Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32-—, polletno Din 16—, Četrtletna Din 9 —, inozemstvo Din 64"—. ~ iPoštno-čakovni račun Stev. 10.603.
"1
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—^ 'It strani Din 250-—, 'Iti strani Din 125—* Mali oglasi .vsaka beseda Din lv-ž
Volitve občinskih o dbor ulicov.
Ko smo čitatelja ob določilih občinskega volilnega zakona spremili skozi vse volilne priprave vključeno do vlaganja kandidatnih list, mu še moramo z nadaljnimi določili predočiti volilno dejanje samo.
Kako se bo glasovalo?
Na volišče ne sme nihče stopiti pod orožjem ali z orožjem, porabnim za boj, razen če pokliče predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da vzdrži red na volišču. Tudi državni ali samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službeni dolžnosti orožje, ne smejo stopiti na volišče pod orožjem, da izvršijo svojo volilno pravico. Volilni odbor ne sme nikomur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. Nobeno obiastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. Glasovanje traja neprekinjeno od 7. do 18. ure. Samo če nastane nered, se sme s pristankom od-borove večine volitev prekiniti za čas, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapiše v zapisnik. Ob 18. uri se dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, zapre in se ne sme nihče več noter pustiti, nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih vo-lilcev, ki so prišli v volilno poslopje od-nosno dvorišče še pred 18. uro, dokler ne glasujejo vsi ,najsi to traja kolikorkoli. Če se je moralo glasovanje prekiniti dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18. uri nehajo spuščati volilci na volišče.
Ves čas glasovanja, tako določa na osnovi zakonskega pooblastila izdana uredba banovinskega sveta dravske banovine, mora za glasovalno mizo sedeti predsednik volilnega odbora ali njegov namestnik in vsaj še en član volilnega odbora ali njegov namestnik. Volilci smejo glasovati vsak samo enkrat, samo osebno, na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Volilni odbor vodi dva seznama: glasovalni seznam (knjiga za vpisovanje glasovalcev) in poseben seznam za vsako kandidatno listo. V glasovalni seznam se vpisujejo glasovalci po redu, kakor so pristopili h glasovanju. V posebni seznam se vpisujejo glasovalci, ki so glasovali za dotično kandidatno listo. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se godi in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora. Vsak član odbora sme oddati ločeno mnenje in podajati svoje pripombe. V sobo, kjer se glasuje, se puščajo (tako določa navedena uredba) volilci po eden ali več,
toda nikdar več nego po pet naenkrat. Vsak volilec mora, ko stopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno ime, priimek in poklic, v občinah z več odbori pa tudi svoje stanovanje. Predsednik volilnega odbora mora vsakemu volilcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero listo glasuje. Volilec glasuje za listino javno s tem, da imenuje nosilca kandidatne liste, za katero hoče glasovati. To se vpiše v posebni seznam za dotično listo.
Izid glasovanja. s ., —
Če je več kandidatnih list, proglasi volilni odbor, odnosno glavni volilni odbor, da sta izvoljeni dve tretjini kandidatov s tiste liste, ki je dobila največje število glasov. Če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, je treba volitve drugo nedeljo ponoviti, kar mora predsednik občine objaviti brž, ko ga o tem obvesti volilni, odnosno glavni volilni odbor. Ostanek odborniških mest se dodeli kandidatom tako-le: število glasov vsake ostalih kandidatnih list, prav tako pa tudi število glasov najmočnejše kandidatne liste, če je dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, z 2, s 3 in tako po vrsti, pa se vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila. Če dva kandidata ne moreta
priti v odbor, ker imata enak količnik, odloči žreb, kateri izmed njiju pride v odbor* Volilni odbor, odnosno glavni volilni odbor, izda takoj po končanem poslu pismeno rešitev o izidu volitev, ki se še istega dne razglasi na občinskem domu (občinski deski). En izvod rešitve izroči odbor z volilnimi spisi vred predsedniku občine, drugega pa pošlje takoj ali najkasneje prihodnji dan sreskemu načelstvu. Če se glasovanje na dan volitev radi nereda ali ia kakršnihkoli razlogov ne izvrši na enem ali več voliščih, odredi volilni odbor takoj, da se izvrši glasovanje na vseh teh krajih prihodnjo nedeljo. Da se bo naknadno glasovalo, mora objaviti predsednik občine i? 9]?čim istega dne. ko snu to volilni odbor javi. Zoper nepravilnosti volitev ima vsak vpisani volilec pravico pritožbe na pristojno upravno sodišče v roku osmih dni, ra-čunaje od dne volitev. Če se volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora razveljavijo, se morajo izvršiti najkasneje v enem mesecu od dne prejema odločba nove volitve. V takem primeru se postavi nov volilni odbor, kandidatne liste pa ostanejo iste. Če se razveljavijo volitve radi drugih nepravilnosti, se morajo izvršiti nove volitve v dveh mesecih in obnoviti celotno predvolitveno postopanje. Glede kaznivih dejanj pri občinskih volitvah in kazenskega postopanja se morajo uporabljati smiselno tudi zakonski predpisi o volitvah narodnih po3lanceV. Denarne kazni, izrečene o volilnih kaznivih dejanjih, se izrekajo v korist občine
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
JRZ zmagala zopet v štirih občinah. V
nedeljo 23. avgusta so se vršile v štirih občinah na Kranjskem občinske volitve, ki so prinesle JRZ sijajno zmago. V Domžalah je dobila lesta JRZ 16 odbornikov, združena opozicija 2 odbornika. — V Dvoru na Dolenjskem JRZ 15 odbornikov, združeni opozicionalci 3 odbornike. — V Zagradu na Dolenjskem JRZ 16 odbornikov, Združeni nasprotniki 2 odbornika. — v Žužemberku JRZ 16 odbornikov, opozicija 2 odbornika.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Politika pod plaščem lova. Madžarski državni upravitelj Nikolaj Horthy se je pripeljal z ožjim spremstvom 20. avgusta na Dunaj. Je to prvo inozemsko potovanje Horthyja, odkar se je postavil na čelo
Madžraske leta 1920. Uradno so razglasili, da bo predstavnik Madžarske samo gost avstrijske vlade na lovu v Tirolah. Vse-kako gre za lov političnega značaja, ker bo Horthy sigurno posetil avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga in se bo raz« govarjal z drugimi avstrijskimi političnimi osebnostmi.
Madžarski regent admiral Horthy ja imel sestanek s Hitlerjem v Berchtesga--denu. Razgovor Hitlerja s Horthyjem se je nanašal na odnošaje med Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo.
Levičarske stranke na Grškem bodo raz-puščene. Grški notranji minister je pripravil načrt zakona, po katerem bodo razpu-ščene levičarske stranke v Grčiji in z njimi vred vse njihove strokovne, kulturne in druge organizacije. Zakonski načrt je že predložen kralju, ki se pa še mudi na otoku Krfu.
Velike skrbi Francije zaradi državljanske vojne v Španiji. Beg francoskega kapitala v inozemstvo. V francoskih bančnih in finančnih krogih vlada z ozirom na špansko državljansko vojno velika zaskrbi ie-
nost in sicer radi francoskega kapitala, ki je naložen na Španskem. Izračunali so, da je naloženega v španskih vredr.ostnih papirjih, v industriji, trgovini in v prometu 30 milijard kapitala, ob katerega je lahko Francija kar preko noči. V Franciji sami pa je začelo več komunističnih poslancev akcijo v tem smislu, da bi bil predložen parlamentu koj ob pričetku jesenskega zasedanja predlog za oddajo premoženja. Po tem zakonskem načrtu bi naj odpadlo 10% državni blagajni od vsakega premoženja, ki presega en milijon frankov. Komunisti so mnenja, da bi bilo na ta način najhitreje mogoče uravnovesiti francoske državne finance, ki neprestano nazadujejo. Omenjena levičarska nakana je povzročila največjo skrb pri desničarjih, ki pravilno trdijo, da bo že govorica o omenjenem načrtu povzročila splošni pobeg kapitala v ino-semstvo, kar bo za narodno gospodarstvo propast. Dosedaj so že odromale ogromne vsote iz Francije v tujino iz bojazni pred komunizmom, zanaprej pa bo ta beg denarja za državo usodepoln.
Razkritja glede komunističnih prevratnih nakan na Francoskem. Protilevičarsko časopisje pošilja v javnost vesti, kako so nameravali francoski komunisti že junija meseca iztrgati levičarjem vladno oblast m sapii pri ieti za krmilo države. Junijske prevratne nacrtd je odsvetovala^ Moskva, ^ ker sta proti francoski Ljudski fronti od- j ločno generalni štab in pa kmetje. Komunisti pa pllča niso opustili, ampak so ga samo preložili na poznejši ugodnejši čas in ko bo zboljševizirano tudi podeželsko ljudstvo. Na kmetih so se lotili komunistični agenti in poslanci poljedelskega delavstva, katerega hujskajo proti posestnikom. 70 komunističnih poslancev je vsako nedeljo razkropljenih izven mest, kjer prirejajo shode za kmečko delavstvo. — Odločen pomagač za komunistične prekocuške nakane in radi tega usmerja vodilno politično delovanje levičarskih Francozov Moskva.
Francoski komunisti povsem odvisni od Moskve. Komunistična internacijonala v Moskvi je spremenila pravila francoske komunistične stranke v toliko, da zgubi ta stranka za bodočnost vsako samostojnost. Francoska komunistična stranka ne bo smela več sklicati brez dovoljenja Moskve nobenega rednega in izrednega kongresa. Voditelje francoskih komunistov bodo zanaprej imenovali iz Moskve. Sklepe, katere sklene vodstvo v Parizu, lahko spremeni Moskva.
Španski vladni levičarji so se hudo zamerili Nemcem. Nemčija je očitno na strani upornikov in ščiti s svojimi bojnimi ladjami nemšk* državljane in druge tujce, ki si hočejo reiiti življenje iz bratomorne Španije. Smo že poročali, kako so se nemški mornarji parkrat odločno postavili, da so zaščitili varnost beguncev, ki so se zatekli k Nemcem po pomoč. Dne 20. avgusta je bilo javljeno iz Berlina, da sta španska vladna podmornica in križarka »Libertad« s tremi streli iz topov zaustavili nekaj milj pred špansko obalo nemški parnik »Kame-run«, ki je bil na potu iz Genove v špansko mesto Cadiz, kjer bi naj vkrcal nemške begunce iz Španije. Parnik je nadaljeval svo-
Jo vožnjo še le potem, ko ga je preiskala
panska častniška patrulja, ni pa smel pristati v Cadizu. Nemška vlada je v Madridu takoj protestirala proti takemu postopanju jn so nemške vojne ladje dobile nalog, da
obvarujejo z vsemi sredstvi nemške prevozne ladje pred takimi napadi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. — Madridska vlada še tudi ni zadostila zahtevi iz Berlina, naj zaplenjeno nemško letalo, ki ga imajo v Madridu, nemudoma vrne nemški aeroplanski družbi. Zadevi z letalom in nemško ladjo sta tako nevarnega značaja, da so levičarski Francozi v strahu, da bo dovedlo tako postopanje njihovih španskih pobratimov do prav resnih zapletljajev.
Diktator Rusije Stalin v bolj omajanem položaju. Zanesljiva poročila iz Rusije trdijo, da so imeli letos tamkaj skrajno slabo žetev in da grozi ogromni državi lakota. Poleg pomanjkanja kruha preti diktatorju Stalinu še druga nevarnost od strani boljševiške mladine po vseučiliščih, v mladinskih organizacijah in celo med sovjetskimi mladinskimi pionirji. Novo mladinsko vrvenje je naperjeno proti ži-dovstvu in predstavlja narodno monarhi-stično stranko med rdečo od komunistične vlade same vzgojeno mladino. Temu novemu pokretu ni kos niti zloglasna sovjetska čeka. — Da bi Stalin odvrnil občo pozornost od preteče lakote in njegovemu režimu nasprotnega mladinskega gibanja,
je s pomočjo svojih najožjih naperil velik proces proti večji skupini »teroristov«, ki so baje pripravljali atentate na vodilne osebnosti komun, stranke in na sovjetsko vlado. Voditelji teh obtožencev bi naj bili že davno iz Rusije pregnani: Trocki, Zi-novjev in Kamenjev. Trojica živi na Stalinovo povelje v prognanstvu in so vsi trije boljševiški revolucijonarji iz Leninove dobe, ki je bil oče boljševizma. Da bi mnenjem izobčenci iz prognanstva organiarali sovjetski vladi nevarno atentatorsko družbo, je čisto neverjetno. Tudi pri tokratnem procesu, v katerem bodo vsi obtoženci in na zatožni klopi v Moskvi sedeči teroristi sigurno obsojeni na smrt in ustreljeni, gre Stalinu za to, da zastre javnosti začasno oči pred dvojno nevarnostjo, ki preti s pogibeljo njemu in njegovemu najožjemu diktatorskemu krogu.
Moskovski proces, ki je bil naperjen proti 16 obtožencem in je pričel 19. avgusta, je bil 23. avgusta zaključen. Državni tožilec je zahteval za vseh 16 obtožencev smrtno kazen. Obtoženci so po vladnem poročilu izjavili, da se strinjajo z zahtevo državnega pravdnika, da morajo umreti. Prosijo samo, da bi se smeli pred smrtjo od delavcev posloviti.

^pFSP^^TTnPK^ÖK^S üüi
FRANKREICH^
p kbasHan
Zemljevid Španije, črno polje nam kaže od upornikov zasedeno ozemlje ter mesta, belkasto od vladnih miličnikov z vso besnostjo strahovani del.
Nepopisna grozodtfsfva lewicar§Hili hroolokov.
• V naslednjem hočemo podati nekaj strašnih grozodejstev, katere uganja v španski državljanski vojni rdeča druhal. Že samo ti slučaji levičarske zverinske podivjanosti bodo vsakemu trezno mislečemu dovolj; da bo ostro obsodil levičarje in se obrnil na stran za preostanke pravice boreče se desnice. Ko bodo naši čitatelji preleteli naslednje vrste, se bodo čudili, kako da so naša napredna in socijalistična glasila na strani levičarjev' in odkrito želijo ter hrepenijo, da bi bili poraženi uporniki.
Portugalsko časopisje iz Lissabone pov-darja od 19. avgusta, da so marksistična grozodejstva dosegla višek. V Almendra-lehu so levičarji 80 živih oseb razpeli na
križe, nato so jih polili z bencinom in jih zažgali. Na isti način so končali v jetnišni-ci 38 pristašem desničarskih strank življenje. Predno so pobili in zažgali nekega posestnika, so pred njim žive skurili njegove otroke.
V	Barceloni ob vzhodnem morju, kjer je središče rčedih podivjancev, se posebno odlikujejo ženski oddelki v tem, da koljejo ter streljajo politične nasprotnike. Rdeče miličnice so pobile 150 bogoslovcev in je Amerikanec, ki je na lastne oči gledal ta pokol j, skoraj znorel.
V	Kataloniji so napadle rdeče čete frančiškanski samostan, ga porušile in poklale 31 frančiškanov.
V	Siguenzi so komunistične tolpe zaprle v škofijsko hišo škofa ter kanonike, nato so jo zažgale in so vsi v poslopju zgoreli.
