Leto LIX. Številka ZGS.
V Ljubljani, v nedeljo 21. novembra 1926.
Ceno Din T
Isnsia iiik dan popoione, utuall sedele in praznike. - ^nserati do 60 petii a 2 D. do 100 vrs<
2D 60 p, večji Jnserati petit vi* ta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici oeseda 2 D. — Popust po dogo* •oru. — .nseratni davek posebej. — „SlovenskJ Narod* velja letno v Juposlavij 240 D. za nozemstvo 420 D
i
Sprava med radikali •
Značilro je za naše razmere, da se
Riti ena notranjepolitična borba, ki sc izvname v naši državi, ne razvije pre* ko neke določene meje, marveč se ne* nadoma, ko bi človek v normalnih slu* čajih pričakoval viška in, kar je pred Vsem važno, nekega zaključka s pozi« tivnimi ali negativnimi rezultati za eprte stranke, konča z nekakim spo* razumom, ki spremeni ljute nasprotni* ke kar preko noči zopet v najboljše prijatelje.
Te vrste igre, — ne moremo jih drugač imenovati — so postale speci* jaliteta pred vsem v radičevski in radi* kalni stranki. Radičevci so se med se* boj sprli že ponovno, izvršili secesije in se nenadoma, ko je publika najbolj napeto pričakovala razkola stranke, zopet poravnali v splošnem sporazumu in prijateljstvu. Prav tako se od časa do časa razpro radikali v celoti z radi* čevci; kriza sledi krizi, občinstvo pri* čakuje, da se otvori srdita borba med obema strankama, — ne, nenadoma naznani vest iz Beograda, da krize sploh ni in da sta obe stranki najboljši prijateljici.
Med radikali je bilo pred dobrega pol leta postalo silno burno. V dvo* boju, ki se je razvil med starim Paši* čem in Ljubo Jovanovičem, je bilo sprva videti, da bo sledilo obema vodi* teljema večje število poslancev in da pomeni spor pričetek odločilne borbe za sanacijo v stranki sami, kakor tudi v vsej državni upravi. Nič tega se ni zgodilo; Ljuba Jovanovič je sicer mo* ral iz stranke, toda borba med vodite* ljema se ni izvedla do kraja in da je Nikola Pašič moral z vodilnega mesta v vladi, zato imajo zasluge drugi faks torji, ne pa jovanovičevci.
Iz te borbe, ki pa se qi dobojevala do konca, se je razvila oorba enega dela stranke zoper starega Pašiča in njegove najožje pristaše. Borba pa se je vršila ves čas za kulisami in nič se ni moglo videti, kdo stoji vse na tej in kdo na oni strani. Po Pašičevem po* vratku iz inozemstva in Dalmacije v Beograd se je splošno pričakovalo, da se prične odločilni boj za premoč v stranki. Ne, nikakor ne; saj to ni v stilu naše notranje politike. Stari Baja je prišel v Beograd, študiral situacijo, sondiral teren, zbiral informacije ..., toda te priprave za bitko so se vršile čudovito počasi. In naposled namesto divjega bojnega vriska so prispeli iz Beograda milobni glasovi spravnih go* vorov, ki so spremljali veliko spravno večerjo...
To je naša politika. To je hkrati naša nesreča; iz nje izvira politična stagnacija, splošna negotovost in koma promisnost. skrrtka vse, kar naspro* tuje napredku.
Danes smo že preko prve povojne dobe in dandanes se more v notranji politiki poskusiti že marsikaj, kar bi bilo še pred malo leti nemogoče, ne* varno za državo. Danes je že čas, da se predvojne politične osebnosti in stranke umaknejo iz ospredja, je čas, da se nova politična stremi i en j a uve* Ijavijo energično in brezobzirno, da se vse, kar je zastarelega, zaostalega, vrž tja, kamor spada, prosta pot pa se napravi za nove ideje, nove metode.
Zborovanje SDS na Viču
se bo vršilo
jutri v nedeljo, dne 21. nov. ob 9.30 dop. v  Sokolskem domu
Poročata nar poslanec dr LJUDEVIT PIV. KO in bivši minister dr   AL KRAMER
Krajevna organizacija SDS na Viču
ŽENITVENI NAČRTI NA ITALIJANSKEM DVORU
— Rim. 20. novembra. V tukajšnjih **lužbenih krogih zanikajo vest o zaroki italijanskega prestolonaslednika z toimun* sko princezinjo Heano. Kakor zatrjujejo, je bila prvotno res predvidena ta ženitev, a se je poznee opustila, kc* princezma Ile* ana ni katoliške vere. Službeni krogi srna* t rajo, da bi bilo umestneje, da se princ Umberto oženi s špansko ali belgijsko prin* cezinjo.
EPOHALNA IZNAJDBA V ŽELEZNI INDUSTRIJI
— Berlin, 20. nov. Berlinski «Achtuhr« Abendblatt» poroča, da je nemška industrija dala patentirati novo iznajdbo najdaie* kosežnejše važnosti Nekemu učenjaku je namreč uspelo, da pretvori s pomočjo ke* mičnih procesov železo v jeklo, ki je mnogo trše, toda bolj elastično kot po dosedanjih načinih zvarjeno jeklo. Prvi poskusi s to novo iznajdbo so se vršili v anilmskih tvor* nieah v Badenu. Novo jeklo bo znatno ce* Bajte kot jekio. ki je sedaj as trgu.
Tro mesečni odmor za vlado
Pomen razpisa oblastnih volitev in sporazuma v radikalni stranki« — Pc sprejema budžeta naj se prične splošni obračun.
Zatišje v parlamentu.
— Beograd, 20. novembra. Danes dopoldne je anketni odbor pretresal svoje čas d o interpelacijo Radičevib poslancev proti bivšemu ministru za šume in . rudnike dr. Ni« kiču. Zakonodajni odbor je nadaljeval načelno debato o zakonskem načrtu glede centralne uprave. Ostali odbori kakor tudi Narodna skupščina je danes mirovala. V Narodni skupščini je nastopilo popolno mrtvilo. Ker so seje odložene do torka, je večina poslancev že včeraj odpotovala v svoje volilne okraje.
V predsedništvu vlade je bila opažena krajša konferenca radikalnih ministrov. Do-znava se, da je snoČi obiskal bivši prometni Minister dr. Velizar Jankovič ministra dvora Dragotina Jankovica ter ostal pri njem eno uro. Razširjene so vesti, da je Velizar Jankovič telefonskim potom zaprosil kralja, da sprejme v avdijenci Nikolo Pašiča.
Poslanci, kar jih je se ostala v Beogradu, in drugi politični krogi §e vedno živahno razpravljajo o premirju med radikali in o razpisu obla«stnin volitev. Smatra se, da »ta oba dogodka v medsebojni zvezi. Vlada je razpisala volitve predvsem radi tega, da odvrne pozornost političnih strank in dobi tako časa za sprejem proračuna v parlamentu in za mirno razčiščenje situacije. Sporazum med radikali pa je bil potreben tudi radi tega, da stranka ne bo Sla v volitve preveč razcepljena, ker bi sicer opozicija zelo napredovala.
Vlada je sedaj gotova, da bo imela do konca januarja mir in da bo lahko izvedla v skupščini zakone, ki jih javnost, a tudi drugi ustavni faktor nujno zahtevata. Ko bo sprejet še proračun, bo potem časa in prilike dovolj, da se prične splošno obračunavanje med strankami in frakcijami.
Razprava o zakonu o centralni upravi
Glavna hiba zakonskega načrta je, da ne omogoča decentralizacije, ampak vztraja na sedanjem škodljivem centralizmu« — Opozicija bo vladni predlog odločno pobijala.
— Beograd. 20. novebra. Danes dopoldne se je nadaljevala v zakonodajnem odboru debata povodom zakonskega načrta o centralni upravi. Govorili so posi. dr. Beh-men, Moskovljevič, dr. Drljevič. dr. Gosar.
Dr. Behmen (musliman) ie izvajal, da je iskati glavni vzrok sedanje gospodarske krize v slabi državni upravi. Ko ie bil Ste-pan Radič v opoziciji, so prihajali na njegove shode tisoči in tisoči, sedaj, ko zagovarja vlado, pa pride komaj par sto Hudi in še ti večinoma zato, da se ob Radiče-vem govoru nasmejejo. Predlog o centralni upravi, ki naj bi prinesel ozdravljenje, pa ie vseskozi pomanjkljiv, ker ne proži nobene garancije, da bo po njegovem sprejetju postala državna uprava boljša in cenejša. Vlada namerava reducirati samo naslove raznih uradov, ker bodo ministrstva, ki še ostanejo, prevzela vse osobje ukinjenih ministrstev. Dr. Behmen meni, naj se popolnoma ukine ministrstvo ver. ki ie nepotrebno. To predlaga iz prepričanja, dasi se mu vedno očite, da je član izrazito verske stranke. Nato navaja, kako je minister financ dr Peric ukinil mesti dveh direktorjev, ne da bi odpravil tudi dotična odelenja. Za sklepanje trgovskih pogodb imamo dva velika urada v zunanjem in v trgovinskem ministrstvu, dočim bi eno samo odelenje v polni meri zadoščalo.
Posi. Moskovljevič (zemljoradnik) je kritiziral v daljšem govoru vladni načrt ter predlagal, naj bi se ukinilo ministrstvo notranjih del. ki da je popolnoma nepotrebno. To ministrstvo si ie v teku zadnjih let na-
grabilo celo vrsto poslov in komnetenc, ki pripadajo skoro vsem rmnistrstvom, tako da je danes ministrstvo notranjih zadev prava vlada. Celo skrb za javno varnost in red bi se lahko prepustila samoupravam.
Posi. Drljevič (črnogorski federaiist) je kritiziral predlog vlade s stališča federalizma. Vsa nesreča naše države izhaja iz tega, ker je ustav? polovičarska rn ker vsebuje razna protislovja, tako da je tudi novi zakonski načrt poln protislovja. Ko bi imele naše oblastne samouprave federalistične kompetence, bi danes razpolagali s 33 velikimi župani — državniki. Tako pa imamo danes 33 policajev.
Dr. Gosar (SLS) je kritiziral predlog s posebnega stališča SLS. Po njegovem govoru je bila seja zakonodajnega odbora zaključena. Prihodnja seja se vrši v sredo popoldne ob 16.
— Beograd. 20. novembra. Debata o načrtu centralne uprave, ki se ie nadaljevala danes dopoldne v zakonodajnem odboru, je bila otvorjena na včerajšnji popoldanski seji z 2 velikima govoroma posi. J Demetroviča in dr. V. Marinkoviča. Oba sta z dolgimi In temeljitimi izvajanji opozorila na potrebo upravne decentralizacije, ki jo predvideva ustava. Brez administrativne decentralizacije se ne more razviti narodno m državno edinstvo. Iz obeh govorov le izhajalo, da bo opozicija z vso ostrostjo pobijala vladni načrt o centralni upravi, ker ne uvaja decentralizacije kakor jo predvideva vidovdanska ustava.
i
Mobilizacija v Turčiji ?
— Sofija, 20. novembra. Po vesteh, ki so prispele iz Carigrada, je angor-ska vlada popoldne proglasila splošno mobilizacijo. Vsi vojni obvezanci od 20. do 45. leta se morajo tekom 45 ur javiti pri vojn h vojaških enotah. Tur-ška vlada opravičuje niobilizacljo s tem, da se bodo vršile velike vojaške vežbe. Obenem kategorčno demontira vesti, da je mobilizacija v zvezi z zadri j m sestankom med Cičerinom in Rudži begom v Odesi.
Rabindranath Tagore v Sofiji
Iz Beograda, kjer so mu priredili zeni-tisti zelo mučen sprejem, je odpotoval slavni indijski filozof v Sofijo. Bolgari menda še nimajo zenitistov in so zato sprejeli velikega indijskega misleca zelo svečano. Jugoslovenske oblasti so dovolile Tagore ju prehod čez mejo brez običajnih formalnosti. Tagore je prispel v Caribrod v sredo dopoldne. Tu ga je sprejela dep itacija sofijskih novinarjev, ki so hm naše oblasti dovolile prehod čez mejo brez potnih listov. Deputacijo ie vodil predsednik bolgarskega novinarskega Udruženja Kaza-sov. Tagoreja spremljajo povsod kakor znano njegov sin, sinaha, varuh In indijski profesor Mihalanohis s soprogo. Bolgarski novinarji so izročili odličnim gostom šopke iz belih krizantem. Tagore se je zahvalil za pozdrave, na kar je stopil s spremstvom v ministrski vagon in se odpeljal v Sofijo.
V Sofiji so ga sprejeli v Domu umetnosti in tiska. V sredo zvečer le predaval v Svobodnem gledališču o sodobni kulturi. V Sofiti je ostal do četrtka zvečer, nakar se je odpeljal preko Madžarske in Poljske v sovjetsko Rusijo. Boijševikf so ga povabili kljub temu, da je znan kot načelni sovražnik njmovtb metod.
Princ Karol izgubil pravdo
Pred pariškim mestnim sodiščem je pričela v sredo senzacijonalna razprava o tožbi, ki jo je proti bivšemu^ru-munskemu prestolonasledniku princu Karlu vložila njegova prva žena Zizi Lambrino. Dama je zaman prosila princa, naj ji mirnim potom izplača svoto. ki je potrebna za vzgojo njunega sina Mirsa, ki se nahaja v aristokratskem pariškem zavodu. Zahtevi ge. Lambrino se je pridružil tudi lastnik zavoda. Oba navajata, da je bil zakon med go. Lambrinovo in princem sklenjen po vseh predpisih in da to ni morda morganatski zakon. Princa ie branil najboljši pariški odvetnik in francoski delegat v Društvu narodov Paul Bon-court. Boncourt je navajal, da je bil zakon razveljavljen od* rumunskih sodišč. Lambrinova zahteva 10 milijonov, zagovornik princa pa stoji na stališču, da princ ni dolžan plačati te svote, ker Lambrinova radi razporoke ni utrpela nobene škode.
Razprava, ki je vzbujala po vsej Evropi veliko senzacijo, je trajala dva dni. Po večurnem posvetovanju ie sodišče izreklo, da smatra prinčev zakon za gospo Lambrinovo v smislu francoskih postav za veljaven in da je torej princ dolžan skrbeti za ženo in otroka. Izjavilo je tudi, da je zahteva po 10 milijonih z ozirom na položaj in finančno stanje princa upravičena in utemeljena.
AMNESTIJA OFICIRJEV V ŠPANIJI ,
— Madrid, 20. novembra. Kralj je podpisal ukaz, s katerim dovoljuje vsem artilje-rijskim oficirjem, da se povrnejo v službo, ako vlože v roku H) dni tozadevne prošnje,
Upramtštro; itaauiova ulica atov. 5, pritličje. — Tslelon ste* 304. Uredništvo  änaftora olica si. 5, l. nadstropje, — Telefon ste v. 34,
W      Poštnina plačana v gotovim.
Rusija dela na zbližanje z
Jugoslavijo
Sovjetski listi izražajo željo za obnovitvijo nekdanjih bratskih odnosajev. — Rusija mora zopet zavzeti staro vodilno mesto v balkanski politiki« — Naša vlada zbližanju ne nasprotuje. —
— Beograd, 20. oktobra. Sovjetski listi so v zadnjem času priobčili več člankov, v katerih zagovarjajo zbliža* nje med Jugoslavijo in sovjetsko Ru* sijo. »Izvestja« objavljajo uvodnik, v katerem pozivajo jugoslovenski narod, naj se približa sovjetski Rusiji in naj vzpostavi prešnje bratske odnošaje, ki so obstojali med ruskim in jugoslo* venskim narodom. Zlasti sovjetsko poslanstvo na Dunaju si na vso moč prizadeva, da bi pridobilo sovjetske oblasti v Moskvi za čimprejšnjo pri*
bliževalno akcijo napram Jugoslaviji, ker smatra, da mora sovjetska Rusija v bližnji bodočnosti vendar le zavzeti kako stališče na Balkanu ter vzposta« viti, četudi zaeankrat v zmanjšanem obsegu, vpliv nekdanje carske Rusije.
Naši krogi niso nasprotni tej zbli* ževalni akciji in so pripravljeni jo pod gotovimi pogoji pozdraviti, za* htevajo pa, da boljševiki opuste ko* munistično rovarenje v Jugoslaviji in sosednih državah.
Madžarski duhovniki ne smelo kandidirati
Zanimiv sklep madžarske škofovske konference* — Duhovniki smejo kandidirati le z izrecnim dovoljenjem svojih škofov. — Vlada vodi volilno borbo z vsem nasiljem.
— Budimpešta. 20. novembra. Madžarski fikofje so se sestali povodom razpisa volitev na konferenco, na kateri je bil sprejet zelo zanimiv sklep. Po dolgi debati so namreč škofje sklenili, da bodo duhovnikom omejili delovanje na političnem polju. Nekateri škofje so bili za to, da se duhovnikom prepove sploh vsako javno nastopanje v politiki, končno pa je obveljal predlog budim-peštanskega škofa, da morajo duhovniki pred kandidaturo prositi za dovoljenje svojega Škofa. Brez tega odobrenja ne sme kandidirati noben duhovnik. Kdor kljub temu to stori, se smatra, da je izstopil iz duhovniškega stanu.
Sklep škofovske konference je vzbudil v madžarskih političnih krogih veliko senzacijo, obenem pa tudi zadovoljstvo, ker so se mnogi duhovniki v zadnjem Času preveč vpletali v politiko. Samo na vladni listi je najavilo kandidature 25 duhovnikov, ki bodo morali sedaj večinoma odstopiti v veliko zadovoljstvo prosvetnih kandidatov.
•
Budimpeštanski parlament je z vladno večino sprejel spremembo ustave in uvedel zopet dvodomno parlamentarno zastopstvo Doslej je imela Madžarska, kakor večina držav v srednji in južni Evropi, le eno narodno zastopstvo, narodno skupščino, odslej bo imela poleg poslanske zbornice še eenat.
Takoj po uzakonjenju senata je bil parlament razpuščen; volitve se bodo vršile že
sredi decembra, seveda še vedno po dosedanjem volilnem sistemu, ki je poleg italijanskega najbolj nasilen in najbolj reakcijo-naren v celi Evropi. Zato je vlada gotova, da bo dobila zopet ogromno večino, zlasti Ba, ker gre opozicija v volilni boj raztrgana na cel tucat strank in frakcij. Kljub temu so vladni organi začeli operirati že tudi z grožnjami in nasiljem. Opozicijo na Lnim kandidatom prepovedujejo shode, njihove agitatorje šikanirajo in zapirajo, njihove liste pa plenijo. Ker so volitve razen v večjih mestih še javne, je umevno, da po deželi opozicija no bo dobila skoro nič glacov.
