajšnji dan, l.o smo izvedeli, da so na jedili strani zaupni možje Slovencev štajerskih sklenili, da ne odstopijo od svoje zahteve glede slovenskih vsporednic v Celju, na drugi strani pa je nemška levica sklenila, da izstopi iz k o a 1 i c i j e, ako proračunski odsek vsprejme postavko celjsko. Po teh dveh sklepih se je odprl širok propad med koaliranci samimi na desni in na levi. Sinoči smo dobili z Duuaja vest, da je ministerski svet prišel do povsem
„Kuinica (botrica). Pridite, Magda, gospodar želi govoriti z vamiJ* odvrno! je Blaž.
,Evo me, evo!" spregovorila je starka, spustivši se korak za korakom po stopnicah v delavnico. .Kaj je, kume?"
»Magda !" pričel je KrupiC zamolklim glasom, „stara si, na robu groba stojiš, govori mi sedaj resnico !"
„To ve sam Bog, da govorim vedno resnico," odvrnola je starka; „vprašajte!* „Magda, je-li kedaj mladi gospod Gre« gorijanec tu bil, a mene ni bilo?* Je "
it
„Večkrat?* .Dvakrat.* „Kedaj ?•
„Prvikrat, ko je prišel z vojne. Iskal je vas, prašal i za zdravje dekličino, pripovedoval o bitki pri Hrastovici." „A drugič P"
„V drugič pod večer, ko ste bili v zbornici zaradi dogovora proti staremu Grego-rijancu.*
»A ti si bila pri teinP* „Bila sem.* „A je-li kaj govoril P" „Je, da mu je srcu mila in draga. A ona mu je rekla milo za drago."
logičnega in naravnega sklepa, da pojta svojo ostavko, ako nemška levica izstopi koalicije. Živ krst ni dvomil na resničnosti te vesti: saj je ta pot jedina, ki nas more rešiti iz sedanjih homatij. Kar ni za živl'enje, naj leže — k počitku.
Ali kakor smo rekli gori v uvodu : ne prenaglimo se, mi živimo v državi uevero-jetnosti! DA, d A, danes došle vesti so nas poučile vnovič, da res živino v državi ne-verojciiiosti. Danes objavljajo namreč listi izjavo z oticijoznini pečatom na čelu, da vse vesti o odstopu miuisterstva so zgolj kombinacije brez vsakoršne podlage, za koje naj nosijo odgovornost oni, ki so jih poslali med svet. Torej še hoče poskušati slavna koalicija, še steza roko svojo, da-li ne doseže kje slamice, ob koji bi se zopet mogla vspeti na povišje. Tem krčevitim naporom odgovarjati tudi izjavi, ki sta ju poslala danes med svet poljski in levičarski klub. Poljski klub je namreč razposlal izjavo, i/, koje je razvidno, da so se v njega včerajšnji seji oglasili odvažili glasovi za oh ranjen je koalicije z m e r n i h s t r a n k, ki je istotako danes državna potreba kakor je bila pred jednim le-toiu iu pol. Temu sklepu je dokaj soroden tudi včerajšnji sklep nemške levice. Ta veljavna skupščina izjavlja sicer, da jej je nemogoče ostati v koaliciji, ker druge koaliraue stranke nočejo zapustiti svojega stališča glede celjskega vprašanju, ter nalaga svojemu načel-ništvu, tiaj izvede primerno storjene sklepe. Ali tudi na tem sklepu pogrešamo jasne določne iu decidirane besede: z današnjim d n e. m s m o izstopili iz koali c i j e! Sklenili so sicer, da izstopijo, ali načelništvo pa naj še-le „primerno izvede* te sklope. „Primerno izvede" — ali drugače povedano : poskuša naj za božjo voljo, ako bi vendar ne bilo mogoče stvari zasukati tako, da bi ta pogumna iu na nje načelih baje toliko .užaljena" levica v božjem imenu mogla — ostati v koaliciji!