V	obmorskem mestu Malaga gospodarijo po tamošnjih pristaniščih izključno komunisti. Vsaka hiša mora imeti rdečo (komunistično) ali črno (anarhistično) zastavo, ker sicer jo takoj zapalijo. Na pokopališču v Malagi vsaki dan streljajo talce in politične jetnike. V skupinah po 15 do 20 oseb vozijo smrti zapisane v avtomobilih na pokopališče, kjer jih že čaka posebna četa miličnikov, ki ne uganjajo ničesar drugega, kakor da izvršujejo od komunističnih kolovodij izrečene smrtne obsodbe. Komaj so postrelili eno skupino, že pripelje avto drugo. Komunisti so namreč v Malagi odkrili listo nacijonalne zveze, ki se imenuje »Falanga«. Vse člane te organizacije so postrelili z družinami vred. Več sto bolj zmernih levičarjev je v očigled takim grozodejstvom zapustilo rdeči tabor in pribe-žalo v nasprotnega, ker so si predstavljali obrambo delavskih pravic drugače, kakor jo opravlja komunistična in anarhistična mladina.
Londonski list »Daily Mail« je ujel 19. avgusta naslednji radio poziv oddajne postaje v Moskvi: »V Madridu je izbruhnil upor nasprotnikov republike. Oblast ga je z lahkoto takoj zatrla. To dokazuje, da je treba poleg vojaških ukrepov, ki bodo zagotovili zmago ljudske fronte v Španiji, brez vsakega ozira iztrebiti vse monarhi-stično misleče ljudi, vse duhovnike in vse druge zaveznike fašističnih upornikov. Iztrebljenje teh elementov se mora brez oklevanja in brezobzirno nadaljevati do konca.« Doslovno navedeni poziv iz Moskve je dokaz, da vodi nezaslišana grozodejstva španskih rdečkarjev moskovska komunistična centrala!
Položaj na bojnem polju 19. avgusta.
Zadnjič smo poročali, da so zavzeli uporniki mesto Bajadoz ob portugalski meji in
sta s tem zavzetjem zvezani uporniška juž-1 na in severna armada.
Na jugu so 19. avgusta izpadli uporniki iz Granade. Potolkli so rdečjarje in jim odvzeli sedem topov, 11 strojnic in 12.000 pušk. Dalje so uporniki na južni fronti napredovali v smeri proti Malagi, kjer je glavno gnezdo najbolj grozovitih rdečih oddelkov. Čete generala Varele so 26 km pred mestom. Komunisti so v Malagi prisilili pod orožje vse meščanstvo in tujci so zapustili mesto.
Na severnem bojišču so prešli uporniki 19. avgusta na področju mest San. Seba-stian :'n Irun v napad. Ofenzivo je otvorilo topništvo in strojnice. Takoj ko so pričeli topovi svojo pesem, so začele bežati čez mejo žene in otroci levičarskih kolovodij, ki vodijo boje proti upornikom. Ofenzivo upornikov podpirajo številna letala in bojne ladje, ki bombardirajo vso obalo do francoske meje.
Položaj v bratomorni Španiji 22. VIII.
Radio poročila iz Španije od 22. avgusta javljajo, da je izbruhnil v mestu Malaga, ki je v rokah vladnih čet, upor, ki je znatno poslabšal že itak brezupen položaj madridske vlade. Med pravimi vladnimi vojaškimi oddelki in med komunisti je prišlo do krvavih spopadov in bojev. Poveljnika upornikov generala Franco in Mola sta sklenila, da se bosta pred padcem Madrida polastila Malage, ki je močno oporišče vladnih vojnih ladij. General Franco je že zavzel mesto Cartagena, ki je važna postojanka in bo lahko od tamkaj napredoval s prodiranjem proti Malagi. V glavnem stanu generala Mole so prepričani, da bo padec Malage vplival odločilno na usodo državljanske vojne. Napad na Ma-lago, kjer se koljejo vladinovci in rdeči miličniki, bo izvršen z morske strani in iz zraka. .
in
KATOLIŠKEM
Katoliški časopis potreben kot vsakdanji kruh. »Človek ne živi samo od kruha«, pravi sv. pismo. S kruhom se nasiti telo. Druga, plemenitejša polovica človeka, ki ga prav za prav dela človeka, duša, tudi potrebuje hrane, brez katere ne more živeti. Tako hrano ji nudijo časopisi. Dobro, zdravo hrano za katoličane nudi samo katoliški časopis. Kako željna je nepokvarjena ljudska duša te hrane, dokazuje slučaj iz Bosne. V bosanski župniji Bežiji je 80 hiš z ljudmi, ki znajo brati. Vendar pa zahaja v to vas 98 katoliških listov. Naročeni so na nje tudi takšni, ki ne znajo sami citati. Zato prosijo kakšnega šolarja ali šolarko iz sosedne hiše, da jim prečita list. Ti nepismeni naročniki katoliških listov v Bosni dokazujejo, da je katoliški list potreben človeku kot vsakdanji kruh. Obenem pa postavljajo v sramotno luč tiste osebe v Sloveniji, ki znajo dobro citati, pa niso naročniki katoliških listov niti jih nočejo citati. Takih ljudi najostrejši sodniki so imenovani nepismeni naročniki katoliških listov v Bosni.
Sloveč zdravnik o Lurdu. Znani raziskovalec raka profesor Alexis Carell, imeji-
telj Nobelove nagrade, je kot član zdravniškega odbora preiskoval zdravljenje v Lurdu. V listu »The American« je o svojih doživljajih to-le zapisal: »Jaz sem protestant. Izjavljam pa, da verujem v čudežno lurško zdravljenje. Globoko sem bil ganjen, ko sem z lastnimi očmi videl, kako se je veliki izrastek raka na telesu nekega delavca spremenil v neznatno ranico. Ne morem razumeti, kaj se je zgodilo, toda verovati moram svojim očem, ki so to videle.«
Velika hvaležnost ozdravljenca. Po svetovni vojni je irski zdravnik dr. Scherry čudežno ozdravel v Lurdu. Svojo hvaležnost napram Bogu in Mariji je skazal s tem, da je marljivo deloval v zdravniški komisiji v Lurdu. Dve leti je potoval po Ameriki ter povsod sijajno branil resničnost lurških čudežnih ozdravljenj. Toda vse to ni zadostovalo njegovi hvaležnosti. Sedaj je sklenil, da gre kot misijonski zdravnik na Kitajsko, kjer se bo predvsem posvetil negovanju in zdravljenju gobavcev. V resnici junaška hvaležnost.
V Rusiji so sami sužnji. Komunistični agitatorji obetajo ljudem raj na zemlji, ako se uresniči marksistični-komunistični program. V Rusiji je ta program uresničen, tamkaj pa ni raja, marveč pekel. Kdor si je ta »raj« ogledal od blizu, iz njega beži, ne da bi ga bilo treba kakor Adama
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
iz njega izgnati. Tako si je ta raj od blizu ogledal tudi belgijski komunist Schaefs ter nedavno na javnem zborovanju povedal, kakšen da je. V glavnem mestu Belgijer v Brukselu, je namreč nedavno bilo zborovanje komunistov, ki so kajpada na vse pretege hvalili boljševizem kot edino rešitev za delavca. Za besedo je prosil tudi Schaefs, ki je med drugim rekel tudi to: »V Rusiji ni delavcev, tam so sami sužnji. Tam se od narodne krvi redijo sam5 tirani. To poudarjam v imenu milijono' nesrečnega delavstva v Rusiji.«
Šolska mladina na Gor. Ponikvi je posvet na »Lovrenčevo nedeljo« pol ure spominu našege velikega škofa Slomšeka. — Najbolj je ugajal prizor »Slomšek uči in vzgaja«, kjer je nastopi: po glavnem igralcu sam škof Slomšek, in zborna deklamacija dečkov: »Čigav je škof Slomšek?« Oboje je za to priliko priredil do mači g. bogoslovec. Program je zaključila skupna molitev za Slomšeka-svetnika. K proslavi jt prihitelo mnogo prijateljev mladine in častilcev svetniškega škofa, želimo in pričakujemo, da tudi naše prosvetno društvo »Slomšek«, ob priliki enodušno proslavi svojega velikega zaščitnika z večjo proslavo.
K Materi božji na Brezje romamo iz Maribora in okolice letos 29. in 30. avgusta. Romanje se vrši predvsem za delavce, železničarje in uradništvo mariborskih predmestij. Pri Marij' si hočemo izprositi milost, da bi kmalu prišlo do nove cerkve presv. Rešnjega Telesa In tak tudi do nove fare. Romarji, ki jih vodi g. Ober-žan, se odpeljejo iz Maribora v soboto 29. avgu sta popoldan ob 2.15 uri, ter se vrnejo v nede ljo zvečer ob 10.13 url. Vsak si kupi na postaj nedeljsko povratno karto do Otoč (polovičn« cena). K romanju so vabljeni vemlkl Iz mari borskih mestnih in predmestnih, kakor tudi Ir drugih sosednih župnij. Javiti se je treba dc četrtka 27. avgusta domačemu g. župniku. M» rijinl častilci, zlasti železničarji, delavci, uradniki — pridite da se poklonimo svoji dobri Materi. — Vodstvo romanja: Maribor, Rad vanj ska 19.
—n novice rea
Osebne vesti.
Visok obisk. V četrtek 20. avgusta je obiskal knez namestnik Pavle kneginjo Windischgratz v Konjicah. Knez se je še isti večer vrnil z avtomobilom v grad Brdo na Gorenjskem, kjer biva s svojo družino na letovišču.
K 60 letnici leskovškega g. dekana. 60-letnico je obhajal g. Ognjeslav Škamlec, župnik in dekan pri Sv. Andražu v Halozah. Rodil se je 29. julija 1876 pri Sv. Jurju v Slov. gor. V mašnika je bil posvečen 1. 1902. Kaplan je bil pri Sv. Antonu v Slov. gor. in v Ljutomeru. V lepi župniji Sv. Andraž pase v obči priljubljenosti kot vzgleden in goreč dušni pastir izročene mu ovčice 26 let. Jubilant je prenovil župno cerkev in je storil veliko za olepšanje in povzdigo znane in priljubljene božje poti pri Sv. Avguštinu ob hrvaški meji. Že iz predvojnih časov je znan po svoji neustrašeni narodnosti ter po požrtvovalnem in uspešnem prosvetnem ter družabnem delovanju povsod, kjer je služboval. Daleč naokrog je znana njegova izredna gostoljubnost ter prijaznost z vsemi, s katerimi pride v dotiko. Za njegovo vneto delo kot dušni pastir, ki je s svojo veliko gorečnostjo čisto prenovil duhovno življenje v svoji župniji, ga je odlikoval škof z imenovanjem za duhovnega svetnika, od kralja je prejel za dolgoletno nacijonalno delovanje red sv. Save. Blagemu slavljencu častita iskreno k 60 letnici »Slov. Gospodar«, v katerega že leta in leta pridno dopisuje. Bog nam ohrani blagega in delovnega gospoda zdravega in čilega do nadaljnih jubilejev!
šolska sestra umrla. V zavodu šolskih sester v Mariboru je v Gospodu zaspala v starosti 42 let S. M. Pacifika Dornik. Rajna je bila doma iz Št. Petra v Savinjski dolini in je delovala pri šolskih sestrah 20 let. Blagopokojni svetila večna luč, samostanski družini naše sožalje!
Zlato poroko sta slavila v Št. Petru pri Mariboru Janez in Marija Gornik v starosti 76 let. Jubilanta sta bila pri raznih posestnikih v Št. Petru pridna viničarja. K 50 letnici naše čestitke!
Znan mariborski gostilničar umrl. V
Rdeča druhal strelja na Kristusov kip.
Hrastju pri Prekah je umrl po daljšem bolehanju g. Alojzij Horvat, ugleden gostilničar in hišni posestnik v Frankopano-

vi ulici v Mariboru. Rodom je bil iz Prek* murja in se je po prevratu naselil v Mariboru. Dosegel je starost komaj 53 let.
Vladne čete odbijajo napade upornikov iz svojih postojank pri Madridu.
Iz porušene cerkve streljajo španski komunisti na vse one, ki niso ne v komunističnem in ne v anarhističnem taboru.
Oddelek vladnih levičarjev obstreljuje uporniška letala.
Kesreče.
Mati štirih otrok utonila. V Hutterjevi tovarni v Melju v Mariboru je bila kot delavka zaposlena Olga Švarc, mati štirih otrok na Pobrežju. Po končanem delu v tovarni se je peljala z brodom preko Drave na Pobrežje. Ko je bil brod že na desni strani reke, ni čakala tako dolgo, da bi bil brodar pripel brod z verigo h kraju. Pri skoku z broda na mostič je padla v Dravo in je kljub hitri pomoči prevoznika utonila.
Udar strele je med neurjem v soboto 22. avgusta na Pobrežju pri Mariboru zanetil gospodarsko poslopje poštnega uslužbenca in posestnika Franca Malajnarja. Poslopje je zgorelo, živino so oteli in znaša škoda 25.000 Din.
Nevarno trčenje. Na cesti proti Mariborskemu otoku pri Kamnici je prišlo 19. avgusta zjutraj do trčenja med kolesarjem in avtomobilom. Alojzij Ferk, trgovski uslužbenec pri mariborski tvrdki Kopic, se je peljal zjutraj na kolesu iz Bre-sternice v Maribor. Na zgoraj omenjenem cestnem ovinku mu je pripeljal nasproti tovorni avto. Kolesar in šofer sta se hotela v zadnjem trenutku eden drugemu ogniti, vendar je oplazil avto z blatnikom zadnji del Ferkovega kolesa s tako silo, da je slednji padel na tla in obležal nezavesten. Težje poškodovanega je prepeljal rešilni oddelek v bolnico.
Lokomotiva zadela ob tovorni avto. V Studencih pri Mariboru se je zgodila 19. t. m. nesreča, ki je slučajno povzročila samo materijalno škodo. Tovorni avto mariborskega prevoznika Sluge je zadel ob zapornico na železniškem prelazu in jo prelomil. V tem trenutku je pridrvela mimo premikalna lokomotiva in zadela ob avto, na katerem je 5000 Din škode.
Nevaren padec z voza. Pri nakladanju sena je padel z voza Anton Novak, 77 letni posestnik iz Jarenine. Obležal je v nezavesti in s pretresenimi možgani. Poškodovanega so prepeljali v bolnico v Maribor, kjer je umrl 23. avgusta.
Neprestani požari na Dravskem polju. V Strgojncih na Dravskem polju je uni-
čil požar gospodarsko poslopje posestniku Valentinu Lahu. Škoda je tem bolj občutna, ker so bili že spravljeni razni poljski pridelki in krma.
Trije požari. Po Dravskem polju in krog Ptuja so požari tako pogostni, da ne mine skoraj dan, ko bi požarna kronika ne beležila večje ali manjše požarne nesreče po omenjenem okolišu. Po pretežni večini gre za požige. — V Placerju pri Ptuju je te dni pričela goreti šupa za steljo pri posestniku Jožefu Vrabl. Domači so ogenj hitro pogasili. Kmalu Za tem je že bilo v objemu sosednje gospodarsko poslopje, ki je bilo last posestnika Ivana Toplaka. Ogenj se je oprijel tudi še hiše. Obe poslopji sta zgoreli s spravljenimi polisk u pridelki, krmo in orodjem. Škode je 20.000 Din, ki je delno krita z zavarovalnino. Ljudje pravijo, da je zažgal neki berač iz maščevanja, ker je dobil premalo miloščine. Uvedena je preiskava. — V Pokošah pri Polskavi sta zgorela ponoči posestnici Frančiški Brumec gospodarsko poslopje in hiša. Škodo cenijo na 40.000 Din. Komaj so ostavili gasilci to pogorišče, že so morali odbrzeti v Varešo vas, kjer so uničevali plameni gospodarsko ^oslo1^ sestniku Ivanu Černogi. Škoda znaša Din 20.000. Glede obeh slednjih požarov ¿«j ljudje prepričani, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke.