Gornja zbornica, kakor se oficijelno imenuje novo uvedeni senat, bo sestavljena deloma iz virilistov (3 nadvojvode, škofi, magna t je itd.), deloma iz odposlancev rasnih prosvetnih, stanovskih in gospodarskih kor-poracij, deloma pa iz članov, ki jih imenuje vlada. Kolikor bodo potrebne volitve, se bodo vršile v prvi polovici januarja. Obe novi zbornici se sestaneta 25. januarja.
— Budimpešta, 20. novembra. Agitacija na Madžarskem za parlamentarne volitve je v polnem razmahu. V Budimpešti bodo kandidirali šefi vseh strank. Vladni blok bo Sel v volitve s tremi listami. Izvoljenih bo 245 poslancev, od tega števila 46 s tajnim in 199 z javnim glasovanjem. Povsod iz province poročajo o velikih nasiljih vladnih organov proti opozicijskim strankam.
Iz ljubljanske kronike
Pred policijskim komisarjem je danes dopoldne stal mlad veseljaček Kari. Popival ie v baru na Poljanski cesti. Napravil je zapitka 45 Din, a plačati m' mogel, ker je bil suh, kredita zmožen pa tudi ni bil. Zaprli so ga in ie noč prebil v zaporu.
Tam na Selu so prav razdrapane družinske razmere. Mnogo je koruznikov in tudi ločenih parov. Mlada ženka MariČka je zapustila svojega moža. S svojo prijateljico pa ie možu pobrala razno posteljno perilo v vrednosti 900 Din.
Na glavnem kolodvoru siromašni sloji pobirajo premog, drugi pa so mnenja, da ga kradejo. Tupatam ponoči napravijo organi železniške policije racijo in vlove kakega siromaka. Včeraj so prijeli nekega Matijo, ki je nabral za 20 Din premoga. Moral se bo zagovarjati pred okrajnim sodnikom na št. 28.
Elegantni Pavle je kupil pri Polonici M. cigarete. Ponudil ji je lOOdinarski bankovec ona mu ie dala nazaj, toda Pavle ie baje po pomoti vzel kovače in metuljčka.
Ponočnjaki In pijanci tudi nocoj niso mirovali. Tam pri Sv. Jakobu nekje sta se dva ponočnjaka prepirala. Mimo je prijadral veselo razpoložen vitki Vaclav. Stopil je med nju. gromko vpijoč: »Jaz sem policijski detektivi Gospoda mir!« Pred hipom še nasprotnika sta se oba Jakoba združila v skupno fronto in začela z besedami bombardirati »detektiva«. Vsi so ovadeni sedaj radi kaljenja nočnega miru. »Detektiv« Vaclav ie celo moral korakati na policijo, kjer so ga po izvršenem legitimiranju zopet izpustili.
V skupno celico policijskih zaporov ju-stične palače so včeraj nagnali kar sedem izbranih ženščm. Bile so med njimi lepotice, pa tudi starejše postopačlce. Tu sta se srečali tudi dve veliki nasprotnici, Marlčka ta Gabrijelca. ki nosi prav lep moderen klobuček. Napetost med obema deklicama ie naraščala od trefiotka do trenotka ki končno je prišlo do izbruha. Marička ta Gabrijelca sta se začeli obkladati z raznimi nečednimi priimki. Frčale so sem ta tja psovke: »Izdajaikal Presica!« Končno so
stražniki napravili mir in bojevito Mari-čko, ki je hotela Gabrijelco razpraskati, spravili v samotno celico. Prepir je nastal seveda radi ljubčka, ki bi ga hoteli obe
imeti.
NOVI ŠPANSKI POSLANIK V BEOGRADU
— Beograd, 20. novembra. Semkaj je prispel novoimenovani španski poslanik grof Torihos, ki je danes dopoldne obiskal pomočnika ministra zunanjih del Javo Mar« kovica. Novi poslanik bo sprejet v avtft> jenci, čim se vrne kralj v Beograd.
VOJAŠKA VSTAJA V NKA-RAGUI
—■ Ncu»yorfc, 19. novembra. V Nilca* ragui so izbruhnili krvavi nemiri. Vojska je prislila vlado, da je odstopila. Momart* ca ne sledi vojski in je zato pričakovati novih pobojev. Mehikanski listi trde, da so te nemire zanetile oblasti Združenih držav, ki podpirajo upornike tudi finančno.
Zborovanje SDS na Jesenicah
se bo vršilo v nedeljo dne 21. t nu oti 3. popoldne v dvorani restavracije *Prt mesarju* na Jesenicah. — Poročata na* rodni poslanec dr. Ljudevit Pivko in bivši minister d.   Albert Krämer. —■
Vabljeni vsi prijatelji iz radovljiškega okraja.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni pa« I ovala. Zagrebška bona danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curili 10.9425, Pariz 203—205, London 275.30, Newyork 56.64, Milan 288, Praga 16B.10, Berlin 13.48, Dunaj 800.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.1125, London 26.146, Pariz 18.75, Newyork 518.00, Milan tVKK Praga 15.35, Berlin 123.10.
— Trst: Beograd 42.20, London 115Js% Newyork 28.90, Čarih 460, Paria 86,
Zanimiuosti iz naših kraten
Zdravstvena obnova Jugoslavije. — Upravni sandal v južnih pokrajinah, — Afera bivšega Švedskega generalnega konzula v Beogradu« — Zagreb resen ciganske nadloge
Te dni je imel v beogradski ljudski taiverzi sanitetni general Ceda Gjor-Ejevič zanimivo predavanje o zdravstveni obnovi Jugoslavije. Predavatelj Je v svojih izvajanjih naglasil, da pri nas nemUosrdno razsajajo nalezljive bolezni. Na tuberkulozi umre vsako leto nad 50.000 oseb. Glasom statističnih podatkov boleha samo na tuberkulozi pri najmanj pol mihjona ljudi. V silčnem razmerju so tudi druge nalezljive bolezni, zlasti malarija. Za uspešen boj proti temu pojavu so predvsem potrebna finančna sredstva, ki segajo v milijone. A teh sredstev mi nimamo. Narod je ekonomsko izčrpan, državni proračun pa tako preobremenjen, da od države ni pričakovati izdatne od-pomoci Zato iz lastnih sredstev ne moremo kdovekaj storiti. V to svrho je nujno potrebno večje inozemsko poso-jik>. Pri najetju tega posojila bi lahko po mnenju predavatelja posredovalo Društvo narodov, ki nam lahko tudi v tem slučaju uspešno pomaga. To pa je tura* dolžnost Društva narodov, kajti dviganje zdravstvenega stanja celega naroda znači ob enem osiguranje miru. Nam so potrebne bolnice, zdravstveni zavodi, asanaciia celih nezdravih pokrajin itd. Le tako bo mogoče znižati odstotke smrtnih slučajev, ki jih povzročajo predvsem nalezljive bolezni, med katerimi zavzema tuberkuloza prvo mesto.
Našim čitateljem bo še gotovo v spominu umor znanega bitoljskega nacijo-nalista, glavnega urednika bitoljske ♦Južne Zvezde* Hadžipopoviča, ki je postal žrtev bolgarskih komitašev. Umora je bil osumljen neki Londrev. ki je po umoru pobegnil v Albanijo. Na intervencijo zunanjega ministra je bil pozneje izročen našim oblastem, toda imel je take »zveze« z odličnimi faktorji, da se je — prosto gibal po državi. Odpeljal se je v Bari, kjer se je sestal z voditelji bolgarskih komitašev, od katerih je sprejemal nadaljna navodila. 2e takrat se je o tem veliko razpravljajo, vendar pa so merodajni krogi zatrjevali, da gre le za pomoto. Preiskava, ki je bila na to uvedena, je razkrila marsikako zanimivost, ki spravlja našo upravo v južnih pokrajinah v zelo čudno luč. Beogradska «Politika» obširno razpravlja o tem in pravi, da so upravne razmere, ki vladajo v teh pokrajinah, naravnost škandalozne. Londrev se je iz Italije vrnil preko Dubrovnika naravnost v Beograd, kjer je hodil mimo po vsem ministrstvih. Bitoljske oblasti so na vprašanje notranjega ministrstva odgovorile, da je Londrev miren državljan in samo žrtev komitov ter da deluje v našem interesu. Izkazalo pa se je ravno nasprotno. «Politika» ugotavlja pri tej priliki, da to ni osamljen slučaj. Po južni Srbiji je večina uradništva v službi bolgarskih iTOvarjev. Na razne načine so se vštuli-jb* v državne službe, kjer sedaj vrše jSpijonažo in delujejo po direktivah makedonskega komiteja. Ta upravni škandal je izzval v Beogradu splošno pokornost in se bo o zadevi razpravljalo Se v parlamentu.
Afera bivšega švedskega generalnega konzula Utješin - Ostrožinskega vzbuja v Beogradu še vedno senzacijo. Sodišče je potrdilo' njegovo aretacijo- Uvedena preiskava je namreč ugotovila, da je poneveril 592.390 Din ha škodo angleško-trgovinske banke, jer je bil nameščen kot podravnatelj. tem svojstvu je nakazoval večje zneske na račun švedskega generalnega konzulata. Pobotnice je seveda !>odpisal sam kot švedski generalni konzul, v banki pa je zadolžil za izplačane zneske »švedsko zunanje ministrstvo. Na ta način je tekom lanskega in letošnjega leta zadolžil švedsko ministrstvo za 592.390 Din. Roki so potekali, a plačila ni bilo od nikoder. On sam ni mogel poravnati visokih zneskov, a šved. ministrstva o teh dolgovih ni obveščal, ker ni bil upravičen jemati denar na račun švedske vlade.
Končno pa se je banka obrnila z zahtevo za izplačilo dolga na švedskega generalnega konzula v Bukarešti. Tako je prišla stvar na dan. Bukareštanski konzul je obvestil banko, da so vsi dolgovi, ki jih je napravil Utješin-Ostrožinski, privatnega značaja in da jih švedska vlada ne more priznati. Banka je nato prijajvrla zadevo policiji, ki je odredila aretacijo.
*
Zagrebški policiji so roparski napadi, ki so bili v zadnjem času v Zagrebu in zlasti na periferiji mesta skoraj na dnevnem redu, delali veliko preglavico. Policija je raditega pod-vzela energične korake, da čimprej izsledi neznane lopove in jih spravi na varno. Zasledovanje je bilo zelo naporno. Detektivske patrule so preiskale vso okolico. Po dnevu so križarili po bližnjih gozdovih, povraševali pri kmetih in pastirjih, toda bilo je vse zaman. Nikjer niso mogli odkriti nobenega sledu. Končno so detektivi zvedeli, da se nekje prodaja zelo poceni režijski tobak. Ugotovili so, da je neka ciganka prodajala raznim ljudem večje količine neretvanskega in zetskega tobaka ter cele škatlje »Vardar« in »Zeta«-cigaret Policiji se je posrečilo prijeti ciganko, neko Kato Nikolič. Zasliševanje prič, katerim je prodajala tobaik, je prepričalo policijo, da mora biti ci-gankin mož. znan pod imenom »Kar-či«, zapleten v zadnje roparske napade- Toda cigan ie brez sledu izginil. Policija je zato organizirala veliko racijo. Po 46urnem zasledovanju so detektivi naleteli na ciganski voz, v katerem so našli iskanega ciganina. Prepeljali so e:a v Zagreb, kjer je po dolgotrajnem zasliševanju končno priznal, da je večino razbojstev v zadnjem času izvršil on v družbi z nekimi drugimi cigani. Zanimivo je, da so po aretacji »Karče« izginili iz zagrebške okolice vsi cigani Na zapuščenih ognjiščih je policija našla mnogo stvari, ki potekajo od tatvin, izvršenih v zadnjem času v Zagrebu in v zagrebški okolici. Zagreb pa je vesel, da se ie na tako lep način znebil neprijetnih sosedov.
Državni uradniki za obrambo svojih pravic
Ustanovitev posebnega akcijskega odbora.
Včeraj se je vršila v Zagrebu konferenca zastopnikov organizacij državnih uradnikov, ki jo je sklical Savez z ozirom na najnovejše dogoke v našem uradniškem življenju. Konferenci je prisostvovalo 100 delegatov, ki so zastopali 28 organnizacij in Udruženje javnih nameščencev vseh kategorij in skupin. Konferenci je predsedoval dr. Benkovič, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru orisal težak položaj uradništva in naglasil potrebo organizirane obrambe Vlada postopa z uradništvom naravnost škandalozno in skupno z Narodno skupščino pripravlja zopet celo vrsto novih presenečenj, ki bodo težko zadela slehernega uradnika. No* vi finančni zakon predvideva revizijo uradniškega zakona. Pravico do pokojnine bodo imeli še le uradniki z najmanj 20 službenimi leti. polna pen« zija pa se priznava samo uradnikom s 40 službenimi leti. Razen tega namerava vlada izvest: ponovno redukcijo uradništva in še nadaljno redukcijo že sedaj nezadostnih uradniških prejemkov. Zato ie potrebna skupna akcija vsega državnega uradništva. kakor se je to zgodilo leta 1919. Predlagal Je ustanovitev posebnega akcijskega odbora, ki naj po točno določenem programu vodi borbo za zašč:to uradniških pravic in za izboljšanje uradniškega položaja sploh. V tem odboru morajo biti zastopani uradniki- vseh kategorij in skupin od najvišjega do najnižjega. Naslednji govornik je ostro napadel glavni Savez v Beogradu, ki Beogradu,   ki je v najbolj kritičnem
Maurice Boue:
61
Roman.
Poznam te dobro. Vem, da si brezsr* čen, vem pa tudi, da nisi zmožen niz* kotnega dejanja. Verujem v tvojo zve* stobo. Poslušaj in dobro premisli moje besede! Odvrnil sem orožnike na na« pačno sled; v tem trenutku se nahaja* jo že v bližini morgatskih jam ... Vra» čam ti svobodo; pobegni brez skrbi, a ne proti Morgatu, temveč v nasprotno smer...
Jobic ni več pomišljal. Njegove le= sketajoče se oči so se trdo uprle v Morlona, Kdor zna citati v človeških očeh. je moral citati v njegovem po* gledu presenečenje, občudovanje in hvaležnost hkrati. Bil ie pogled, ki ga človek, kateremu je veljal, ne bo po* zabil nikdar več.
— Hvalal
To je bila njegova edina beseda. Ali v njej je odsevala vsa Jobicova duša.
Nato se je nenadoma obrnil, planil k vratom in izginil temno noč. Noisv je zmajal z glavo.
— Zdi se mi. da si izpustil volka, ki
ti bo o prvi priliki skočil za vrat. Bo* jim se, močno se bojim, da boš svojo plemenitost še bridko obžaloval. Jaz Jobicu ne zaupam. Zločinec ne bo nik* dar zmožen plemenitega dejanja. Morlon se nasmehne.
— Motiš se, odvrne nato resno. S svojimi besedami si storil veliko kri* vico zločincem vobče in še posebej Jo* bicu. E, poznam človeški karakter ka* kor malokdo. Verjemi mi: usluga, kakršno sem storil Jobicu, dela čudeže — iz zločincev ti ustvari heroje. Mar nisi videl, kako je zagorelo v očeh tega bandita, ki ga je Človeška družba pah* nila iz svoje srede v močvirje izobčen* stva? Ne misli, da je v tistem trenutku bilo mesta v njegovi duši le za eno zlo misel! Z eno edino besedo se mi je zahvalil: Hvala! A v tej besedi je drh* tela vsa njegova duša. Veruj mi: Jo* bic bo odslej vdan najini stvari z dušo in telesom, in dvomim, da bi mogla dobiti dragocenejšega pomočnika v boju proti Kerbervčju kakor njega! — Preveva me gl o bole a slutnja, da nama bo on največ pomogel. da bova rešila tvojo drago Hugeto.
— O, da bi se tvoje besede uresni* čile! zamrmra Noisv.
Prijatelja sta umolknila.
Orožniki so se medtem vrnili z za*
trenutku odpovedal in mirno dopustil, da je vlada izvršila nezaslišane napade na uradništvo. Ostro je žigosal par-tizanstvo, ki se je razpaslo med uradništvom ter naglasil potrebo emancipacije. Inž. Ribič je izjavil da vlado zanimajo samo volilne krogljice in da mora tudi uradništvo to upoštevati in v obrambo svojih pravic pravilno manevrirati z volilnim krogliicami G. Pongračič je ostro napadel Stepana Radiča, ki je v Doljni Lendavi minulo nedeljo napadel uradništvo in grozil, da bo vse prerešetal. S tem je Radič na nepopisno nemagoški način zvalil krivdo za visoke davke na uradništvo, samo da se je laskal nerazsodnim^ masam. Zato je govornik zagovarjal popolno depolitizacijo uradništva. Konferenca je nato sklenila, da sestavi potrebne predloge in jih razpošlje v pro-učavanje vsem organizacijam. Tekom prihodnjega meseca se bo vršila po« novno konferenca, na kateri bodo sprejeti definitivni sklepi.
Načrt za nove železnice
Na železniški konferenci v Beogradu je bilo zastopnikom gospodarskih krogov predloženih 6 obširnih študij z načrti za rekonstrukcijo in izpopolnitev naše železniške mreže. Ti načrti so rezultat šestletnega proučevanja raznih predlogov interesentov, kakor tudi gospodarskih korporacij za zgradbo železniških zvez in je naloga konference, katere plenom se bo ponovno sestal sredi mesca decembra v Beogradu, da na podlagi teh načrtov sestavi zakonski predlog za gradbo železniške mreže, ki bo kot mišljenje strokovnih in gospodarskih krogov predložena narodni skupščini v uzakonjanje in bo tvoril podlago za vse bodoče železniške investicije in gradbeni program.
Predloženi so sledeči načrti: 1. Uradni načrt Direkcije za gradnjo novih železnic iz leta 1925; 2. načrt bodoče železniške mreže od inž. Zdrav ka Vaskoviča iz leta 1923; 3. načrt mreže in program gradbe železnice od Jugoslovanskega udruženja inženjerjev in arhitektov iz leta 1922 ; 4. nova železniška mreža od inž. Petra Milenkoviča iz leta 1926; 5. načrt mreže in referat inž. O. Kuz-manoviča, direktorja za gradbo železnic, iz leta 1926; 6. načrt mreže za gradbo državnih železnic od inž. Nikole Gjuriča, šefa odseka za trasiranje.
Ti načrti predstavljajo razna mišljenja in vsebujejo različne konkurenčne predloge tudi glede omrežja v Sloveniji in njegove izpopolnitve, glede katerih je treba zavzeti stališče.
V to svrho sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
KONFERENCO INTERESENTOV ki se bo vršila v torek, dne 23. novembra t. L ob 10. dopoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica št. 10, pritličje, desno).
Razprava se bo vršila na podlagi primerjalnega referata o predlogih za rekonstrukcijo in izpopolnitev železniške mreže v Sloveniji, ki so obseženi v zgoraj navedenih načrtih. Glavni namen ankete je, da se precizira stališče, ki naj ga zastopniki slovenskih gospodarskih krogov zavzamejo pri razpravah v Beogradu.