Vtis današnjih vesti na nas priprosti razum bil bi torej le-ta, da hočejo kolovodje kolicije še enkrat poskušati rešiti koalicijsko ladijo i/ besnečega valovja v kako bližnje varno pristanišče. To je le naše menenje. Prerokovati pa nočemo ničesar, ker prerokovanje je silno nehvaležna svar v državi — neverjetnosti, kjer se parlamentarno življenje ne razvija po zakonih, veljavnih povsod drugod, ampak se stališča ohraujenja .posesti", kjer torej no odločujejo utrjena načela, ampak — strankarska sebičnost!
,A kaj dalje?"
»Kaj dalje P Ne razumim vas, kume," odvrnola je starka.
.Da ue razumiš P Ne muči me! Govori!
I ti si imela moža!" vprašal je Krupič vroče.
.Kume! Naj Bog ne sliši tega vašega greha! T«rej to je, to ? Al vas ni gnus in sram, kaj takega le verovati, kaj š« govoriti ? Da je Dora grešila z možem, a jaz da sem pomagala! Kje vam je srce, kje duša, kunie? Dora, ta bela rožica, ta golobica, ki ima srce, da bi se ž njo dičili i krilatci bužji, katerej Zagreb nima para, kakor je čista iu krotka, katerej sem jaz kuma (botra) ! A jaz, njena kuma prod Bogom, njena druga mali, da sem jo vodila v grehi Mar mislite vi, kume Petur, da bi stara Magda, ki mora pred Bogom odgovarjati za svoje kumče. katera nima, nego stopiti v grob, da bi Madga pod stare dni vrgla ho/ji zakon pod le ge in otrovala mlado srce? Lepo so vu napotiti ti vaši tolmači! Kaj tolmači ? Sani nečisti duh — ue hodi mi v greh — prištpetal vam je v snu to peklensko bajko, a vi verujete nu prosto besedo! Oj kume Peter, ue ostalo vam na duši, zlo ste storili in krivo! horo ste odgnali kakor kakšno grešnico od očetovskega dvora, a meni
Politiške vesti.
K položaju. Malo let je še od tega, ko so narodni nasprotniki jednostavno zanikali obstanek naroda slovenskega. In danes? Sleherni Slovenec mora občutiti kot nekako zadoščenje, da nas ne le ne morejo več kar prezirati, ampak da naše zahteve postajajo že povodom krizam v vladi in parlamentu. Seveda nimamo od samih kriz tiikacega efektivnega dobička, ali v moralnem pogledu je to vsakako velikanski dobiček, ker kaže, da so počeli resno r a č u n i t i z nami. Kajti gotovo je. da najhujši udarec ne boli tako, kakor pa porogljivo zasmehovanje. V tem zmislu pozdravljamo nastalo krizo kot znamenje naše povzdige. DA: kriza je postala akutna, kajti nasprotstva v koaliciji so se poostrila lako, da je težko misliti na to, da bi se mogla vzdržati Windischgraetzovo ministerstvo. V nedeljo še so imeli olicijozi nekoliko nade, da se tako ali tako reši celjsko vprašanje, ali sedaj so vse nade padle pod ničlo. Ne smemo m sliti namreč le na celjsko vprašanje. To vprašanje je — kakor smo že zatrdili opetovano -- le vnanji navidezni povod krizi, ne pa jedini in glavni vzrok. Koalicija se je namreč diskreditirala na vzgoraj iu na vse strani. Na zgoraj je morala zgubiti svoj ugled, ker se ne zga-nejo z mesta najnujnejši parlamentarni posli, iti ker se je pokazala brezpogojno nezmožno za rešenje »voje glavne naloge, na zdolaj pa je postala naravnost v zasmeti, ker je pritirala naše ustavno in parlamentarno življenje ad absurd um. Poslednje seje poslanske zbornice postale so prava karikatura postavodajnega zastopa.
Včeraj se je sešla nemška levica, da stori svoj konečni sklep. O dotičnem sklepu govorimo na prvem mestu. Mi se danes nismo uverjcui, da koalija res izvrši svoj sklep, ampak še vedno je mogoče, da se premisli zadnji hip. To pa je gotovo, da nemški levičarji ne izstopijo iz koalicije veselim srcem in lastnega nagiba, ampak po sili, Prva neizogibna posledica izstopu levica i z koalicije mora biti odstop mitiisterstva. In tako nam utegne sleherni dan prinesti vest o velikih dogodkih in premembah.