Gluhonemega kolesarja podrl na tla avto. Gluhonemi kolesar Franc Punčuh iz Ranč se je peljal na kolesu proti Ptuju. Na odcepu Tržaške in Ptujske ceste pri Mariboru je kolesar preslišal hupo tovornega avtomobila, katerega je vodil šofer Henrik Cerar. Kolesar je še nenadoma zavil preko ceste in že je avto zadel vanj in ga je podrl na tla. Punčuh je dobil pri padcu poškodbe na obrkzu ter roki in ga je šofer koj odpeljal v bolnico.
8000 Din vreden kozolec pogorel. V Leskovcu pri Pragerskem je izbruhnil požar, ki je uničil posestniku Francu Kanclerju kozolec z raznimi poljskimi pridelki. Požarna škoda znaša 8000 Din.
Kolesarska nesreča. V št. Vidu pri Ptuju je padel 19 letni Anton Kmetec iz Va-
poveča delovanj« organizma' In ubla-žuje bolečine 8ol|šl krvni obtok dosežete z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre« hlajenju, revmatlzmu In žobobolu.
vsaka tableta ima vtisnjen Boyer-Jev krlž/T\
ASPIRIN
V. z. »Jugcfa« k. d., Zagreb.
Oglas jejjeg. pod-S. Br. 12.314 od 25. VI,. 1934,
reje s koiesom, na kateiem je je peljal 10 letnega viničarskega sina Franca Za-veca, preko strmine pri dravskem mostu. Pri padcu se je 10 letni dečko precej poškodoval na glavi in so ga oddali v ptuj>-sko bolnico.
Hudo opečenega delavca prepeljali v ptujsko bolnico. V tovarni strojil v Maj-špergti je dobil hude opekline 32 letni tovarniški delavec Franc Pišek. Pišek je padel na kup žerjavice in je dobil opekline po celem telesu.
Nesreča posestniškega sina. V Klopcah pri Slov. Bistrici je padel_ 28 letnemu posestniškemu sinu FržTicu Bergiez hlod na glavo. Bergiez ima zelo razbito glavo in zlomljeno nogo. Poškodovanega so oddali v mariborsko bolnico.
Cestna nesreča pri Poljčanah. Med Zgornjo Brežico in Poljčanami še je zgodila cestna nesreča, koje žrtev je zopet čeho-slovaški turist. Franc Bohač, trgovec iz Prage in študent Anton Duvič iz Splita sta se peljala na motornem kolesu proti ovinku na zgoraj omenjeni cesti. Nasproti se jima je pripeljal "avto^ki očividno ni
Zvon znamenje prijateljske zveze
med angleško in nemško mornarico. Kapitan Bed-ford, poveljnik angleške križarke »Neptun«, ki je kot angleška bojna ladja prišla med olimpijskimi igrami v Berlin od 1.—16. avgusta na obisk v kielsko luko, je izročil zastopnikom nem. vojne mornarice zvon, katerega so Angleži zaplenili na nemški bojni ladji »Hindenburg«, ki so jo potopili med svetovno vojno. Zvon je kot trofeja visel na angleški Urižarki »Revenge«. Zdaj pa so ga Angleži izročili Nemcem nazaj v znak prijateljske zveze med obema mornaricama. Zvon naj bo po besedah anglešk. častnika glasnik prijateljstva med obema državama. V imenu
13
Povest iz domačih hribov.
Kljub tej neusmiljenosti pa je ostal Cencij vendarle tudi svojim prijateljem krčmarjem zvest in je bil točno vsake tri tedne enkrat okajen. Tedaj so mu lica žarela, kakor da se je čez nje razlila rdeča večerna zarja, in govoril je imenitno po pismeno kakor kak mestni škric.
Urška ni mogla in ni mogla izvohati, odkod mu je denar, da si more kupiti pijačo. Jela je sumiti, da ima ponarejen ključ do njene državne blagajne — ali pa morda na svojo pest sprejema plačila za opravljeno delo. Toda prepričala se je, da ga po krivem dolži; kajti iz blagajne, ki jo je vsak dan pregledala, ni izginil niti dinar, ljudje pa so za čevlje tudi v redu plačevali, in sicer samo njej, gospe finančni ministrici. Da bi ji bil sam povedal, odkod denar za pijačo, tega Cencij ni hotel; vprašati ga — tega pa ona ni hotela.
Vohala, vohala je in prežala na vsak njegov korak, pa izvohala ni in skrivnosti ni odkrila, čudila se je le temu, da je Cencij včasih ob nedeljah po rani maši izginil in ga ves dan ni bilo, zvečer pa se je spet prikazal, navadno zavil k Blatniku m Bistrici, se ga tam nalezel, pa vse pošteno plačal.
Kadar ga je le tako malo prinesel pod klobukom, mu ni zamerila; še smejala se je. Če ga pa dolgo ni bilo, tedaj se je spravila in ga je iskala, dokler ga ni našla. Blatnik, tisti, ki ima pri cerkvi krčmo, je nekoč pripovedoval, kako je navadno bilo, kadar je prišla ...
Nališpana in pisana je pristopicljala v gostilno, lepo prijazno pozdravila na vse strani, odrinila tistega, ki je zraven Cencija sedel, in se sama usedla zraven svojega moža. Ta je vzkipel:
»Kaj pa ona tu išče ? Ali mi bo pridigala ? Ženska naj v cerkvi molči! Ali pa me hoče domov nagnati? Nikar! Kajti jaz, Vincencij Mrkač, si ne dam koman-dirati.«
»Kaj še misliš! To mi na kraj pameti ne pride, moj milostni gospod,« se je ženka zasmejala. »Pri nas imaš komando samo ti. Tako sem ti pri oltarju obljubila, da te ne bom zapustila v bridkostih in stiskah življenja, ampak da bom pri tebi ostala, dokler naju smrt ne loči.«
»To sem jaz tebi obljubil, pa ne ti meni.«
»Držala pa sem jaz obljubo — in tebi je bilo vedno prav tako.«
Ko so se vsi pivci naokrog glasno zasmejali, je bil Cencij v zadregi.
»Ko bi imel svojo trobento, bi ti kaj na uho zatrobil,« je dejal zamolklo; »ker je nimam pri sebi, ti bom nekaj zapel« — in začel je a odrtim baritonom:
■■■■■KBHHBHMHHB
Vse za vse šole bomo kupovali v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
opazil motocikla in se je držal sredine ceste. Radi ožine je prišlo do trčenja. Avto je osmeknil motorno kolo in ga pognal na stran. Bohač se je pri padcu občutno poškodoval na glavi in desni nogi, njegov sopotnik se je samo prestrašil. Motorno kolo je bilo tako poškodovano, da je nadaljeval Bohač potovanje po zdravniški pomoči z vlakom.
Domačija je pogorela v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici šimnu Juriču. Škode je za 25.000 Din.
Hiša je pogorela na Malem Lipoglavu v župniji Šmarje Janezu Trontelju, posestniku iz Zgornje Slivnice.
Mesar ponesrečil. Iz Celja proti Št. Jurju ob j. ž. se je pripeljal z avtotaksi-iem Alojz Cimperman, 28 letni mesar iz Polzele. Na klancu in ovinku med Štora-mi in št. Jurjem je zašel avtomobil preko roba ceste in se preobrnil. Cimperman si je zlomil več reber in prste na desni roki. Šofer je le neznatno poškodovan, pač pa je invalid avtomobil.
Smrtna nesreča zadela otroka. V Zgor. Hudinji pri Celju je prišlo 18. avg. po nepazljivosti voznika do smrtne nesreče, ki je doletela otroka. Janez Ačko, hlapec pri posestniku Galetu na Zgornji Hudinji, je peljal z dvovprežnim vozom proti La-hovni. Ni stopal poleg konj, ampak zadaj aa vozom. Na cesti v Zg. Hudinji se je igiaia mesečna Breneetova Ljudmila. Vaga vprege je zadela otroka v glavo, mu izbila desno oko in ga je udarec tolikanj poškodoval, da je kmalu po nesreči iz-dahnil.
Delavcu zmečkalo obe nogi. V Tremerju pri Celju je zašel 30 letni delavec Mihael Krampušek med dva vozička, ki sta mu zmečkala obe nogi. Hudo ponesrečeni, katerega so koj oddali v celjsko bolnico, je bil zaposlen pri regulaciji Savinje.
Vlak smrtno povozil posestnika. Jožef Šiška, 45 letni posestnik iz Straž na Dolenjskem se je podal 21. avgusta z doma
z vozom v Stražo na žago. V voz je imel vpreženega konja ter vola in na vozu svojega 10 letnega nečaka. Na železniškem prelazu, ki vodi na cesto v Stražo, je nečak v zadnjem hipu videl prihajajoči vlak, je zakričal, skočil z voza in se rešil. Šiška pa je skočil h konju v prepričanju, da bo še lahko porinil voz s tira. Med poriva-njem ga je zagrabila lokomotiva in ga vrgla ob tla. Ker je imel vajeti ovite krog vratu in života, je potegnil stroj s seboj vprego in šiško ter je vse zdrobil in raz-mesaril. Pogled na razmetane ostanke nesreče je bil strašen, šiška je bil seve mrtev, konja in vola je pozneje odpeljal konjač. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in 80 letne onemogle starše.
Kap zadela kmetico, ko je nesla delavcem na polje južino. Marija Leben, 35-letna posestnikova žena, je nesla iz Ko-tr^deža v Zagorju ob Savi delavcem na polje južino. Sredi poti jo je zadela kap in je obležala mrtva. Zapušča pet nedQ- J raslih otrok.
Trgovci, kupujte šolske potrebščine za domače šole pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju!
Rudar smrtno ponesrečil. Od Sv. Je-
derti nad Laškim poročajo, da je padel v golškem jašku 76 m globoko in ie obležal mrtev 18 letni rudar Franc Mejač s Črete.
Avtomobil smrtno povozil moškega in štiriletnega otroka. Na klancu pri Višnji gori je neznan avtomobilist 21. avgusta povozil Jožefa Zupančiča, dninarja, rojenega v Sp. Brezovem. Povoženi je kmalu po prevozu y ljubljansko bolnico umrl. — Popoldne istega dne je zašla na Zaloški cesti v Ljubljani pod avto, katerega je šo-firal mesar Ivan Dimnik, štiriletna Verica Škoda, hčerka delavca. Vozilo je zlomilo otroku tilnik in je kmalu po nesreči umrl v bolnici.
Mizarska delavnica pogorela. V Kosezah pri Ljubljani je upepelil ogenj 21. avgusta zjutraj mizarsko delvanico mojstra Antona Hafnerja. Zgorelo je precej pohištva in znaša škoda 30.000 Din.
Dve dekleti ponesrečili. V Kranjski gori je plezala po skalah 16 letna Angela Kosmač, hči čuvajke železniške proge. Omahnila je s skale in padla v prepad, kjer si je zlomila nogo. — Huda nesreča je doletela 18 letno Frančiško Rozman, uslužbeno pri dr. Zalokarju v Ljubljani. Bivala je z dok-torjevo družino v Velikih Laščah na počitnicah.. Dne 21. avgusta se je odpeljala z moškim kolesom proti Blokam. Po nesreči je zadela ob obcestni kamen, padla s kolesa in si prebila lobanjo. Z življen-sko nevarno poškodbo so prepeljali dekle v ljubljansko bolnico.
Rešena v zadnjem trenutku. V Malem Lipoglavu pri Ljubljani se je vnela v noči lesena koča, katero je imela v najemu 76 letna užitkarica Marija Košak. Starka je zapazila požarno nesrečo še le tedaj, ko je zajel ogenj posteljo, v kateri je spala. Sosedje so jo rešili iz goreče koče v zadnjem trenutku in z nevarnimi opeklinami po celem telesu.
Hazne noyicf
Glede zaostalih davkov in njih prisilne izterjatve sporoča Okrožna pisarna kmečke zveze sledeče: Na številne dopise iz raznih krajev, ki so nam jih pošiljale Krajevne kmečke zveze, da so davčne uprave razposlale razglas, da se bo po 23. avgustu brezobzirno izterjevalo vse zaostale davke, naj storijo kmetje tole: Vložijo naj takoj prošnjo na finančno direkcijo potom pristojne davčne uprave, v kateri naj navedejo, da vsled izrednih nesreč v letošnjem letu ne morejo trenutno plačati davkov. Prosijo naj za odiog plačila in obenem navedejo čas, kdaj bodo začeli zaostanke odplačevati in v kako visokih mesečnih ob-fokih. Te prošnje se morajo kolekovati s fcoiekom zt 5 Din. Skupn? prošnje, ki naj bi jih vložila Kmečka zveza ali kakršnakoli organizacija, so po zakonu nedopustne. Pripominjamo, da nam je finančna di-
Sta riši, ki dajete denar za šolske potrebščine, opozorite svoje otroke, da kupujejo v Tiskarni sv. Cirila!
»Sosedu d'jal Matij ček jer »Ej, Jurij, Jurij, kaj je to, »me baba n'kamor ne spusti, »ej, Jurij, kaj še bo?«
Urška pa mu ni ostala dolžna — in ker je bila »tička«, je kljunček odprla in poredno zapela Cenciju v obraz:
»Smo sestrice tri, »najmlajša sem jaz; »'mamo možeke že, »najhujš'ga pač jaz.«
Vse se je zakrohotalo. Tedaj je Cen< ^asi zasukal glavo od leve na desno in spe' "	levo ter vprašal:
»Kaj pravzaprav hočeš?«
Brumno mu je odgovorila:
»Najprej hočem skodelico kave¿ potem bom vžgala svetilko in ti bom svetila domov, da se ti spotoma nič hudega ne pripeti.«
Izpila je eno skodelico, izpila še drugo in še tretjo, zraven pojedla štiri žemlje, potem pa je prižgala svečo v svetilki in rekla:
»Cene, zdaj pa izpij, Plačaj zame in zase in spremi me domov! Noben pravi mož ne pusti žene same ob takem času domov.«
Mojster Smola je odvrnil:
»Da, spravil te bom domov, kajti ženske niso za
v gostilno. Jaz bi bil že davno šel, ko bi me ti tako dolgo ne bila zadržala.«
Kaj se je potem zgodilo, to je povedala Urška. Vso pot do doma je Cene brundal ko medved in se jezil nase, doma je takoj zasmrčal in zaspal ko polh, drugo jutro pa je že ob petih čepel na svojem tri-nožniku in koval in šival, kakor da mora vse Slovence obuti.
Tako in podobno je bilo vsakokrat, kadar je imel mojster Smola svoje dneve. »Tička« in »Smola« sta se lepo razumela in živela veselo in zadovoljno.
Ko sta se bila oženila, nista utegnila kam romati, sklenila pa sta že tedaj, da pojdeta na zimo kam. Zdaj je bila že zima, novo leto je prišlo, svečnica se je bližala — kam bi še odlašala? Žena je dejala, da pojdeta na Brezje, mož pa je predlagal, da bi se peljala okoli na Maribor in si še tega ogledala. Ker je bila Urška tudi zato, sta torej soglasno sklenila, da se podasta najprej na Brezje, nazaj grede pa v Maribor. Skrb za kravo sta naložila sosedi in tisti teden po svečnici sta šla na pot, Urška seveda na-lišpana kakor sraka, oba židane volje, s polno denarnico — to se pravi: Cene j« imel le še nekaj ostankov tistih svojih sumljivih kovačev, ki mu jih je dajal bogve kdo, Urška pa je imela blagajno za oba in je ni dala iz rok, ampak je sama plačevala za oba, da bi ljubi možek ne imel prehudih skrbi z računi in ne prehudih skušniav.
nemške mornarice se je | z? to prijateljsko deja-' nje zahvalil angleškemu ' častniku nemški general P.aeder.