Film
Pri nas in drugod
V zadnjem tednu so nam nudili ljubljanski kini dober povprečni program, z eno samo izjemo same francoske in nemške filme. Med one, ki so najbolj pogodili okus kino-publike, spada v prvi vrsti francoska produkcija >V haremu«, romantična zgodba s slovito pariško igralko Hugette Düllos in izbo rnimi partnerji. Tudi režija je bila dobra, velikopotezna in pestra. Film 'a predvajala Matica, ki je v drugi polovici tedna nudila nato tudi" dobro posrečeno nemško vfilmlje-no opereto »Ločena žena<. V delu nastopa vsa nemška filmska elita z Mady Christians, Marcelo Albuin in Brunom Kaetaerjem na čelu. Berlinsko-dunajske zvezde z Olgo Ce-hovo in Ksenijo Desni je zbral film ^Dunajska srca«, ki ga je predvajal Ideal in je ugajal po svojem prisrčnem sentimentalnem humorja Se bolj je ustregel Ideal publiki z novim Pat in Patachonom (Mlinarja), v katerem vzbujata oba sijajna komika cele salve smeha. Film spada vsekakor med boljše- Pat Patachonove serije. Dvor je predvajal »Raj Evrope« z lepimi naravnimi slikami in ameriško delo »Moja ljubica iz Pariza«.
V MARIBORU so igrali filme: »Kralj se zfbavac, Strahote pragozda«, »Rožni ka vali r<, »Njegova neznana žena« itd
sled o vanj a. 2 njimi je bil tudi Vig# nault.
— Kaj novega? vpraša Morlon. Poveljnik odkima. Na obrazu se
mu je brala zdvojenost in slaba volja.
— Sled je bila napačna, odvrne godrnjaj e. Zasledovali smo namreč sto* pinje tega»le gospoda.
To rekši pokaže ozlovoljen na Vig* naulta.
—Ta divjačina pač ni bila vredna tolikega truda, se nasmehne Morlon. Kako pa se je zgodilo, prijatelj Vig* nault, da je moglo priti do toli usod* nega nesporazumi jen j a?
— Večer se mi je zdel primeren za majhen izprehod, odgovori Vignault. Prijelo me je domotožje po morju, spomnil sem se prijetnih nočnih šetenj v Alžiru. in ni me več zdržalo v hiši. Zato sem se odpravil v tiho noč.
— E, prijatelj, ta izprehod bi ti bil utegnil postati usoden! K*j. če bi te bili zgrabili in odvedli pod vislice?
Morlon se nasmehne.
— In drugih sledov niste mogli naj* ti? se nato obrne na orožnike.
— Niti najmanjšega! Vrag je izgi* nil prav po vražje! Dejal bi skoro, da se je zemlja odprla pod njim in ga po« goltnila.
Morlon se zamisli.
V ZAGREBU so igrali med drugim: >Sab-ska kraljica«, »Maciste med levi« (ie predvajano    v    Ljubljani),    >Les Miserables«
zdravstveno-socijalen luni), »Smemo U molčati«, »Šejkov sin«, »Brezumna strast«.
V BEOGRADU so bili na repertoarjih: »Misterijozna hiša«, »Ameriška Venera«, »Izgubljeni sin«, »Vsemogočni čarlston«, >Špijonka s črnimi očmi«, »Florentinski goslač«, »V haremu - (oba že predvajana v Ljubljani),  »La Boheme« itd.
Na DUNAJU so igrali: >Veilchenlre6sert, film, ki ga tudi mi dobimo jutri, »Sveta gora«, »Zakon zapada«, »On se boji ženske, »Pat in Patachon kot policista*:, »Njegova tajnica«, >Ben Hur«, »Žene, ki jih ne pozdravljajo« itd.
V PARIZU so igrali: »Carjev kurir«, »ii gubi jeni paradiž-:, > Zmagovalec nebes«, »Moli krava in jaz t, »Carmen«, »Vesela vdova c. »Lovec s harpuno« itd.
Sport
Hazena Maribor - Ljubljana
Jutri popoldne ob 15.30 se vrši revanžna reprezentativna medmestna tekma Maribor — Ljubljana. Podsavez je odredil tekmo na igrišče Ilirije, kjer ima občinstvo na raz« polago krito tribuno, tako da tudi v sluča* ju slabega vremena nemoteno prisostvuje tekmi. Interes za to velezanimivo igro je splošen. Računa se na izredno napeto in ostro igro, ki bo nudila vsem obiskovalcem prvovrsten šport, za kar nam jamčijo mari* borske kakor tudi ljubljanske hazenašice, ki so momentano v sijajni formi. Maribor bo zastopala kompletna prva družina I. S. S. K. Maribora, ki se je izkazala ob pri* liki svojih gostovanj v Ljubljani kot ena naših naj j ač jih in najbolj požrtvovalnih družin. S svojo sijajno igro je pri prvem srečanju obeh reprezentanc v poletju v* Ma= riboru gladko odpravila Ljubljančanke s 5 : 3, kar je izzvalo takrat v vseh športnih krogih naravno veliko presenečenje.
Pri jutrajšnji tekmi se bo nudila Ljub= Ijančankam prilika se rehabilitirati in re* vanžirati za ta poraz, ter dokazati, da je Ljubljana rudi v hazeni središče Slovenije. Iliriji, našemu prvaku, ki ima momentano najmočnejšo družino, je poverjena častna in dokaj težka naloga zastopati bele zelene barvo, naše Ljubljane. — Vsa ljubljanska športna javnost zre z zaupanjem na svoje rutmirane igralke, ter je prepričana, da bo* do znale v" dvoboju z Mariborom uspešno braniti dober sloves Ljubljane, ki ga uživa v športnih krogih naše države. Ob 14. na* stopi dvoje nogometnih moštev.
*
— Službeno iz LHP. Jutri popoldne ima* jo biti na igrišču Ilirije točno ob 3. sledeče igralke: Sapi j a B. in Schiffrer T. (obe Ate* na), Erbežnik in Zanner (obe Primorje) ter Jermol I, Jermol II, Vider, Privšek, Bernik, Tratnik I in Brodar (vse Ilirija). S seboj je prinesti čevlje in hlačke, Erbežnik, Zan* ner in Schiffrer tudi bluze. Ostalo opremo dobe na igrišču. Kot opravičilo za eventual* no odsotnost velja edinole zdravniško spri* čevalo. Tekmo sodi g. Doberlet, Iliriji in Ateni so dovoljuje odigranje prijateljske tekme v nedeljo dopoldne. Kot sodnik za to tekmo se določa g. Dekleva. — Tajnik.
— 2SK Hermes — ASK Primorje. Na igrašču Primorja na Dunajski cesti odigrata jutri prijateljsko tekmo Hermes in Primor* je. Hennesu je nedavno v prvenstveni tek* mi uspela zmaga nad Primorjem, zato se pa bodo skušali akademiki, ki so reorgani* zirali svoje moštvo, rehabilitirati. Tekma Hermes — Primorje, ki je bila doslej ved* no zanimiva, obeta tudi jutri lep šport. Vrši se ob 14.
— Nogometne tekme na igrišču Ilirije. Jutri, v nedeljo, se odigrata na igrišču Iii* rije dve prijateljski tekmi. Dopoldne ob 10. nastopita SK Reka in SK Svoboda (Tr* bovlje), popoldne ob 13.30 pred medmestno hazen&ko tekma Ljubljana : Maribor pa igrata dve kombinirani moštvi Ilirije in Jas drsna.
— BSK : Ilirija. Med Ilirijo in BSK se vodijo dogovori za prijateljsko tekmo dne 1 decembra v Ljubljani.
— Elan (Novo mesto) : Panonija. V Novem mestu gostuje v nedeljo SK Pano* nija, eno najagilnejših moštev ljubljanske* ga II. razreda. Novomeški SK Elan, ki se nahaja sicer v dobri formi, bo imel ž njo mnogo posla. Za tekmo vlada v Novem mestu precejšnje zanimanje.
— Plenarna šefa SK Ilirije se vrši v ponedeljek dne 22. novembra ob 8. uri zve« čer v klubski sobi. Načelniki sekcij mo* rajo predložiti svoje referate za občni zbor.
šBeležnica
KOLEDAR Danes: Sobota, 20. novembra 1926; ka* toličani: Felicija; pravoslavni 7. novembra, 33 mučenikov, muslimani: 14. džumad*el=uia 1345; židje: 14. marhešvana 5687
Jutri: Nedelja. 21. novembra 1926; ka* toličani:  Marijino darovanje; pravoslavni: 8. novembra, Mihajlo; muslimani: 15. džu* inad*cl*ula 1345; židje: 15. marhešvana 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: Drama: «Drugi breg»; ope* »Seviljski brivec».
Kinematografi: Matica: «LoCena žena*. Jvor:   «Moja   ljubica   iz   Pariza»; Ideal: «Pat in Patachon kot mlinarja».
PRIREDITVE V NEDELJO.
Gledališča: Drama: «Skopuh»; opera: «Tannhäuser».
Kinematografi: Matica: ^Ločena žena»; Dvor: «Moja ljubica iz Pariza*; Ideal: ? — Matica: Ob 9.15 in 10.30: «Newyork in nje* govi prebivalci*. Popularno poučne pred* stave pri znatno znižanih cenah.
Predavanje g Jonhnsona ob 10.45 v Mestnem domu.
Sport:    Medmestna    hazenska tekma Ljubljana — Maribor ob 15.30 na igrišču Ilirije. — Nogometna tekma Primorje — Hermes ob 14. na igrišču Primorja DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: Trnkozcy. Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta.
Solnce zaide danes ob 16.27, vzide jutri ob 7.05 in zaide ob 16.26.
Mesec vzide danes ob 17.19, zaide jus tri ob 7.37 in vzide ob 18.01 (polna luna).
Radio
Novi valovi
Na podlagi načrta, ki ga je izdelal Eni. Braillard, je večina evropskih oddajnih postaj preteklo nedeljo spremenila dolžino valov. S tem bodo odstranjena vsa motenja, ki so bila v evropskem radioprometu na dnevnem redu. Temelj novih valov je točno merjenje v tako zvanih kilociklih. Kakor znano, operirajo radiopostaje i močnim tokom, ki se menja vsako sekundo do 30 milijon-krat. Tok vzbuja v anteni valove, ki Be širijo s hitrostjo svetlobe, torej 300.000 km v sekundi. Ako je antena postavljena tako, tla se menja smer toka v sekundi 750.000kmt ter se oddalji od oddajne postaje 30.000 km, odpade na vsak val 300 milijonov m: 750.000 ali 400 m. Ena perijoda je enaka torej enemu ciklu visokofrekvenčnega toka ali z drugimi besedami perijoda pomeni obenem število ciklov.
Dolžina valov se je spremenila po načrtu, ki ga je odobrila mednarodna radio-unija. tako-le: Dunaj I ima nov val 510 kilociklov in 588.2 m, Dunaj II 2.580 kilociklov in 517.2 m. Berlin I 483.9 m (620 kc) Berlin II 66 m (530 kc), Budimpešta 555.6 (540 kc). Curih 600 m (500 kc), Frankfurt 482.6 m (760), Hamburg 428.6 (750 kc), Rim 422.6 (710 kc), Bern 411 m (730 kc), Barcelona 280.4 m (1070 kc), Toulouse 245.9 m (122') kc), Pariz 447.8 m (570 kc), London 361.4 m (830), Bratislava 337.1 m (840 kc), Milan 350.8 m (950 kc). Valovi se ravnajo po bruseljski matični postaji, čije val znaša 1130 kc, torej 5655 m.
—r Radiopostaje 9 Rusiji. Rusija ima sedaj 26 oddajnih postaj, med katerimi je najmočnejša postaja v Leningradu. Prihodnio pomlad zgradi sovjetsika vlada v Moskvi novo veliko oddajno postajo, ki bo služila komunistični internacijonali. V Tveru je začela nedavno funkcijonirati zelo močna oddajna postaja, ki se dobro sliši celo v Simteropolu na Krimu, v Arhangelsku in na Finskem. Na kurski železnici na Ukrajini so uvedli ri-dio v vlakih. V arhangelskem okraju grade 11 postaj na morski obali in 3 postaje na parnikih. Zadnjo radiopostajo je zgradila sovjetska vlada v Ust-Kamčatki v severovzhodni Sibiriji.
—r Radio v južni Ameriki. Argentinska vlada zgradi meteorološko radiopostajo na Orkadih, ki leže na 55. stopinji južne širine. Sosednja republika Paraguay je postavila manjšo radiopostajo v Asuncione, Ivi služi ondotnemu radio-klubu. Nova brazilska ra-dio-postaja v Olindi je bila nedavno obnovljena in izpopolnjena tako, da lahko pošilja vesti na razdaljo 6000 km.
—r Rumunski radio. Rumunski Uradni list objavlja, da se je ustanovila delniška družba z osnovno glavnico 50 milijonov le-jev, ki bo skrbela za radio-promet v Rumu-niji. 30 milijonov je prevzela država, 20 milijonov pa zasebniki.
—r Radio ▼ nemškem parlamentu. Berlinska radio-družba je naprosila predsednika državnega zbora, da bi smela v zbornični dvorani instalirati mikrofone tako, da bi mogli naročniki vsak dan poslušati parlamentarne debate.
— Čujtel se oglasi naenkrat, kakor da mu je prišla rešilna misel. Ali ste že kaj raziskali prostor pod stopni«* ščem?
— Ne. odvrne eden od orožnikov.
— Ni bilo prav, da ste na to poza* bili. Nemara da se je bas tam skril ujetnik. Zdaj utegne seveda biti že prekasno.
— Prav imate! pritrdi poveljnik. Brž, preiščnno še stopnišče I
Orožniki so še enkrat prebrskali vso hišo od vrha do tal. Kakopak brez« uspešno, zakaj Jobic je bil med tem že na varnem.
Naši prijatelji so sklenili, da se po* dajo k zasluženemu počitku.
— No, kaj praviš? zamrmra Mor» Ion Noisv ju na uho. Ali se ti ne zdi, da bi bil dober detektiv?
Slikar prikima z iročnim usmevom.
— Se bolje bi ti pristojala vloga zločinca 1
Minilo je od teh dogodkov več dni. O Jobicu ni bilo ne duha ne sluha.
Morlon še vedno ni opustil svojega načrta, čeprav Jobica ni hotelo biti od nikoder, je vendar ostalo njegovo za* upanje vanj neomajno. Tolažil se je, da je tihotapec naletel na nepredviden ne ovire, ki so mu branile, da bi do*
iskal Morlona. «
Noisy je obupoval.
Orožniki so medtem ostavili Mor* gat. Dobili so brzojavno povelje, naj prenehajo z zasledovanjem, ki je itak bilo docela brezuspešno, in naj se ne* mudoma vrnejo v Brest. Tudi Durov je ostavil Brest in se vrnil k svojim prijateljem v Morgat. Ko se je nepri* čakovano pojavil med njimi, so ga jeli obsipati z vprašanji. Kako napredujejo sodnijske preiskave, da«li« so že dosegle kaj uspeha. Durov jim je pripovedoval, da se oblastva slej ko prej neumorno bavijo z zamotano «afero», da pa dotlej še niso mogla najti nika-kega sledu za grofom Kerbervejern. Corpora delicti so bila skrbno sprav# Ijena na sodniji v Brestu, toda nihče se ni mogel ž njimi okoristiti. Sod:)ija je sicer pod vzela nešteto poizvedb, a brez pomembnega uspeha. Če pojde ta*-ko dalje, je izjavil Durov, se ie bati, da bo vsa zadeva polagoma zaspala. Ob« lastva postopajo preveč birokratsko, manjka jim slehernega elana, in sko.o sc zdi, da jim afera ne leži bogzna kaj na srcu.
Tak je bil položaj, ko je nekega dne vzbudil Morlonovo pozornost neki sumljiv možak, ki se je klatil okoli «Zaklete biše».
30
Stev. 263
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 21. novemBra
Stran 3.
Na narodni praznik 1. decembra zvečer
Ljubljana Maribor
HOTEL UNiON
NARODNO GLEDALIŠČE
DVA
VELIKA KONCERTA
na korist novinarskega oenziiskesa fonda
državami ie časopisje sedaj lahko že «>d 18. naprej govorilo po znižani pristojbin Ta ugodnost pa sedaj popolnoma odpade, kar pomeni znatno obremenitev časopisnih podjetij, ker se bodo s tem telefonski stroški občutno zvišali.
Obenem se uvedejo tudi takozvani prvenstveni govori (Blitzgespräche), ki imajo prednost pred vsemi drugimi, tudi državnimi in nujnimi razgovori. Za prvenstvene
gcvore se zaračuna desetkratna pristojbina. Za nujne razgovore, k^ imajo prednost pred navadnimi, se bo tudi v bodoče, kakor doslej, zaračunavala trikratna pristojbina. Državni teleionski razgovori, ki so imeli doslej, četudi le kot navadni razgovori prednost pred vsemi drugimi, tudi pred nujnimi, bodo uživali odslej to ugodnost le, ako bodo prijavljeni in plačani kot nujni razgovori.
Pros ve ta
Branko Pintar in njegova žrtev
Kako je bil izvršen zločin v Rožni ulici. — Po Pintarjevih izpo-vedbah gre le za uboj. — Razočarane nade Primožičevih dolžnikov« — Bujna fantazija. — Pintar bo danes izročen sodišča.
Lokve so večje selo pri Delnicah v tiivje-romantičnem gozdnem kraju. Ob-fcirni gozdni kompleksi se razprostirajo daleč naokrog po strmih gorah, ki obdajajo celo Iokavsko kotlino. Do postaje na reški železnici je iz vasi d >bro uro hoda. Eskorta, ki je v sredo vodila aretiranega Branka Pintarja v Ljubljano, je le počasi korakala po noči proti postaji skozi gozd. Seboj je nosila tudi vse pri Pintarju zaplenjene stvari, mesarsko orodje, perilo in kuhinjsko posodo; Pintar je namreč z znancem Šturmom in stroja rjem Kra-šovcera vodil skupno gospodinjstvo in so si sami kuhali.
V policijskem zaporu, v samotni celici, je bil včeraj mladi Branko Pintar miren. Policijski nadzornik g. Fran Žaj-dela je prišel k njemu v celico okoli 9.30 dopoldne. Zasliševanje je traja'o do 11.30, nakar so pričeli sestavljati obširen zapisnik, ki obsega 18 drobno pisanih pol. To delo je trajalo skoro do 16. Branko Pmtar je bil ves čas miren, pripravljen na vse. Ni kazal v nobenem trenotku kakega cinizma; bil ie potrt in skoro apatičen.