Kaj da pride potem, je težko ugibati. Upam«, da bolje, a pripravljeni moramo biti tudi na — slabše. In res se glasijo današnje dunajske vesti tako, da su je vse polo-Ženje obrnilo nemški levici v prilog ter da se prihodnja večina sestavi iz P o-
starki zabodli ste otrovan nož v srce! Mi-slite-li, da je io šala?* zajokala je Magda; .to bode moja smrt. Lepo, lepo! To mi je hvala, da sem čuvala deklico, čuvala kakor oko v glavi P Pa zakaj ? ker se ljubita. Kaj hočete P Mlada sta. Ušlo jima je srce, prevalile so ju oči. A pri tem se ne vpraša, kume moj, kakšnega si rodu, kakšne krvi. Bog ju dal, tako je bilo. A naj mi pride k Io, nuj mi reče, da je od te ljubezni ostal na Dolini duši grešek kakor makovo zrnce, jaz mu povem, da laže da je hujši nego Turek. Bog mi je priča, kume Peter, Dora je čisla ko steklo! No vem, čegava je to snkalnica (kuhinja), vem. To ju zopet ta xe-sieča, ta Ookolin. Ali naj, naj 1 Vem jaz kaj bom. Dora je oilSla. Mislila sem, da mi ona zat.isne oči, pod to streho, kjer sem preživela toliko radosti iu žalosti. Bos ni hotel tako, čast Bogu; pokoriti se moramo Moji računi so gotovi, kuuie Peter. Se danes dovolite, da prenočim pod vašo streho. Jutri pojilem. Pripravila sem svoje siromaštvo, jutri pojdem i/, liiie. A vam dal Bog srečo iu zdravje!" — Sol«* niso dale starki dalje; obrnola se je, da se vrne v svojo spalnico.
(Dalje prlli.)
1 j a k o v, levičarjev in f e i k i h ve-
1« p O 8 e 11 ui k o v ! Tu J i prvi del te k..m-
(»inacijp sicer ni poučimo Vfiojeten z oziium lia poznano pn-vitln »st Poljakov. Hli mogoč je, kajti pri I'.iljakili je vsh mogoče; toda
0	i'fškili velf;.i»s.'jttii kili linio pa vendar le jtreiisodna, l;i Im >i m nh misliti o njih, (1h so res /,>• zirnliilih z;; Iii;o sled |>uliti*ke sramote /vi / i med levirarji in Poljaki pa n .s ne plaši. ;i skoro bi tem posl. dnjim pri-voščili dob i i- lekcije, ki jim ne more i/.ostati povoiiom prihodnjih <li/.avno-zborskih \')litev, ko Viililci l/je ejo sv.ijo so 11,o o le-v čarjih. Takrat utegnejo 1'uljaki obsedeti, i; • med dvema, ampak med verinii stoli. In il i tilili le?. nastopi najiiengo Inejsi slu .»j, to je, guii označena /veza, bili bi mi vedno še na velikem dobička: postali bi zopet k o m p a k t u a m a u kakor s in o b i I i u e kil a j in kmalu hi izginili sledovi politike korupcij ined nami: n isli b, zopet — s imi sebe. Za tako ceno pa že ra li prebijemo poljsku-liberalno epizodo? Ali bodisi
1	iko ali tako : naše prepričanje nam pravi, i! i se ilose.l.inji odlofmo protislovanski zistem v Avstriji bliža — zadnji svoji postaji. In ako Cehom in nam Slovencem ne ostane ničesar drugega dobrega i t. zgodovine sedanje krize, ostane nam neprecenljivo uverje-jenje, d a l a li k o uveljavimo svoje ■/. a h t c v »*, a k o 1 e m o ž k o ho č e m o, i u da je odslej nemogoč z i ste in v Avstriji, ki b i m ogel p r o k o n a s molče preiti na dnevni red. A to spoznanje je v.eduo - zlat i!