Banka brez imena.
Iz prestolice ameriških Združenih držav iz VVashingtona javljajo: Te dni je obhajala velika banka svoj 25 letni jubilej. Gre namreč za eno najbolj čudnih bančnih podjetij, ki sploh obstoji na svetu. Banka ne pozna ne pravil in nima niti imena, njeni šeki ne nosijo prav ni-kake označke. Ta banka služi izključno poslom, katere vršijo zastopniki amerikanskega parlamenta. Samo onega smatra omenjeni denarni zavod za svojo stranko, ki dokaže s knjižico, da je član
Svoji k svojim ne sme biti samo prazna beseda! Zato kupujte v Tiskarni sv. Cirila.
rekcija obljubila, da bo te prošnje upoštevala. Napravite jih pa takoj. Okrožna pisarna kmečke zveze v Mariuoru.
18 milijonov dinarjev posojila bo dobila mariborska Mestna hranilnica od belgraj-ske Hipotekarne banke, da se bo lažje gibala ter zadostila nujnim željam vlagateljev.
Mariborska tvrdka izdražbala cestno delo Št. Ilj—Maribor. Na sreskem poglavarstvu Maribor levi breg se je vršila dražba po skrajšanem postopanju za cestna dela: severna meja—Maribor. Prva tozadevna licitacija pred par tedni, je bila, kakor smo že poročali, brezuspešna, ker sta se zanimala za delo samo dva med tem ko so predpisani trije ponudniki. Pri drugi licitaciji pripade modernizacija omenjene ceste mariborskemu stavbenemu podjetju Ubald Nassimbeni, ki se je že izkazalo pri mnogih cestnih in večjih gradbenih delih v Sloveniji. Upati je, da bo gradbeno ministrstvo odobrilo licitacijo, da bo ponudnik lahko takoj pričel z delom, pri katerem bo dobilo to-lilo brezposelnih zaposlitev ter zaslužek.
V dveh mesecih prevozila na kolesih 8000 km. Otmar Lešnik, 18 letni krojaški pomočnik in sedmošolec Kurt Fabijan, oba iz Maribora, sta porabila letošnje počitnice v to, da sta prevozila na kolesih šest tujih držav in napravila od 25. junija do 20. avgusta 8000 km. Bila sta v Avstriji, Nemčiji, na Holandskem, v Belgiji, na Francoskem in čehoslovaškem. Na. dolgo pot se nista podala z novimi kolesi, ampak je že vsako kolo poprej prevozilo 18.000 kilometrov»
Precej močan potresni sunek so občutili 18. avgusta ob pol devetih zvečer na Muti, v Vuzenici, Vuhredu in posebno močno pri Sv. Primožu in Sv. Antonu na Pohorju.
Drava vrača žrtve. V Rogoznici pri Ptuju je naplavila Drava truplo pred nekaj dnevi v Studencih pri Mariboru pri pre-
plavanju reke smrtno ponesrečenega srednješolca Jožefa Cojster.
Z ženo in 6 otroci iz ruskega ujetništva.
Dne 19. avgusta se je vrnil preko Maribora iz ruskega ujetništva Jovan Giljun. Vjet je bil po padcu gališke trdnjave Przemysl. Prebil je med Rusi 21 let, se je tamkaj oženil in ima 6 otrok. Iz Maribora. se je odpeljal v Petrovgrad, kjer živijo njegovi starši.
Premovanje v laškem okraju. S pomočjo kraljevske banske uprave v Ljubljani in sreskega kmetijskega odbora v Laškem se vrši v pondeljek, dne 31. avgusta tega leta v Laškem in pri Sv. Lenartu na sejmišču premcvanje rodovniških krav, telic in bikov. Začetek v Laškem ob 8. uri in pri Sv. Lenartu ob dveh popoldne. Prignana živina bo nagrajena. Ker bo omenjeno premovanje zanimivo in poučno, se vabi vse živinorejce te okolice, da se istega zanesljivo udeležijo.
Študentje! Tudi vašim domačim bo prav, ako boste povedali, da kupujete tam, kjer je za vas najugodneje, to je v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
Dijaki! V saiezijanski dijaški konvikt na Rakovniku se sprejemajo dijaki srednjih šol — tudi oni, ki so doslej obiskovali katerokoli gimnazijo izven Ljubljane, a imajo dobre uspehe. Zavod jim nudi vso oskrbo, najboljšo vzgojo in brezplačne skupne instrukcije. V zavodu je tudi podružnica glasbene matice s pravico javnosti. Oskrbovalni-na je razmeroma nizka in se vzornim revnejšim dijakom še zniža. Dijaki obiskujejo klasično ali realno gimnazijo kakor tudi srednjo tehnično šolo ali trgovsko akademijo.
Dr. Z. Matiašič ordinira zopet redno ob delavnikih od 10. do 12. in od 4. do 6. ure Glavni trg 4, II. nadstropje, Maribor.	921
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je otvorila ordinacijo zdravnica dr. Drina Gorišek.	1019 Združeno romanje k Mariji Bistriški In Mariji Lurški v Rajhenburg bo od 6. do 8. septembra. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov upravi »Po božjem svetu« v Ljubljani, Wolfova ul. 1. 999 V solnčno Dalmacijo! Prijeten izlet z avtom iz Ljubljane od 21. do 26 septembra združen z romanjem v Sinj; z ladjo na otok Hvar. Ogled vseh znamenitih krajev. Podrobna pojasnila po-
Žepne svetilke
izdeluje edino domača Ivornic«
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, KoturaSka 69
šlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1.	1000 Na jesenskem Ljubljanskem velesejmu bo 4 velike paviljone zavzemala državna propagandna razstava »Za naš les«, kjer bo nazorno prikazana produkcija in uporaba našega lesa in stranskih produktov ter različni industrijski in obrtni predmeti iz lesa s posebno razstavo pohištva in stanovanjske opreme. Skoraj 10.000 ma prostorni živalski park bo oživljalo vse živalstvo naših gozdov. V paviljonu G in tudi pod milim nebom bo velika razstava »Sodoben vrt« z raznimi specialnimi razstavami naj razno vrst-nejših cvetlic in rastlin ter zgodnjega sadja, manjšimi vrtovi in sploh vsem, kar je potrebno za vrt. Spet bo tudi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Zivalica«, obenem bodo pa prav bogati oddelki za predvsem sezonske izdelke industrije in obrti. Med atrakcijami na veleseličnem prostoru bo posebno vabljiv velemesten variété. Velesejem bo trajal od 1. do 13. septembra in so obiskovalci spet deležni popustov na železnici, parobrodih in letalih. Rcvolucija v cenah. Radi nakupa dveh tovarniških zalog čez 100.000 m blaga prodajam kreton in modrotisk 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din, krep 9 Din, svila 11 Din, volna s svilo 13.—, 15.—, 17.— Din. Stermecki. 000
Obžalovanja vredni slučaji.
Smola vlomilca. Dne 20. VIII. krog 5. ure popoldne je bilo vlomljeno skozi majhno okno nad kuhinjskimi vrati v stanovanje brivca Franca Weiss na Koroški cesti v Mariboru. Eden od nepridipravov je stikal po stanovanju, drugi je bil zunaj na straži. Stražarja so ljudje prepodili in radi tega je tudi pravi vlomilec splezal skozi malo okence na bal-
Krajevne šolske odbore prosimo, da svoja naročila za šolske potrebščine pošljejo na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Maribor ali v Ptuj.
zbornice. Med drugimi posebnimi pravicami, katerih je deležna banka, je tudi ta, da ni podvržena nikaki kontroli, ker nima ne nadzorstvenega sveta in se ne vrši nikdar občni zbor. Banka razpolaga vedno s kapitalom do 30 milijonov Din.
Najstarejši konj na svetu.
Iz Londona je doslo poročilo: V kraju Bor-dram Wood je poginil te dni na celem svetu najstarejši konj, kateremu je bilo ime Jumbo. Dosegel je starost 41^ leta. Friderik Holiday, vodja kraljeve živino-zdravniške visoke šole ge je odpeljal iz Londona v Bordram Wood, da bi si pridobil lobanjo mrtvega konjskega star-
Kakor sta sklenila, sta šla najprej na Brezje k Mariji Pomagaj. Lepo sta opravila svojo božjo pot: Cene nič manj kakor Urška. Da, Cene je še klečal pred čudežno podobo, ko je Urška že radovednost prodajala po cerkvi.
Z Brezij sta menila še na Bled — pa kaj bi po zimi na Bledu! V Ljubljani sta bila od vlaka na vlak, toliko da sta . pogledala v frančiškansko in stolno cerkev, potem pa sta jo mahnila kar v Maribor, kjer sta ostala čez noč in ves drugi dan. Zjutraj sta bila pri frančiškanih, nato sta šla na Slomšekov trg gledat, kje škof prebivajo, odtod na Slomšekov grob in nazaj proti Glavnemu trgu, grede sta stopila še v Cirilovo tiskarno, kjer sta plačala naročnino za »Gospodarja«, potem bi bil Cene rad šel kam jest in pit, Urško pa je vleklo k izložbam, kjer so prodajali žensko modo. Kar po četrt ure je stala pred kakim oknom, tako da se je Cene naveličal in šel sam gor pa dol po ulici, da bi morda le ujel priliko za kak vrček piva. Dvakrat se mu je res posrečilo in bi se bila skoraj že zgrešila; pa na srečo Maribor ni Babilon, da bi se mogli ljudje v njem izgubiti.
Ko je Urška spet vsa zamaknjena stala pred oknom, v katerem je bilo polno pisanega blaga, jo je nekdo od zadaj rahlo prijel /a roko in ji pošepetal v uho:
»Urška, dober dan!«
Urška se je naglo obrnila in zagledala čedno gospodično, ki se ji je poredno smejala. Toda »tička« jo je že spoznala:
»Ali je mogoče? Pavla, ti? Tebe sem pa vesela.«
Kar pozabila je, da ni doma, ampak v Mariboru, in je zavpila dol po Gospdski ulici za možem, ki je stal pred Benkovimi klobasami:
»Cencij, Cencij! Pridi hitro! Hitro!«
Cene je le počasi trgal pogled od zapeljivih Benkovih jezikov, salam in reber in se bližal ženskama.
Urška ni izpustila Pavline roke in je venomer gledala v nekdanjo ciganko, ki je bila čedno po mestno oblečena; tudi zlati prstan z bleščečim kamnom je odkrila na Pavlini levici.
»Cene, poglej, poglej — ali poznaš tole?« se je zasmejala, ko je prikorakal mož.
»Aaa ■— Pavla!« se je začudil. »Lej jo! Zdaj bo pa treba reči: gospodična. Kako si mestna!«
»No, no,« je Pavla zardela. »V mestu se je treba pač po mestno oblačiti.«
»Pavla, kako, da si prišla tod mimo? Ali si mene iskala?« je izpraševala Urška.
»Ne, saj še vedela nisem, da sta tu. V trgovino imam pot — pa sem te zagledala in že koj od zadaj spoznala. Kako pa prideta vidva v Maribor?«
»Na ženitovanjskem potovanju sva — sicer za
kon, da bi jo popihal za tovarišem. Ker je v hiši več stanovalcev, so začeli vlomilca preganjati. Ni mu preostalo drugega, kakor da je tvegal visok skok na dvorišče. Priletel je tako hudo na trda tla, da so ga morali prepeljati v bolnico vsled precejšnje poškodbe. Gre za 25 letnega brezposelnega mizarskega pomočnika Ivana Paher iz Maribora.
Med dopustom je vlomilec izpraznil stanovanje. Ko se je vrnil 21. avgusta z morja z družino v Maribor po večtedenskem dopustu carinski kontrolor Ivan Kovače-vič na svoje stanovanje v Cankarjevi ulici, ga je našel v velikem neredu. Notran ja viata so bila vlomljena, vse premetano in z dolgoprstnežem je zginilo obleke, perila, čevljev in dragocenosti v skupni vrednosti za 10.000 Din. Po vlomu si je neznanec privoščil žganja in vina. Bil je toliko previden, da je prijel vsak predmet z robcem in ni pustil nobenih prstnih odtisov.
Obešenega so našli v Betnavskem gozdu pri Mariboru Ivana Filej, železniškega delavca, ki je bil pred kratkim radi bolezni odpuščen iz službe. Vzel si je življenje radi obupa in bolezenskega trpljenja.
Vlomilec odnesel blaga za 3800 Din. Neznanec je vlomil v noči v trgovino Franca Zagoršaka v Dornavi pri Ptuju. Odnesel je nekaj gotovine in raznega blaga za 3800 Din.
V znamenju noža. V Cirkovcah pri Pra-gerskem je prišlo zadnje dni do tepeža, v katerem sta dobila nevarne zabodljaje z nožem Jožef Frangež in Ivan Horvat, oba iz Starešincev.
Drava je naplavila pri Sv. Marku niže Ptuja žensko truplo, v katerem so prepoznali Ano Perše iz Ptuja, hčerko strojnika. Pred dnevi je zginila od doma in koj so sumili, da si je kaj storila v duševni potrtosti.
Ustrelil se je 23. avgusta na Bregu pri Ptuju iz neznanega vzroka in mrtev obležal Jožef Gosak, 35 letni trgovski sluga, uslužben v Mariboru.
Konjski tat, ki ni imel sreče. Dne 19. avgusta proti večeru je odpeljal v Ljubnem posestniku Ferd. Visočniku 28 letni delavec Jakob P. s paše 7 letno rjavo in
4000 Din vredno kobilo. Prišel je do državne meje pri Mežici, kjer je hotel v Avstrijo, da bi tamkaj prodal kobilo. S tihotapstvom z ukradenim blagom ni bilo nič, ker so ga opazili graničarji. Krenil je od meje nazaj proti Mežici, kjer je skušal kobilo prodati posestniku Ivanu Jugu. Jug je tatu prepoznal, ter je zbežal in je spustil kobilo, ki bi mu bila le ovira na pobegu. Kobilo so drugi dan našli in jo vrnili lastniku. Tatu zasledujejo žandarji.
Razpečevalci ponarejenih kovancev pod ključem. Pri Sv. Jurju ob Pesnici in sploh po Pesniški dolini so se pojavili zadnje dni ponarejeni 50 dinarski kovanci. Orožniki so zaprli kot razpečevalce: 26 letnega Ivana Klarič, 23 letnega avstrijskega državljana Jož. Hernah in 21 letno Alojzijo Marat. Ivan Klarič je že bil kazno-va--i radi potvorbe novcev na 1 leto ječe.
Vlomilec in tat pod ključem. Orožniki so prijeli 26 letnega Jurja Nazdraževiča, ki je vlomil pri posestniku Ivanu Živku v Zgornji Voličini in je osumljen več vlomov ter tatvin po Slov. goricah. Nekatere očitane mu zločine je pri zaslišanju n.. okrožnem sodišču v Mariboru priznal, druge še pa taji.
Obstrel iz zasede. V celjsko bolnico so pripeljali Alojzija Tepež, 19 letnega zidarskega pomočnika iz Rusnice pri Humu ob Sotli. Na obe nogi obstreljeni trdi, da je oddal nanj usodepolni strel iz lovske puške Franc Škrablin, dninar iz Grletni-ca.
Tolovaji ustrelili gostilničarja. V Cerini pri Čateških toplicah so napadli v noči neznanci gostilničarja in posestnika Martina Radej in so oddali skozi okno kakih 50 strelov. Dve krogli sta zadeli Radeja v trebuh in je zadnjo nedeljo umrl v bolnišnici v Brežicah.