V celici pri mali pisalni mizi sta sedela on in nadzornik, ki ga je opozoril na važnost in dalekosežnost njegovih izjav in priznanj. Med drugim mu je dejal: ^Branko Pintar! Sedaj zapišemo vse, kar bodete povedali. Povejte tako, kakor je bilo. bo za vas lažje! Zapišemo vsako malenkost! Povejte nam vse!» ...Po kratkem molku je Branko, ki je uprl oči v tla, začel s tihim glasom: «Vse vam povem. Gremo po vrsti! Res, umoril sem gaU
Pintar je začel nato v pretrganih stavkih pripovedovati o svojem življenju, mladostnih letih in borbi za obstanek. Bil je najprej mesarski vajenec, nato navaden delavec, težak, zopet mesarski vajenec v Zagrebu in končno je prišel kot vajenec k mesarju Kazi-mirju Pintarju, ki je umrl julija meseca na srčni kapi. Začetkom oktobra je prevzel od vdove mesarijo, čeprav je bil še vajenec. Zabredel je v dolgove in upniki so začeli nanj pritiskati. Dne 31. oktobra, na nedeljo, je zaprl mesarijo in odšel v Ljubljano z izgovorom, da gre po denar. Sestal se je v Ljubljani s svojim znancem Antonom Šturmom. Dne 4. t. m. popoldne je na Starem trgu slučajno naletel na svojega starega znanca izza vajeniških let v Ljubljani, sejmarja Karola Primožiča. i>la sta k Zalazniku na kavo. od tam na Primožičev dom, kjer sta godovala pri litru vina in ob kruhu ter ie tja prišel tudi trgovec Miha Simončič. Pozneje sta se domenila, da se ob 930 po noči pred hišo v Rožni ulici zopet snideta, ker ga je Primožič silil, da prenoči pri njem. Pri «Kolovratu» pred Škofijo je Pintar večerjal, nato pa odšel v Rožno ulico. Primožič mu je postlal na tleh, kamor se je oblečen vlegel. Sezul si je le čevlje.
V kratkih, pretrganih besedah je nato Branko Pintar opisal usodni tre-notek, ko je bil pozno v noč izvršen zločin. Luč je gorela celo noč. Pintar je med drugim pripovedoval: »Obljubil mi je, da mi bo dal mir in da me ne bo nadlegoval. Dal pa mi ponoči ni miru! V prepiru sem zagrabil za sekiro, ki je bila v sobi ter butnil Primožiča po glavi. Tolkel sem kar naprej, ne vem, kolikokrat. Ko sem videl, da je ubit, sem ga na postelji zravnal, pokril s kosom platna in nametal nanj blago. Misel, da vzamem Primožiču denar, mi je prišla še le nato. Na rop nisem mislih*
Pintar zanika, da bi bi! prosil Primožiča poprej za večje posojilo. Po umoru je vzel listnico in preštel denar. Bilo je ravno 9300 Din. Razne listke in beležke je iz listnice pometal v stran. Upihnil je nato luč, vzel ključe in odprl vrata. Ko je zaklepal vezna vrata, se je ravno začelo daniti.
V Lokvah, kamor prihajajo le hrvatski časopisi in še ti redki, je živel Pintar po umoru popolnoma mirno in brezskrbno. Niti slutil nI da bi mu prišli na sled. Tudi ni vedel, če so že v Ljubljani odkrili umor. ker ni dobival nlkakih Časopisov.
Po umoru Primožičevem so se razširile najrazličnejše anekdote o morilcu in umorjencu. Blago, ki se ie nahajalo v stanovanju, cenijo na 30.000 Din. Nekateri Primožičevi dolžniki so se pač oddahnili, ko so slišali, da nima Primožič prav nikakih zapiskov o svojih dolžnikih. Tako je neka ženska veselo vzkliknila: «Joj! Joj! Jaz sem mu
pa dolžna 4000 Din. Ce nisem zapisana pa plačati ne bo treba.» Veselje pa je bilo prezgodnje, ker so kasneje v zapiskih Ie našli tudi.spiske dolžnikov, ki jih je lepa vrsta.
Neki krojač v bližini umorjenčeve-ga stanovanja pri »Prešernovem hramu* se je zglasil na policiji kmalu po umoru ter pričel pripovedovati, kako si je dal neznan Človek v petek po umoru zgodaj zjutraj pri njem zlikati obleko. Bil je krvav po srajci. Krojaču je dejal: «Hitro mi zlikajte obleko! Grem k velikemu županu!» Osebni popis tega neznanca, ki je bil pri krojaču ves zmešan in zbegan, pa se ni vjemal z opisom, ki ga je podal trgovec Miha Simončič. Poizvedbe so dognale, da je bil res omenjeni dan po umoru pri krojaču neki invalid, krvave madeže na srajci pa ie videla le bujna fantazija.
*
Policijsko ravnateljstvo je danes dopoldne sestavilo obširno ovadbo proti Branku Pintarju radi roparskega umora sejmarja Karola Primožiča Ovadba je bila predložena državnemu pravdništvu.
Branko Pintar se je danes dopoldne še nahajal v policijskih zaporih justič-ne palače. Po zaslišanju in priznanju je popolnoma miren ter pričakuje kontnega obračuna pred ljubljansko poroto. Izrazil ie le željo, da se čimpreje razpiše razprava. Danes ob 3. popoldne ga izroče sodišču in ga odpeljejo iz policijskih zaporov v preiskovalni zapor.
Spremembe v mednarodnem telefonskem prometu
Že leta 1925. so bile na mednarodnem kongresu telefonskih uprav v Bernu sklenjene razne spremembe, nanašajoče se na mednarodni telefonski promet. Ker pa takrat naša država še ni imela z inozemstvom vspostavljenih rednih in dobrih telefonskih zvez, le naše poštno ministrstvo sprejetje teh sklepov odgodilo na poznejši čas Tekom lanskega in letošnjega leta se ie naše telefonsko omrežje z inozemstvom znatno pomnožilo in zboljšalo Tako imamo danes redne telefonske zveze z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Rumunijo in preko Dunaja ter Budimpešte tudi že s Čehostova-ško. Z izgradbo proge Maribor - Zagreb pa bomo dobili direktno telefonsko zvezo s Prago in preko Prage 'udi z Nemčijo. Zato smatra naše poštno ministrstvo za potrebno, da se končno tudi pri nas uveljavijo v Bemu sklenjene spremembe mednarodnega   telefonskega prometa.
Te spremembe se po svoji večini nanašajo na interno telefonsko službo, ki javnosti ne zanima posebno. Pač pa vsebujejo tud« nekatere važne določbe, ki bodo zanimale zlasti one gospodarske, kroge, ki so v stikih z inozemstvom in pri svojih trgovskih poslih cesto uporabljajo telefon.
Med najvažnejšimi določbami je nova uredite-/ nočnih telefonskih razgovorov, ki je tudi pri nas stopila že s 1. novembrom v veljavo. V času od °. ure zvečer do 8. ure zjutiaj se računaio vsi mednarodni razgovori po znižani tarifi, t. j. tri petine normalne, pristojbine. Pravico do tega popusta ima vsak telefonski naročnik, ki v navedenem nočnem času govori z inozemstvom. Tudi se odslej vsakemu Interesentu priznava za to dobo abonmaja. Abon-mani trajajo najmanj en mesec in se računajo s 50% normalne telefonske pristojbine.
Nadaljno novost v telefonskem prometu prinaša določba, da se kot telefonska edi-nica ne šteje več čas treh minut kot doslej, marveč se po pretekn prvih treh minut napove od telefonske centrale vsaka nadaljna mhrata. Tudi se ne računajo več posamezne telefonske edinlce kot doslej, marveč vsaka min trta posebej. Prej je moral n. pr., kdor je govoril šttri minute, plačati dve telefonski edmici po tri minute, odslej pa bo plačal samo faktični štfrimi-nutni razgovor.
Nadalje se uvedejo obenem takozvane preavize. To je zlasti važno za podjetja, ki imajo lastne razpredene hišne centrale. Cesto je bilo potrebno za sklicanje naročenega govornika po več minut, ki so se zaračunile kot govor, d očim to sedaj odpade. Računa se te faktični razgovor. Pre-aviza se zaračrnia kot tretjina govora.
Nova uredba telefonske službe pa prinaša eno, zlasti za nase časopisje slabo stran. Odpravljeni so takozvani časopisni pogovori, ki so se doslej zaračunavali po znižani pristojbini. S tem le tisk izgubil svoje dolgoletne ugodnosti.    Z nekaterimi
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Sobota. 20.: Drujzi t el vska predstava.
Izv.
Nedelja, 21.: ob 15. Skopuh. Izv. Ponedeljek, 22.: Slaba vest. B.
Opera.
Sobota, 20.: Sevilski brivec. Gostuje Rudolf BukSek. E
Nedelja, 21.:   ob 15. Tannhäuser. Ljudska
predstava. Izv. Ob 20. Terezina. Izv. Ponedeljek, 22.: Zaprto.
Rade Romanovic
»Umrl je včeraj v Sarajevu nenadne smrti ravratelj tamkajšnjega narodnega gledališča Rade Romanovic- Kodom je bil iz iiorice. )ti leta 1912. do 1919. je služil v redni srbski vojski ter z njo prehodil Albiiuijo. Po osvobojen ju se je zopet posvetil gledališču. Njegova smrt pomeni težko izgubo za narodno gledališče v Sarajevu.«
Tako se je glasilo kratko obvestilo ljubljanskih časnikov ob nenadni smrti Slovenca Rade Roma novica, neumornega delavca na polju gledališke umetnosti.
S pokojnim Roma novičem sva se spoznala v juniju I. 1920., ko je prišel na počitnice v Ljubljano in k svojemu bratu, ki je trgovec v Novem mestu Nato sva se še cesto sestala in ostala v prijateljskem 'opisovanju.
Vsi Goričani se še gotovo spominjajo mladega učitelja Tik'-- ki s*1 je posvetil gledališču. Bil je eno gledališko sezono tudi član deželnega gledališča v Ljubljani, nato pa je po nasvetu in priporočilu našega Danila odšel v Srbijo kot — Srbofil«. Do izbruha balkanske vojn«* fe bil član srbskega potujočega gledališča, nadel si je ime Romanovic; vstopil je nato ko dobrovoljec v srbsko armado, v kateri se ie boril do 1 1919., ter je okusil tudi on kelih trpljenja hrabre srbske vojske pri urniku skozi Albanijo. Ko je leta 1912. Danilo gostoval po Srbiji, se je s pokojnim Romanovičem sestal v šabačkem pozorištu. in hudo ie bilo slovo, ko se ie Da nilo vračal v Ljubljano. Sredi l 1919. se je nastanil v Erceg novem v Dalmaciji, kjer je ustanovil in vodil gledališče do svojega an-gažmana kot režiser in igTalec Narrnlnega pozorišta v Sarajevu Nie<rova prva režija na tem odru je bil Kosarjev »Požar strasti« kot otvoritvena predstava v gledališki sezoni 1922 — 1923 Režiral je celo vrsto dram, komedij, veseloiger in operet; med drugimi naj omenim Cankarjevo »Ponuišanje<. Mol-narjevega »Lilioma«. Rostandove ^Romantične duše< i. dr. Ustanovil in izdajal je v Sarajevu tudi ? lisi »Pozornica<.
Pokojni Romanova ie bil izboren režiser, posebno inscen?»tr»r i-i de^rater. obenem pa močna opora upravnika Branislava NuŠiča. tako da je nastal* z njegovo izgubo v vrsti sarajevskih gledaliških delavcev velika vrzel.
Slava njegovemu spominu I
F. B. V.
Ptujsko pismo
Ptuj. sredi novembra. Kot drugo delo v letošnji sezoni, nam
jc nudilo »Dramatično drustvo» v pcmede* ljek dne 7. t. m. Schönherrjevo dramo «Sa» tan v ženski* Glavna vloga žene, v kateri je gostovala ga Bukšekova. ie bila podana mojstrsko ter je gotovo ena najboljših-kre* acij priljubljene umetnice. V vlogi moža g Bratme je našla enakovrednega umetni* ka, ki je bil Izvrsten v maski, a v igri pre* oričevalen Tudi g Kaukler se je potrudil kot orožnik: vsekakor je bila njegova igra pretirana v prvih dejanjih. Opustil naj bi rudi gorenjsko narečje, ker ga ne obvlada in je njegovemu sicer dobremu nastopu le škodoval Sicer je pa g. Kankler talent, od katerega pričakujemo prav lepih uspehov. Režija v rokah g Bratine je bila dobra in piedstava je v vsakem oziru uspela.
V isti režiji smo gledali v nedeljo dne 14. t. m. premiiero in v ponedeljek 15 t m reprizo <r Desetega brata* Naslovno vlogo je kreiral g. Kankler prav dobro in dosti naravno Zakaj ie Martina S pa k a predstavil v nekaterih prizorih kot nekoliko bebaste« ga. je nerazumljivo, ker je Martinek vseskozi resna prikazen Kvas g. Sile je bil dober le v lovski sceni Za ljubimca pa ni, zato so bili mučni bas naineznei'i prizori z Manico. V zadnjem dejanju jc preveč dektamiral Sicer bo pa uporabna moč v drugih vlogah, ko si pridobi več oderske rutine V svojo vlogo se je precej vživel g Gorše kot Krta vel i: smel pa bi original* nost omejenega lahkoverne?« krepke jše podčrtati in to že v maski Stari Piškav g.
Jakhela je bil posrečen, manj pa dr. Male» žičev Marijan, ker je bil pretiran Dolcfa je srečno odigral g. Prek, čeprav mestoma prešibko, a ugajala sta Slugov Benjamin ter Jobov zdravnik. Nekoliko medel, sicer pa prijeten je bil Skazov čevljar, a dr. Horvatov Obrščak naraven. Izmed manjših mo? ških vlog. ki so bile več ali manj zadovo* Ijive. je bil Kocmurjev Matevžek izvrsten tudi po maski.
Ženske vloge so bile zasedene dobro. Ga. Gabrijelčičeva je bila ljubka graiska Manica. Čustvena je in naravna ter doživ* I ja,, kar predstavlja. Brezdvomno bi ustva* rila s svojo mirno igro iz sicer nepopolne vloge še več, ako bi imela boljšega partners ja Gdč. Megličeva je podala Franico na* ravno, istotako gdč. Wagnerjeva jezično Krivčevko, gdč Tkalčeva pa Maričko. V splošnem je bila publika zadovoljna.
Povemo naj še, da je treba kulise pri* trditi, da se med predstavo ne podirajo in razsvetljava naj se pravočasno regulira, da ne motijo eksperimenti gledalcev Nckate^ re scene so bile pretemne. — Režiserjeva stvar je, da odpra* ' v bodoče te nedostat* ke, nekatere igralce pa prisili, da se nauče vloge
Pevske točke je spremljal «Sokolski orkester*, ki je nastopil prvič pod taktirko g Pahorja V odmorih ie izvajal čedne toč* ke in dvignil svojo dovršenostjo razpolo* ženie Irpamo da bosta javnost in mero* dajni faktorji to pridobitev podpirala, ker do sedaj vobče nismo imeli nobene godbe. Vsekakor te rudi zasluga orkestra, da je bilo gledališče razprodano pri obeh pred* stavah
Gledališki pregled
V Bratislavi postavi ^Slovenska Liga« spomenik pesniku Hviezdoslavu. Postavljen bo pred bratislavskim gledališčem in bo stal okrog ion tisoč K?, zn kar že sedaj nabirajo prostovoljne donp^Ve.
Olomuško  č^Sko i*5?np bo uprizorilo
Verhaerenovega »Filipa IL«.
0 praških demo **-■■ ""Mi r>ri uprizoritvi Alban Bergove opere »Woirzek« v Nar. di-vadlu pravi »o češki listi, da niso bile naperjene toliko proti židovstvu. temveč predvsem proti faktu. da bodo to opero v kratkem iera^i tud! v Leningradu in da ni izključeno, da so imeli pri nrnši:? uprizoritvi vmes svoje rr=+« v^liševiki. Kakor je znano, je wp^; "-vn.otpjj Ostrzil vrgel po drugem dp^nhi tnl-fi'-'-n v ^"Vcster, nakar je policij* predstavo zabranila.
Olomuska češka drama gostuje na Karlovem gledišču 1 ■ ■ ' in in igra med dr. Sramkovo lirično igro ^Poletje« in Arciba-
ševo *T.n' -..... "  *'ka   in  publika sta
goste navdušeno sprejeli.
Veliki pevci imajo svoje muhe, včasih radi denarja, še večkrat pa samo v reklamne svrhe. Tako je mladi poljski tenor Jan Kic-pura. ki je zažarel kakor meteor in ki ga primerjajo s Carusom, te dni zahteval od radio-družbe »Ravagt na Dunaju in od ravnateljstva trzavne opere odškodnino 10.000 šilingov, ker so posneli v radiju njegovo petje pri zadnjem »Turandotu«. Navajal je pri tem. da tudi Jeritza in Slezak nista tega dovolila Zato je še vprašanje, kako se bo ta spor rešil
Nič manjša pevska senzacija ni bil slučaj laškega baritonista Umberta Urbana. Imel je razprodan koncert v »Veliki koncertni dvorani« na Dunaju. Pevca pa ni bilo od nikjer ftele eno uro po napovedanem začetku je prišel nemirni publiki ravnnteli naznanit, da se je Umberto z avtom ponesrečil; da sicer on sam pri if*m ni bil poškodovan, pač pa njegov — frak Predno je našel drugega, je rabil celo uro. Izvrstno zapete arije iz Verdija in očarujoča pevčeva postava pa so publiko kmalu pomirile in navdušile
Umetniško vodstvo dunajske »Volksope-re« je prevzel zr»pet njen bivši prvi sotrud-nik Rainer Simons.
Med dunajskimi zanimivostmi je omeniti Bahrov »Principe v Akademie-Theater in Bassermann ovega -*Strizeia< (»Ugrabljene Sabinke<) v Volkstheatru.
Jugoslovenski pianist Ivan Noč priredi ua Dunaju 4. decembra klavirski večer.
BeogTadska opera (110 članov) gostuje v začetku januarja v Budimpešti, kjer bo pela dva večera »Borisa Godunova«. Tozadevni pregovori med beo€rradskim intendantom Predičem in zastopnikom »Mestnega gledališča« (Varosi Szinbas) v Budimpešti, dr Marti jem, so že ugodno zaklfuČena. Doma pa obsega beogradski repertoar te dni dela: drama >Zvonar de Notre Dame«. »Evgen Onjegin«. Hopwoodova komedija »Vzorni soprog«, koncert čellstinje Alwin. koncert muzične šole, gostovanje vRuskega dramskega društva« s Kosorotovc komedijo »Sanje ljubezni<. »Labudje jezero«. »Sv. Ivana« in *Aida« z gostom Petropnlosom.
V Zagrebu priredi »Poljsko-jugoslov klub« Cbopinovo proslavo, na kateri sodeluje rodi prof. Ilešič. — Izmed zadnjih upri-
zoritev je treba tudi šo omeniti Lhotkovo opero »Morje«, ki so jo kot prvo jugosl. opero (II. akt) posneli v radiju Zagreb, in Ja-ques Nafansonovo komedijo »Les amants sangrenusc s Strozzijem in Hržičevo v večjih vlogah. — Veliko zanimanje vlada za koncert Jana Kiepure dne 24 t. m. — Začetkom decembra pa priredi karlovška »Zora« svoj koncert in gre nato na turnejo po Jugoslaviji.