Kvišk» srce torej, rojaki, kajti poslali smo — činitelj v dr/avi!
Avstrijska delegacija. Včeraj je imel proračunski odsek avstrijske delegacije svojo sejo. Delegat Dumba je menil, da bi bilo umestno, da se novi minister za vnanje stvari izjavi o vuaujem položenjn. Minister Golu-chovvski pa ni hotel vstreči tej želji, sklicujš se na svoje izjave v odseku ogerske rt. le-gacije in pa na okolnost, da je še premalo časa v službi, da bi bil mogel dobro premo-tri ti politiško položenje. Gosp. minister je naglasil le na sploh, da smatra trozvezo kot pravo podlago za gojenje prijateljskih ortno-sajev do vseli držav. Izkoristiti hoče ugodno v n a ti j e položenje, obetajoče t r a« jen mir, da povzdigne našo trgovinsko politiko. helegat dr. Herold je menil, sklicuje se na rusko-fruui-osko zvezo, da ni moči pritrditi menenju got-p. ministra, da bi bila namreč trozveza jedina podlaga za vzdrža-nje miru. Izvajanja Heroldova so pobijali drugi delegatje, med njimi tudi grof H o-It e n \v a r t. Posledici je naglašal še posebno, da namišljeno nadvl ulje ogersko glede na našo vnaujo politiko ni utemeljeno v zakonih. Vojni minister je izjavil, da smatra svojo dolžnostjo, skrbeti z a to, da se častniki ne udeležujejo politiških demonstracij, da torej tudi ne zahajajo v društva, ki se bavijo s politiko.
01» tej priliki smo dobili zopet, kričeč
kako brezvestno naši tržaški Isti pretvarjajo resnico in vodoma zavajajo svoje čitatelje. Gori smo povedali, da ,je grof llo-heinvart rekel, da nadvladanje Ggerske v vuanji politiki ni utemeljeno v zakonih. „II Piccolo" pa piše bas nasprotno. Pravi namreč : t^uest ultimo feee ancoia osservare cbe la preponderanza unjiherese e leg a 1 m e n te g i u s t i f i c a t a----Po slovenski bi se glasilo : „Ta poslednji fgrof llohen-wart) opaža, daje n a d v I a d a n j e Ogerske utemeljeno v z a k o n i h". Taki so ti laški časnikarji: jedna neresnica več ali manj, to jim je ž'! vaejedno!
liusija in Francija. Ruski car je podelil predsedniku francoske republike, Kani n, kolju reda sv. Andreja. Vsi francoski listi pripisujejo veliko važnost temu podcljeiiju posebno zato, ker se je izvršilo neposredno pred slavnostna v Kielu .S tem da je hotel car Nikolaj dokazati vsej Evropi, da ni 1 e p r i j a t e 1 j, a m pak tudi zavez-n i k Franciji ter da Krancozje ne bodo o-samljcni v Kielu.
Različne vesti.
Peiindvajsetletnica „Naše Sloge". Dne
27. junija t. 1, to )>■ v četrtek prihodnjega tednu, Lorte praznovalo glasilo istrskih Hrvatov, dična in vele/.asiužna „Naša Slog a", petindvajset letnico svojega na težkih borbah in tudi lepih vspehih bogatega obstanka.
Odbor za proslavo petindvajeetletnice je izdal
ne-rtopni poziv :
„Podpisani prosi vse bivše in sedanje sotrudnike časopisa „Naša Sloga*, da mu pommvju se svojimi prispevki okrasiti številko „Na-e Sloge", ki i/iilt* v četrtek, dne •27. t m , v svečiini obliki.
V Trstu, dne 8. junija 1895.
Odbor za proslavo petindvajset letnice „Naše Sloge* : Predsednik : dr. (i u s t a v (i r e g o r i n, tajnik : Alatko M a n d i č, blagajnik dr. Josip A b r ii m.
PROGRAM:
1.	Dne 27. junija 1H«J5 ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v cerkvi pri sv. Antonu novem za pokojne utemeljitelje lista,Naša Sloga".
