196. številka. Trst v petek dne 29. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri p<»poludne Naročnina znaša : za celo leto........24 kron za pol leta........12 „ za četrt leta........ 6 za en nit-sec........ 2 kroni N*arcM-nino je p!a«-evati naprej. Na naroči*' l«rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakamah t Tratil »e prndCajo po-Mn.Mrf -tevilke po 6 stotjtik i; nvč.l; izven Trsta j.a po 8 mitikk,^ nv<" i Telefon štr. S-n. \ -^r-- Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Oglasi 5»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domari oglasi itd., se računajo po pogodbi. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Pokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogI:i-e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati 'oco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. II. nadstr. L.astnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Znanost v službi politike in to pa ono. (K. Glaser. i (Dalj*-.) Tudi ne poslanci bi morali biti z a > t o p a d i v tem »Narod-nem svetu«! I o ticer 4) kapitalisti, ki po si 7»t Slovence pridobili zaslug; 5) Pesniki, ki bj zasloveli preko meje slovenske v drugih narodih, d. pr. Aškerc, Gregorčič; ti) Predsedn ki »Matice S'ovenske«, »družbe sv. Cirila in Metodi a« in »družb* sv. Mohorja«, ali vsi, ali pa naj bi izbrali jednega iz-med sebe. 7) Profesor slovensk- ga jezika in slovstva na graškem vseučilišču. 8) Vodja slo venskdi socijalistov, a kmetski stan bi bil zastopan jo tistih deželnih poslancih, ki so posestniki. Predsednik »društva slovenskih časnikarjev«. Seveda so to samo ideje, ki bi se tudi dale prediugaciti. Tak zbor naj bi zboroval vsako leto enkrat v Ljubljani, ali pa tudi večkrat za časa kritičnih dob. Nobeden poslanec bi ne emel v državnem zboru staviti kakega važnega predloga, ki ga ni poprej po svoji veČini odobril ta zbor! Ce hočejo Slovenci kaj doseči na zunaj in se pomiriti d< ma, morajo imeti kak sku-j»en organ, v katerem bodo odločevali starejši, izsku^eni, odlični in znani zastopniki vseh stanov! Tak »Narodni svet« si lahko izvoli tudi ožji odbor. Tudi Grki in Rimljani so vrhno vodstvo izročali premišljenim in starejšim ljudem; v slovenski politiki je preveč mladega demagogstva! K ice po narodnih svetih je Blišati tudi drugod, kjer se radi strastnega nasprotstva boje škode. V »Deutschnationale Correspon-denz« zahteva nekdo » Volksrath fur Bohmen« in pravi med drugim, da si nemške narodne stranke na Češkem morajo oskrbeti skupno organizacijo ! In s cer skoraj, ker drugače da se ne bodo mogli otresti praških kaz-not »v. Kar m>re drugo«! izvršiti skupen »naroden svet«, to mora biti možno tudi v Nemeih na 1 'tekem. Ni treba, da bi se vsi združili v jedno stranki; tega niti ni želeti, ali skupen organ morajo imeti, v katerem bo zastopana vsaka stranka : skupen organ, ki bo v važnih stvareh sklepal za vse obvezne ukrepe. Osebna vprašanja da ne smejo zavirati ustanovitve takega skupnega organa, samo da ne smejo biti voljeni v ta organ mejsebojni osebni nasprotniki in najbolj prononsirani zastopniki svojih idej ! Tako nemški |>olitik. Ob naših slovenskih razmerah bi ne mogli iti tako ealeč, da bi izključali najbolj prononsirane zastopnike — ker bi to smatrali kakor nasilstvo — ali prononsiranci bi se morali uklanjati večini ! Da se podpre nasvet, ki je predlagal razmerno dosti književnikov, hočemo navesti še dva momenta. Ko se je lanskega leta obhajala štiristo-letnica književnosti hrvatske, je slavnostni govornik, g. Babic? Gjalski, rekel literatom in občinstvu, da naj narod svoje književnike nagradi z ljubeznijo in spoštovanjem ker po njihovi zaslugi obstoji potrebna knjiga, ker so oni glavni in prvi predstavi te lj i narodne ideje! Ko so se letos pojavljali nemiri na Ruskem. je car Nikolaj ukrenil v Bp reje ti zastopnike vseh Blanov in jih povprašati za njihovo mnenje o domačih razmerah. Med temi zastopniki je bilo, piše »Dailv Express«, profesorjev, političnih jetnikov, urednikov, pisateljev, obrtnikov, kmetovalcev, ljudij svobodomiselnih nazorov. Mnogo bistrih mož je baje dobilo povelje, naj stopijo pred cara in mu odkrito povedo svoje mnenje o nemirih. Car tla je neki prepričan, da bi njegovi uradniki in glasoviti birokrati priporočali samo ostre naredbe, ki bi nič ne pomagale. O »delavnosti« ruskih birokratov proti ruskim književnikom bomo govorili v teh Člankih še na drugem mestu. (Pride še.) f O D I, I H T iS & *3 MELITA. Povest iz naše dobe. ^pipal Jo«ip Evsren Tomie ; prevedel Radi. Drugi d e 1. III. »Sf.mo te prosim«, je pravil grof svojemu zetu z niehk m. toplim glasom, »ako ju najdeš, urtdi tako, da se deklica takoj vrne v Deli-dvor. Jaz tem obljubil grofici, in ona jo kt maj čaka, ker se jej je privadila Mi-li obljub š to?« O tem je grof s Čvrstim pogledom gledal svojemu zetu v oči, kakor da hoče prodreti do njegovi h misli. Branimir je bil v škripcih radi primernega odgovora. Onega, kar je zahteval gr( f od njega, ni mogel obljubiti radi svojih čist.h načel, a lagati ni bil zmožen. V zadnjem treootku ga veniar ni hotel razžaliti in dal mu je izbegujoč odgovor. Ti veš, da mi je bilo vedno drago, ako sem mogel izpolniti kako tvojo željo.« Ta odgovor ni posebno ugajal grefu. Branimir že najde kakršenkoli razlog, radi katerega ne bo mogel spolniti tastove želje. ]\l«ino vedenje mu je moglo v ten*^ pogledu Javni shod v Središču. (Izvirno poročilo ) I. Znano je, da je južni Štajer, dobra tretjina in najbogateji del te dežele, obljuden z našim slovenskim narodom. Zal, da so v njem tudi neke nemške al: nemškutarske oaze, podpirane na vse jiačin-i od deželni h in državnih oblastnij, kakor tudi od raznih nemških društev in posamičnih Nemcev. Ptuj je že jako potujčen. Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, dali bi se trudom, požrtvo valnoetjo in sit go še pridobiti. Od mestec in vsak hip dobro služiti. Tako je sodil grof o odgovoru svojega zeta, ali rekel ni ničesar. Nezadovoljen, skoro v skrbeh se je poslovil od svojega zeta, kateri je morai takoj oditi v Zagreb, ako je hotel najti sled be-j guncev. IV. To Arturjevo pustolovstvo, a tudi vedenje grofa Orfea o tem dogodku, je spravilo Branimira v skrbi. On je trdno odločil, da bo Tse skušal, da od doma svojega tasta za vedno odstrani osebo, ki je postala nevarna očetu in sinu, a radi katere je tudi na rodbino samo že padala Benca sramote. Spomnil se je razgovora z očetom po zaroki z Melito in uvideval, kako se vedno bolj isto tako godi z življenjem rodbine svoje žene, in opažal, kako se o i povsod bližajo valovi, v katerih ta družina propade radi lahkomiselnosti svojih členov. Na njem je bilo — prav kakor mu je prorokoval oče —t da kakor najbližnji pomaga onim, ki so v nevarnosti in da reši, kar se rešiti da. In zato, da-si se nikdar ni bavil s takim poslom, se je odločil, da pod vsako ceno najde pobegla pustolova, čeprav mu je bilo to grozno zoperno. trgov je še Središče, v katerem veje čisto narodni dub. katerega tujstvo še ni okužilo tnalo. Središče leži tik meje: na eni strani banovine Hrvatske, na drugi Medjimurja, obljudenega s Hrvati. Teh mej se niti ne poz-ja v narodnem oziru. V" tem trgu je priredilo politično društvo »Sloga« dne 24. t. m. shod s posebnim tzirom na okolico, na kmečke občine, v katerih bi Nemci hoteli se svojim »Štajarcem« loviti v svoj tabor naš narod. Na dolgo raztezajoči se trg je bil ves odičen slovenskimi in cesarskimi zastavami. Pred hišo rodoljubnega župana, pod vedrim nebom, bil je prirejen prostor za govornike. Okolo istega se je zbrala velika množica ljudij i7. vseh stanov. Bilo je duhovnikov, profesorjev (nahajajočih se na počitnicah) ufiteljev, odvetnikov, zdravnikov, trgovcev. Bili so tu kakor pravi bratje, kakor zvesti sinovi svojega naroda, kakor jedna falanga proti našim narodnim nasprotnikom in sovražnikom. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva »Sloga«, odvetnik v Ormožu dr. Omulec. Prvi je nastopil kakor govornik državni poslanec dvorni svetnik dr, P 1 o j, ki je mej svojimi počitnicami govoril že na nekaterih shodih. Bilje prisrčno pozdravljan. V svojem govoru je obsojal »Štajerca« ter priporočal volilcem, naj odločno zahtevajo svoje pravice. Govorč o državnem zboru omenjal je govornik neopravičeno ob-s t r u k c i j o Nemcev, in opravičen o o b s t r u k c i j o Cehov; potem je omenjal sredstva, s katerimi hoče dr. Koerber rešiti parlamentarno delovanje ter pripraviti pot nagodbi z Ogrs to. Omenjal je nadalje one zakone in predloge, ki so se tikali vprašanj kmečkemu stanu v prid : pri-stojb nski zakon, odpravo mitnic, resolucijo za odstranjenje vinske klavzule, prispevke za uničevanje trtne uši, trgovino na termine, olajšavo za kmete ozirom na vojaške dolžnosti, napjre za slovensko kmetijsko šolo, za zimske kmetijske tečaje. Konečno se je govornik oziral na bodoče delovanje parlamenta. Dr. Ploj sodi, da dr. Koerber dobi v e c i n o z a nagodbo z Ogrsko, dvomi pa, da-li bo ta večina sploh mogla odločevati kerjo skoro gotovo za p reč i jo Cehi (ako ne zadobe zadoščenja za odstranjenje jezikovnih naredeb) in morda še drnsri /njimi ! Branimir ju je iskal na jako praktičen način. Povpraševal je najprej na južno železniškem, a potem na državnem kolodvoru radi Arturja in Elze. Ni šel k postajevodjem, niti k blagajnikom, ki so tega dne izdajali potnikom karte, temveč izpraševal je železniške uslužbence in težake, je-Ii prišel na kolodvor huzarski častnik take in take zu-nanjščine in s kom ? Na južno železniškem kolodvoru niso mu vedeli ničesar povedati, ali na državnem je našel uslužbenca, kateri je bil nesel iz kupeja ročne torbe in druge stvari mladega huzarskega oficirja in neke gospice, ki sta ravno tako izgledala, kakor ju je opisal Branimir. Po pripovedovanju istega uslužbenca sta begunca obilno in veselo zajutrkovala v ko-lodvorskej restavraciji, a potem sta se odpeljala z mešancem v Sisek. Za daljšo pot nista vzela kart. To kar je slišal, je bilo Branimiru dovolj. On je bil gotoy, da ju doteče v Sisku, kjer sta tuja in kjer moreta živeti skupno eden, dva dni. Zvečer je sel v železniški vlak, ki prihaja v Sisek okolu polunoči ; drugega vlaka ni bilo. Na kolodvoru v Sisku je na isti način, kakor v Zagrebu izvedel, da se je mladi Dr. Ploj je govoril nad eno auro. Zaključil pa je : Delovali smo (slovenski in hrvatski poslane) in bom) pj geslu: Vse za vero, dom, cesarja, in za duševni in gmotni napredek naroda slovenskega ! Potem, ko so bila poslancu dru. Ploju stavljena razna vprašanja od raznih posestnikov in je on odgovoril nanje, bila mu je glasovana prisrčna zahvala in popolno zaupanje. G. dr. Kosina je poročal kakor deželni poslanec. Pred volitvami smo — je izvajal — ali ni prišel radi tega, ker se ne 'misli potezati za ti mandat. Povdarjal je, da svetu vladati dve načeli, prvo narodno i 'drugo občnosti: požiranja malih narodov. Omenjal je izvestnih nemških učenjakov in politikov, ki hočejo propast Avstrije, da si otvo-rijo pot do Jadranskega morja ; potem drugih, ki bi hoteli, da samo trije jeziki zavladajo vsemu svetu. Nadalje je omenjal uradnikov v slovenskih deželah, ki so povsem nemškega duha, ter je črtal stanje Slovencev v posamičnih pokrajinah. Tako je prišel do odnošajev na Štajar-skem. Nemških poslancev v deželnem zboru je 61 — brez škofov — slovenskih pa 8. Členov v deželnem odboru : nemških o, slovenski 1. Onih S in ta 1 zamorejo malo ali pa nič proti množici nasprotaikov. Ti izdajajo denar — na tisoče in tisoče — za nemške srednje in meščanske šole, za gledališča, za vsprejeme nemškega pevskega »bunda« in podobne namene, med tem ko slov. tlel dežele popolnoma zanemarjajo in ga celo hočejo ponemčiti. Govornik je obsojal nekatere liste, ki so zadnji čas pisali proti abstinenci slovenskih poslancev : mej temi listi da so tudi taki, ki so poprej te poslance gonili v abstinenco! Govornik ni prijatelj abstinenci v obče ; ali, kakor hitro so se poslanci odloČili zanjo a so imeli dovolj-njih razlogov za to, je niBo mogli opustiti meni nič t bi nič ! Tirolski Italijani a b s t i n i r a j o ž e blizo 30 let. In bržione dosežejo mnogo tega, kar hočejo, k e r j e ljudstvo v e d n o ž n j i m i. Za časa abstinence s> Nemci < »Uočili neke svote kmetovalcem v prid in so jih razdelili med nepotrebne posestnike. Ali tudi ko bi bili naši kmetje kaj dobili od tega, bi bile to le mrvice, radi katerih se zavedao ljudstvo ne sme odrekati svojim bitstvenicn narodnim pravicam ! ! Govornik je označal potem narodnostne odnošaje po južnoštajerskih huzarski oficir z jalado gospico, elegantne zunanjščine, nastanil v kaptolski gostilni. »Ali isti oficir«, mu je pravil dalje železniški uslužbenec, je odpotoval nekam dalje z večernim vlakom.... Na katero stran, ne vem, ker nisem pazil na to.