Osiješko gledališče slavi od 14.—18. jan. svojo 201etnico. Prvi in peti dan proslave bo 'gral osiješki ansambl, drugi dan zagrebška Irama (»Dubravka«), tretji dan beogradska i rama, četrti dan ljubljanska opera (najbrž Hatzejev ^Povratek«). Slavnostni govor ho imel dr. Nikola Andrič. prvi osiješki in-r*ndant.
V Ptuju ponove 21. t. m. »Desetega brate, ki so ga pred tednom igrali dvakrat v nzprodani hiši.
Prvi ljubljanski dramski premijeri bosta ourtelinovi    komediji    »Stalni    gost« in 'Boubouroche« v režiji M. Puglja. Br. ^UÜUUUnUUUIJLILIUL.OCnOCGr       " ^
Danes oe£er
ob 8. url
je pričetek Preporodove akademije Arena Narodnega doma
Vstopnine ni!
Ifabl'Ieni osi prifatelji našega dijaSloa.
iTTTnnHnnnr-t^ h h k-
Kapelnik dr. Josip čerin izvaja v ponedeljek, due 22. t. m. kot prvo točko svojega simfoničnega koncerta Beethovnovo uverturo k operi Fidelio. Leta 180Q. se je izvajal na Dunaju Beethovnov oratorij Kristu-na Oljski gori trikrat zaporedoma. Ta za takratne razmere izredni uspeh je navdušil mojstra, da je komponiral dramatično delo — svojo edino opero Fidelio, ki je bila gotova leta 1805. K tej operi je napisal Beethoven nič manj kot 5 uvertur, izmed kate rih so nam ohranjene le 4. Prva uvertur* se je izvajala ob priliki prve uprizorit v* opere Fidelio, ki se je vršila v privatnem krogu v palači kneza Lobkovitza. Takrat sj uverturo odklonili, da češ da je predolga in prekomplicirana. Za prvo javno uprizoritev te opere, ki se je izvršila v Theatru an der Wien 20. novembra 1805., je napisal mojster novo drugo uverturo Nato je bila cela opera popolnoma na novo predelana in dobila je tudi uovo tretjo uverturo, ki nosi navadno ime »Leonora< in katero poznajo vsi pod naslovom »Velika uvertura<. Ta je bila napisana leta 1806. Leta 1907 bi morali uprizoriti opero Fidelio v Pragi in za to priliko je napisal moj3ter zopet novo uverturo, katera pa je bila založena in jo je našel njegov založnik Hasslinger šele leta 1835., nakar jo je tudi izdal. Peto uverturo v e-dura. katera se igra tudi na našem koncertu, po je bila napisana leta 1814., ko je Beethoven v drugič popolnoma predelal svojo opero. Zauimivo je, da se je uvertura k operi Fidelio izvajala v Ljubljani na koncerta Fil-liarmonične družbe dne 19. januarja 1821 leta. Katera uvertura pa je to bila, se ne da ugotoviti. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
V Hauptmannovi zadnji drami »Doto* thca Angermann« bo igrala naslovno vlogo Gerda MüIIerjeva, režiral pa jo bo Maks Reinhardt. Premijera bo novembra meseca v Berlinu.
Scntjakobčani ponove v soboto 20. t. m. ob 20. uri Cankarjevo dramo »Hlapci< Sodelujejo gg. Košak, Kune, Smerdu, Držaj, Lavrič, Rebolj, Gnidovec, PleniČar, Blaž ter dame Varkovska, Zagarjeva, Špendetova itd. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
Nova operna dela Petra Konjoviča. Bivši ravnatelj zagrebške opere Peter Ko-ujovič, ki živi sedaj v Beogradu, je te dni dovršil svoje najnovejše operno delo »Zet-ski knez«. Tekst tvori znana tragedija »Ma-ksim Craojevič« Laza Kostiča. Konjovičevo prihodnje delo bo muzi kalna drama »Košta-na« po istoimenski drami Bora Stankovi ča.
Predavanje o slovenski književnoiu v Beogradu. V beogradski Ljudski univerzi je predavala minulo sredo profesorica gdč. Jankovič o 6lovenski književnosti. Prvo predavanje je bilo posvečeno najpopularnejšemu slovenskemu pesniku, Simonu Gregorčiču. Predavateljica je orisala njegovo delovanje na književnem polju, razmere, v katerih je živel in vse težave, s katerimi se je moral boriti. Predavanje je zbudilo v beogradski javnosti veliko pozornost.
Stoletnica zagrebškega glasbenega zavoda. Zagrebški glasbeni zavod obhaja letos ßtoletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki se bo vršila serija koncertov, ki bo otvorjena s koncertom prihodnji ponedeljek dne 22. t. m. Na sporedu tega koncerta bo samo točke, ki so bile izvajane na prvi glasbeni akademiji dne 18. aprila 1827.
Aretacija Branka Pintarja se je izvršila v navzočnosti župana v posebni sobi na zelo dramatičen način. Na nadzornikova vprašanja je odgovarjal Pintar ves zmeden in je takoj priznal, da ima doma na stanovanju ključe in listnico PrimožiČevo. Listnici je manjkal le usnjati jezik, ki ga je imel nadzornik.
M»e oblika hruške je lepša!
sezdo dobro prilega vsakemu svetilnemu telesu. Njeno svetilno telo pridobi na lepoti, če je provideno z novimi
Osram -žarnicami
Tam kjer svetijo žarnice voci noj se vporabljajo motne žarnice
Osram žarnicami k boljši svetlobi.
žarnice
Dnevne vesti.
I  Lmbitaru.  m? 20. tovembru f&Ub
_ Rektorat ljubljan. univerze -»fefcvlja,
da je za predsednika izpraševalne komisije za državoslovni izpit imenovan dvorni svetnik Janko Kremenšek, za podpredsednika za redni proefsor juridične fakultete dr. Franc Ell er.
— Za Inženjerje elektrotehn. stroke so včeraj diplomirali na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gg. Janko Rudolf iz Slovenskih Konjic OžbaJt Oros iz Kranja, Boris Kandare in N. Slana Iz Ljubljane. Čestitamo!
— Desetletnica smrti cesarja Franca Josefa. Dne 21. novembra poteÖe 10 let od emrti predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ki mu bo zgodovina dala priimek grobokopa Avstrije. Avstrijski in Madžarski Iegitimisti pripravljajo svečano spominsko obletnico, jki jo nameravajo seveda izrabiti tudi v svoje politične evrhe. Pri nas pa menda ne bo nihče pretakal solz radi dneva, ki pomen ja pravzaprav priSetek razpadanja avstrijske monarhije in narodne in državne svobode.
— Poano grmenje. Včeraj zvečer in ponoči je parkrat pošteno zagrmelo. Vremenski preroki sicer pripisujejo poznemu grmenju posebno važnost, toda letos so se vsa vremenska pravila izkazala kot nezanesljiva in zato tudi temu grmenju ne pripisujemo več nikakega pomena.
— Falska elektrarna bo dobavljala tok Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, je falska elektrarna ßtavila zagrebški mestni občini ponudbo za dobavo toka. Elektrarna je pripravljena zgraditi vse potrebne naprave na lastne stroške, tako da bi bila za Zagreb zgradba lastne električne centrale na Krškem polju nepotrebna. Ker Je ponudba za mestno občino zelo ugodna in bi si občina na ta način prihranila velikanske investicije, je verjetno, da bo prišlo do sporazuma. Kapaciteta falske elektrarne je sedaj komaj do ene tretjine izrabljena. Elektrarna lahko proizvaja 42.000 konjskih sil.
— ZgTadba novega pristanišča na Sušaku. Sušaška mestna občina je sklenila, da prispeva za zgradbo novega pristanišča na Sušaku odnosno na Rečini znesek 100.000 Din.
V isto svrho je naklonila tudi Jadranska plovidba znesek 100.000 Din. V državnem proračunu je predvidenih za to še 200.000 Din tako, da se bo lahko z zgradbo takoj pričelo.
— Inozemsko posojilo sarajevske mestne
občine. Sarajevska mestna občina se pogaja ä nekim inozemskim finančnim konzorcijem radi najetja posojila v znesku 100 do 200 milijonov Din. Posojilo bo uporabila mestna občina v investicijske svrhe, pred vsem za kanalizacijo in ureditev cest in ulic, za zgradbo stanovanj in za asanacijo mesta.
— Akcija in problemi Učiteljskega udruženja. Dne 13. t. m. je bila klerikalna »Slomškova Zveza« oficijelno razpuščena. Premoženje zvezino prevzame na novo ustanovljena »Slomškova družba«, ki ima nalogo gojiti pedagoško vedo na temelju krščanskega svetovnega naziranja. Člani »Slomškove zveze« so prestopili v okrajne organizacije UJU. — Zastopniki glavnega odbora UJU so posetili prosvetnega ministra Mišo Trifimoviča ter nm izročili obširno spomenico glede krivic, ki üh ie ju-goslovenskemu učiteljstvu povzročil bivši minister prosvete Stepan Radič. Ta je za časa svojega ministrovanja premeščal In preganjaj na Hrvatskem več sto njemu neljubih učiteljev. Spomenica zahteva, da se te krivice popravijo in da ministrstvo izvede sklepe letošnjega učiteljskega kongresa. — Konferenca zastopnikov posameznih poverjenikov UJU se je odločila za ukinjenje poverjeništev in se ima na podlagi novega zakona o narodnih šolah izvršiti boljša reorganizacija Udruženja.
— Vladna podpora za nove šole. V novem načrtu proračuna prosvetnega ministrstva za leto 1926-27 je določen kredit 12,000.000» Din kot podpora siromašnim občinam za zidavo potrebnih osnovnih šol.
_ Gospodinjski koledar Jugoslovenske
Matice za leto 1927 izide 1. decembra t. 1. Kako je koledar priljubljen, dokazuje dejstvo, da je bil doslej še vsako leto popolnoma razprodan. Letošuji koledar bo vseboval razen običajnih koledarskih podatkov v I. delu tudi mnogo poučnih člankov in razprav, praktičnih nasvetov, kuhinjske recepte ter splošna navodila za domače gospodinjstvo; II. del pa tvori praktično urejeo tioskovnik za vse dni v letu. Kot darilo za Miklavža in Božič je koledar zelo pripraven. Naprodaj bo pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, II.
— skorja Loka. V četrtek dne 25. novembra, na dan sv. Katarine, se vrši vsakoletni jesenski semenj za živino in poljske pridelke. Kmetovalci se opozarjaja, da priženejo živino in pripeljejo tudi jesenske pridelke, kakor zelje, krompir in sadje. Vabijo se mesarji in kupci.
_ Popravila orožja in montiranje daljnogledov vam napravi najceneje in najvest-neje puškar F. K. Kaiser, Ljubljana, Selen-
burgova 6. .  l?\~Jm.
_ »Kraljevič Marko« — 1927 je izšel m se naroča pri Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. To mladinsko knjižico, kateri j3 pridejan tudi koledarček za prihodnje leto. naj bi imel vsak učenec, ker namen »Kralje j viča Marka« je, vzbuditi v mladih srcih ogenj rodoljubja in domovinske ljubezni Knjižica stane le 6 Dim 1053-r
—r Kulturni velefilm Newyork. Opozar jamo občinstvo na poučni In zanimiv kultv ni film »Newyork in njegovi prebivalci«, k? ga bo predvajala ZKD kot svoj program v nedelio, dne 21. t m. v prostorih kina Ma tiče. Iz filma je mogoče dobiti  v poldrugi uri približen polem o vrvenju in fivljenju tega  milijonskega velemesta   Zato priporo čamo  obisk  predstave  vsakomur najtople-je. Za dijašrvo In šolsko mladino bo danes, i
V vsboto dne 20. t. m. ob 14. uri posebna J
mladinska predstava z znižano vstopnino 2 Din za vsak prostor. V nedeljo, dne 21. t m. bosta dve predstavi: prva točno ob 9.15 dopoldne, druga ob 10.30 dopoldne. Vstopnina za šolsko mladino Din 2 (za prvo predstavo), za ostalo publiko Din 4 na vseh sedežih. Vstopnice je dobiti pri blagajni kina Matice. Preskrbite si jih takoj, ker jih je le malo na razpolago.
— Da si osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zgodaj zjutraj kupico prlrod-ne grenčice »Franz-Josef«! Voda Franz-Josef, ki jo odrejajo mnogi zdravniki, ureja črevesje, iači želodec, izboljšuje kri, mhi živce in dela tako čisto telo In Jasno glavo. Dobiva se po lekarnah, drogertlah In špecerijskih trgovinah. 132-T
— *lTO» zobna pasta najboljša.
Mrzel čaj po letu te hladi,
topel greje ti po zimi kri,
ker je znamka •BUDDHA» čajev vzor,
voli vsikdar si le ta izbori
Ljubljanske razglednice
v bakrotisku. 7. serija 8 kom. Din 6.—, II. serija 10 kom. Din 8.—. Posamezni komad Din L—. — Dobe se v vseh ljubljanskih trgovinah in trafikah. — Založba VEKOSL4V KRAMAR1Č, Ljubljana, Florijanska ulica 22.
!? liubljanr
—Ij Prihod Jttr. Johnsona v Ljubljano.
Z današnjim dopoldanskim beograjskim br-zcvlakom se je pripeljal v Ljubljano znani vodja ameriških abstinentov in propaga-tor svetovnega protialkoholnega gibanja. Mr. Johnson. Na kolodvoru so odličnega gosta sprejeli zastopniki društev »Treznosti«, »Skavtov in plantak«, »Tabornikov« in »Svete vojske«. Ameriškemu gostu se je do Zidanega mostu peljal nasproti vodja našega treznostnega gibanja g. dr. Mikič In ga toplo pozdravil, na ljubljanskem kolodvoru pa so ga pozdravili g. LendiČ za Sveto Vojsko, g. Puhar v imenu Društva za gojitev treznosti in g Pengov za skavte. Zbranih pa je bilo na kolodvoru tudi častno število reprezentantov drugih orga-nicazij in mnogo občinstva, zlasti mladine. Mr. Johnson se je po pozdravu odpeljal v mesto. Opoldne je bil v brezalkoholni gostilni »Pod Lipo« gostu na čast obed. katerega so se udeležili številni pristaši pro-tialkoholnega gibanja. Jutri dopoldne ob 10.45 predava g. Johnson v Mestnem domu. — Odličnega gosta, ki je zdaj že drugič v Ljubljani, iskreno pozdravljamo. želeč mu, da bi njegov prihod še bolj okrepil treznostno gibanje v Sloveniji.
—lj Stanovalci Merosodne ulice so že večkrat prosili za razsvetljavo te ulice; za stanovalca ni baš narprijetnejše. če se vrača v temnih večerih domov in vidi v ne-razsvetljen: ulici švigati temne postave. Ureditev te ulične razsvetljave je torej nujno potrebna in nje stanovalci ponovno prosijo zanjo.
—lj Nove filmske zvezde baje išče filmski trust »Fanamet« po Evropi in tudi po Jugo slaviji. Po vseh večjih mestih se vrše zato te dni konkurence dam, ki reflektirajo bodisi že na to, da dobe res povabilo v mi tični Hollywood, bodisi samo na to, da se javno priznajo kot lepotice.  Dasi je jasno, da gre pri vsem tamtamu v prvi vrsti za velikopotezno, res amerikansko reklamo za Fanametove filme in kinematografe, v ka terih se ti filmi predvajajo, vzbujajo kon kurence  precejšnjo  pozornost    in  še več >špasa«. Le v Ljubljani se — vsaj včerajšnji prvi dan — niso obnesle. Prijavilo se je ko maj pol tucata kandidatk,    obisk    kina pa kljub najavljenim volitvam najlepše dame ni bil večji, kakor bi bil tudi sicer. Ali so Ljubljančanke in Ljubljančani tako pametni, ali pa se ženirajo? Kdo ve!
—lj Poroka. Gdčna Zvonka P1 e s t e-niakova iz Ljubljane in g. Cedomir Lj. Milutinovic, adm poručnik ekonomske stroke, se poročita v nedeljo dne 21. t. m. ob 7. zjutraj v pravoslavni vojni kapeli v Ljubljani. Čestitanje v cerkvi.
—lj Posetnike nedeljske večerne predstave v operi opozarjamo, da se začenja opereta »Terezina« tokrat izjemoma ob 20., ker se popoldne poje velika Wagnerjeva opera »Tannhäuser«, ki konča Šele ob pol 7. zvečer. Drama igra popoldne ob 3. Mo-lierjevo komedijo »Skopuh«.
—Ij Muhasto vreme. Včeraj in danes je nastopilo prav muhasto vreme. Sedaj se pripode črni oblaki, dežuje, takoj nato je jasno in celo solnce se prikaže. SnoČl je dalje Časa bliskalo in grmelo. Danes ziut-rai se je za Rožnikom prikazala pisana mavrica, ki Je segala do ljubljanskega gradu v vsej svoji veličini. Barometer je sno-či dospel najnižje stanje v tem mesecu, namreč 744 Včeraj ob 21. je kazal 746.1, termometer pa 12.7° C. Danes ob 7. zjutraj barometer 752. termometer 10° C. Opoldne barometer 754. termometer 12.5° C.
—lj Predavanje v društvu »Pravniku«.
Prihodnji teden prične društvo »Pravnik« zopet z rednimi predavanji, na katera vabi pred vsem članstvo In akademlčno mladino, pa tudi vse, ki. Jih zanimajo pravni problemi. Vrsto predavanj otvori dr. Milan ŠkerIJ: »O najnovejši redakciji načrta za edinstven trgovinski zakonik«. Predavanje se bo vršilo v sredo dne 24. ovembra t. 1. ob 18. popoldne v sodni pači, dvorana št. 79.
—Ij Večerni vlak ob nedeljah ta praz--"klh !z Kamnika. SPD je meseca oktobra 1 ožilo na dtrekciio državnih železnic v Mirbljani prošnjo, naj vozi večerni ruri-tovski vlak ob nedeljak in praznikih Iz Kamnika tudi v zimskem času. Na prošnjo ie prejelo obvestilo, da Je Generalna direkcija pooblastila ljubljansko direkcijo, da sme vpeljati zaprošeni vlak od slučaja do slučaja, ako so podani pogoji za gojenje zimskega športa In ako se prijavi za vlak
dovoljno število izletaiko. Vlak je treba vsakokrat posebej naročiti pri direkciji vsaj 2 dni prej in prijaviti približno število udeležencev. Direkcija bo zainteresirala tudi širšo publiko za ta vlak potom dnevnega časopisja. Slovensko planinsko društvo prosi vse turiste, zimske športnike in ostalo občinstvo, ki misli ta vlak uporabljati, da se vsakokrat do četrtka priglasi v njegovi pisarni, Selenburgova ulica 7-11. (hiša Jadranske banke) in tako osigura vlak.