2.	Ob rt. uri predpoludue bode sestanek poverjenikov stranke in prijateljev nagega lista v prostorih slovanske čitalnice, via 8. Krancesco št. a.1)
ii Ob 1. uri popoludne bode »kupni obed v dvorani čitalnice.*)
SoMh.nka *<i bodo smele udeležiti lu tinte osebe, ki se oglasijo o pravom času za ustopnico. Ustop lice Kn dobivajo pri iiredniitru „NaSe Slogo".
') Kuvurt /n oiebo l ode -tal 1 gld. b>ez vina. Za banket Ir.ba h« o^laniri pri uredniSivu „Naie Hloge" najdaijo do 2:1. j ii.i jn t. I.
Dobro bi bilo, da 80 v nanjo gostjo oblami o pravem ^a«n tudi raili stanovanja.
Doneski za možko podružnico sv Cirila in Metoda v Trstu. Openska kompareta sta dobila na kroglje prosešketnu prijatelju 1
krono.
Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro.
Zna ni pesnik li. K a t a 1 i n i i-J e r e t o v objavil je v „Naši Slogi" nastopni poziv: „Dne 5. julija slavila bode naša cerkev praznik sv. Cirila in Metoda, svetih dveh bratov, pravih apostolov, ki sta razširila luč prosvete ined Slovani. Mi Hrvatje moramo skazati Se posebno čast svetima bratoma, ker smo pod njunim okriljem zasnovali v Istri družbo sv. Cirila in Metoda, da obranimo našo malo deco raznarodenja, da jej ubranimo uajkrasneji amenet: in a ter ni jezik! Najlepše proslavi vsaki Hrvat spomin .-vetih bratov, ako ta dan podari kolikor tu o r e d r u ž b i s v. C i r i 1 ti in Metoda, a dal Bog, da bi tulci darovi postali narodni običaj!
Zadar, ob Dinkoštih IH95.
R Katnlinič-Jeretov.
Zopet jeden. S časom pridemo v Trstu menda vendar do tega, da slavna policija iztrebi one hujskače, ki tu „delajo laškopa-trijotiško" javno inenenje. Ni dolgo od tega, kar so lokalne oblasti poslale dve taki ptici tjeknj, od koder sti bili prifrčali, da si tu osnujeti toplo gnezdo, namreč v solučno Italijo. Okolo gnezda nabralo se je menda že toliko gnoja, da je bilo treba radikalno izči-stiti. Tema .mučenik« ma* pridružil se je sedaj tretji in ta je laški podanik Viktor Don a ti, ki že nekaj let „časniknje' v Trstu. Poslednji čas bil je sotrudnik socijalno-demokratiškega lista „II Lavoratore". Donati mora tekom osmih duij odpotovati iz Trsta ter se ne sme več povrniti v tostransko državno polovico.
Obisk v bolnilnici. Včeraj je župan dr. 1'itteri obiskal mestno bolnišnico, da se osebno osvedoči o nedostatnosti prostorov v Vili. oddelku. Župana je spremljal dr. Nicolich, upravitelj bolnišnice, Morak in dr. Alpron. Župan je podaril 50 gld. v prid zakladu za podporo siromašnih ozdravelih.
Prepovedano uvaženje prascev. Ker so se v nekaterih krajih Hrvatske-Slavouije pojavile kužne bolezni med prasci, prepovedalo je c. kr. namestništvo v Trstu do daljnje naredbe uvažanje prascev iz Hrvatske-Slavo-nije na Primorsko.