« »A ona gospica ?« »Ni bila v njegovi družbi.... Najbrž je OBtala v gostilni.« Branimir se je takoj odpeljal v gostilno, kjer je vzel sobo za prenočenj'e. Gostilničar, ki je, kakor stari Sisečanin, dobro poznal Branimira in vso Rudnicevo rodbino, se je začudil, da vidi pod svojo streho Branimira, kateri ni imel nikdar navade, prenočevati v Sisku, ako je bil na potovanju. »Vi se čudite mojemu prihodu ob tej uri! Ne sodite krivo. Nenavaden je povod, kateri me je dovel v vašo gostilno.« Branimir se je spustil v velik naslonjač, zapalil fino egiptovsko cigareto in začel pogovor z gostilničarjem, ki je stal spoštljivo pred njim. (Rudnidi so bili svoj čas najuglednejša rodbina v Sisku.) »Pred vsem vas prosim, da to, kar govorim z vami, ostane mad nama.... Jaz vem, da vi znate molčati in da ste pošten človek. To sem omenil le mimogrede, ker morate mestih in je ponavljal besede nekoga druzega: Maribor je predpoludne slovenski, popoludne nemški. Predpoludne namreč tudi vsi m e-i jf a d i znajo in govore slovenski z okoličani, od katerih živijo in brez katerih bi umrli od gladu...! Tudi poslancu dr.u Rosini sta bila izrečena soglasna zahvala za Djegovo delovanje ter zaupanje. Politični pregled. V Trsta. 2i>. avgusta 1902. Sprememba na namestništvu v Trstu ? V »Information« čitamo, da grof G je« odstopi oo ta zakon smrt romunskemu naroda. Pod naslovom: »Zadavijo nas« p>e » Tribuna« : »Najprej nas je neprijatelj lokavo in zlobna od daleč obkolil, kasneje je stisnil verige, a sedaj nas hoče zadaviti. Na?a narodna poguba ne le da je odločena iz-za kulis msdjarske vlade in politikov, ampak je konkretno izražena v ministrovem zakonu. Naša narodnost je izpostavljena nasilnemu in krivičnemu preganjanju kakor v kaki despotski državi..... Hotel bi nas pogoltniti. Romuni morajo ostro povedati vladi, da tega ne m«-rejo dalje trj>eti, a glas tega naroda naj prodere do našega prestola in do prestola civiliziran h držav !« Slovaške »Narodne Novinv« pravijo, da je ta zakon v spopadu z moralo, zdravim razumom in vestjo. In liberalni list »B. H.« zahteva, naj se proti rečen;m novinam naperi tiskovna pravda. Glavni zn?k nemškega in madjarskega liberalizma je pač povsodi isti : Nasilje proti Irugače mislečim ! Sebi vso svobodo, drugim nikake. Pred takim svobodoljubjem, reši nas o Gospod ! Spor radi » Morskega očesa t. Mi smo na tem mestu navedli že par izgledov, kako šepavo arguaientacijo pošiljajo v boj ogrski členi razsod'šča, ki zboruje sedaj v Gradcu, da bi v prepiru radi onfgj lepfga ko«ičeka sveta na ogrsko gališki meji izsilili razso ibo, kakoršno bi hoteli imet?. Povedali smo že. da se sklicujejo na dokumente, sklenjene pred blizu 70 leti, a podpisane samo od c grške strani, ne pa tudi od gališke, kar pa je nj m le «formalna pomota«. Povedali smo že, da se sklicujejo na druge dokumente, ki p. niti originali niso, ampak le spačene kopije, napravljene — na Ogrskem! Danes moremo j»odati zopet en tak izgled ogrskega dokazovanja. Sklicujejo se tu li na neko kupuo vedeti, da se stvar ne tičs mene. Delam na presni o neke druge osebe. Prosim vas torej, da me na kratko obvestite o stvari, katera vam bo znana.... K vam je, kaj ne, prišel popoludoe mlad huzarski oficir ?« »l)a, prišel je z mešancem.« »Srednje postave, črnih lasi in brčie, eleganten.... * » Vse t ti ko. « »A z njim je prišla tuli mlada dama rudeč h las?« »Prij>eljala sta se skupaj v hote! in Tzela dve sobi, drugo tik druge.« »A oficir je zopet odpotoval.« »Da on je odpotoval, ali ona je ostala tukaj.« »Ali spi sedaj ?t »Bog varuj! Zabava se spodaj v jedilnici z domobranskimi častniki.... M >ram reči, da mi ta oseba nimalo ne ugaja. Njeno vedenje je preveč svobodno, skoro razuzdano.... Pije šampanjca, kakor vsak možki.« »Bi mogel li videti to družbo, a tako, da me ona ne opazi ?« »Izvolite 2 menoj!« (Pride še.) pogodbo med neko gospo Homolacz in Pa-lozzav, kateri poslednji da je mejo priznal tako, kakor jo zahtevajo Ogri. Z vso pravico je avstrijski člen razsodišča vitez Mai -szek oporekal, da zasebniki ve ndar nimajo pravice določati državne meje! Ali ni lepa ta ? ! Sedaj ne treba dru -zega, nego da kakov Italijan iz kraljestva pokupi posestva po tržaški okolici in potem — »prizna«, da je tam kje pri Bazovici meja med Avstrijo in Italijo ' Avstriji bi — po ogrski argumentaciji ne— preostajalo druzega. nego da okolico od Bazovice sem odstopi Italiji ! Kralj italijanski v Bero lin u Včeraj, ob t5. uri zvečer, je bil italijanskemu kralju na čast svečan obed v dvorani slik v Lerolinskem kraljevem gradu. Pri šampanjcu izgovoril je cesar Viljelm sledečo napitoico v italijanskem jeziku : »Presrčni dobrodošel, ki ga izrekam Va- mu predstavil tržaškega župana, s katerim se je škof pozdravil v laškem jeziku. Vsi skupaj so se na to podali v rezervirano čakalno dvorano, kjer so pričakovali škofa prošt ' Petronio, stolni kanoniki, policijski ravnatelj Busich in namestnistveni tajnik I v aksijom, v dogmo po volji slučaja: Slove Krekich. S kolodvora v škofijsko palačo se ali nekrivi, slučaj vsikdar mota tako, da Italijani padajo na mehko, in krivi ali nekrivi : Slovence meče slučaj vsikdar na trdo stran, kjer — tišči in boli ! ! Tako je postalo v zapoved, v tradicijo. Pred molče njegovo je vozil škof v namestnikovi kočiji, kolodvorom zbrani radovedneži so gledali mimo vozečega se škofa in spremstvo. V škofijski palači se je škof še nekoliko razgovarjal prej z namestnikom in potem županom. Ko sta se poslovila ta dva, pa je škof stopil v veliko dvorano, kjer ga je pričakovalo kakih sto svečenikov. Stolni vikar Petronio je predstavil škofu enega po enem. na kar je (Petronio) v italijanskem (ne latinskem) govoru pozdravil škofa in škof je odgovoril isfotako v italijanskem jeziku ! iHe, gospoda na Kranjskem, ali je latinščina tako sveta in neodpravljiva samo tam, kjer šemu veliCanstvu, ni samo znak navadne zamenjuje slovenščino?!) Stolni vikar Petro- uljudnosti, temveč je izraz globokih srčnih nio je prečital tri papeževe bule, naslovljene : čutil. Dobrodošlo Vaše veličanstvo, kakor jedna na vikarja, druga na svečeništvo v sin onega vitežkega kralja Humberta, ki je škofiji in tretja na vernike. V vseh treh se bil brez madeža in brez strahu, ki je svoje nalaga priznanje dra. Nagla tržaškim škofom prijateljstvo in svojo zvestobo prenesel od in se posebno od duhovščine zahteva pokor mojega očeta na-me, mnogo mlajšega od ščina nasproti njemu. Po prečitanju bul je njega. Njemu ohranim v svojem srcu svet in hvaležen spomin do smrti. Dobrodošlo Vaše veličanstvo, kak ir kralj lepe in predi vne Italije, dežele naših sanj, neizčrpnega vrelca, iz katerega zajemajo naši umetniki in pesniki ! Dobrodošlo Vaše veličanstvo, kakor zvest zaveznik po obnovljeni pogolbi, ki veže mejsebojno naju, kakor tudi prejasnega najinega prijatelja, Njeg. veličanstvo nesarja in kralja Frana Josipa, pogodb', ki obstoji izjavil Petronio, da z istim trenotkom nehuje njegovo stolno vikarstvo. Sploh je imel ves prvi nastop novega škofa strogo italijanski značaj, iz česar moremo sklepati, da v narodnem obziru nam ni pričakovati nič dobrega od novega škofa. Danes ob 10. uri zjutraj je škof na namestništvu položil prisego. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, je nadalje v svoji stari trdnosti in ki je pognala škof imenoval svojim kapelanom novomašnika še bolj globoke korenine med našimi narodi gospoda Ujčića iz Pazina. (Na, na! Op. ured. »EI.«) potem, ko je za desetletja zagotovila evropski mir, kakor ga, ako I»g tla, zagotovi tudi v bod »če. Z mano veklika vsa nemška domovina pozdrav : »Njeg. veličanstvo kralj, utii, uii, ura.c Kralj italijanski je odgovoril v italijanskem jeziku takole: »Čutila iskrenega nagnjenja, katerim je Vaše veličanstvo dalo duška nasproti moji deželi, moji rodbini in moji osebi, so dragoceno poroštvo prijateljstva, katero povra-čam z vsem srcem. Tudi jaz se spominjam Dr. Elbert — pomožni škof v Trstu! »Slov. Narod« hoče vedeti, da si je novi tržaški škof dr. Nagi izvolil za svojega ad- presvetlemu cesarju in latuea in substituta novomeškega prtšta dr.a >tllš«. Drugi govornik Elberta. Ce bi ta odklonil, pa da je za to določen dr. Karlin, ki je bil Škotov sošolec v Iiimu. Da govorimo naravnost, kar mislimo, — kombinacija s proštom Elbertom bi morala biti izključena. Da ni nič druzega vmes — ali je —, ne sodi prošt Elbert na to mesto že zato, ker je tudi on Nemec in bi naš naro l svojega bratske iskrenosti, ki je združevala presvit- te škofije ne mogel videti v njem lega roditelja Vašega veličanstva z m »jim, in posebnega zaupnika in zaščitnika, presrčne intimnosti, ki je vladala med naši*a £ndna logika oudna go pota logike slavnima prednike na. V duhu teh spominov vlaflnega zistema v Pr;ra0rju. Vse je kakor bosta najina naroda nadaljevala na potu pro- obrneno na glavo> Nobena 8t-,ar ne stoji svete v zavetju te stare z.eze med Italijo in tako kakor w bilo naravno> ee le m0ŽD0f ae obema cesarstvoma, v kateri zvezi se splošno lcgjka vladinin odredeb krega z navadno spoznava simbol miru«. Na to je kralj nazdravil cesarju, cesarici, cesarski rodbini in procvitu Nemčije. Italijanski kralj je podelil grofu Biilovvd red Annunziate ter odlikoval tudi nekatere visoke nemške dostojanstvenike; istotako je nemsk' cesar odlikoval italijanskega minister-ekega predsednika Zanardellija z redom črnega orla, Prinettija pa z pruske krone redom za zasluge. a z zdravo logiko. V Pulju peva sedaj ruski pevec Vladimirov. Hotel je prirediti koncert tudi v zaprti dvorani puljakega »Sjkola* in samo za člene »Sokola« in »Čitalnice«. Ali pulj^ko redarstvo ni dovolilo tega koncerta. Po navadni logiki bi človek sodil, tla tista oblast tem manje dovoli tak koncert v kaki javni dvorani! Kaj še! Potem je — če mislite tako — ne poznate službene primorske logike. Ta ima svojo posebno čudno pot. Koncerta v zaprti dvorani in za omejeno dovolili, p a č p a sme pevati v javnem število členov niso ruski pevec r - ---- - j - ____ lokalu, pristopnem vsem! Gosp. Vladimirov in gospica Karabovic pevata v restavraciji »Bud\veis«. »Naša Sloga« ee izreka najlaskaveje o njiju pevanju, ki da kar zatemnuje italijan-sko-nemški tigl-tangl. Slušatelji se kar naslajajo na lepih narodnih akordih ruskih. 0 ti preklicani — slučaj! Ta je nam tržaškim Slovencem nijnevarneji in mjdosle i-neji sovražnik. Ta je vedno na delu proti nam. Če so žalo-tne naše razmere nanesle tako, da eden obeh narodov v deželi mora Tržaške vesti. Prihod novega Škofa. Včeraj je nekoliko pred jedno uro popoludne odpotoval novi tržaški škof, pragospod Fran K sa ve rij dr. Nagi, iz Ljubljane prot' Trsti. Spremljali eo ga kanoniki Flego, Sincich in Fabris ter kooperator Bottegaro. Tekom vse vožnje se je škof v nemškem jeziku pigo/arjal b kanonikom Fiego. Prvo dobrodošlico je vspre-jel dr. Nagi od sežanskega župnika, ki mu je šel do Divače nasproti. Primorski namestnik, grof G, e^, ni pričakoval škofa na na-brežin»ki postaji, kakor je bilo določeno, marveč na tržaškem kolodvoru. Pri postajališču pod sv. Križem pričakovalo je škofa trpeti škodo, vsikdar nanaša slučaj tako, da smo več vaščanov, kateri so ga pozdravljali v mi Slov. tisti, ki trpijo škodo. Čekaka »dobra slovenskem jez ku : na te pozdrave je odgo- stvar« zahteva kakov eakrifieij, jo že slučaj varjal kanonik Flego, ker novi škof ne umeje zasukava tako, da moramo mi primorski Slo-niti besedice slovenski. Ljudstvu pa je bilo j venci polagati ali gospodarska a!i kako etično jako težko, ker ni moglo iz ust svojega no- žrtev na oltar — dobre stvari! Čj se treba ve^a višega pastirja samega čuti odgovora. žrtvovati pro bono pacis v pokrajini, pa že Na tržaŠKem kolodvoru je pričakovalo tisti preklican slučaj naprtja vso žrtev na škofa mnogo radovednega občinstva. Ob 5. pleča slovenskih deželanov. Če se kje boje uri popoludne pa se je pripeljal v družbi kakega neljubega dogodka in ran hočejo pre-policijskega ravnatelja Krišt. Busicha na-! venirati. vsikdar je slučaj tak, da se Sioven-mestnik grof Glč-js ; kmalu za tem pa kapi- cera striže kako državljansko in .politično tularni vikar Petronio z dvema kanonikoma 1 pravo ! Če se boje kje spopada u,ed pripad-in župan dr. Sindrinelli. Ko je ob 5 35 uri niki dveh narodnosti, vsikdar odloča slučaj popoludne novi škof dospel na