Strel v trebuh. V Nunski ulici v Ljubljani je v noči dobil iz samokresa neznanca iz nepojasnjenega vzroka kroglo v trebuh 36 letni brezposelni tapetnik Jožef Šimno-vec iz Glinške ulice. Ranjenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Stražnik obstrelil vlomilca. V Massary-kovi ulici v Ljubljani je v noči na 21. avgusta stražnik opazil neznanca, ki se je
pripravljal k vlomu. Pozval ga je, naj se preda. Pozvani je začel bežati, stražnik je oddal nanj strel, ki je zadel begunca v nogo. Ranjenega so prepeljali v bolnico in so spoznali v njem 31 letnega brezposelnega ključavničarja Antona Sevčnika, ki je doma iz Mengša in je bil izgnan iz Ljubljane.
VARUJTE SE SLEPARJEV, KI OBLJUBLJAJO SLUŽBE!
Mlajši kmečki narod sili v mestne tvor-nice kljub svarilom, da primernih zaposlitev sploh ni in če dobi kateri delo, je tako slabo plačan, da niti živeti ne more. Naval delovnih moči iz dežele v mesto skušajo v zadnjem času izkoriščati skrajno brezvestni sleparji, ki izrabljajo bedo brezposelnosti v svojo korist. Več takih goljufov si je organiziralo lažiposredo-valnice za delo ,ki niso ničesar drugega nego izžemanje ubogih delavcev. V svarilo pred temi najnovejšimi ljudskimi pijavkami navajamo dva vzgleda, kako so uboge pare iz dežele nasedle sleparju.
Na Pobrežju pri Mariboru je vzdrževal lažiposredovalnico za delo gotovi Franc Knezar, kateremu je pomagala pri tem poslu njegova izvoljenka. Knezar sam je bil brez prave zaposlitve ter poklica, pač pa je lagal drugim, da je na zaupnem mestu v neki mariborski tkalnici in v njenem imenu išče moške in ženske delovne moči. Mož je zahteval za nakazilo zaposlitve od prosilcev denarne zneske, dalje za pokritje stroškov, za koleke in ra.zne druge izdatke.
Žalibog, so se uverili vsi oni, ki so se nanj obrnili, da so nasedli goljufu, ki jih je osleparil za težko plačane posredovalne nagrade. Orožniki so ugotovili, da je osmeknil Knezar 6 strank iz dežele za 1157 Din.
Aretirali so ga v trenutku, ko je na občini Pobrežje pri Mariboru zahteval brezposelno podporo na ime Franc Lešnik. Po aretaciji je med smehljanjem priznal brezsrčno izrabljanje ubogih ljudi in je izrazil veselje, da bo zaprt.
pol leta prepozno, haha,« se je smejal čevljar. »Zdaj moraš pa že z nama kam, gospodična Pavla.«
»Rada — toda za gospodično me nikar ne zmerjaj! Kam pojdemo?«
»Kjer dajo dobro jesti in piti — in poceni.«
Zavili so na Rotovški trg in si poiskali tih kot.
»Kako še kaj vidva?« je vprašala ciganka, ki ni imela — razen črnih oči in nekaterih porednih kodrov — prav nič ciganskega na sebi, ampak je bila taka, kakor prava mestna gospodična.
»Še kar; kakor pač moreva,« je odgovoril čevljar in poredno pomežiknil z očmi. »To se pravi: moji ženi je prav dobro.«
Pa ga je »tička« že obrevsnila:
»Kaj, tebi morda ne, he? Tvoj živi dan ti še ni bilo tako dobro kakor zdaj. Ko ptič pod nebom živiš, vsega imaš, kar ti je treba, žeje tudi ne trpiš in za nič ti ni treba skrbeti.«
»To je res! Za nič drugega mi ni treba skrbeti, Eamo zato, da izpolnjujem voljo svoje žene, ki mi jo je ljubi Bog poslal.«
»Tiii — ali ti ne pustim vse po tvoji volji?«
»Da, ker tvoja volja je vedno tudi moja volja — mora biti.«
Tako sta se dražila in Pavla je spoznala, da sta «rečna in da sta drug v drugega zatelebana.
»Kaj pa kaj ti, Pavla? Ali je roka že zdrava?« Je vprašala Urška.
»Zdrava in cela,« je odgovorila.
»Kaj počneš potem v Mariboru?«
»Učim se to in ono, da bom kdaj kaj znala.«
»Ali se ne vrneš več na Bistrico?«
»Pač, pač, po veliki noči spet pridem. Toži se mi po Bistrici.«
»Ali že veš, da je Ravnjak župan?«
»Da. Smili se mi, ker ima zdaj poleg svojih domačih skrbi še skrbi za občino.«
»Tu mu že Osojnik pomaga. Ta je bil že dvakrat župan in je zdaj spet prvi svetovalec,« je omenil Cencij.
»Pravijo, da bo zato Ravnjak vzel Osojnikovo Lenčko,« se je razvnela »tička«. »Toda z Lenčko ne bo bogve kaj zadel.«
»Srečen z Lenčko ne bo. Toda zdaj ga že držijo in ga ne izpustijo več,« je zabrundal Cene.
»Ali ga poznaš? Ali imata kaj skup?«
»Nič, prav nič,« se je lagal Cene. »Čul sem le to, da je že večkrat skrivaj prišel na Bistrico in spraševal po Pavli.«
»Ti — ti! Gotovo veš še več. Kako bi mu drugače mogel pokazati! Govori po resnici!«
»Zakaj bi ne govoril po resnici? Saj me cigan nič ne briga. To pa rečem: Ce se še enkrat prikaže kje okoli Bistrice, ga bom z bičem podil do farne meje.«
(Dalje sledi.)
ca za svoj muzej. Holiday je zijavil, da se je v novejšem času, namreč od začetka današnjega stoletja zgodil samo en slučaj v Kanadi, ko je dosegel konj starost 46 let. V splošnem je najvišja konjska starost med 30 in 35 let. Jumbo je bil v svoji mladosti priznan dirkač, postal je nato 6 let jahalni konj škotskih lordov ali bogatašev, bil je celo navaden fijakerski konj, svojih 12 zadnjih let je preživel v hlevu ljubitelja živali v Bor-dram Wood.
Kdor oglašuje,
ia naprepujet
Dne 18. avgusta je bil v Ljubljani ob-tojen na 8 mesecev strogega zapora Ja-lez Iskra, kovaški pomočnik. Kmečkim judem iz Gorenjske je obljubljal proti denarni nagradi zaposlitve pri raznih večjih podjetjih na Jesenicah. Na sodišču so mu dokazali, da je izvabil od enega brezposelnega 2000 Din, od drugih sedmih oseb pa večje ter manjše zneske v skupni vsoti 7000 Din.
Iskra je dalje časa izrabljal ljudsko bedo v svojo korist, predno ga je županstvo na Jesenicah ovadilo okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Slovenska Krajino.
črensovci. Te dni je preteklo leto dni, ko smo obhajali pri nas fantovski tabor. Bil je to prvi fantovski tabor v Prekmurju. Izpadel je proti vsemu pričakovanju dobro. Zdaj šele lahko precenimo vsaj zunanji uspeh.
Sv. Sebeščan. Naše Prosvetno društvo se lepo razvija. Tudi sedaj med največjim delom imamo redno sestanke. V nedeljo, dne 16. avgusta nam je prišfel predavat akademik g. Casar Franc iz Bogojine. želimo si še več takih predavanj. — Hitro se Je pri 085 raznesla novica, da je g. Horvat Peter zbolel in je v bolnici Y. Qs!jeW Molili smo, da ga smrt ne bi pobrala, kajti sedenl majhnih otrok že itak nima matere in bi ostali velike sirote. Hvalabogu se je že vrnil iz bolnice.
Sobota. 20. avgusta je pri nas obhajal g. Veren Klement 25 letnico mašništva. Ob osmi uri je imel v farni cerkvi sv. mašo. Je frančiškan in sicer sedaj gvardijan v Subotici. Bil je več let tu i5-" v Ameriki med našimi Slovenci. Iskreno mu čestitamo!
Sobota. Ogenj je uničil hišo g. Jožefa Horvat, brezalkoholnega restavraterja. Domači gasilci so hitro priskočili na pomoč in preprečili veliko nevarnost, ki je pretila zraven stoječemu poslopju.
Sobota. Tukaj je umrla po dolgem bolehanju gospa Lončarova, mati g. dr. Bratinove. Pokojna je bila vzgledna krščanska žena, ki je imela zelo usmiljeno srce za -sakega siromaka. Naj ji bo lahka domača žemljica, g. dr. Bratinu, sreskemu načelniku in njegovi soprogi izrekamo naše iskreno sožalje!
Sreskega načelnika obiskala dva vlomilca. V Stanovanje sreskega načelnika v Soboti sta vlomila kar dva lopova. Iskala sta denar in dragocenosti, na kar nista naletela. Odnesla sta prccej perila, obleko, čevlje, vse sta razmetala po aobah in odprla omare. Pred odhodom sta se preoblekla v načelnikovo obleko, svojo staro pa sta pustila v zameno. V kuhinji sta se najedla, napila in pokadila par cigaret.
Melinci. Pri nas se je zopet pojavila griža. Ljudi še vedno ni izučilo, čakajo do zadnjega in šele takrat pokličejo zdravnika, ko je skoraj prepozno. Na tak način je postal žrtev griže mlad človek, ki je umrl te dni v bolnic^ Soboti.
Krog. Za cesto iz Sobote preko naše vasi do Vučje vasi bo od sedaj naprej prispevala tudi banovina, da bo cesta v boljšem stanju. Cesta je dolga nekaj nad 8 km in je važna zvezna cesta.
Turnišče. Dne 20. avgusta smo pokopali gosp. Ludvika Rac, vpokojenega učitelja. Pokojni je bil dolgo let učitelj pod Lipo. Umrl je v 70 letu starosti. Naj v miru počiva, žalujoči g. soprogi izrekamo naše iskreno sožalje!
Slov. Bistrica. Naš g. frančiškan, ki je pogo-atoma maševal v naši lepi kapeli, nas zapusti, ker je pozvan v Dalmacijo. Hvala mu za trud
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
in obilo blagoslova na novem mestu! Začeli smo s povečanjem pokopališča in dovažamo razni materijal. Dosedanji prostor za pokopavanje je bil premajhen.
Dobrovnik. V nedeljo, dne 16. avgusta je imel narodni poslanec g. dr. Klar sestanek v Dobrov-niku. Dobrovčani so z velikim navdušenjem poslušali govor poslanca.
Fantje, Pohorje vabi! Slomšekovo fantovsko okrožje PZ v Mariboru organizira za nedeljo 6. septembra okrožni izlet fantovskih odsekov prosvetnih društev na Pohorje k sv. Arehu. Vabljeni pa so seveda tudi vsi drugi katoliški fantje! Oj 10. je sv. maša s pridigo, po maži pa fantovsko zborovanje, na katerem govorijo govorniki iz Maribora. Vsem župnijam, ki pridejo v poštev, smo poslali okrožnice. Fantje! Od-zovite se! Pridite, da bodo pohorske trate oživele in da bo mogočna naša fantovska pesem!
Kebelj. V nedeljo 30. avgusta popoldne po ve-černicah se vrši ustanovni občni zbor prosvetnega društva na Keblju. Govornik pride iz Maribora. Kebeljčani, ki imate smisel za katoliško prosveto, vabljeni!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Za naš dekanijski cerkveni koncert prihodnjo nedeljo vlada veliko Zanimanje. Saj lepa cerkvena pesem to. tudi za služi, iz' všeB sosednih župnij pridejo mnogo-
'./tO
številni poslušalci. Za slučaj dežja S$ koncert
preloži na nedeljo, dne 6. septembra ob 3. url popoldne. Sodelovali bodo cerkveni pevski zbori od Sv. Ane, Sv. Benedikta, Sv. Jurija, Negove, Sv. Lenarta, Sv. Ruperta in Sv. Trojice.
Slovenci v Zagrebu. Ravno v istem času, ko so se na praznik Vnebovzetja zbirali tisoči v stiškem samostanu, smo se zagrebški Slovenci zbrali na grobu škofa dr. A. Mahniča pri Sv. Ksaverju. Gospod Jože nas je v svojem govoru spomnil obletnice lanskega Evharističnega kongresa v Ljubljani in 800 letnice stiškega samostana, da smo bili tudi mi v duhu s svojimi rojaki in obnovili sklepe z lanskega kongresa. Pete litanije je ob asistenci opravil preč. g. kanonik J. Barle. Po večernicah smo se seveda slikali pred cerkvijo in se nato vrnili v mesto. Drugi dan (16. avg.), ko je Rokova nedelja in se moramo umakniti od sv. Roka, pa smo napravili izlet na Sljeme. Pri sv. Jakobu smo se udeležili sv. maše, v lepi Marijini kapelici na Sljemenu pa sm6 imeli pete litanije z blagoslovom. Izleta se je udeležilo okrog 80 Rokovcev, med katerimi je vladalo neprisiljeno veselje in prijateljsko razpoloženje. Tudi vreme nam je bilo prav naklonjeno, tako da nam bo ta lepi izlet še dolgo ostal v najlepšem spominu.

groba vrata.
št. Peter pri Mariboru. V Metavi je umrla po daljši bolezni bivša posestnica Teršavec Helena, stara 64 let. — V mariborski bolnišnici je pa preminula posestnica Tomanič Neža iz Celestri-ne. Naj v miru počivata!
Sv. Lenart v Slov. gor. Nepričakovano je dospela brzojavka, da je postal žrtev valov reke Morave naš povsod poznani in priljubljeni posestniški sin Senekovič Ivan. Rajni je služil konjenico v Smederevski Palanki. Razvideli smo iz pisanja tamkaj službujočih prijateljev, da je na službenem pohodu pri skupnem kopanju vsled krča utonil. Njegovi slovenski tovariši so mu oskrbeli lep pogreb. Ob njegovi krsti so go-
rele sveče slovenskih častnikov in vojakov. Močno so prizadeti globoko žalujoči starši, sestre in svak, ker so izgubili sina edinca. Ti dragi Ivan, ki si nas moral zapustiti v cvetu svoje mladosti, počivaj v tuji zemlji sladko!
Rimske Toplice. Umrl je g. Fran Kokalj, višji inšpektor državnih železnic v pokoju, posestnik v Rimskih Toplicah, dne 22. avgusta ob pol petih od kapi zadet. Bil je izvrsten uradnik, usmiljen svojim podložnim in sploh blaga duša, po kateri globoko žalujeje soproga, pohčerka in sorodniki. Pokojni je bil za svoje vestno delo odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Naj počiva v miru!