Iz Pomjana nam pišejo dne 16. junija : V noči med 29. in 30. m. m. potrgali so nepoznani tatje češnjo na posestvu Ivana Ve-škovo. Škoda je cenjena na 8 gld. 11 nvč. Veškovo je hotel stvar prijaviti sodišču v Kopru. Ko je dospel dne 6. t. m. k okrajnemu sodiši u, pa so se gospoda pisarji vedli tako — čudno, da je moral oditi z objavo v žepu. Na. to se je Veškovo pritožil pri c. kr. drž. pravdništvu in smo dotično pritožbo prejeli tudi mi v prepisu. Iz te pritožbe posnemamo, da zapisnikar okrajnega sodišča v Kopru ni hotel vsprejeti ovadbe, ker je bila pisana v slovenskem, njemu u e r a z u m I j i* vem jezik u! Veškovo pravi v svoji pritožbi, da se po takem postopanju čuti žaljenega prvič kot avstrijski državljan in davkoplačevalec, drugič pa v svoji narodnosti kot Slovenec. Konečno naglaša, da je
aradnikom dolžnost slutiti pstotak« Slovencem kak * r Italijanom.
1 mi se nadejamo, da višje oblasti pouče g>»sp zapisnikarja pri okrajnem sodišču v Kopru, da je v Istri tndi slovenščina v de>e|; iirivadili jezik, ifHcbnn pa s- v okraju kopt'i .-ikeni, ki je i r. k I j a r. I j i v o s I o -ven izv/.emsi mesto kopersko samo
Popravek. V dannšnjeia /jutranjem izdanju je v vesti: .. 11 Popolo" proti sameina seoi* poni .to katera moti zmisel stavka. Ta k'tj v 4. vrstici namreč je rečeno »koje je i z d ii I — on sam", namesto tega „izdal-1 pa naj se blagovoljno čita „izzval — on sani".
„Slovanska čitalnica*. Čestiti čiani tukaj šnje slov. čitalnice, ki so si izposodili iz društvene knjižnice knjige, naj blagovolijo vsaj t e k o m j e d n e ga tedna naznaniti društvenemu knjižničarju, event. primernim potom natančni naslov izposojenih knjig.
Volilni shod. Jutri v sredo, z\ečer bode v prostorih „Del. podp. društva* posvetovanje radi sestave novega odbora pol. društva „Kdinost".
Češki „Sokoli" na Francoskem. Zastopniki češkega „Sokola" došli so duć 1. t. in. v Perigueitx, k tekmovalni telovadbi. Na kolodvoru jih je čakalo veliko množtvo občinstva. Ko se je vlak ustavil, zasvirala je na kolodvoru stoječa glasba češko himno „Kde domov unij4. Francoski gimnasti bili so zbrani v svečani sokolski opravi ter so prav prisrčno pozdravljali češke goste. Mah e (župan) mesta Pet ignex (izgov.: Perigb) pozdravil je češke „Sokole" lepim nagovorom, izročivši starosti dr. Podlipneinu jako lepo zastavo, kot dar Perigueških gospa češkim gostom. Na tej dragoceni zastavi vezeni so grbi Češke, Moravske in Silezije, niže je grb mesta Perigueux, na drogu pa visi krasen slovanski tribojni trak. — Dne 2. t. m. je bil starostu dr. Podlipny povabljen k banketu, katerega je priredila mestna občina na čast predsedniku republike, Faure-u. — Povodom telovadnih svečanosti je prišlo do jako prisrčnih izjav. Starosta češkega sokol-skega odposlanstva izročil je v prisotnosti predsednika republike francoskim telovadcem srebrno lipovo vejico z napisom: „Les Sokols tscheques aux gymnastes fran^nis. Vive la France! Na zdarl" (Češki Sokoli francoskim telovadcem. Živila Francija. Na zdarl) Tem povodom je dr. Podlipny izustil primeren govor, v katerem je posebno naglasu! važnost prijateljstva francoskega in češkega naroda, izrekSi željo, da naj bi vejica od velikega drevesa Slovanstva spominjala Francoze, da med najboljše prijatelje Francoske spada narod češki. Ta govor je žel burno odobravanje.
2rtva smotke. Po noči od 15. na 16. t. m. pojavil se je ogenj v nekem stanovanju v ulici de !a France v Nizzi. Gasilci so ttlomili vrata ter našli posestnika Ivana Dal-masa, zvijajočega se na goreči postelji. Siromak je bil menda zadremal pušeč smotko in le-ta mu je padla iz ust in užgala posteljo. Predno se je revež probudil, bil je že ves v plamenu. Umrl je kmalu zatem za opeklinami.