kolodvor in tako, da se Slovencem kaj prepoveduje ! stopil z voza, pozdravil ga je v imenu vlade J S l u č a j je torej Slovencem najhuji, namestnik grof Goe« v nemškem jeziku ter najnevarneji in najdosledneji BOvražnik. Krivi nec bodi vsikdar tepen, da morejo biti drugi zadovoljnji! Da smo nedavno temu na slavnosti »novih veteranov« dobili Slovenci toplo pljusko v obraz, na tem je bil tudi le goli slučaj kriv. Slučaj je hotel, da bodi vse italijansko, prav kakor da ne bi bilo nič — veteransko! Slučaj je hotel, da je ravno Petronio namestnik škofov. Zato ni moglo biti sevela drugače nego da je bil slavnostni govor le italijanski, oziroma slovenski jezik izključen s slavnosti pred nosom veliki večini členov-Slovencev po narodnosti ! Da je bil veliki »prijatelj Slovencev« Jurizza posebno odlikovan na rečeni slavnosti, tudi na tem je bil kriv — kakor smo posneli iz pogovorov z veterani samimi — le tisti poklicani slučaj. Slučajno je namreč g. Jurizza časten člen tega društva. Častnega člena pa vendar ni lahko možno mimoiti. Torej zopet — slučaj. (Le glede je I nega s m > nekoliko v dvomih : alijebilo namreč t udi tole goli si u čaj, ti a so Jurizzo >novi veterani« sploh imenovali častnim členom?!) SI učaj je bil tudi ta — kakor se opravičujejo — da je bil ravno jedini Jurizza tisti, ki jim je brezplačno posodil potrebni oltar ! In tako je bil zgolj slučaj : da so za par goldinarjev, ki jih je prihranilo društvo »novih veteranov«, morali ravno Slovenci plačati stroške s pravicami svojega jezika! ! Tudi na slavnosti »starih veteranov« pri Bergerju minole nedelje je ta preklicani slučaj — slučajno posegel vmes in nam sežgal slovenski govor!! Cujte le! Prvi govornik je po nemško zaklical »boch« je godba zasvirala je storil istotako z »evviva« in godba je zasvirala istotako. In tretji govornik je tudi že stal, da zakliče vladarju naš »živio« ali »slava«. Ali glej ga zlomka — slučaj, frao hoteli reči : ko je namreč po italijanskem »evviva« zasvirala godba, hotel je — nesrečni slučaj, da je pirotehnik začel svojim praskatajočira, ognjenim in mlade in velike otroke razveseljujoči m poslom. Navstalo je seveda veselo vsklikanje, vrvenje in beganje. Ob vrtečih se ognjenih kolesih in prasketanju laket se je čisto slučajno sežgal in poizgubil tudi — slovenski govor s slovenskim »slava« in oživio« vred. Ali verujete sedaj, kako usodno uiogo za na tržaške Slovence igra tisti preklicani — slučaj ? ! Kar se nam godi hudega, godi se le — slučajno, lu tudi le slučaj hoče tako, da nam nikdar ne prihaja nič dobrega v tlelež : ne na polju šolstva, ne na polju gospo-podarstva, ne na polju politike, ne v raznih uradih in tudi ne na polju — tržaških veteranov ! V spomin. Dne 13. t. m. je umrl v Ćepljanah pri l ".nagu Anton Kozlovič p. dom. Rošo. Ta mož je bil navaden kmet, a je bil skozi in skozi narodnjak: zato se ga — sicer pozno, ker se nas ni prej obvestilo — spominjamo na tem mestu. Vječnaja pamjat ! O pokojnem Ivanu Hafnerju imamo še dostaviti, da je bil isti tudi med ustanovitelji »Delavskega podpornega društva = in tla je doživel pokojnik 77. in ne 70. leto, kakor je bilo rečeno včeraj. Na brezobraznost »Piccola«, s katero je hotel ta list uporabiti statistiko učencev na srednjih šolah Primorja v dokaz italijan-stva pokrajine, odgovarja »Naša Sloga« takole: »Njemu (»Piccolu«) je menda to malenkost, da imajo Italijani v velikem središču, kakoršnje je Tist, dve italijanski srednji š >li, da imajo popolen italijanski gimnazij v Kopru, italijanski realni gimnazij v Pazinu ter nemške srednje šole v Trstu, Gorici in Pulju, v katere zahajajo mnogi Italijani, dočim imajo Hrvatje in Slovenci še !e 3 leta svoj gimnazij v Pazinu. Kaj se briga »Piccoloc za to, di je trgovsko-p >m jrska akademija v Trstu čisto italijanska in da je tudi navtiška akademija v Lošinju čisto iti-lijanska! Vse to je njemu malenkost, vse to mu služi le kakor dokaz, da so te pokrajine italijanske. Zares: to je prava židovska logika! Ne dajo nam srednjih šol, med tem ko majo onih svojih preveč — pak nam dokazujejo potem, da nas ni, ker ne zahajamo v srednje š< le ! ! (Po takem bi morali biti Hrvatje in Sloveeei pravi čudotvorci, da bi zahajali v sole, katerih — ni ! Opazka starčeva). Kakih .">00 hrvatskih in slovenskih dijakov se mučijo na srednjdi šolah, italijanskih ali nemških, s tujim jezikom in ti sami služijo židovskemu lističu v dokaz, da so Trst, I-tra in Goriška italijanske pokrajine ! Ne dajo nam šel. a dokazujejo potem, da nas ni, ker nimamo učencev ! /a ino/ko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija t Trstu so darovali : ga. Fani Konač, ker je postaja Tižačanka 2 K. voli «> v poslednji oporoki j>ok. Antona lirgiča v Barov i r-i 10 K. V počeščenje spomina C.rila Godine daroval krstni boter A. B. 4 K. Bog dal mnogo posnemovalcev ! Blagajništvo. Odbor političnega društva »Edinost« bo mel jutri zvečer ob 71 t uri svojo sejo in gg. odl>ornik< naprošeni, da se udeleže iste. M»»d tr^or>kimi p močniki t Ljubljani je navstalo jako živahno gibanje za doseg * nedeljskega počitka. K idi tega vprašanja bo v nedeljo shod na vrtu restavracije »Pri zvezdic. Družba st. Mohorja šteje letos S0.O4K udov, 3'.»3*> več nego lani. Nekoliko podrobneje statistike pride. /veza slovenskih pevskih diu^tev«. Pišejo nam : Kakor doznajemo, namerja si. pevsko društvo »I/ubijana« obhajati prihodnje leto svojo 10 letnici ter ob tej priliki prirediti velike slavnosti, ki bodo trajale tri dni. Mi tržaški Slovenci ne bomo med zadnjimi glede udeležbe in smo gotovi, da za ono priliko poletimo s posebnim vlakom v našo belo Matuško. Želeti bi pa bilo, da bi slavno-ti traiale le dva dni, ker za nas Tr-žačane je nemogoče, da bi zgubljali 3 dn;. Prvi dan naj se proslavlja 10 letnica, drugi dan (-a naj bi zborovala zveza slovenskih pevskih društev, ki se pa mora prej ustanoviti in povabiti vsa l>evska društva, da *e upišejo. Ako je taka zveza že ustanovljena (slišali smo nekaj o nekih j»otrjenih pravilih ?) potem pa naj se zgane in stopi — pred slovenska pevska društva ! Ali l>odi tako ali tako: vsakako naj se ljubljanska pevska društva dogovore med seboj in pripravijo vse potrebno do prihodnjega leta. Mi z veseljem pozdravljamo prihodnjo zvezo »1 »venskih pevskih društev, ki naj ima voj ?e lež v Ljubljani, vsakoletne občne zbore pa naj bo prirejala v različnih slovenskih mest h iz krajih ! inšpektoratom, kjer je na vse grlo upil, naj mu izročijo denar. Prišla sta dva redarja, ki sta ga nagovarjala, naj gre domov in ko ni hotel ubogati, prijel ga je jeden redarjev za roko ter ga vlekel proč. Nardin pa je začel zopet razgrajati in je vrgel redarja na tla, kateri se je o tem tako močno pobil po prsih, da še sedaj ni popolnoma zdrav ; drugi redar je odvedel na to Nardina zopet v zapor, kjer je moral prenočiti. Radi tega dogodka odgovarjati je moral Nardin včeraj pred tukajšnjo deželno sod-nijo in je bil obsojen na 6-mesečno težko ječo. Drsibe premičnin. V soboto, dne 30. avg. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled ■firftdbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vil ne stvari vršil« eledeče dražbe premičnin : ulica della Staz one 2, mize in stolice; ulica della Pieta 13, voz in konji ; Kjadin 794, hišna oprava; ulica deli' I-itituto 7, hišna oprava: ulica deli Llovd 1(5, ura in podobe ; ulica San Nicolo *>, železna blagajna : ulica Ifolino a vento 29, hišna oprava; ulica Riborgo 13, hišna oprava ; ulica Malcanton 5, kopita. > remenskl vestni k. Včeraj : toplom r ob 7. uri ejutraj 24 °4 ob 2. uri popoladn 28*7 C.8 —Tlakomer ob 7. uri zjutrtj 761.0 — Danes plima ob 7.3U predp. in ob 5 31 pop.; oseka ol 0.53 predpoludn« in ob —.— popoludne. znani pregovor: Sloga jači, nesloga tlači ! je šel k službi božji krnet Fr. Zupe, oee Tako, kakor je bilo v občini jelšanski doee-j vrlega narodnjaka, okrajnega odbornika le-daj, ni moglo iti naprej. Zaradi tega kličemo narškega in načelnika benediake posojilnice, Ti, narod ielsanski : vzemi si vzgled na Frana Zupe, veleposestnika pri Sv. Bene-Svcjih voditeljih ! Ne daj se motiti v slogi diktu. Mej potjo se mu je vlila kri, starček od nikogar; temveč preziraj onega, ki bo se je zgrudil in mrtvega so ga odnesli deloval proti slogi! Kajti njemu ni mari za j domov. blagor občine, ampak le za svojo — 300-letnica. Letos mine 3o0 let, osebno korist in častihlepnost! Jelšauci, vstra- odkar je bila cerkev sv. Uršule nad Slove-jajte pri sklepih od minole nedelj e in Bog Vas njim Gradcem po škofa Tomažu Hrenu bla-živi '. 1 goslovljena. Cerkev je podružnica staro3lavne X Pevsko društvo »Lira« T Komnu nadžupnije Starotrške in stoji 1700 m. nad vabi na veliko veselico s petjem, tamburanjem morjem, igro in plesom, ki jo priredi v nedeljo dne m 31. avgusta 1902 na okrašenem in s senco Brzojavna poročila oskrbljenem dvorišču gosp. Gabrijela Ga- S policijskega ravnateljsstva v Trstu, sparija. Vspored : 1. Pozdrav predsednika. DUNAJ 27. (B.) »\Viener Zeitung« 2. VolariČ : »Ti osrečiti jo hoti«, poje moški javlja: Cesar je z odlokom od 23. avgusta t. 1. povodom zaprošenega umirovljenja viš- Šola Vesti iz ostale Primorske. X Klesarske delavnice in strokovna 8V,rala P°Polna g°d,)a " v Nabrežini. Naš sivi Kras hrani v B,l,5aJ'1 *lal,eea vremena se b sebi mnogo prav lepega stavbenega kamenja, katero ima, ako je lepo izdelano, veliko vrednost. Kdor hoče torej od tega dobiček imeti, naučiti se mora izdelovati kamenje. V to mu daje priložnost Nabrežina, kjer se nahajajo največe klesarske delavnice v naši deželi in pa strokovna šola. C3 se tukaj uče ptujci klesarstva, zakaj bi tega ne storili Slovenci (posebno Kraševei), ki so na mnogih krajih posestniki prav lega stavbenega kamenja ? ! Siariši, ki žele, da se njih sinovi izuce v kamnarstvu, dado naj jih v uk Kakemu ukajšnjemu mojstru ! — Vajenci imajo tukaj priložnost, da se v svoji stroki izučijo na delu in v šjli — Sjla se začne s 1. septembrom t. 1. Tudi klesarskim pomočnikom je dana priložnost še dalje spopolnjevati se v strokovnem risanji, ker s začetkom šole se uvede tudi proBt tečaj za delavce. — Oglasiti se je do 31. t. m. I/ JeKan. Iz raznih slovenskih časopisov so splošno znane razoraae razmere v občini Jelšane. Znano je, da so se vršile tu že dvakrat občinske volitve, katere pa so bile vsled rekurza obakrat razveljavljene ter ee zbor društva »Lira«. 3. Lesinski: »Pjevajmo«, poje možki zbor društva »Nabrežina«. 4. Pl. Farkaš: »Pozdrav«, igra tamburaški zbor društva »Lira« v Komnu. 5. Volar tč : »Slovenski svet«, poje možki zbor društva »Lra«. Lesinski : »Poputnica«, poje možki zbor društva »Nabrežina«. 7. Igra : »Stara mesto mlade«. Veseloigra v jednem dejanju. 5. Pl. Farkaš: Arija iz operete »Nadrudar*, igra tamburaški zbor društva »L ra«. 9. Svobodna zabava. — Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veselico <>0 stot., sedeži 40 stot.; vsaka plesna točka 20 stot. — Na veselici sodeluje iz prijaznosti si. pevsko društvo »Nabrežina« iz Nabrežine. Med posamičnimi točkami veselice in k plesu Nabrežine. V bo veselica vršila dne 14. septembra t. 1. Na obilno udeležbo ulju Ino vabi Odbor. X Patrijotični gospćni oddelek društva rudečega križa v Sežani priredi v soboto dne 30. avgusta t. 1. v hotelu »Pri treh kronah« vrtno veselico in ples. — GoJbo za koncert in ples oskrbuje iz p 3-sebne uljudnosti vojaška godba. Na večer bodo umetni ognji. Veselica 89 bo vršila ob vsakem vremenu. Cisti dohodek je namenjen jega policijskega svetnika redarstvenega ravnateljstva v Trstu, Ivana Budina, podelil istemu red železne krone III. vrste, oprostivši ga od taks ter je z odlokom od 23. avgusta t. 1. menoval, okrajnegaglavarja v Poreču, Alojzija L a s c i a c a, višjim policijskim svetnikom z naslovom vladnega svetnika na policijskem ravnateljstvu v Trstu. Kralj Rumunski. BAD GASTEIN 29. (B.) Kralj Karol Rumunski zapusti jutri Bad Gistein. Potovanje se bo vršilo preko Inomo9ta. Smrt nadvojvodinje Margarete Zolije Wiirtenberške. ISCHL 29. (B. Danes predpoludne je v tukajšnji župni cerkvi škof dr. Meyar pel rekvijem z libera za blagopokojno vojvodinjo Margareto Zofijo Wiirtenberško. Cerkvene slavnosti s^ se udeležili cesar s spremstvom, nadvojvoda Ludovik Viktor se svojim višjim dvornikom, členi aristokracije in uradniki, občinski zastop, društva in šolska mladina. Prehod preko Dardanel za ruske ladije. CARIGRAD 28. (B.) Čuje se, da se od ruske strani zahtevani in do sedaj ne dovoljeni prehod skozi Dardanele tiče štirih novih neoboroženih vojnih ladij ali torpe-društvenemu