—lj Sen tj ak občani vprteore novoj ob 8. uri Cankarjevo dramo »Hlapci«, ki je dosegla pri premijeri in prvi reprizi velik uspeh. Predprodaja vstopnic v kavarni Za-laznik. V nedeljo 21. t. m. gostujejo Šent-jakobčard s »Hlapci« na Viču v Sokolekem domu.
—Ij Z Viča. Jutri v nedeljo gostujejo v Sokolskem domu na Viču Šentjakobčani s Cankarjevo dramo v petih dejanjih »Hlapci«. Upamo, da bo občinstvo napolnilo dvorano kakor vedno pri gostovanjih naš* vrlih Šentjakobčanov. Začetek ob 20. uri zvečer.
—lj Akademikom — abstinentom! Vabimo vas na prvi redni sestanek Akademskega društva »Treznost«, ki se vrši 23. tega meseca ob 15. v sobi št. 77 s sledečim dnevnim redom: 1. Vpliv alkohola na do-raščajočo mladino«, predava br. dr. Mikič, 2. Razgovor o bodočem delu ter sprejem novih članov ki 3. Razno. Vabimo na sestanek vse akademike abstinente m vse abstinenci naklonjene tovariše. — Pripravljalni odbor.
—lj Prosvetni odsek naprednih društev Št Vid-Dravlje ima jutri, v nedeljo ob pol 8. zvečer premijero zabavne veseloigre »Babilon«. V odmorih igra domaČi tambu-raški zbor, ki ima na sporedu na novo na-študirane komade. Zdravo!
—lj Pozabljen dežnik. PN dijaški predstavi dne 6. t. m. se je našel v garderobi parter desno damski dežnik. Dobi se pri vratarju v drami.
—lj Skupščina ž upe skavtov za Slovenijo se vrši 21. t. m. ob 10. uri dopoldne na realki Vabljeni prijatelji pokreta in starši skavtov!
—lj Zabavni večer na Glincah. Godbeno društvo »Gradaščica« priredii v gostilni Amerika na Glincah, Tržaška c. 3, zabavni večer s plesom.
—lj V društvu »Soča« v Ljubljani se vrši danes v restavraciji »Ljubljanski dvor« predavanje ob 20-Ietnici smrti našega velikega pesnika »Goriškega Slavca« Simon Gregorčiča. Ta večer predava g. prof. dr. Joža Lovrenčič. Sočani in prijatelji pridite polnoštevilno. da dostojno počastimo spomin velikega Gregorčiča. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Vstop vsem prost.
—lj Vesel dogodek na policiji. Okoli polnoči je pozdravil resne može postave na stražnici policijskega ravnateljstva nedolžen glasek malega Črvička ženskega spola. Bilo je to tako-le. Pismonoša T. iz Rožne doline je ponoči vodil svojo soprogo Pavlo v žensko bolnico v ulici Stare pravde pri Leonišcn, da bi tam porodila. Potoma tik policijskega ravnateljstva na Bleiweisovi cesti je ženi postalo slabo, dobila je popadke, zato je mož ženo hitro odvedel na stražnico, kjer se je vlegla na tla, ki so bila podložena z odejo. Porodila je v kratkem brez večjih bolečin zdravo dete ženskega spola. Z rešilnim avtomobilom so jo pozneje odpeljali v bolnico. To je že drugi slučaj poroda na stražnici. Prvi porod je bil med svetovno vojno; takrat je opravil funkcije babice neki stražnik
—Ii Došlt krasni otroški plaščkl. oblek-
ce in najnovejše bluze: Krištofič - Bučar, Stari trg, Ljubljana. 164T —lj Ministrova sestra. Veseli, a že zgodaj trpkost življenja čuteči Jaka je nekega večera pripeljal domov tja v predmestje na zapadni strani Ljubljane svojo ljubico Maričko P. Vstopil je med svojce in jim dejal: »To je ministrova sestra! Poročiva se!« Vsi so zazijali in skoraj niso mogli verjeti Jaki. Ta pa je zatrjeval: »Res ie! Ministrova sestra je in basta!« Culi so se klici začudenja in dvoma: »Pa katerega ministra?« Prompten odgovor: »No, onega z Dolenjskega!« Verjeli so mu. Maričko so visoko cenili, zakaj tudi ne, kajti Marička Je bila požrtvovalna in je podpirala Jakata. Ironija usode pa Je, da mora sedaj »mfinistrova sestra« čepeti v policijskem zaporu.
za albanskega državljana, poizvedovanja
pa so ugotovila, da je pristojen na Češkoslovaško ter da ima na vesti razne goljufije mednarodnega kova. Pred par tedni je še le zapustil kaznilnico v Bratislavi, kjer je odsedel večletno ječo radi raznih goljufij. Bržkone je hotel sedaj poskusiti srečo v Jugoslaviji, toda policija mu je prekrižala račune. m
—m Premestitev generalne kontrole dobodkov v Maribor? Svojčas so bile razširjene vesti, da namerava prometno ministrstvo premestiti kontrolo dohodkov iz Maribora v Beograd. Sedaj pa se zatrjuje, da hoče ministrstvo kontrolo dohodkov v Mariboru razširiti na vso državo. V to svrho bi bilo potrebno seveda posebno uradno poslopje. Zatrjuje se, da se vrše pogajanja za nakup bivše kadetnice, kjer je sedaj nastanjena podoficirska šola. Poleg tega bi morala država v tem slučaju sezidati tudi še večje stanovanjsko poslopje, ker bi bilo premeščenih v Maribor krog 400 uradnikov, ki pa bi pri vladajoči stanovanjski bedi ne mogli dobiti primernih stanovanj. Za Maribor bi seveda značflo to veliko pridobitev, zato pa se bojimo, da iz vsega tega ne bo nič.
UNION
ČOKOLADA KAKAO BONBONI
vršen. Pri akademiji nastopijo vsi telovadni oddelki od dece do članstva ter bo vsak skušal po svojih močeh doprinesti resen dokaz stremenja po napredku in dovršenosti. Vsi oddelki nastopijo z lastnimi sestavami, tako da bo vspored res pokazal lastno moč celote in vodnikov. Proste vaje, vaje s tamburini in s kiji, skupine in vaje na orodju so sestavili bratje in sestre, ki vodijo posamezne oddelke in bodo nudili lepe slike, pa tudi precizno izvedbo. Posebno zanimivost bo tvorila dramatična scena: Zgodovina in gradba Tabora, ki jo je sestavil brat prof. Sest in jo bo vodil sam. Pri tem sodelujejo vse kategorije telovadečib ob spremljevanju vojaške godbe. Tudi koncertni del akademije je dobro izbran. Sodelujejo operni solisti in pevski zbor Sokolov ter mešani zbor Ljubljanskega Zvona.
Po akademiji bo v stranskih dvoranah prosta zabava, pri kateri bo društveni prireditveni odsek nudil najboljša okrepčila, v glavni dvorani pa bo ples, da tudi mladina poizkusi v novih prostorih svojo plesno umetnost ter bo vsestransko preskrbljene za zabavo.
Akademija bo prvovrstna in so vsi oddelki že pridno na delu, da se vestno pripravijo za nastope. Sokol I. pričakuje, da se bo vsa napredna javnost odzvala njegovemu vabilu in da z obilnim posetom izkaže simpatije do društva.
Iz Celja
Iz Maribora
—m Originalen koncert v Mariboru. V
Mariboru se pripravlja koncert, ki ga doslej mariborska kronika še ne beleži. Ljudska univerza ie povabila znanega virtuoza na orglah prof. Dugana iz Zagreba na koncert. Koncert se bo vršil v kazinski dvorani, kjer bo v to svrho montirala mariborska tvrdka J. Brandl velike koncertne orgije. Koncert bo brezdvoma velika redkost i« je razumljivo, da že danes vlada za to prireditev vsestransko zanimanje.
—m prava je za splave zopet plovna. Drava je* že toliko padla, da lahko spla-varji zopet spravljajo svoj les Iz gornje dravske doline na Hrvatsko. Zadnje deževno vreme Je onemogočilo to delo, radi česar se je v gornji dravski dolini nabralo zelo veliko splavov. Samo tekom včerajšnjega dne je pasiralo Maribor 20 splavov. Na pristanu, kjer moraio vsi splavi pristati ie bilo včeraj ves dan zelo živahno. Splavarji pripovedujejo, da Je pripravljenega lesa še za več sto splavov.
—m Ureditev trga Kralja Petra. Z regulacijo Pobrežke ceste in odstranitvijo pritlične stavbe na vogalu te ceste je dobil trg Kralja Petra povsem moderno lice ta se danes lahko prišteva med najlepše prostore v Mariboru. Pogled z mostu Je naravnost impozanten. Po regulaciji in zazidavi prostora med tem trgom in Tržaško cesto bo to eden najlepših delov našega mesta.
—m Mednarodni slepar prliet v Mariboru. Mariborska policija je prijela včeraj mednarodnega sleparja Kasparja „ Lesko. Prišel je brez potnih listin pre£b meje iz Avstrije. Na policiH se je najprej izdajal
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna >Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
—C Mestno gledališče. V torek uprizori | Dramatično društvo F. Lansrcrjevo češko noviteto v 15 slikali >Periferija«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Goričar in Leskovšek. Cene ložam bodo znižane. Dobili se bodo tudi posamezni ložni sedeži.
—c Za rezervne oficirje. Mestni komandant je izdal z ozirom na na red bo ministra vojne in mornarice zapoved, da se morajo vsi rezervni oficirji dne 1. decembra udeležiti službe božje v uniformi. Ud ru žen je ob vešča o tem vse Člane.
—c Celjsko godbeno društvo priredi v soboto dne 4. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma simfonični koncert. Vi-jolinski solo preduašata gg. ravnatelj San-cin in Vidmajer. Po koncertu bo prosta zabava s plesom.
—c Porotniki za zimsko prvotno zaseda- I nje pri celjskem okrožnem sodišču so izžrebani.    Porotno zasedanje se prične 13. decembra.
Sokol
Otvoritev sokolske dvorane na Taboru
Sokol I. na Taboru se bLiža vresniče-nju svojega ideala, ker se dovršitev njegove krasne stavbe bliža svojemu koncu. Sokolski dom na Taboru je toliko dovršen, da bodo glavna dvorana in obe stranski dvorani do sobote dne 27. novembra t. 1. že uporabljive in bodo od tega dne dalje služile svojemu namenu. Glavna dvorana z dvema balkonoma in ložami ter s stalnim odrom bo služila kot telovadnica brez orodja, v obeh stranskih dvoranah Pa ie nameščeno telovadno orodje in bosta obe naenkrat lahko v rabi, tako da bo nemoteno hkratu telovadilo več oddelkov. S tem bo telesnovzgojno delo znatno olajšano In bodo vsi telovadni oddelki imeli krasne, vsem higijenskim predpisom odgovarjajoče telovadne prostore ter bodo razpolagali tudi z gorkimi kopeli. Vsi notranji prostori sicer še niso popolnoma dovršeni in se bo delo prihodnjo pomlad še nadaljevalo, nakar sledi na Vidov dan prihodnjega leta slavnostna otvoritev Soko!-skega doma na Taboru, ki je zamišljena s pokrajinskim zletom v Ljubljani.
Sokola na Taboru čakajo še težki dnevi in treba bo zastaviti vse sile, da bo njegov dom popolnoma dovršen. Vendar je glavno delo končano, zlasti je pa neprecenljive vrednosti to, da bodo koflčno telovadci v svojih lastnih in lepih prostorih. Dolga je bila pot do te pridobitve, težko in naporno ie bilo delo, ki je viselo na ramah odbora za zgradbo, društvenega upravnega odbora In vseh odsekov, ki so vsi v pravi bratski slogi in sokolski vstrajnosti neumorno delovali in se niso uklonili mnogoterim zaprekam in oviram, stavljenim od raznih sokolskih nasprotnikov. Trdna zavest, da je vsa napredna javnost na strani agitnega društva, je dajala vsem fci vsakemu posebej pogum in veselja do daljnem dela.
Čast in hvala naprednemu žlviju v Ljubljani in drugod, ki Je z bratsko pomočjo omogočilo, da se danes Sokol na Taboru z veseljem pripravna na veliki trenutek, ko vstopi v lastne prostore. Trdo delo bo kronano z veličastnim uspehom, vstrajnost zanje bogato Žetev, pogum slavi svoj visoki cirj, pogled v bodočnost pa da-ie novih moči.
Da pokaže Sokol L tudi na zunaj in Širšemu občinstvu, vsikdar naklonjeni Javnosti svoje veselje nad doseženimi uspehi priredi v soboto dne 27. t m. slavnostna otvoritev dvorane, kf bo v zvezi s telo vadno in koncertno akademijo. Naj vidik vsi, ki Rm Je sokolski napredek drag ir ljub. kako vrši Sokol' svojo dolžnost Obsežno je zasnovana akademija in bo njen program razaoličen in pester, pa tudi do-
Za zgradbo Sokolskega doma na Taboru so darovali v zadnjih mesecih: Rudolf Saksida 50 Din, neimenovana mesarica v Šent Petru 1000 Din. neimenovan veleti govec na Poljanah 1000 Din, Josip Türk, zbirka med prijatelji, 400 Din, Josip Türk, svoj nonorar od mestne občine. 2000 Din. neimenovan dobrotnik Tabora 50.000 Din, napreden rodoljub iz 2irov 1000 Din, Frani. Zupan 100 Din, neimenovan naprednjak iz Štepanje vasi 2500 Din, neimenovan tovarnar iz Poljan 5000 Din, napreden ljubljan*k; restavrater 5000 Din, Miha Anžič, mesar Dobrunje, 200 Din, zaveden trgovec v šeni-peterskem koncu 1000 Din, neimenovan dobrotnik 8950 Din, Polde Zupančič 1000 Din zbirka prijateljev Tabora v gostilni Cm-kole 300 Din, L Sitar 200 Din, neimenovan n zavarovalnica 4000 Din, neimenovan mesarski mojster v šentpeterskem okraju 1000 Din, I. Kraškovic 200 Din, Matej Hedžet 500 Din, Joško Peršič 60 Din, Planine 30 Din, BaČner 100 Din, Janko Drol 100 Din. Pogačnik 300 Din Emil More 1000 Din, profesor 2mitek 50 Din Ernest Černe 100 Din.
Naj plemeniti darovalci najdejo Še obilo posnemalcev, da se zamore Sokolski dom čimpreje popolnoma dograditi.
Jugoslovenski savez treznosti v Ljubljana vabi sokolski naraščaj na predavanje g. Johnsona »O uspehih in neuspehih ameriške alkoholne prohibicije«. To predavanje se bo vršilo v nedeljo 21. t. m. ob 10.45 v Mestnem domu. Sokolski naraščaj in ostalo članstvo naj se udeleži v velikem številu tega predavanja.
Starešinstvo JSS ponovno poziva vsa bratska društva, da proslave kar najbolj svečano Sokolski dan 1. decembra.
Ave patria! Lirična epopeja v treh slikah s predigro in končno alegorijo, ki jo je napisal brat dr. Igor Vidic, je jako primerna gledališka igra za narodni sokolski praznik 1. decembra. En izvod stane S Din, pri desetih izvodih je 10 odstotkov popusta. Naroča se pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Žrebni list izžrebanih srečk loterije »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški« je priložen ravnokar izišli 21-22 številki »Sokolskega glasnika*.
Sokolski Glasnik, uradno glasili JSS ima v 21.-22. štev. tole vsebino: Za neoslobodjenu braču! — Poziv starešinstva JSS za proslavo sokolskega dne 1. decembra. — Stane Vidmar: II. prednjačk; tečaj JSS. — Iz starešinstva JSS. — Iz prosvetnega odbora JSS. — Zbor župskih statističara. — Iz tehničkoga odbora JSS. — Iz župa. — Kronika jugoslovenskog So-kolstva. — Sokolska štampa. — Iz češko-slovačkog Sokolstva. — Iz ruskog Sokol-stva. — Iz inostranih telovežbenih organizacija. —
Ta številka »Sokolskega Glasnika« ima tudi prilogo »Jugoslovenski Sokol«. V njem je jako dober članek brata S. Vrdoljaka o »Sugestivni upliv kod sokolskog vaspitanja mladeži. — Naslednji članek »Sokolstvo i škola« vsebuje memorandum JSS na ministra prosvete glede ukinitve telovadbe v IV. letniku učiteljišč in skrčenja istega predmeta na meščanskih šolah od dveh na eno tedensko uro. V istem članku le okrožnica ministra prosvete na vse velike župane, direktorje in upravitelje giiftnaž realk in učiteljišč o lepoti in veličastnosti VIII. vsesokolskega zleta v Pragi z vspod-budo k najintenzivneišemu prizadevanju za sokolsko telesno vzgojo naše šolske mladine — Brat dr. A. Košir, docent medicinske fakultete končuje v tej številki odlično delo o »Anatomiji Ln fiziologiji Človeka« s posebnim ozirom na telovadbo.
DANES DANES! DANES Dunajska opereta v Ljubitani LEO FALL:
Ločeno Im
v glavnih vlogah.  Mady Chn >tians, Marcella  Albani, Bruno Kästner, Walter Rilla.
DANES I    DANES ■ DANES
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Štev 265.
«5 L ö V
ENSKI   NAROD* dne 21. rovembra 1926.
Stran 5.
- Moda
Med jesenjo in zimo
Med Slovenkami jih je le malo v tako srečnem položaju, da bi se mogle točno držati vseh modnih predpisov in kapric. Malo je naših dam, ki bi si mogle privoščiti za pozno jesen in za zimo diva posebna plaišča; navadno morata zadostovati dva plašča za vso garderobo: prvi za mraz, drugi za hlad; kako se baš letni čas imenuje, je precej vseeno.
Seveda je tudi pri drugih narodih ogromna večina žena in deklet, ki so v enaki situaciji- Ker pa se moda že davno ne more več ozirati le na gornjih deset tisoč izvoljencev, mora nujno računati tudi s tem dejstvom. Zato vidimo, da tudi najelegantnejše modne tvrdke poleg luksuznih modelov Vedno prinašajo tudi velike izbire ce-
nejših in praktičnih, ki pa gredo v denar v tem večjih množinah.
V to poglavje spadajo takozvani prehodni plašči iz jeseni v zimo; v resnici so ti plašči za ogromno večino ženskega sveta, tudi modnega in modernega, obenem plašči za jesen in zimo. Imajo nekam športni značaj, a so seveda mišljeni kot plašči za vsakdanjo rabo, za dopoldne in popoldne, za promenado, gledališče in ples. Priljubljeno je letos zopet vzorčasto ali karirasto blago v vseh možnih barvah. Ker je kožuhovina letos razmeroma draga, je na teh plaščih, ki naj bodo kolikor mogoče poceni, porabljajo le malo. največkrat le kot garnituro ovratnika in mauset.