Obsojsn italijanaiki agitator. Iz Vo-loskega poročajo „Naši Slogi", da je bil pri tamošnjem okrajnem sodišču znani italijanaški agitator iz Lovrana K o b u I a obsojen na 7 dni zapora, ker je žalil tia časti spošto« vanega duhovnika, velečastitega kapelana lovranskega, I. H u b a t a.
Sodnijsko. Včeraj je dobila pred tukajšnjem sodiščem ze mnogokrat kaznovana tatica Marija Tonintli, rojena Brandolin, iz Rovinja zaradi hudodelstva tatvine 6 mesecev ječe. Toniutti je ukradla prve dni aprila meseca dvema ženskama novčarki iz žepa; v jedni novčarki je bilo 4 gld. 33 nvč., v drugi 17 gld. nvč. Obtožeuka je brez o-vinkov priznala tatvini, t/.j.-ivivSa, da je pripravljena povrniti škod.., ako se jej posreči, kjerkoli ukrasti veči znesek!
Policijsko. Organi Sv. Ivan-Vrdeljskega koinisarijata so to noč pošteno pometali. Za-prli so 4oletno Nežo Arbanas, znano vlačugo, rajniio v Uorovniai pristojno na Hrvatsko, katera je bila že izgnana i/. Trsta; nadalje
1 Metao šiviljo Alojzijo Robnik iz Trata, sta-
najočn v olici Fenjera hit. 23 ter žnjo vred
40letno p«.strežnico Ivano Krpan iz Trsta, stamijočo v ulici S. Alarco hšt. 13, ker sti se tili 2'/» uri p i tkm'i klatarili po trati na kiajn nlie« Ris<etti. — I »letnega kletarskega v i je ii-H J ,-op J Sum rt rj » iz Trst-i so pri jeli na Aeipiedottu, ker siromak nima ne posla, ne imetka; 20letno Al.j/.ijo Hointier^er in nje 22letn./ sestro Marijo, obe šivilji, stanujoči v ulici Giuliaui li.št. 20 pa so prijeli, ker sti razgrajali na Acquedotto. Te dve so sicer izpustih tukoj na svobodo, toda postavni nasledki še pridejo, ker sti se upirale stražarjem Poleg vseli teh zaprli so še 5 ponoćnih razgrajalcev. — Oficijal gosp. Titz je zaprl 33letnega že večkrat kaznovanega Jerneja Segolina iz Materije, kateri je te dni, kakor smo sporočili, napadel 271etne?a težaka Antona Palčiča ranivši ga težko nožem.
Loterijske itsvilka, izžrebane 15. t. m.
Dunaj	38, 35, 69, 81, 61.
Gradec	55, 83 21, 47, 49.
Temešvar 76, 33, 60, 31, 73.
Najnovejše vesti.
Dunaj 18 Cesar je vsprejel danes minister* k. *ga pivd.sud ni ka W i n d i s c h g r a e t z a v poselmi avdijonciji.
Dunaj 18. Vsled včerajšnjega sklepa nemške levice je nastal ininisterstvu povod, tla odstopi.
Dunaj 18. Glasom večernih listov je ministerki predsednik za formalno podal ostavko vsega kabineta.
Dunaj 18. (Poslanska zbornica). Mladočeb dr. Kaizl predlaga /. ozirom na parlamenta-riška položenje, da je pretrgati seje za tako dolgo, dokler se ne reši kriza ali pa ae sporazumejo vse stranke začasno, kakd voditi nadalje državne posle. Predlog je zbornica odklonila. Poslanci Forreger, Kraus in Uorre pre II aga j o, da je določiti nemški jezik kot poslovni jezik zbornice. Izroči vši ta predlog odseku za poslovni red nadaljevala je zbornica razpravo o davčni reformi.
P«.rli 17 Ruski poslanik baron Moliren-lieim izročil je danes predsednika republike, Fauron, koljč reda sv. Andreja. Pri tem je rekel poslanik, da je to odlikovanje smatrati jamstvom čutil, ki jih goji Njeg. Veličanstvo do Francije in njenega vladarja.