Sv. Benedikt v Slov. goricah, V noči od torka na sredo, dne 19. avgusta so pri nas bili tatovi na delu. Vdrli so v Perkovo trgovino in so odnesli nekaj blaga. Da niso mogli narediti še večje škode, je povzročila budnost domačih. Poskušali so vdreti tudi v trgovino g. Hrastelja in Ivane Reiter pri Sv. Treh Kraljih, pa se jim ni posrečilo. V trgovine bi jim naj pomagali v župnišču ukraden' teležniki. Tatovi so domači znani de!o: mrzneži, ki bi radi na stroške drugih dobro živeli. Upamo, da pridejo kmalu v roke pravice.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Toča, ki je klestila dne 12. avgusta po delih župnij Jarenina, Sv. Jakob, Sv. Jurij in Sv. Ana, je tudi v naši župniji povzročila veliko škode. Posebno so prizadeti Benediški vrh, Ročica, Drvanja, Trstenik in del Ihove in štajngrove. Ponekod je ajda popolnoma uničena, sadje je seveda močno poškodovano, istotako naši vinogradi. V današnji gospodarski stiski še tem bolj čutimo ta hudi uda-
rec. Bog nas varuj še nadaljnjih nesreč!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Pred odločilnim dnevom stojimo. Naša zmaga je gotova. Ogromna večina občanov bo volila 30. avgusta kandidatno listo z nosilcem Hergo. Nasprotna lista si je nadela lepo zveneče ime >; Gospodarska lista«. Dobro se zavedajo, da njihova dosedanja politika nima več privlačne moči, ker dosledno propada v vseh občinah. Kdo bi jim verjel, ko se izgovarjajo, da nočejo politike, saj je vsemu svetu znano, da so baš ti pred tremi leti zanesli v našo mirno občino politični razdor. Vedno bolj se krči število tistih, ki jim še ni izginil iz krvi strah pred nasiljem, ki so ga izvajali pri zadnjih volitvah dosedanji oblastniki občine in njih oboroženi in neoboroženi pomočniki. Pred izidom volitev imajo zlasti velik strah člani društva kmečkih fantov in deklet, ki bi radi ob nedeljah prirejali nepotrebne žetve, košnje in plese. Vedo namreč, da s sedanjim odborom izgube močno zaslombo. — Lorenški volilci, ki se zavedate resnosti današnjega časa, vsi na volišče ter volite listo Herga, ki dela za program JRZ, da bo naša zmaga čim lepša! S tem bomo tudi najbolj izrazili zaupanje dr. Korošcu, čigar delo je, da sc
nova občina lepo sklada z mejami župnije. V boj za poštenost, v boj za zakonitost, v boj za čast naše župnije, ki je od nekdaj veljala kot nezlomljiva trdnjava verske in slovenske zavesti, v boj za samoupravo!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Občinske volitve dne 30. avgusta naj pokažejo, ali so nas bridke skušnje minulih let izmodrile ter zbudile naš ponos in samozavest, ali še ne. Na naši listi JRZ, katere nosilec je Tumpej Jakob, so samo imena tako uglednih mož vseh slojev občine, da bi si marsikatera skupina vse prste obliznila, če bi take imela. Nasprotna lista, na kateri so se združili bivši JNS-oblastniki na občini in mač-kovci, pa je taka, da se je sami sramujejo, radi česar so jo v noči na preteklo nedeljo z občinske oglasne deske strgali z našo vred; saj se zapored oglašajo podpisniki in celo kandidati njihove liste, ki — čeprav prepozno — preklicujejo svoje podpise in izjavljajo, da niti sami ne bodo za to listo glasovali! Zato pa vsi zavedni Lovrenčani v nedeljo brez izjeme na volišče, da bo naša zmaga tembolj sijajna, ne pa le zmaga za silo! Nikar ne pravite: naša zmaga je itak gotova, naj jaz pridem ali ne. Hočemo sijajno zmago! Nasilja ee nI treba več bati nobenega, nasilnikom je odklen-fcalo! Vsi na volišče za Tumpejevo listo!
Sv. Tomaž pri Ormožu. V zadnji številki »Slov. gospodarja smo čitali v dopisu Sv. Tomaž pri Ormožu, kako se je dopisnik lotil naše občinske uprave. Dopisniku na kratko odgovarjamo glede občinske uprave, da naj se blagovoli potruditi v izvajanju svojih trditev V drugič bolj natančneje poučiti. Pogleda naj, če je kje v kaki grabi na koncu fare, v drugo grabo na drug konec fare, kjer bo videl, da se gradi v občini Sv. Tomaž iz bednostnega sklada tudi nova cesta Savci—Ruc-manci—Grabšinski breg. Dve novi cesti naenkrat v isti občini, so rekli gospodje, bi ne bilo napačno. Jasno je torej, da je uprava občine iz-poslovala iz bednostnega fonda že precejšnje vsote, ker sicer omenjena cesta ne bi bila že tako daleč, da bo kmalu dograjena. Tudi nadaljevanje nove ceste Lahonci—Pršetinci—Korači-ce pride na vrsto. Za nadaljevanje iste je tukajšnja uprava že zaprosila leta 1935 z raznimi vlogami kr. bansko upravo, tembolj se bo brigala za isto in za ceste v Lahoncih sploh, sedaj, ko bo za to kompetentna. Tudi v proračunu za leto 1936-37 ima predviden že gotov znesek za gradnjo iste In torej ne bo treba banski upravi po sili pošiljati denarja naši občini za ceste. Istočasno pojasnjujemo dopisniku, da ne bo treba njemu skrbeti za občinske jesenske volitve. Bodo že prišli ob pravem času na površje taki ljudje, ki bodo delali s programom, ki ga predvideva zakon o občinah, kjer je jasno začrtan program in delokrog predsednika, uprave in odbora. Kakih posebnih programov in obljub ni pričakovati, kajti navadno oni, ki so ob volitvah obetali vsemogoče reči in se predstavljali z jalovim programom, so občine zadolžili. Poudarjamo, da se naša uprava zaveda programa, začrtanega v občinskem zakonu, je osnovana na zdravi podlagi, nikomur ničesar ne dolguje, je delala vedno v zadovoljstvo občanov, delala z malim proračunom, da dajatve davkoplačevalcev niso bile radi pbčine previsoke in takim ljudem se zaupa ter take, ki bodo delali s tem programom v okviru občinskega zakona, si hočemo v jesenskih volitvah zopet izvoliti.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Gasilska četa priredi v nedeljo 30. avgusta, v slučaju slabega vremena pa 6. septembra v veseličnem gozdu v Gorišnici dve burki: »Vesela igra o žalostni princezinji« in »Iz devete dežele«. Na sporedu je tudi srečo-lov s 300 lepimi dobitki, šaljiva pošta itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove mo-torke, so prav iskreno vabljeni vsi prijatelji gasilske čete.
Polenšak pri Ptuju. Upanje na letošnjo dobro letino nam je splavalo po vodi ob preobilnem spomladanskem deževju. Ozimina, ki je lepo kazala, nam je plačala trud In delo pač v obilno-stl slame. Ce nam Bog ne bo blagoslovil koruze in ajde, si bomo morali že na jesen rezati bolj tanke kose kruha. Sadja je malo in še to vse slabo. Gorice z belim nasadom so popolnoma uničene od peronospore. Na nekaterih krajih nas je zadnji teden tudi obiskala toča, ki pa še hvala-bogu ni napravila prehude škode. Naše ubogo kmečko ljudstvo s strahom gleda v bodočnost. — V nedeljo, dne 16. avgusta smo imeli na prostem pri cerkvi javen politični shod, na katerem je poročal narodni poslanec g. Miha Brenčič o no-tranje-političnem položaju. Obenem smo imeli tudi ustanovni občni zbor krajevne kmečke zveze za župnijo Polenšak, na katerem pa nam je razložil v jedrnatih besedah pomen in namen kmečke zveze banski svetnik in podpredsednik kmečke zveze g. Aloz Janžekovič iz Sterjanec. Pri volitvi krajevnega odbora je prišlo mestoma do smešnih prizorov, pa o tem za javnost rajši molčimo. — V veselju, da smo dobili novo občino Polenšak v območju farne meje, se pripravljamo na prihodnje svobodne občinske volitve. V strahu in kakor so nam prej nekateri JNS mo-gočnjaki predbacivali, da nimamo v celi fari moža, sposobnega za župana, smo zdaj z veseljem ugotovili, da jih je še preveč. V tem predvolilnem vrenju in trenju tu javno povemo, da bo le ona lista prava naše JRZ, koje nosilec bo Slana Franc, kmet v Polencih, ki ni premlad, še manj pa prestar, poštenjak od pet do glave in dober gospodar. To našim občanom v vednost in pomislek.
Sv. Križ pri Belih vodah. Mnogo je že prišlo v letošnjem poletju romarjev in drugih ljudi na visoki vrh Sv. Križa, ne le ob navadnih petkih in shodih, ki se obhajajo ob gotovih praznikih, temveč tudi ob drugih dneh. Na god sv. Lovrenca, dne 10. avgusta, oziroma, kakor je tukaj splošna navada, prejšnji večer, v nedeljo zvečer, sta prišli dve skupini, ena iz Petrovč, zraven č. g. Martin Kožar, druga Marijina družba iz Nove cerkve in z njo g. kaplan Ivan Strnad. Naslednji dan, dne 11. avgusta, so bili tu izletniki iz šmartna pri Slovenjgradcu, okrog 70 po številu. Tudi na ta dan sta bili dve sv. maši. Veličastno in ubrano zvonenje pri Sv. Križu, mogočne orgle in krasno petje šmartinskih pevcev, vse to nas je poneslo v nadzemske razpoloženje. Na Marijin praznik, dne 15. avgusta zvečer je prišla procesija od Sv. Danijela nad Prevaljami, zraven g. župnik Kupčič. In še več procesij, oziroma izletnikov je vabljenih. — G. profesor Bro-dar iz Celja koplje že več tednov s svojimi delavci v jarku gpied Belimi vodami in Zavodno v podzemeljski jami ali zijalki, kjer je stanoval jamski človek. Našli so stvari iz dobe pred Rimljani, keltske dobe: depar, kamenite nože rdeče, zelene in črne barve, čeljusti in druge reči. Vse to bo objavljeno v strokovnem listu. — Cesta šoštanj—Bele vode kriči po prenovitvi. Vozi se veliko, popravlja malo; letošnji strahoviti nalivi pa so jo tako zdelali, da mora imeti človek veliko spokornega duha v sebi, bodisi romar ali hribo-lazec, če se hoče po tem ostrem kamenju povzpe-ti na višino, romar k Sv. Križu, izletnik pa na Smrekovec ali kamorkoli. Prej ne bo dobro, dokler se cesta temeljito ne popravi in treba bo vzdrževati tudi cestarja, ki bo vse leto imel skrb za cesto. Seve bo tozadevno treba potrkati na državna vrata.
Šmartno ob Dreti. Rodovniška premovanja. Na ogled rodovniškega premovanja v šmartnem ob Dreti dne 1. septembra ob 9 dopoldne iskreno vabi odbor.
Vojnik. živinorejsko selekcijsko društvo v Voj-niku priredi v četrtek 3. septembra ob 8 zjutraj
na sejmišču v Vojniku premovanje in razstavo rodovniške živine. Razstava se priredi s podporo kr. banske uprave in bo k njej pripuščena samo v rodovnik vpisana živina.
čadram. (Poroka.) V cerkvi Matere milosti v Mariboru sta bila poročena v sredo popoldne, dne 19. avgusta, g. Majerič Hugon, učitelj v Cadramu in gospodična Anica Kotnikova, učiteljica istotam. Nevesta je bila vneta delavka na področju krščanske in narodne prosvete ter tudi nastopala kot izvrstna igralka na odru prosvetnega društva v Cadramu. Poročal ju je gospod duh. svetnik Franc Hohnjec, župnik v Cadramu. Novoporočencema obilica božjega blagoslova!
P€fer lešefar r€šcfari.
Valjar JNS. Na konferenci veljakov JNS so sklenili, da bodo v bodoče oni zagovorniki svobode. Kdor se jim bo pa zoperstavil, ga bodo zmleli kot list papirja. Ker bomo sedaj kmalu začeli delati cesto Maribor—št. IIj, priporočamo, da pride ta valjar na to cesto. Ta patent se pa svoj čas ni obnesel, ko je bil Pera živkovič za mašinista na njem in je s sabljo pred njim pometal. Sedaj pa nima več te treske in metle, zato ne vem, kako bo kaj!
Zahvala JNS. Iz raznih krajev sem prejel poziv, da se javno zahvalim JNS, da je izbrala živkoviča za predsednika, ker ga ni bilo mogoče dati nikamor drugam v penzijon.
Slovenska ljudska fronta. Voditelji te fronte so internacionalci, glavno glasilo je »Volksstim-me«, ki dosledno slika kmeta kot izkoriščevalca pri cenah in plačah. Da bo mogoče kmeta še bolj potegniti, so se skrili pod Mačkovo marelo, ki jo nosi »kmetski« voditelj dr. Kukovec. Zadnjič so zapeli dr. Kukovcu podoknico: »Mili dru-že, kam si zašo!«
Moskovska pojedina. Te dni sem čital, da so se komunistični vodje v Moskvi sijajno gostili. Kot edino hrano so si pripravili drug drugega. In zgodilo se je, da so ta suhi ta debele požrli Dober želodec pa imajo ti rdečkarji!
Pogreb JNS. Ves narod se pripravlja na pogreb JNS, ki bo pri prihodnjih občinskih volitvah. Totengrobarji, na delo, da spravimo enkrat tega mrtvaka pod zemljo! Ni sicer najlepše delo, pa je dobro delo!
Proračun za volitve. JNS je napravila proračun za volitve. Znašal je nekaj milijonov. Ko so pa vprašali, kdo bo plačal, je nekdo vzdihnil: »Denar za to bi se že dobil, toda ključev sedaj nimamo v rokah!« Zato so sklenili, da ne bodo dajali volilnega golaža, ampak da bodo zbirali milodare za sedmino po JNS.
Franz Josefstrasse in 3Iarburg. Na Mariborskem tednu smo doživeli, da je neki prodajalec vezal svoje prodane predmete s trakom, ki je nosil njegovo firmo in naslov: Franz Josefstrasse in Marburg. Nekateri se nad tem zgražajo, jaz pa nič. Ves čas sem tam leseno robo prodajal in neprestantf so mi v uho doneli nemški šlagerji, nemška govorica, nemško ponujanje blaga. Zakaj bi potem prodanega ne zvezali še z nemškimi trakovi?!
V	Grčiji svoboda. Vsakdo sme biti tiho in vsakdo ima svobodo tistega, ki ni tiho, prijaviti in vlada ima svobodo, da mu sme dati prostor v koncentracijskem taboru.
V	Španiji ne bi bil rad. Tam kolje brata brati Ubogi naši biki in teleta! Bi še bilo, če bi vedeli, kako dolgo bo kaj vreden njih denar — pezeta! Se pa tam vendarle godi čudež: obe strani zmagujeta in nobena ne pride naprej.
Kje se bosta srečali Nemčija in Francija? Dolgo časa že pripravljajo diplomati možnost, da bi se srečali Francija in Nemčija. Sedaj se je to posrečilo. Srečali se bosta na španskih tleh.
Poslednje vesli.
Politične novice v drugih državah.
Regent Madžarske Horthy, ki se mudi v Avstriji in Nemčiji, snuje zvezo: Rim-Berlin-Dunaj-Pešta.
Uporniki so na španskem iz zraka bombardirali Madrid. Levičarska vlada je pripravljena za slučaj nevarnosti, da zapusti prestolno mesto. Hud poraz je doživela kolona rdečih, ki je prodirala v smeri od Valencije in Barcelone, da zavzame Guadelupe. Uporniki napovedujejo, da bo njih vojska v roku štirih dni začela z napadom na rdeče čete v okolici Madrida.
Domače novice.