Borba za in proti čarlstonu
Tudi na Švedskem in v Rumuniji ga odklanjajo.
Dočim čarlston tudi v Ljubljani vedno bolj prodira v široke kroge in se pleše v vseh mogočih varijantah, nastopajo v nekaterih državah in me* stih še vedno odločno proti njemu. Ne* davno smo pisali o borbi, ki je nastala za in proti čarlstonu na Dunaju. Iz* ključili so ga iz vseh elitnih plesnih lokalov, kljub temu pa ga ne morejo zatreti. Prepoved učinkuje ravno na* sprotno in čarlston se epidemično širi tudi med dunajskimi plesalci in plesal* kami. Danes ga pleše baje že okrog 10.000 parov.
Čarlston pa j spravil iz ravnotežja tudi mirne Švede. Nedavno so poro* čali listi, da je bil v Stockholmu čari* ston prepovedan in vnela se je ljuta borba za in proti, ki še ni končana. V Bukarešti in drugih rumunskih mestih
so ga prepovedali kratkomalo po poli* ciji, rumunska vlada pa je prepoved raztegnila na vso državo. Vlada je mnenja, da čarlston ni nravstveno vzgojen, ampak da njegove eksaltirane oblike slabo vplivajo na plesalca in plesalko. Rumunski listi menijo, da se bo proti naredbi vlade uprla vsa plesa* joča mladina in da je baš rad' neumest* ne prepovedi piičakovati še večjega razmaha ekjeentričnega plesa.
Ne Angleškem čarlston ni prepove* dan, a kljub temu se ni mogel zelo raz* širiti. Pravijo, da preveč utrudi in da pride .ato v poštev le kot šport, ne pa kot zabava. Plesati bi ga bilo treba na prostem. V Parizu čarlston še domini* ra, bori pa se obupno za prvenstvo s svojim novim t* kmecem «black bot» tonora», kateremu prorokujej^, da bo postal modni ples prihodnje sezone.
Darujte za dijaške kuhinje
Za športne kostume
Kakor za športne plašče, uporab« Ijajo letos tudi za športne kostume prav cesto kožuhovino v karirastih vzorcih, ki so seveda barvani. — Gor* nja slika kaže originalen način krznene garniture, sestavljene iz ovratnika in manšet.
Večerni model.
Na letošnjih plesnih oblekah bo baje zelo priljubljeno novomodno garni-ranje partije ob pasu in bokih. Gornji del obleke je ze«o bluzast, potegnjen proti sredi in zaprt z apartno cvetko, umetno seveda. Izpod nje izvirajo goste gube, ki tvorijo na krilu nekako nadaljevanje bluzastega gornjega dela. Modne tvrdke napovedujejo, da se bodo obleke te vrste držale več sezon, kakor tudi stilne obleke, in zato seveda svetujejo, da si jih nabavijo vse dame, čeprav so radi potrebe skrbne izdelave malo dražje od drugih modelov.
Perzijska žena
Tajinstveni pajčolan obdaje perzijsko ženo, obdaje jo teman in umazan Šlem, v katerem prevede polovico svojega življenja. Kakor preplašena ptica hiti na ulici, kot sužnja živi v haremu, strogo, tajinstveno življenje musliman-ke. Vsakemu muslimanu, ki ni sam oženjen, oziroma mož, oče ali brat, vsakemu tujcu ostane misterij harema prikrit, nepoznan. Dolga halja, s katero je odeta Perzijanka, daje samo slutiti, kake dražesti zakriva. Tu in tam se morda prikaže izpod nje lepo oblikovana nožica, diskretno izdaje morda še obliko ramen ali velike, sanjave, Črne oči. V deželi iz «Tisoc in ene noči*, v zemlji nepreglednih step in pečin, z zelenimi oazami, posejanimi s kupolami in minareti mošej, ki so podobne zlati turbanom, v deželi, ki slovi po svojih magičnih bajkah, v tej deželi živi žena še danes v okovih za naše pojmovanje groznega harema.
Harem se imenuje «zenska soba» ali hiša. Navadno io deli vrt od stanovanja posestnikov in moža. Kot eden najlepših slovi harem princa Sarem ol Dowleya v Ispahanu, Čarobnem mestu šaha Abbasa- Princ sam in njegova ožja okolica so se že oprijeli zapadne kulture in nastopajo kot elegantni, posvetni ljudje 7. evropskimi manirami. Toda princeza četudi se oblači po najnovejši pariški modi, živi še vedno v haremu. Če se kaki Evropejki posreči, da dobi dostop v haremske prostore, — kar pa se le redko zgodi — Jo spremlja vedno črn evnuh z belim turbanom. Na haremskem dvorišču sreča navadno princezine spremljevalke, zbrane krog vodnega bazena, odete z belimi pajčolani, ki se slikovito ovijajo okrog lepih ramen. Vsako tujko, zlasti pa inozemko, smatrajo za nečisto, oskrunjeno. Princeza sprejema obiske v salonu, urejenem po strogo francoskem okusu. Govori perfektno francoščino, njeno spremstvo pa ne zna niti francoščine, niti angleščine, dasi dandanes vsak naohrnžen Perzijec govori navadno oba jezika. Mnogi znajo tudi nemško. Perzijska žena v izobrazbi daleč zaostaja za moškim.
Haremsko življenje perzijske žene je združeno z zastarelimi in nenavadnimi običaji. Pred poroko ne more noben mož videti svoje bodoče družice, niti nevesta ženina, s katerim bo vezana vse svoje življenje. Samo mati ali sestre ji pripovedujejo o njem in njemu o njej- Zato tudi v zadnjem času mnogi naobraženi Perzijci nočejo stopiti v zakon vse dotlej, dokler se ti zastareli običaji ne odpravijo. Najmanj, kar zahtevajo je, da prej vidijo in spoznajo svojo bodočo že^no. Koran sicer nikjer ne predpisuje onega turobnega in zagonetnega pajčolaina, toda
«molla», veliki duhovni, strogo čuvajo, da se ta zakon ne prekrši.
Perzijske žene se ne smejo nikoli zanimati za javne prireditve. Ni jim dovoljeno sodelovati na javnih zborovanjih; ne smejo se niti zanimati za ustroj in upravo države, občine itd. Tudi vstop v parlament jim je zabra-njen. Če ima kaka Perzijanka ljubav-no razmerje z nevernikom, (moškim, ki ni muslimanske vere), a se to izve. jo še dandanes javno bičajo. Razumljivo pa je, da si tudi Perzijanke žele več svobode, vsaj del one, ki jo uživajo žene na zapadu, o katerih sanjarijo v haremih. Ko je nedavno neka Američanka na javnem shodu v Teheranu nastopila za odpravo paijčolanov, so navzoče Perzijanke to zahtevo z navdušenjem pozdravile. Saj si žele to deset in desetletja, a nimajo moči. da bi si to same izvojevale.
V najnovejši dobi sr vzgledujejo Perzijanke na Ameriko, iJ se jim zdi vzorna. Moderna perzijska žena hlt-pi po izobrazbi Vedno bolj jo navdaja vera, da ni več daleč čas, ko se bo tudi Perzijanka osvobodila haremskih spon.
Eden najuglednejših Perzijcev, knez Kawan ol Molk iz Siraza je nedavno izjavil, da je njegova največja želja, imeti po evropskem običaju samo eno ženo, s katero bi lahko srečno in zadovoljno živel. Dandanes pa ima vsak Perzijec pravico, da si vzame drugo, tretjo ali četrto ženo. Perzijska žena živi radi tega v stalnem strahu in trepetu pred rivalinjo. ki ji zamore vsak čas odvzeti ljubljenega moža.
Ta strogi haremski običaj pa vlada samo v mestu in v vaseh. V stepi, pod šotorom, uživa Perzijanka več svobode. Tam lahko hodi brez konrene na obrazu. Tudi kneginja Bakhtiara, na-zvana Bibi Miriam, sme v svojem glavnem mestu, romantičnem gorskem se-lu, hoditi brez pajčolana, dočim so njene tovarišice v ra-zkošnem Ispahanu, mestu «molla», obsojene, da prenašajo vse neugodnosti in težo zastarelih muslimanskih običajev.
Toda vzgled Kemal-paše, ki je brezobzirno pomedel z vsemi takimi preživetimi predpisi in navadami, bo prej ali slej prodrl tudi v Perzijo. In to je danes še največja tolažba in up per-zijske žene._
Tako?
Šef (prodajalki): «Zapomnite si, gospodična, da imajo naše stranke, naši odjemalci vedno pravU
Prodajalka: «Tako? A ta dama. ki je pravkar zapustila trgovino, je trdila, da smo goljufi.»
Con amore.
Dirigent (godbenikom): «Gospoda, to mora biti bolj nežno! V partituri stoji con amore, a vi svirate to, kakor da ste oženj eni!»
ta- Mura:
Tajna čestite gospe
Prva oseba:   žena.   Gospa Lucija
!radi, sedemindvajset let, plavka. veke oči, črne, nemirne. Leži podprta ja divanu in si manikira nohte. Ohle-Jena je v lahko, precej prozorno lju-fičasto haljico. Gospa dolgočasno fedeha.
Bilo je ob devetih zvečer-
Druga oseba (sluga) odpre vrata in najavi tretjo osebo:
»Markiz Luigi Miletti.«
Precej   eleganten.   Gosti, kodrasti lasje. Fiziognomija odkrita, spontana: | pravi   veseljak.   Višina: katastrofalna 1.36.
Čim se jc pojavil na vratih intimni prijatelj njenega moža, je skočila gospa Lucija pokoncu in sedla na rob di-vana. Pri tem je pustila haljico, (seveda čisto slučajno!) skoraj na pol odprto, tako, da je razkrivala nogo dovršene strukture. Kakor da ničesar ne opazi, je podala gostu desnico:
»Odkod, markiz, ob tem času?«
»Prišel sem k Pietni po neke informacije. Ali ste sami?«
»Kakor vidite...« »A vaš soprog?«
»Mislim, da je v klubu.« * »Škoda 2al mi je... Vi se gotovo Aolgočasite sama?«
»Malo..     Izvolite!« ... Poslužite
se!«
Markiz je sedel na nizki fotelj in opazoval umetniško koleno, ki se je kakor mala glavica svetlikalo skozi odprtino halje.
»Zakaj ste ga pustili v mesto?«
»Ker pač ni hotel ostati doma...«
»Če bi mu bili vi samo izrazili željo, naj ostane, preoričan sem ...«
»Motite se! Ravno tako bi Šel. Ali hočete vi ostati malo pri meni?« %
Markiz se je premaknil in se. kakor slučajno dotaknil umetniško dovršenega kolena, nudeč ii cigareto: »Zelo rad!«
»Ker se me loteva dolgčas in osamljenost, bi želela, da me vsaj malo kratkočasite...«
»In da vam po vseh pravilih dvorim!«
»To baš ne-«
»Vem. Saj sem se samo šalil. Včasih res ni tako.« »Kako?«
»Da človek dvori ženi svojega prijatelja.«
»To je nedelikatno.«
»A če se žena zaljubi v intimnega prijatelja svojega moža...?«
»Ali je to čestko in pošteno?«
»Ni sicer niti čestito, m'ti pöStenö, pač pa Prijetno. Toda stvar se žalibog
»Ne vidim zato nobenega razloga.«
»Pod   pritiskom   okornosti, lahki
odnošaji, prijateljstvo, intimnost. Intimni prijatelj prihaja in odhaja za svojim šefom, pozna družinsko življenje, pozna do skrajnih malenkosti prijateljev značaj, značaj njegove ženeve kje njegov prijatelj greši... kdaj se spotakne njegova žena ...«
»Svoje vrste machiavelizem!«
»Končno je to vendar popolnoma enostavno. Prijateljstvo postaja vedno bolj srčno in končno intimno. V intimnosti se govori o ljubezni, o strasteh... in onega dne, ko postaja prijatelj... preveč mož... pride žena do spoznanja, da jo prijatelj bolj razume in da bi bila ž njim mnogo bolj srečna. . In v tem leži nevarnost«
»Dolžnost pravega in iskrenega prijatelja je, da odvrne vsak nesporazum in da zanese v družino srečo in ljubezen.«
»A vse to bi bilo zaman. In končno živeti intimno z mlado, lepo ženo, čutiti, da mu je vdana in predvidevati, da se bo, ko se bo udala intimnemu prijatelju, udala tudi Se drugemu... verujte mi Lucija, da je to grozno —■ da peče. In vsakdo je naiven, kdor ne izkoristi ugodne prilike.
»In z Bogom prijateljske dolžnosti!«
»Ne, to ne: zaklinjam se vam, da sem se Cesto grizel v ustnice samo, da sem prikril svoje občutke in zakril strast ki me ogreva za Vami.
(Ona se začudi in skrije koleno).
»— Za mano, čudne ideje. In nikdar se niste drznili...«
»Hm, hm, kdo ve, kako bi me bili pozneje sprejeli.«
»Neprijazno.«
(On se ji približa) »— in sicer?«
»Nikoli več Vas ne bi sprejela v svoji hiši, kar bi mi bilo sicer žal.«
»Vem, Vi ste brez napak in grehov. In čemu bi Vam bilo žal, da bi me ne videli več?«
»Ker ste izmed vseh Petrovih prijateljev... Vi ste naj...
(Jo prime za roko) »...naj?«
(Zmedena). »Najbolj simpatičen.«
»Res? Bil bi srečen, ako bi res igral v Vašem življenju kako vlogo. Vlogo, kakršno bi Vi sami hoteli.«
»Torej bodite mi prijatelj, pravi prijatelj; ali ste zadovoljni s tem?«
»Povejte, ali mi zaupate, Lucija?«
»In še kako!«
»Priznajte mi torej, radi Česar ste bili tako otožni, ko sem prišel.«
»Saj nisem bila otožna. Luigi! Bilo mi je samo dolgčas.«
»Ali vam je cesto dolgčas?«
(Ona smeje). »Kako tudi ne?«
(Ji poljubi roko.) »Ne sme vam biti več dolgčas.^. Pietro je tepec. Moral bi se vam bolj posvečati. Ah, da sem jaz
»Vsi samci govore tako!« oženjen...«
»Nimam te izkušnje. Toda oženjen ali neoženjen, nikoli bi ne dopuščal, da se žena,   ki jo ljubim,   dolgočasi ter
čuti potrebo, da se posluži izvenzakonskih sredstev...«
»Tudi Pietro je bil poprej istih nazorov. Toda rafiniranost ni njegova lastnost.
»Se bo že še spremenil.«
»Zato je že prepozno- On bo ostal vedno takšen, kakoršen je sedaj. Vse sem že poskusila. Lepotičila sem se za njega, čitala sem mu iz knjig, svirala in pela sem, toda vse je bilo zaman.«
»Lucija, vi govorite kakor knjiga.«
»Iz katere pa Vi, Luigi, nočete citati.«
»Saj mi še tudi niste dali priliko zato...«
»Vsaka knjiga leži v biblioteki in čaka, da jo vzame v roko oni, ki želi spoznati njeno vsebino.«
»To je nekaj čisto drugega.«
»V tem se z Vami popolnoma strinjam. Ali ste sedaj zadovoljni?«
»Vaš značaj je opojen, poln po-zabljenja in nežnosti«
»Priznajte torej!«
»Molčite, bolje bo!«
»Saj vem vse.«
»Ne, ničesar ne veste.«
«Zaklmjam se Vam, da vem vse, tudi najskrivnejše podrobnosti. (V tem vstopi sluga ter prinese na tasi skodelice s čajem. Markiz ponudi Luciji ter namigne slugi, da se odstrani.)
«Cemu nočete priznati?»
«Ako zinete še eno besedo, vam ne dam sladkorja.»
To in ono Cešlii Robinson v polurnih krojih
Iskalci zlata na Aljaski« — Spomini na politične izgnance. _
Grobn'ca poglavarja Eskimov.
Od kraja Salomon do mesta Nome je še angleških milj. To pot smo prehodili peš »i si temeljito ogledali morsko balo. Po-febno nas je zanimalo življenje in težko tlelo iskalcev zlata. V tistih časih so ljudje mislili, da je v okolici mesta Nome vse polno zlata in da leži kar na cesti. Mesto Kome je bflo takrat na viška svojega razvoja. Na razmeroma kratki obali je delalo 1.200 mož, ki so se borili z morjem, viharji i a mrazom, da najdejo vsaj nekaj zrn dragocene kovine. Nome leži tik ob morskem »alivu, bltru katerega ie primitivno in siromašno pokopališče. Kos zemlje je ograjen s starim zidom, ki se je že na mnogih krajih porušil. Iskalci zlata so zavohali bogato zlato žilo tik pod pokopališčem. Najprej so kopah" zlato skrivaj, potem pa javno m naposled so vse pokopališče podmlnirali. Izpod kopali so vso parcelo, grobovi so se večinoma sesuli in krste so se trkljale po strmi obali v morje. K sreči so bila trupla večinoma ohranjena, ker je zemlja na Aljaski več metrov globoko zamrznjena in tako so se morali mrliči še po smrti seliti. Končno je nastopila proti oskrumbi pokopališča krajevna oblast, ki je kopanje zlata prepovedala. Zlat zlla je segala do pokopališča do morja.
Orobar v Nome je bil takrat Ceh Antonin Navratil. Imel je oboo posla, ker so ljudje od bede, pomanjkanja in nalezljivih bolezni v masah umirali. Poleg naju je bilo v Nome še več Cehov iz Češke in Moravske. Pečali so se večinoma s trgovino. Nekoč sem šel v spremstvu Eskimov po ulici in naenkrat sem začni za seboj pozdrav
* Dob er večer!« Bilo mi je, kakor da je nekdo za mojim hrbtom ustrelil. Bil je moj ožji rojak Kisling, trgovec s kožuhovino v Nome.
Severno od Nome leži mala naselbina Teller, kjer prevladujejo Eskimi. Tudi v tej naselbini sem se seznanil z rojakom, ki je izvažal v Ameriko suhe ribe. Dalje proti severu je rtič York In Tin City. Tudi v okolici teh dveh krajev so bili bogati zla-
• on osni mdnikl Proti zapadu se odpira zaliv Kotzebue, daije sledi Kandell in Dea-ring. Tu so kopali zlato rudo že pred 100 leti. Pri rtiču Princ Wales smo naleteli na sledove sibirskih političnih izgnancev. Napisi na spomenikih datirajo iz 1816. Slične spomenike smo našli tudi ob reki Kusko-vini, samo da so bili napisi ruski. Blizu ;eh spomenikov smo naleteli na mamutove kosti. V skalovju med rekama Kuskovino in Lotooiitmo so na peščenem bregu zapuščene koče, v katerih smo našli staro pohištvo, izdelano večinoma iz mamutove kosti. Na eni teh koč, ki je bila razmeroma še dobro ohranjena, sem prečrtal letnico 1603. Beiokožci so bivali torej tudi v tem kotičku Severne Amerike že začetkom 17. stoletja. Poleg mrtvih spomenikov so zapustil beiokožci v teh krajih tudi žive spomine. Med Eskimi smo namreč opazili mnogo zanimivih tipov, ki se jim je poznalo, da so potomci belokožcev. Med Eskimi in Indijanci sem videl več moških in žensk s svetlimi lasmi in modrimi očmi. Domačini naziva jo te zanimive tipe vČarkoeskfemV. aii »Carkoindijanci«.