Trgovinsko brsojnvk«.
Sttdtmpaita. Pš«-ih«	joiait 7.08 7 09
Piutile« ra mai-joni lati« 7.10 «lo 7*12 0»«» <w jBMin 6.85—6 87 Iti m jeien 6 95 5.»7 K<»ru«» xn jutii-jnli «'47-8-49. » juli-mrguit 6-50—«
J'ftiml«« mir i u.l kit. f. 7 9S-7 80 .1 711 kil. ». 7 30 -7-B5-, o.) 80 kil. f. 7 85—7 40. .» I SI kil T 7-40-7-45 , o,l H-J kil. for. 7-45—7 50. le<Wr» H 65-H 90; (»rog.i tS 50—K-SO rž nnTn6.a5-fi.aO.
Trg poHubno za pienico danes mU^en, Milno ponudbe pri primanjkljaju kupcer. Pro ittlo so jf 120O0 met. It. do 10 n«. cenej« Rž I On« cenej«., ove* in koruzn nesprem njuno. Vreme: lepo.
Praga. Nonnniir,uii ^hulkor tejunlr. 13.07'/..
iiovn l«tina 13.4S malo lioljo.
Praga. Centrifu^tkl Ii.iri, po.itiiTtjen-r Trni m » curino vroil, rnipoJilj»tev jin.n.ij f. 28 50 39 —. Juai
-«pt. f 'J9,--29.50 Č«nci»H-< 2»,25--Četvorni
ao25---. V gurali ri.idih) 3050	MUuoa.
n^vre. K ii»» Srtio,,, i^-ooat «v..r»|fo m juai 93.75 oktober »1 5«. niirn.t.
Uauburg. "Jurno* »v^rugo tm jui 747® september 74 75 ilecember 78 25. mirno.
Dun^Jik« bo 1'
Uriutni ilni^ v |ia|iirju » * * Nrnbrii \»»lrij*kn i i'nht v slat u - n T kronali Kreditne »kcije . . , London 10 Lu«. , , .
Napoleoni.....
20 mark . . . 100 italj. tir.....
»•»» 19. junija.
■88
dane*	vftoi aj
. . . 101.25	101.90
■ . .10140	101.35
. . . 123 0^	!•>« K)
... 101 40	101.50
. . . 407.25	400.40
... 121 40	Iti 55
. . . 9.63	9-tiO
. . . 11.8«	11.8T
. ■ . 40.05	48-02
J rAtoB^r™""?
1	vl» C a terma it. 16 uhod plazit delta Caaerma
g	(muproti mliki tn/aimM/,
2	prodaja po »cverojetnih nizkih cenah vaako vrnila Atigloika
kolesa (bioykl«)
Znutopatvo kolen „Adlar1 iz tovarne H. Kleyor Frankfurt in »Viktoria Cjklt W o r k h" Wolver hainpton Angleiko.
Kolesa Adter* h<» svetovno mana in ae ra-g bijo v nemdkl vojski.
rn Juiufi ho n vsako kolo 12 mesecev; kdor 1 ne xua voiiti, naufi se breijilaino. — Poiilja fl se na deic'o in na v«e kraje.
1
Zdravljenj« krvi
Caj „T i h.1 č trn i cvet" (Milleflori). iisti kri lerjo izvrstno sredstvo proti onim
-lućajum, to peče v želodcu, knkor proti slabemu p robu vijanju in hemoroidani. Jtden omot su ozdravljenje, st.iji 50 ni. ter ae dobiva v odlikovani lekarni
PRAX«ABER „fti in Mori" Trst, wjM tr|.

Srečke za zidanje cerkve ob jubileja cesarjevem po I gld.
Glavni dobitek:
zadnji
m<
30.000
vreden
iMeeke pnpoiunijo: Giuaappe Bolaffio Aleasandro Levi, Ignazio Neuinann
La>iuik puliLičuu uiuitvo .KJiuosf. - Izdavatelj in odgovorui uieiliiik: Julij Mikot«. — Tiskarna Doleuc v Trstu.