Smrt vzornega ljudskošolskega ravnatelja. Na praznik Marijinega vnebovzetja je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni v svojem stanovanju v Mariboru, Koroščeva ulica štev. 8. Blagi gospod F a r k a š Janez, šolski ravnatelj v pokoju, v 76. letu starosti. Rajni gospod šolski ravnatelj je v vsej svoji težki bolezni vedno prosil Marijo, Mater božjo, naj mu pomaga in naj ga reši strašnega trpljenja. In res! Marija je uslišala njegovo prošnjo. Ravno na njen veliki praznik Vnebovzetja je ob tričetrt na osem zjutraj za vedno zatisnil svoje trudne oči. Blagopokojnik se je na-rodil 22. novembra 1860 v Iljašovcih pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Po dovršenih študijah na učiteljišču v Mariboru je nastopil svoje prvo službeno mesto pri Nego vi, kjer je služil nad en decenij. Od tam je šel za nadučitelja v Cirkovce, po par letih pa je prosil za mesto nadučitejja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1921, torej skoraj četrt stoletja. Plemenitega pokojnika, mnogozaslužnega šolnika, moža dobričino in poštenjaka bodo vsi ohranili v trajnem, svetlem spominu, saj ni bilo očesa, ki bi ostalo suho, ko so ga polagali k večnemu počitku. Celo nebo samo je sočustvovalo s pogrebci. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Naj v miru počiva!
Eden najstarejših naročnikov »Slov. gospodarja« umrl. V župniji Sv. Miklavža na Polju in v kraju Lastnič je umrl v starosti 76 let Jožef Ivačič, čevljar in posestnik. Rajni si je s pridnostjo svojih rok prislužil kot čevljarski mojster, ki je hodil po šteri, lep dom, katerega opravlja sedaj njegov sin. Pred leti je obhajal s svojo še živo ženo v krogu svoje v strogo krščanskem duhu vzgojene družine zlato' poroko. S svojim življenjem, delom ter ljubeznivostjo je bil vsej župniji zgled, kako si človek s pridnimi rokami ter varčnostjo, katero spremlja božji blagoslov, prisluži in prištedi lepo imanje, ki mu je opora na stara leta. Blagopokojni Ivačič je bil nad 50 let naročnik našega lista, katerega je tudi čiril s svojo vplivno besedo daleč naokrog. Njegovo občo priljubljenost je dokazal mnogoštevilen obisk na zadnji poti, katero so mu posodili vsi, ki so ga poznali ter spoštovali kot moža, ki se je ravnal skozi vse življenje po geslu: Moli in delaj! Blagemu Jošku bodi Vsemogočni večni plačnik, preostalim naše iskreno sožalje!
Mariborska bolnišnica bo povečana. Po skrajšanem postopanju se bo vršila 4. septembra licitacija novega paviljona mariborske bolnišnice. Cela zgradba z opremo je proračunana na osem in pol milijona dinarjev. Za prva dela pride v poštev vsota 2,370.000 Din. Nova stavba bo tri-nadstropna, dolga 82 m in bo v njej 240 postelj.
Opozorilo dijakom-semeniščanom. Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru poziva svoje gojence, da pošljejo do 1. septembra na vodstvo zavoda potrebne listine in denar za vpis na drž. klasično gimnazijo. Za vpis je potrebno zadnje šolsko spričevalo, davčni izkaz za odmero šolnine, pri novincih pa tudi krstni list. Koliko plača kdo šolnine, je razvidno iz tabele v
Izvestju drž. klasične gimnazije v Mariboru. Poleg šolnine plačajo pri vpisu dijaki IV. razreda še 90 Din, dijaki VHI. razreda 96 Din, dijaki ostalih razredov pa 86 Din. V zavod naj pridejo dijaki šele 11. septembra, ker je 12. septembra ob osmih otvoritvena služba božja.
Splašena krava povzročila hudo nesrečo. V Košakih pri Mariboru, in sicer pri odcepitvi ba-novinske ceste proti Sv. Lenartu, se je zgodila 24. avgusta huda nesreča. V trenutku, ko je bil na križišču 59 letni poljski delavec Peter Po-stružnik s kravo, katero je gnal v Maribor, se je pojavil za njim tovorni avto trgovca šnuderla od Sv. Jakoba, žival se je splašila in skočila pred avto. Postružnika je potegnila krava s seboj, padel je in kolo avtomobila mu je zdrobilo levo nogo spodaj tako, da so mu jo morali takoj odrezati v bolnišnici.
Huda toča je zadnjo soboto med nevihto popolnoma zbila ozek pas v Hrastju pri Pekrah. Uničeni so sadovnjaki in vinogradi. Posebno hudo je prizadeta banovinska trsnica.
Naplavljeno truplo. V Spuhlji pri Ptuju je naplavila Drava truplo 12 letnega ljudskošolskega učenca Jožefa Lubej s Košakov, ki je utonil pred dnevi pri kopanju v Mariboru.
Levo nogo si je zlomil pri padcu s kolesa na cesti med Vuhredom in Ribnico 21 letni mizar Rudolf Brandl.
Težka prometna nesreča. Zadnjo nedeljo zvečer se je peljal na motornem kolesu mesar Kari žener iz Laškega v Celje. Na zadnjem sedežu motorja je sedel njegov prijatelj Alojz Kastelic iz Laškega. Pri krčmi Belaj v Polulah je podrl motocikel na tla Ivana Morn, računskega podčastnika z Brega. Mornu je pri padcu počila lobanja, Kastelic je padel s sedeža in se je poškodoval na glavi, žener je ostal nepoškodovan. Oba poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Obešeno so našli v hlevu v Jelenčah pri Mariboru 51 letno posestnico Jožefo Deutscher.
Prijet tat. V Mozirju so prijeli orožniki 22 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Fr. Arnuša, ki je imel pri sebi sveženj moških oblek in čevljev. Mariborska policija je zaprosila za njegovo prepeljavo v Maribor, kjer so mu dokazali na podlagi prstnih odtisov, da je Arnuš zakrivil vlom v stanovanje sodnika dr. Kejžarja v Vrtni ulici v Mariboru in v stanovanje upokojenega poštnega ravnatelja Karisa v Gosposki ulici. Pri Arnušu najdena obleka pa ni ne Kejžar-jeva in ne od g. Karisa. Arnuš je bil že večkrat kaznovan, a odločno zanika krivdo. Preiskava bo že pokazala, če je kriv ali ne.
Moderno urejen mlin z oljarno pogorel. V Ku-kuričih, občina Križevci pri Ljutomeru, je uničil ogenj 200.000 Din vreden mlin z oljarno posestniku Francu štuhecu na ščavnici.
Blejsko jeaero in grad je kupila na javni dražbi Kendovih posestev Zadružna gospodarska banka za 8,658.207 Din.
Letos obrani hmelj plačujejo po 20—25 Din.
špecijalist za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Franc Toplak zopet redno ordi-nira Maribor, Glavni trg 18, od 9 do 11 in od 15 do 16. Telefon 27-32.	1052
Imamo preveč vina — a premalo mošta! Vinske cene so tako slabe, da dostikrat ne pokrijejo stroškov pridelovanja, če bi pa pozimi, spomladi ali celo v poletju še imeli mošt, bi napravili dobro kupčijo. Mošt lahko imate skozi vse leto Z Nipakombin A-II konzerviran mošt ostane popolnoma naraven. Konzerviranje je zelo enostavno. Nipakombin se vlije v mošt in se zmeša z njim. Po kratkem času postane mošt popolnoma čist. Okus, vonj in barva ostanejo nespremenljivi, če želite v tem letu imeti večji zaslužek ali res zdravilno pitje uživati, potem glejte, da boste imeli skozi vse leto mošt. Nipakombin A-II ni drag. Njegova uporaba je dovoljena od ministrstva za poljedelstvo. Konzerviran mošt bodo radi pili otroci, ženske in sploh vsi, zato si lahko nabavite velike količine.
AEROXON
■mHHogaBnBaHMBaB
polovi vse muhe!
Kdo pozna Aeroxon, ne hupufe drugega muholovca.
Zahtevajte izrecno
„A c r o x o n"
Prireditve.
Vojnik. Preteklo nedeljo smo proslavili 25 letni jubilej našega Prosvetnega društva. Radi slabega vremena se je prosvetno zborovanje vršilo v dvorani naše Posojilnice. Vodil ga je društveni predsednik, ki je spregovoril spodbudne besede. Fantje so predvajali zborno deklamacijo. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip H o h n j e c, ki je govoril pred 25 leti na ustanovnem zboru društva, je poslušalce predvsem popeljal v duhu v preteklost ter s kratkimi potezami orisal takratne razmere, iz katerih je vzniklo Prosvetno društvo. S poljudno-izrazitimi besedami je nato opredelil smernice prave prosvete ter pozival k odločnemu boju in delu zoper liberalistično in marksistično prosveto. — Profesor Bitenc je kot zastopnik celjske prosvetne ekspoziture pozdravil društvene funkcionarje ter društvu čestital k njegovemu Jubileju. Nato je zlasti poudaril nalogo ljudske prosvete v boju proti komunizmu, največjemu sovražniku človeštva. Zastopnik no-vocerkveškega prosvetnega društva je s prisrčnimi besedami izrazil čestitke svojega društva. Popoldne so člani Prosvetnega društva proizvajali na prostem lepo ljudsko gledališko igro. Voj-niškemu Prosvetnemu društvu želimo ob njegovem jubileju: Po zgledu preteklosti za nove cilje in "pereče naloge sedanjosti!
Dopisi.
Bistrica pri Mariboru. V Bistrici nad Mariborom je 20. avgusta od srčne kapi zadeta umrla gospa Leopoldina Kovačič, soproga inšpektorja drž. železnic. Pokopana je bila ob obilni udeležbi sorodnikov in znancev v soboto popoldne na pokopališču v Limbušu. Naj počiva v miru!
št. Vid pri Grobelnem. Občino, ki nam jo je bil JNS režim iztrgal, nam je g. dr. Korošec še lepšo nazaj dal. Borba je bila huda, a je šlo s pomočjo naših odločnih mož vse po sreči. Dne 20. septembra bodo volitve. Sedaj, ko je že vse urejeno, so pokazali skriti (JNSarji in mačkovci) rožičke ter so zagnali takšen hrup, da se pošteni ljudje kar zgražajo in se pritožujejo, da jim oni pretijo z grožnjami. Pa za take ljudi se bo že našla prava pot. Še ima dr. Ogrizek pisarno! Mi šent-vičani se bomo strnili okrog JRZ liste ter bodo z našim krepkim nastopom 20. septembra združeni JNSarji in mačkovci dobili take po rožičkih, da jih bodo za vedno skrili.
Križevci pri Ljutomeru. (Občinske volitve.) V sredo zvečer, 19. avgusta, ob pol desetih nas jo
zbudil plat zvona iz Veržeja. Zgorel je neki kup slame. V istem času so pa v Križevcih v gostilni »Hauptman« sestavljali kandidatno listo pod imenom »Gospodarska lista«. Pa bogvedi kako se je zgodilo, ali je iz Veržeja kaka iskra priletela, kar je zaradi daljave in mirnega vremena malo verjetno, ali so navzoči neprevidno kadili, zgodilo se je pač, da se je vnela kandidatna lista. Papir rad gori kakor slama. Zgorela je cela kandidatna lista z vsem, kar je bilo na njej: kandidati, namestniki, predlagatelji s predstavnikom. Nekateri so hitro skočili ven, menda da bi šli po brlzgalne, ki jih je v naši župniji 14; ko pa so se med potjo ozrli in ni bilo več videti ne ognja ne dima, so ostali doma. Velika pobitost se je lotila ostalih na pogorišču. Slednjič so sklenili, da se zaradi slabe letine, ko ni upati na zdatno pomoč ljudstva, letos lista več ne obnovi, ampak se čaka na boljše čase. Čudno se nam je zdelo, da se je po veržejskem zvonu šele čez dolgo časa oglasil tudi križevski zvon. Hudomušneži pravijo, da je ta opozoril na požar kandidatne liste pri »Hauptmanu«. Tako ostane za volitve dne 30. avgusta le lista JRZ g. Vaupotiča. — Volilci! "Moško ste se držali do sedaj, moško nastopite tudi v nedeljo, na dan volitev! Vsi na volišče, da pokažemo svojo zvestobo in hvaležnost našemu voditelju dr. Korošcu!
Zimica pri Sv. Barbari. Gasilska četa Sv. Barbara v Slov. goricah je 16. avgusta priredila proslavo otvoritve in blagoslovitve novega gasilskega doma in nove brizgalne. Cerkvene obrede je izvršil č. g. župnik Josip Potočnik ob asistenci č. g. vojnega kurata Ivo Maračiča iz Ljubljane. Tej svečanosti sta kumovala gospa Elizabeta Muhleisen in g. Fran Muršič, ekonom in posestnik v Zimici. Slavju je prisostvovala tudi velika množica ljudi. Gasilski dom je otvoril župni načelnik g. Srečko Kranjc z lepim nagovorom o nalogah gasilstva in priznal velike zasluge za
postavitev tega doma g. načelniku čete Antonu Hrastniku. Tudi č. g. župnik je spregovoril v srce segajoče besede, da naj marljivo deluje ta humana četa Bogu v čast, ljudem v korist. Nato je bil srečolov z mnogimi lepimi dobitki, za katere se gasilska četa vsem blagim darovalcem naj-prisrčneje zahvaljuje. S tem se je četa nekaj oddolžila obrtnikom in delavcem. Sledila je živahna gasilska zabava. Prireditev je vsestransko lepo uspela. Razni poučni govori odličnikov naj bodo vsem poslušalcem vodilna zvezda v njih življenju!
Studenice pri Poljčanah. Pri nas obstoja že dalje časa živinorejsko selekcijsko društvo za slovensko belo govedo. Naša selekcijska edinica je ena najstarejših, saj že obstoja od leta 1926. Pri nas se kažejo že očividni uspehi, saj že razpolagamo z lepim plemenskim blagom. Prodali smo že tudi precej krasnih plemenskih bikcev in tudi dobrih plemenskih krav in telic. Pregovor pravi: Lastna hvala, cena mala. Da na tem mestu govorimo resnico, se lahko vsakdo na lastne oči prepriča dne 4. septembra. Imeli bomo razstavo — premovanje. Posebno vabimo na to razstavo kmete iz Dravinske doline in tudi od drugod, da vi jo —> lastne oči stopnjo naše domačegrudne slovenske bele živine. Od naše selekcijske edini-ce je tudi krava z najvišjo mlečnostjo leta 1935: s 4936 litri mleka.
Vuzenica. Velikega pomena za živinorejca je prav" čistokrvna živina. Le z gojitvijo čiste pasme bo mogoče uspešno napredovati ter doseči za-željene cilje tudi v prodaji. Naša kr. banska uprava se tega zaveda v popolni meri ter podpira tako delo z rodovniškimi premovanji. Za četrtek, 3. septembra ob 9. uri je razpisala tako premovanje ali plemensko odbiro čistokrvnih marija-dvorskih živali v Vuzenici, ki je obenem tudi prvo v prevaljskem okraju. Vsem. živinorejcem neposredne bližine Vuzenice polagamo na srce,
da si ga ogledajo. Le z odbiro čistih živali za nadaljnjo gojitev, pogumom, dobro voljo in vztrajnim delom na izboljšanju bomo dvignili naše kmetsko gospodarstvo. Na svidenje na premo-vanju!
Planina pri Sevnici. Dne 1. septembra bo na Planini premovanje živine živinorejske selekcijske zadruge. Ob 8. uri bodo živinorejci prignali živino, da se razvrsti, ob 9. uri bo pa premovanje. Vabljeni ste vsi živinorejci, bližnji in daljni. Katerega zanima, naj pride pogledat. — živinski in kramarski sejem na Planini bo pa letos dne 5. septembra.