zalogu. — Vstopnina 2 kroni dovk, ki imajo pod trgovinsko zasta\o o I ti za osebo. — Začetek ob 7. uri popoludne. Vesti iz Kranjske. * Požar v Martin,jaku na Notranjskem. Ozirom na požar, katerega smo že omenili na tem mestu, poroča »Slovenski Narod«, da je pogorelo 25 hiš. 73 gospodarskih poslopij, o 7 prešičev in 6 goved. Ne vštevši kmetijskega v Crno morje. Rumunska šola v JSredcn. SREDEC 29. (B.) Vlada je doposlala tukajšnjemu diplomatskemu zistopsfeva Romunije noto, s katero zahteva, naj se rumunska šola v Sredcu podredi bolgajskemu šolskemu nadzorstvu, ker drugače da se ta ola zapre. bodo v kratkem vršile v tretjič. Biti se je Na delo bratje Ljubljančani in to takoj ! ^ da ^^ imelj y jelšan9ki ob5ini Mpet Predrzna tatvina. Gosp. Djminiku hlld bratomorni boj. Prizadevanju naših ro- Tam .urinu, lastn.ku znane gostilne »Al Vet- Poljubov in občinskih prvakov pa se je po- ! pocjiraia Zgoreli so tnrino«, na oglu ulic Torrente in < hiozza, sregji0> da eeje napravil kompro- sedem tako, da je upanje, da se bodo prihod- , orodja, hišne oprave in obleke, se ceni škodn oO.OOO kron znaša glavni dobitek »Olo- na 125 202 kron. Beda je velika. Požar je muške razstavne loterije«. Op">z podpisali i77 litrov vina. Ko je gospodar videl, da voditelji obeh nasprotujočih si strank. To je mu manjka jeden sodov, poslal je svoje ljudi g0toVo jako razveseljiv pojav, ki obrodi zado- takoj okoli, da iztaknejo tatove, a vse iska- učenje v vsfh pravih oje je bilo zastonj. Stvar je naznanil policiji, kajti razmere, kakor Dosedaj je doznala |»olieija, da sta odnesla sod dva mlada človeka v delavski obleki. Pribbžala sta se vozu s povsem naravnim narodnjakih v Istri so se dosedaj razvi jale v Jelšanah, so bile resnično prežalostne. i mežno iti po glavni cesti skozi Martinjak. V tri četrt ure je bila katastrofa gotova. Ob )C štirih je začelo goreti, ob petih so ee poslopja tudi brzojavni drogi. Živine se je malo rešilo. Po vrtih je bilo videti opečene in osraojene prtš 53, katerih niso mogli pravočasno izpustiti. Posestniku Andreju Otoničarju je zgorelo 1100 K gotovega ^ denarja, ki ga je dobil za doto od brata. Pri- )C ženil se je še le pred kratkim in zdaj je požar uničil hišo in vse njegovo imetje. Tudi Aloj- )C ziju Premru se je podobno zgodilo. Ker ni mogel več do hiše, mu je zgorelo 800 K gotovega denarja. Ta požar je za prebivalce X*HH*UHXK*K*K*X* Svoji k svojim! ZALOGA IXčim imamo lepo število inteligentnih mož- Martinjaka toilko h!ljŠA nesreča, ker so bili domačinov, kateri bi s složnim delovanjem vedenjem, pregledala dotični sod, ga spravila mri0g0 koristili za napredek občine, so se ti z voza in valila po ulici Chiozza navzgor. Sod je tehtal 450 kilogramov. Iz vs?ga tega se daje sklepati, tla se je tatvina izvršila po dobro proračunjenem načrtu in da so bili še drugi tatovi v tej družb'. Tudi prostor, kamor eo spravili sod, moral je biti že prej pripravljen. Iz pred na>ih sodišč. PetinšLirideset-letnega z darja Josipa Nardina iz Trsta, so dne 2»). julija redarji aretirali, ker je razgrajal v neki škedenjski krčmi. Ko bo ga do-vedli na tamošnji nšpektorat, je upil, klel, bil z rokami okoli sebe in brcal tako dolgo, da so ga redarji zvezali na rokah in nogah. Potem so mu preiskali žepe in spravili njegov denar. Nardin je začel na to upiti, naj mu vrnfjo denar, na kar so ga zaprli v celico, kjer je še nadalje razgrajal, kolikor je bilo v njegovih močeh. Crez nekoliko časa je prišel p_ pijanega Nardina neki njegov prijatelj, kateremu ga je inšpektor radovoljno izročil, da ga popelje na dom. Denarja pa mu n hitel dati, da bi se ne vrnil v krčmo. Kmalu pa se je Nardin zopet prikazal pred možje medsebojno pobijali in s tem škodili sebi in občini toliko v materijalnem, kolikor v moralnem oziru. Vsled sklepa o 1 minole nedelje [ a, da so ti časi mincli za vedno. Zato si štejemo v d jlžnost, tla ta veleredoljubni korak naših prvakov pozdravljamo z najiđkre-nejšim zadoščenjem ter da istim najiskrenejše čestitamo na napravljenem sklepu. Ne moremo si kai, da ne bi izrekli svoje posebne zahvale osobito sedanjemu ča stitemu občinskemu upravitelju g. Čekadi ter gg. Stembergerju (Brozinu) iz Zabič, Krolu ml. in Prebeliču, kateri gospodje imajo največ zaslug, da je prišlo do kompromisa. — Sedaj, ko so ti ntši vrli možje dosegli, da o prihodnjih volitvah ne bo bratomornega boja, pa pozivljemo ves narod jelšanski, naj sledi sklepom svojih prvakov! Gotovo je, da nikdar ni mogoče ugoditi vsem ; toda vsak naj nekoliko potrpi, in gotovo je, da v občini v kratkem zavlada bratska sloga, da bo občina procvitala, se razvijala in napredovala. Pomisli naj se na vsi pogoielci pri rsziih zavarovalnicah zavarovani samo za 58.000 K. Pogorelci so izu bili vse, še obleko. Bosi in goloroki prosijo po hišah — kruha. Izpostavljeni so n a v e č i bedi- Milosrčni Iju ti je — pomagajte ubogim pogorele em vsaj za prvo silo! I pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej yinton Ccrnigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele, Solidarnost zajamčena, kajti les se osuši v to nala.-č pripravljenih prostorih s temperaturo »50 stopinj. — Najbolj udobno, mo- K X X X X X derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlitev brezplačen. X X X J* X X X X X X X X X X X X X X Vesti iz štajerske. — Kako slovenščino rabi glasovit »Stajere« ! V zadnji tvoji številki rabi ta list med drugim, tudi te le besetle in reke: »Sin pa stopa objokan do groba«, »K čemu«, »kikel«, »poštirkano«, »rihtar«, »eksekutor«, »hofrat«, »dohtar«, »iz žajega«, »Lucija P. se je bila podclžila«, »ta zadnje leta«, »šalico kofeta«, »štatsanvaltc, »seriček«. Tudi po jeziku, kakoršnjega rabi kak list, treba sklepati ca njega politično in narodno tendencijo. Le neprijatelj razvoja in napredka našega naroda mora usiljevati našemu narodu takov jezik ! ! — Nagla smrt na poti k božji službi. Na praznik Marijenega vnebovzetja © ta S)§)3t3t3f3) s i® SI glliksiiifiir Lm tfinzj | Sf & Sf Sf Sf & @> 3) m © © £ (S TOVARNA: Via Teta, vogal Via UaltaMB ZALOGE: i Piazza Rosarl« it. 2 I (Šolsko poslopje) In Via Ribari« it. 21 Telefon it. 670. -HOM- Velik izbor Upecari}, zrcal In «Uk. U-vrisje uroČbc tudi po posebnih načrtih. Ceno brti konkorono«. ILOIT&OTiU CIIII Z1ST0V1 II FfiillO Predmeti postavio se na pat obroci ail železnico franko. xxxxxxxxxxxxxxxx Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai it. ta (t lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2 IKX).000 K ustanovlj< na ooU;karne in menične banke v Monakovn. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k«n b naoijah in pri ti nizkim piemij: m. Specijalno zavarovanje otrok brez zdiavniškega < gleda, izplaČavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469. XXXXXXXXXX)CO)OKX Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pol-tiraro, kakor za ppa!ne( jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naroČbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem Času in v polno zadovoljnot-t naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročje se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v :.mislu gesla : Svoji k svojim ! X v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 Mihael Zeppar ima ?a'( go peč j od map like v velikem izboru, sama novost, bodisi g'ede risarij ali barv. Snov se*t«ja od same stanovitne zemlje. izkljuf-na zaloga 7a Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peči liratov Schutz v Biansk« m (Morava) ustanovljena 18-18. Pri teh peČih se prihrani f)0#/° na knrjavi. La-tna n varna štedilnih j)€Či iz železa ali udelandi r majoliko. Izvr-š tev po meri in nizkih cenah. (i os j »od Ferdo Majcen, kapelnik tržaške in nabrežinske veteranske godbo, naznanja slavnemu slovenskemu ohčin-rinstvn, da se je preselil iz ul. Casermu v ulico I»elvedere >t. 17. II. Hiša na < >]i<*in;ili nasproti cerkve ji* na prodaj. Vee pove lastnik Mirko Perhavec v Vipavi. ocoooooooooooooo TOVARNA POflIŠTUfl IGNACIJ KRON „VERITAS" koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala : Squero nuovo 13, II. X R S X Squero nuovo 13, II. Telefon št v. S45. Telefon št v. 845. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. Zastopstvo v vsehmestih sveta. ooooo<> VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn TI . m Svilene plinove MREŽICE!! ^ROVJLIi^ dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGOKL-IIVE Liri F. ROZZO, ul. S. Antonio 5. --—o = ul. Barriera rečeh in 13. Velik izbor: perila, perkalja, eetira. satena. Specijaliteta poilas (Mre) in drobnarij za Krojače. | Naročbe za moške obleke po meri ^ ^ se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. ( 1 1 F I L I J A L '< A c. Rr. srii avstr. M\\nn zavoda za trgovino i 11 obrt v Trstu. Novci za vplačila. / vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2l'\ 30-dnevni odkaz 2 os, o 3-meaecni „ 2 * 4 O Ji- V 30- O Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. m, H so w H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Nori cf-niki. izvirni narisi. nac rti 7.a wil>f- d. zahtevanje — — — — — brezplačno — — — — — — OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. JMni it Fran r krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr. Ćrna istrska........ 3 6 „ Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kni in ir.rzlimi jedili po zrrernih cenah Diužiuam fee pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavtko telo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča tu
  • d 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan t lastnik. cccoccccccccocco Najboljše stiskalnice » grozdje in OLJKE so nase stiskalnice u - 33 najnovejsejni in najlioljšf^a sestava z dvojno in ne pretrpano jn-itiskalno nioejo : zajam, eeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše aiitoinatičiie patentov a IM* t rt ne h r i / ira I n i e e „S Y P H O N I A" Automatićna briz- ki delujejo r^.rr.e *»<1 eeli^, ne da jih galnica. l>ilo treba goniti. f Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra- vodo. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ločili mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega. uresničenega, najbolj pri poznanega in odlikovanega FH. MAYFARTH & Co. c. kr. izklj privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. 11. Taborstrasse st. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprcfajclci in zastcmili se iščejo povsooi, kjer še nismo zastopani, „Čuvati se pred ponarejanjem". a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-ro* c h avstrijske veljave, stopijo nove ohrestne tak<«> t krepost z dnem junija, junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. r vredn. papirjih "2°„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice ai Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropav Reko kako v Zagreb, Arad, Iiielitz, Gablonz, Građe v ribinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olonuu Keithe.nberg, Saaz in Solnograd, brez trosko v. Kupnja in prodaja bitku l°u0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlcžki v pohrano. JfaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebrni denar, zlati avstiijski bankovci itd. po pogodb OCOOOOOOOOOOOOOO g PODJETJE ZIMOLO - TRST O Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon ^t. 141 Zaloga: ul. I »t it ul o 1"» Telofon ~t- 14"» Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I. II., JU. IV. razreda : prev« zi mrličev v tu-in inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni. v zlato-črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napi-»v zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o s o o o OOOOOOCOOOGOCGGO Srečkanje nepreklicno 25. septembra 1902. kron Glavni dobiček 30.000k Olmnške rastavne srečke „ po 1 krono priporočajo : Josip Bolafiio. 31 a mil C. o. 31 ere u rio Triestino, Ia:. Neumanu, Hoiirik Sehiff-niann. Josip Zolrian v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini. 4 pare obuvala Z.i -iair<» 2 gld. 50 UOVČ. >e pr tako nizki ceni edino le v-led nakupa velikanske zaloge. I par čeljev za gospode, 1 par čeljcv za ijospe ruja ve, s tra!;ovi. z jako močnimi podplati, najnovejša moda ; nadalje i par modnih čevlje v s pasovi! za go^pe in I par ravno takih za fjo>po : vse te 4 pare samo za gld. 2 50. Pri naročbah zadostuje dolgostna mera. — Kazpošiljane proti povzetju : Izvoz obuvala Jungwirth Krakovo 59. P>>-tno predalo 2>i. Zamene se dovoljujejo. Spoštovane slovenske »dinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfetoBijevo ^m w cikorijo. OOOOOOOOOOOOOOOO