Sv. Rupert nad Laškim. Preteklo nedeljo je imela tulcajšnja podružnica JRZ sestanek, na katerem je g. dr. Hodžar iz Celja obširno in poljudno poročal mnogoštevilnim zborovalcem: zakaj smo se oklenili te stranke. Soglasno so vsi navzoči odobravali izvajanja ter sklenili, da se bodo pri bodočih občinskih volitvah držali discipline. Kakor vihar pa je zabučalo po zborovalnem prostoru, ko so nekateri možje ožigosali sramotno počenjanje domačih izdajalcev, ki so za Ju-deževe groše prodali našo občino falitni JNS; to sramoto moramo sedaj odpraviti. Za samo-stojneži in mačkovci grer'o samo sovražniki našega ljudstva!
SKUPNEGA ROMANJA SLOVENCEV K MARIJI BISTRIŠKI IN V SLOVENSKI LURD — RAJHENBURG
s posebnim vlakom od 6. do 8. septembra se udeležijo tudi Hrvati.
Slovenski in hrvatski cerkveni dostojanstveniki bodo vodili romarske slovesnosti v dveh slovečih Marijinih svetiščih. — Obisk znamenite cerkve sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. — Popoldanski oddih v Rogaški Slatini. — Celodnevno bivanje y Zagrebu.
Petančič Davorin:
29
Svete gore.
Povest.
V	vasi je našla čudno prikazen. Voz, kakor hišico in umetnike, majhne in grbave.
Povprašala je v gostilni za prenočišče.
»Nimamo!«
V	drugi zopet.
»Smo oddali!«
V	nobeni ni bilo prostora za njo.
Ljudstvo je drlo k predstavi in tudi ona se je pririnila med gledalce. Tedaj je srečala mladega fanta s črnimi lasmi in dobrim pogledom. Tudi on je našel njene oči.
Njuna pogleda sta se večkrat zadela. Pa ni mogla obstati med ljudmi v fctiki in vročini,.ko je noge niso hotele več nositi. Zunaj je legla v travo in dremala. Minila je noč in ona ni vedela za njo.
Ko se je prebudila, je opazila, da stoji pri njej fant z dobrimi očmi.
»Dekle, odkod si in kam greš?«
»Doma sem — na Slovenskem.« Kaj ve oni, kje so Gore, svete Gore?
»Pa greš peš?« se je vznemirjal.
»Kajpak, ko nimam voza!«
»Oh, nikdar ne prideš! To je daleč, strašno daleč. Celo leto boš hodila, če prej ne umrješ.«
»Saj vi ne veste za Slovensko?« se je branila v solzah.
»Vemo, ker gremo tje. Čez Gorico, proti Ljubljani in preko Hrvaške na Ogrsko.«
Mara je zaprosila ko otrok:
»Gospod, naj grem z vami! Plačam!« in je poiskala denarje in jih pokazala mladeniču.
»Hm, se je nasmehnil! Ta denar ne velja tukaj nič.« Mari se je smešno zdelo:
»Denar je denar!«
Mladenič ji je dokazoval, da ni denar povsod enak.
»Potem pa rne vzamite s seboj, da Vam bom za deklo«, je moledovala.
»Znaš peti lepo po slovensko!«
O, to je Mari po volji:
»Peti pa znam. Kadar boste hoteli, vam bom zapela, samo vzemite me na voz!«
Vesela je sedla na klopico v vozu, ki je zaropotal po grušču kamene ceste.
Od v£si do vasi je šla njihova pot. Igrali so in peli. Maro so vzljubili vsi radi njene visoke pesmi.
»Ostanete za vedno pri nas? Ostanite!«
Mara je lagala, saj je vedela, da mora domu:
»Ostanem.«
In so ji verjeli vedno bolj. Tako jih je speljala na svete Gore i.», ušla ...
»Marija pomaga. Če bi nje ne bilo, bi nikdar ne dospela. Gnalo me je srce nazaj sem, ker tu je sreča. Greh je, brez sile dom zapustiti in iti v tujino, ki je kakor smrt, grob in pekel. Ubogi, ki morajo bloditi. Oh, vi bratje in sestre, odpustite mi greh in ljubimo se! Ker ni denar in lepota tisto, kar srečo ljudem ponuja, ampak ljubezen doma.«
Niso nič odgovorili. Le srca so jim zabila goreče eden za drugega.
Maščevanje.
Mara je začela delati z veseljem. Bilo je v poletju, ko so se posli odprli, da človek ni vedel, kje bi prijel. Zdaj, ko je bila Lenčka bolna in ni mogla skrbeti za kuhinjo, se je Mara prijela gospodinjstva.
Nesla je napoje svinjam popoldne. Korito je pripravljala in popevala kot pastirička. Pavle se je vračal od sv. Petra in je slišal njeno žvrgolenje.
»Mara popeva.«
(Dalje sledi.)
Citajte in širite
Siou.gospodarla!
Za poletje In vroče dneve
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deC-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/Ic 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brez-plafino.
„KOSMOS" razpošiljalnica ostankov ^LVRIBOR, Dvorakova cesta 1,	1003
MALA OZNANILA
DIJAŠKA STANOVANJA:
Dijak realke se sprejme v popolno oskrbo. Ko-
menskega trg 6, Maribor.	1034
Dva (lijaka sprejmem v dobro oskrbo za nizko ceno. Vezjak, Maribor, Splavarska 6. 1055
Dijak ali dijakinja nižjega razreda se sprejme na vso oskrbo po nizki ceni. Gosnik, Maribor, Mlinska 31, drugo dvorišče.	1057
SLUŽBE:
Priden viničar, tri do štiri delovne moči, se sprejme. Potrč, Kamnica 104 pri Mariboru. 1054
Majer s tremi delavskimi močmi se sprejme. Ko-šaki 39, Maribor.	' 1041
Kuharica, ki Je več let samostojno gospodinjila, se sprejme v župnišče. Ponudbe i opisom dosedanjih služb upravi »Slov. gospodarja« pod »Okolica Maribora«.	1037
Viničarja s 4—6 prvovrstnimi delovnimi močmi, ne izpod 16 let starimi se sprejme. Ponudbe sprejema Anton Brenčlč, trgovec, Ptuj. Nastop 1. novembra 1936.	1036
Viničarja, pridnega, trenzega, zastopnega s štirimi delavnimi močmi iščem. Nastop 1. novembra. Ponudbe na upravo lista.	1031
Hlapca starejšega in pridnega k živini sprejme takoj Ivan Ogrizek, gostilničar, Rog. Slatina.
1032
Hlapca srednjih let, tresnega in zanesljivega, sposobnega za delo na polju, išče Vinko Sto-klas, pošta: Sv. Andraž v Halozah.	1028
Krojaškega vajenca sprejmem iz poštene hiše. Perčič, krojač, Planina, Sevnica.	1030
Sprejmem deklo, ki je vajena vse kuhe in opravljanja hišnih in vrtnih del. Drofenik Franc,. ' Poijc&nff.	1022
Postrežnica za Celje se sprejme. MalcarovIS, Sodnijska steza 3-III.	1004
Pastirja od 12 do 16 let starega za stalno potrebujem. Plačilo po dogovoru v Planici. Friderik Kerle, Fram.	1017
Kmečko, šole prosto dekle se takoj sprejme v bližini Maribora. Vprašati: Lozej, Maribor, Frankopanova 5.	1043
Viničarja, stalnega, pridnega in poštenega, z večletnimi spričevaji, sprejme Franc Iglič, Breg pri Ptuju.	1048
Hlapca, pridnega in poštenega, z večletnimi spričevali, za hišna in kletarska dela, sprejme Fr. Iglič,, Breg pri Ptuju.	1049
Iščem pridno in pošteno starejšo služkinjo, katera zna kuhati, prati in nekaj šivati. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. septembra t. 1. pri Valentinu Dreo, trgovec, Sv. Trojica v Slov. goricah.	" 1018
Viničarja s 5 delovnimi močmi sprejme 1. novembra 1936 Leopold Gusel, Maribor, Koroška cesta.	986
LOKALI IN STANOVANJA:
Trgovino in stanovanje dam v najem, bogata okolica, brez konkurence. Štefan Petek, Podgorci, Velika Nedelja.	1023
Uporabljajte šolski
S*
v
ker je zelo dober in poceni!
Samostojen penzijonist, 50 let star, išče stanovanje s hrano na deželi, blizu Maribora. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja« pod št. 1047.
Kovačija v sredini mesta, popolnoma opremljena, z dobrimi starimi strankami, se ugodno odda. Vprašaj pri kovaškem mojstru Josipu Pečar, Maribor, Taborska 8, ftlij Melje. Kacijanerjeva ulica 22, II. (za meljskb vojašnico). 1050
POSESTVA:
Izvrstnih osem oralov posestva prodam ali dam v najem v bližini Maribora. Izve se: Jarc A., gostilna, Maribor, Glavni trg 3.	1053
Družinska hiša zaradi bolezni ugodno na prodaj.
Tezno pri Mariboru, Krekova 3.	1033
Vzamem posestvo v najem za odplačo ali na polovico. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja« pod št. 1044.
Hišo z vrtom ali zemljiščem, blizu cerkve, kupim. Naslov v upravi »Slov. gospodarja« pod št. 1048.
RAZNO:
Kolesa in šivalne stroje,, nove in rabljene, z garancijo, zaradi konca sezone prodam po ugodni ceni. Mehanikar Draksler, Vetrinjska 11. 1056
Prodam 3 Bika čisti )UUr$d<j|ske pasme. Debe-lak Ana, pos., Zeče 16, p. BuŽe.	1026
Posteljne odeje, rriznano najboljša izdelava (domači izdelek), samo z belo vato, od Din 70 naprej; zglavniki od Din 30 pri A. Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	1047
Predtiskarija za ročna dela z najlepšimi vzorci in montiranje blazin, kakor izdelava monogra-mov se priporoča trgovina Nifergal, Maribor, Koroška cesta 1.	1048
Godbeni instrumenti (pihala), 16 komadov, uniforme in notni materijal se ugodno proda. Pripravno za snujoča se godbena društva na deželi. Pojasnila: Novak, Maribor, Ob jarku št. 6.
1046
Prvovrstna nemška kolesa za Din 560.—, mnogo boljša 650.— in 750.— Din ter pokromane tudi na obroke. Za informacije priložite Din 2.— v znamkah. Leo šket, Vransko.	1020
Krasno volneno blago po povzetju Din 13.—, do sedaj Din 24.—; za vzorce priložiti Din 2.— v znamkah. Leo šket, Vransko.	' 1021
Nova
Lekarna pri s-v. Roku
(Mr. Ph. Rems F?) v Mariboru v Vlahovičevi hiši (na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste) se priporoča cenjenim čitateljem, naročnikom in prijateljem »Slov. Gospodarja«. Poleg velike naloge domačih in inozemskih zdravil in zdravilnih, spečijaiist, ima vedno na zalogi tudi preizkušena redilna in zdraviliia sredstva za živino, kakor za: konje, krave, vole, prešiče 1. t d/ Za naklonjenost se priporoča: Mr. Ph. FR. REMS, Lekarna pri sv. Roku.
Telefon 25-32.	1029
Mlinarji, zadruge, Kmetovalci!
Ncvost Patentni Irus-nlini, Izdelujejo so v raznih velikostih. Z njimi lahko čistite žita, meljete vse vrste žitnih zrn v moko ia gris v j poljubni finčsti. ■ Imajo tih, lahek tek ter zavzemajo malo prostora. Pcsnemalnke .Titanija* dobite. žeodDin780 -napre;'.
Irus-tovarne Nemčija. Zastopana po Turnšek Štefanu, Ljubljana, Mirje 15, poštni predal 86. Mlini bodo razstavljeni na ljubljanskem jesenskem velesejmu.	000
izgubila so se spričevala na vlaku Ormož — Maribor, glaseča se na Alojza Petek. Najditelja prosim, da jih proti nagradi pošlje na naslov: Alojz Petek, zidar, Tržič. 1051
Din 150.— plačam za
10 kronski zlatnik. Din 2.50 za srebrno krono. 1040 IGNAC JAN, urav v Gradu, Maribor.
Inscrirait«!
od grozdja, kakor vse sadne soke lahko trajno pripavite za uporabo skozi celo leto BREZ VSAKIH APARATOV
BREZ STROKOVNE PRIPRAVE
BREZ IZGUBE ČASA
s pomočjo NIPitMOFfSiNAA/SI.
Odigra iznajdba današnje vede! Enostavno! Poceni!
Higijensko!
Odobreno po ministrstvu Poljeprivrede. Navodilo in cenik pošilja brezplačno
RAPIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1.
o
□rinDDDDnDanDnanDnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnDnnnnnnnrEaaDDDaDDaanaaDaaaaaDDDDDDDDaDaaDaDaDaaDD
8 Hranilnica Dravske banovine MariborB
Centralo: Maribor
r v lastni novi palači na oglu
Gosposhe-Slovenshe ulice.	,	___________________
Sprejema vloge na knjižicc in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj u varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim □ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Podružnica: Celic
nasproti pošte, prej Julnošta-iersha hranilnica.
RAZNO:
Cenene obleke! Kam pa greste tako hitro? V . Dravograd, k Ivanu Gostenčnik, naročiti si obleko. Zakaj pa pri njemu? On mi naredi najceneje in ima močno a ne preležano blago, ker ga vedno sproti dobiva iz tovarne. Torej prijatelj, povejte vsakomur, da gredo tudi drugi si tja naročit obleke in bo tudi vsak z njo zadovoljen.	1024
Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sv. Jurij ob južni železnici.	686
Hranilne knjižice vseh posojilnic in bank kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 D v znamkah.	882
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	945
Izredno ugodna prilika za nakup najboljšega ma-nufakturnega blaga. Flanela, oksfroti že od 5 Din, flanel odeje od 22 Din, šivane odeje od 69 Din naprej, veliko izbiro pletenih jopic Vam nudi PENIC MIRA, trgovka, Maribor, Vetrinj-ska ul. 9.	995
Trpežno blago po 5 in 6 Din se dobi v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štri-gova.	952
Plačujem odpadke železa, baker, medenino, svinec, litino, stroje, cevi, vse uporabljivo železo po najvišji ceni. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.	997
Zopet znižane cene: buret, svila že od 12 Din dobite v	868
Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15.
Ugoden nakup
1025
Posor trgovci,
samo do 31. t. m. znižane cene koksa pri odjemu 10C0 kg
ž* Dira 0'@O
MP - Plinarna Maribor
§anaforl( w Mariboru, fiosposka ul. 4§
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 1S0 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Od 1. do 13. septembra 1936
Ljubljanski velesejem
50% popust na železnici, parobrodih,
avijonih. — Na odhodni železniški po-	Ï
staji kupite rumeno legitimacijo za	(J
2 Din. — Vsedržavna razstava »ZA	^
NAŠ LES«. — živalski vrt. Divjad v	f
parku. — VELIKA VRTNARSKA	(
RAZSTAVA. — Industrija, obrt,	^
trgovina. Domače preproge. Perutni-	Ï
na, kunci, golobi, ribe itd. — Tekmo-	(J
vanje harmonikarjev 13. septembra.	)l
KRASNO ZABAVIŠČE. — Veliko-	t
mestni variété popoldne in zvečer.	(1
Vabimo vas.	x
Predli© odidete na dopust
si oskrbite
nalivno pero!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tudi s pisemskim papirjem se dobro založite! Največja izbira in najnižje cene v prodajalni
Tiskarne sv. Cirila Slovenski trgr 7
PREVDÂ H E M SLOVENSKI GOSPODAR
VSA
SEBE, SVOJ C E iN SVOJE SMETJE li E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 0L. ZA§1®P§TW0: MARIBOR Loška ulica 10
J^* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Denar nalovit€5	pri
SpodnleStalerskl ljudski posojilnici
Gosposka ulica 23 f I^lOFlIlOFII Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.