Zelo me ie zanimalo razmerje med beiokožci in domačini. Evropski priseljenec se zna vživeti v ondotne razmere, med domačini najde ženo in se tudi prilagodi njihovfrn običajem, vendar pa nikoli ne prizna pripadniku druge rase istih pravic kakor jih ima sam. Omeniti hočem še eno ekspedicft), ki sem se je udeležil za časa svojega bavamja na Novosibirskih otokih. Z neko stbirsko ribiško ladjo sem se odpeljal na Medvedji otok, kjer sem zamenjal kožuhovino, potem smo pa odpluli med Aleutskimi otöki in ob Saharinu proti jugu. Na Sahalinu smo naložili premoga ter se napotili proti Petropavlovsku na Kamčatki. Tu smo prodali del rib, nalovljenfh v Leti enem morju, in nadaljevali pot proti japonskemu otoku Ersa. Nekaj dni smo se mudili tudi v Osaki, kjer smo prodajali ko-
Sladkal se bom pač z Vašimi polj ubi. No, pa govorimo o glasbi.* «Že dolgo ne sviram več» «In čemu ne?» «Tudi to me že dolgočasi.* «Tudi če sem jaz pri Vas?* Morda... in v Vaši navzočnosti bi me bilo nekoliko sram. In potem... .Potem..»?»
cMorda bi Vam vzela preveč vašega dragocenega časa.*
«Cas mi kradejo drugi s tem, da me predolgo zadržujejo izven Vaše bližine (Jo poljubi).*
«.....»
«Upam, da boste postala z mano bolj intimna.*
«Saj sem že itak preveč!* «To mi dokažite.*
<-Kako?j>
^Dovolite mi, da pridem... ne, ne
drznem si •..» < Poskusite!*
«Da prodrem v vaiše čare!* <r Svobodno!*
«Tukaj?
«Tukaj nikdar!   Preveč spoštujem svojega moža...* «Torej jutri.*
-C Javila vam bom teleionično.*
Ura je kazala že 12. Qospa se je dvignila. Napol odprta haljica je razgalila njena bela ramena in njene bujne grudi.
Markiz je bil kar hipnotiziran.
«Torej, markt vi res vse yeste?»
«Vse.»
žuhovino. V korejskih pristaniščih smo prodali kitovo kost, v Cefa pa zaloge kitove masti. Takrat sem drugič videl Vladivo-stok, kjer smo se ustavili in nakupili večjo zalogo živil. Prež im ovali smo v zalivu ob kamčatski obali. Naše trgovsko potovanje je trajalo 153 dni. Ladja, s katero smo pluli skoraj pol leta, se je naztvala »Severna zvezda« in je bila last neke sibirske delniške družbe.
V štirih letih sem se tako dobro seznanil z Eskimi, da so me izvolili za hejtmana. Kot tak sem imel dovolj prilike, da si ogledam življenje in običaje tega siromašnega plemena. Eskimi nosijo večinoma kožirho-vfnaste obleke in način njihovega življenja se od pradavnih časov ni mnogo izpreme-nil. Civilizirani ljudje so jim prinesli puške, obenem so jih pa naučili piti žganje, kar je za Eskime največja nesreča. Pijani Eskimi bi brez pomisleka prodali sebe In svojo svobodo. V pijanosti so zelo surovi in krvoločni. Kakor v pradavnih časih, so Eskimi tudi dandanašnji zelo pobožni. Njihovi verski obredi se imenujejo »hula«, kar pomen: sestanek vsega plemena. Na prvem takem sestanku, ki sem se ga udeležil tudi jaz, so mi Eskimi pripovedovali o grobu enega pradavnih poglavarjev. Ta pravljica se podeduje iz roda v rod. Pripovedovati so mi. da počiva veliki poglavar pod snegom že 3.000 let Ker jim nisem verjel, so mi hoteli pokazati njegovo grobnico. Cez nekaj dni so prišli pome, zapregli pse, me odpeljali k ledeni gori, ter mi pokazali grob. Hotel sem stopiti v votlino, kjer počiva njihov poglavar, toda Eskimi so ml to ogorčeno zabranili. Od groba so se poslovili z neko pogansko molirvno, potem pa smo se odpeljali nazaj.
Misel na grobnico pracrh uögte-varja mi ni dala miru. Neke noči, ko so bili skoro vsi Eskimi na lovu, sem zapre-gel pse in se odpeljal h grobnici. Z lopato sem odmetal sneg in kmalu sem stal na hodniku pred poglavarjevo grobnico. Na koncu hodnika sem zagledal nekako streho, obdano z mamutovimi kostmi, pod katero so ležali zemski ostanki velikega poglavarja. Po poganskih običajih Eskimov je imel poglavar pri sebi vse orožje. Njegovo telo je bilo tako sveže, kakor da leži v grobu šele nekaj dni. Sedel je, obrnjen z obrazom proti severu in ograjen z medvedovo kožo. 2e sem mislil ukrasti njegovo truplo in je prepeljati skrivaj v San Francisco, pa sem si premislil. Spoštljivo sem pokril grob in zasul vhod s snegom, da bi nihče ne opazil sledov mojih nog. Pozneje sem odprl v ledeni gori še dva groba, kjer pa razen trupel nisem našel ničesar. Pri tem sem se prepričal, da Eskimi dobro poznajo svojo zgodovino, dasi ne znajo pisati in torej ne morejo zgodovinskih dogodkov zabeležiti. Kljub temu vedo, kje počiva prah enega njihovih najstarejših poglavarjev, ki ima pri sebi vse znake svojega dostojanstva in moči.
„KLJtlC"
naj bol/se. najirpcincjše. zato najcenejše
«Tudi to, kar se nanaša na mojo intimnost?*
«Tudi to... A kako. to vam bom povedal jutri na telefonu.»
Razšla sta se.
Naslednjega dne ob 17. na telefonu: «Ali ste Vi? Tukaj markiz Müetti.* «Da. jaz sem Lucija; dober dan!* «Ali lahko oridem?» «Kam?»
«K vam, Lucija, saj sva se včeraj dogovorila.*
«Da, da, in obljubila sem vam, da vas bom preko telefona obvestila, da se vam nikdar in nikoli ne bom trda-!a...»
«Vi se šalite, Lucija!*
«Ne, popolnoma resno.*
«Toda čemu?*
«Ker o meni že preveč veste. Veste vse.
cJaz vendar...*
«Vj ste tepec! Zahvalite se za to mojemu možu. Ko bi bil on zamolčal gotove podrobnosti in bi se vi ne kazali preveč Informiranega, morda... morda... bi se vam bila že včeraj uda-la. Sedaj pa je že prepozno!*
Dva meseca pozneje je zvedel od njenega moža. da ima lepa Lucija na bokih vse polno mozolov. ki zelo ne-estetično vplivajo in ki so doslej vedno •uspešno branili čestitost in poštenost njegove žene tudi v najtežjih skušnjavah...
Kaj bodo jedli naši potomci ?
Na svetu je zdaj vse polno proro* kov. Vsaka založba nam lahko postre* že z literaturo, obsegaj, prorokovanje o bodočnosti zemlje, človeštva in sveto v j a. Toda doslej še nismo imeli pro« rokovanja o bodoči hrani. O tem pro« blemu sta napisali knjigo Angležinji Harteyeva in Leveleva. Knjižica nosi naslov «Lucullus. hrana bodočnosti*. Mnogi učenjaki so že ugibali, kaj bodo naši potomci jedli. Prišli so do zaključ* ka, da oe bodo zadovoljili s tabletkami in pilulami, ki jih bodo prodajali v apotekah, kakor prodajajo zdaj aspi* rin. S tem si bodo naši potomci pri* hranili mnogo časa in energije za dm* ge važnejša posle.
Angleški prorokinji soglašati, da nastane čas, ko bodo ljudje uživali sa* mo umetno hrano. Toda ljudje bodo kmalu siti pilul in sledila bo doba slad* koslednosti, kakršne niti za časa Lu» culla ni bilo. Sred: 20. stoletja se jpo število vegetarijancev tako pomnožilo, da pride do pr^hibicije mesnih jedi. Nato^ nastopi doba umetne hrane, pri kateri pridejo do veljave bakterije. Angležinji navajati v svoji knjigi je= dilni 'ist za 1. 1989, ki navaja za obed sledeče sestavine: Potage Bacteria 0.17, Souffle cautchoux, Creie Roti in L* ar* mrdon. Charbon Saute. Creme d* argi* le. 2e čez 45 T t pride do revolucije in ljudje bodo zooet sladkosnedni. Zern* Ijo nauče roditi trikrat na leto, tako da se bo ^ivalsvo in rastlinstvo elo hitro razmnoževalo.
Zanimiva anketa o veri v posmrtno življenje
Ameriški učenjak Frether se je dol* go pečal z vero v posmrtno življenje v Ameriki. Dobil jc nebroj odgovorov. Neki 841etni duhovnik je pisal, da v življenju ni ?mel časa razmišljati o tem vprašanju. Neki sodnik je odgovoril, da si s posmrtnim življenjem sploh ni hotel beliti glave, ker se je bal, da bi utegnil zblazneti. Statistik je v svojem odgovoru napisal, da pomeni razmiš* Ijanje o posmrtnem življenju potrata časa. Neka pisateljica sploh ni hotela odgovoriti, češ da se njeni nazori cesto menjajo in da misli o smrti tako, kakor je pač njeno zdavstveno stanje. Neka 351etna dama je odgovorila, da se za osmrtno življenje sploh ne zanima, er ji življenje na tem svetu popolno* ma zadostuje. Ne':i 991etni filozof trdi. da veruje v posmrtno življenje, dasi živi pretežna večina ljudi tako, kakor da bi posmrtnega življenja ne bilo.
Iz ankete je razvidno, da mnogi ve* rujejo v posmrtno življenje, da pa vsak človek drugače rrotivira svojo vero. Nekateri upajo najti na onem svetu srečo, ki je niso našli na tem. drugi mislijo, da bodo po smrti nadaljevali svoje umstveno delo itd. Mnogi črpajo vero v posmrtno življenje iz verskih dogem, drugi zopet iz prepričanja, da njihova duševnost ne mure popolnoma izginiti.
Čez devet let odkrit umor
Prebivalce neke vasice blizu Jihla* j ve na Češkem je razburila v sredo sen* zacijonalna vest o umoru, ki so ga od* krili po devetih letih. Že delj časa so ljudje govorili, da skriva rodbina kme* - ta Šnajdra neko tajnost, ki bi spravila i vse rodbinske člane pred sodišče, ako bi prišla resnica na dan. Orožništvo se je že dolgo zanimalo za te govorice. Toda šele v torek je Šnajdrova sestra svoji sosedi priznala, da je izvršila nje« na tašča 1. 1917. zločin. Soseda je ob* vestila o tem orožnike, ki so uvedli preiskavo. Najprej so zaslišali 721etne* ga Franca Šnajdra, ki mu je žena s svo* jim neznosnim značajem zagrenila vse življenje. Zaslišani je brez obotavlja* nja priznal, da je njegova 66Ietna so« proga v aprilu 1917 umorila neznanega krošnjarja, ki je prenočeval na sked* nju. Stari Šnaidr je izpovedal sledeče: V aprilu 1917 je prišel nekega veče* ra k njim prileten možiček. ki je go* voril čuden jezik, najbrž hrvaščino. Pro sil je za prenočišče, ker ni imel v vasi kje spati. Žena je rekla Šnajdru, da bi mogel krošnjar prenočiti samo na skednju. Tujec fe bil tudi s tem zado* voljen. Ponoči je Snajder slišal, kako so zaškripala vezna vrata. Vstal je in šel pogledat, kdo lomasti po veži. Ker ni našel žene v postelji, je odšel na dvorišče. Bila je jasna noč in kmalu je opazil ženo na skednju. Sel je za njo in naenkrat je zagledal tujca z razbito glavo na tleh. Kraj njega je ležala se* kira. Šnajdrova je vzela tujcu iz žena denarnico, v kateri je bilo samo 20 Kč in culico z razno robo. ki jo je imel krošnjar pod glavo. Zgodaj zjutraj je položila Šnajdrova truplo na voziček, ga pokrila s slamo in odpeljala na po* tje: kjer ga je zakopala. Snajder je vse to skrivaj opazoval.
Na podlagi te izpovedi sta bila Šnaj* der in njegova žena Katarina takoj aretirana. Ponoči so ju odvedli orož« niki na polje, kier so začeli v njuni pri« sotnosti iskati truplo. Ker trupla dolgo niso mogli najti m ker je Šnajdrova trdila, da sta z možem pred leti na istem kraju orala in zakopala truplo globlje, so orožniki odvedli oba nazaj v vas. kjer so šnajdra ponovno zašli« šali. Mož je vztrajal na svoji prvotni izpovedi. Dodal je samo opis neznan* čeve zunanjosti. Spominjal se je še do* bro, kakšne lase in oči je imel nesrečni tujec. Šnajdrova pa umor odločno taji. Orožnikom je izjavila, da si je^ mož vso storiio o umoru izmislil, ker jo so« vraži in bi se rad maščeval, l   Orožniki so zaslišali tudi ostale rod*
binske člane. Najstarejša Šnajdrova hči je izpovedala proti materi, pozneje, ko je bila zaslišana v materini prisot; nosti, je pa prvotno izpoved preklicala. Tudi Šnajdrova sestra si v izpovedih nasprotuje. Enkrat trdi, da je stara res umorila krošnjarja, drugič pa taji. Ker je vsa zadeva zelo zamotana, so orožniki pustili Šnajdra v vasi. njegovo že= no pa izročili okrajnemu sodišču. Zdaj iščejo truplo. Najbrž je bil umorjen kak Bošnjak, ki je krošnjaril po Če* škem.
Angleških
dežnih plaščev
nova partija je dospela. Zopet nižip cene pri
DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA
Ameriške zanimivosti
Najstarejša volilka. — Neprijeten gost v banki. — Mokra noč na rumunskem poslaništvu.
V začetku novembra so se vršile v Ameriki volitve, za katere je bila naravnost ogromna agitacija. Volivni agentje so spravili na volišča staro in mlado, črno in belo, skratka, kar je hodilo in imelo pravico glasovanja. V mestu Hakoah je voHa 101 letna starka Dorothy Redd Smith. Starka ie prišla popolnoma sama na volišče, samozavestno je volila in nato mirno odšla. V Rockfordu ie glasoval 100 letni John Kosier. Ta se je orvič udeležil volitev že i. 1852.
Neprijeten obisk je doživela pretekle dni National City banka v Ne\v-yorku. V banki se je pojavil neki neznanec, ki je v božjem imenu zahteval, da mu izroče ves razpoložljivi denar, sicer požene banko z nitroglicerinom v zrak Na moža ie bila newyorska poli-c'ja že poprej pozorna ter nanj opozorila vse newyorske banke Moški, ki se je pojavil v banki, je stopil k blagajniku in ravnodušno izjavil: «Baš sem govoril z gospodom Bogom. Izročite mi ves denar, ki se nahaja v banki.» Ko je blagajnik skušal pridobiti na času, ie neznanec DOtisnil skozi okence umazan listič papirja, na katerem je bilo zapisano, da mu mora banka izročiti vse bankovce po 100 in 1000 dolarjev in da naj si nihče ne drzne poklicati policijo. Pri sebi da nosi v steklenici veliko množino nitroglicerina Ko pa je blagajnik kljub temu obvestil policijo, je mož, «ki ie baš govoril z Bo-gom», odnesel pete, za strah pa v banki vrgel na tla steklenico, ki pa je bila napolnjena samo z vodo. Nato je izginil in se izgubil med množico.
Povodom bivanja rumunske kraljice v ameriški prestolici v Washingto-nu je priredilo rumunsko poslaništvo kraljici na čast velik banket, na katerem so pili tudi šampanjec in druga žlahtna vina. Pred poslaništvom je strä-žil stražnik Starkweather. ki je slovel radi svoje abstinence in baš zato so njega 'postavili pred poslaništvo. Kako je bil presenečen drugo jutro komisar. V> je našel zvestega, svojega stražnika spečega na vrtu za poslaništvom, sirajs. nik se je izgovarjal, da je bila noč zelo mokra in burna. Pomagalo pa mu to ni in je bil obsojen na 75 dolarjev globe. Listi zatrjujejo, da je to globo poravnala rumunska kraljica, ki je izvedela za dogodek.
Divjih zubrov v Evropi ni več
Človek je najhujši sovražnik divjih živali. Tam, kamor stopi človeška kultura, začno divje živali polagoma iz* umirati. Toda človek gre za divjimi ži* valmi tudi v njihova zadnja zavetišča in bati se je, da bodo divje živali prej ali slej sploh izginile. Zato so nastopile nekatere države v zaščito divjih živali s posebnimi zakoni. V mnogih državah ustanavljajo umetne naravne parke in si na vse načine prizadevajo, da bi ohranili vsaj te bore ostanke favne, ki jim je kruta lovceva roka še prizane* sla. Tudi Evropa je imela vse polno divjih živali in zveri, ki so zdaj veči* noma iztrebljenc.
Levi, ki so živeli za časa Aristotela v severni Grčiji, so že davno iztreblje* ni. Tudi volkovi in medvedi so na an» gleških otokih izginili že v 10. stoletju. Zadnjega divjega mrjasca so ustrelili v Angliii I. 1650. Medvedi so se pojav* Ijali v Vogezih še v 17. stoletju, toda zdai ni o njih duha ne sluha. Zadnji medved je bil ustreljen pred več kot 150 leti blizu Monakova. Polagoma iz* umirajo tudi žirafe, nosorogi, sloni in kiti. Iz Evrope je izginil eden največjih in najzanimivejših predstavnikov ev* ropske favne — evropski bison ali zubr. O tem, da je živel v Evropi, priča njegovo okostje, ki so ga našli ob reki Trtiš v Sibiriji, ob Ledenem morju in na Španskem. V podzemnih votlinah, kjer ie živel pračlovek, so nasJi zelo primitivne slike zubrov. Največ zubrov je bilo v Franciii in Španiji. V Franciji so zubri izumrli v 15. stoletju, v Ru* siji pa 1. 1775. Začetkom 15. stoletja so bili zubri samo še na Poljskem in na Kavkazu. V takozvanem Belove* škem pragozdu na Poljskem, ki meri 128.000 hektarjev, so našli pribežališče zadnji zubri. ki so jih vzeli pod zaščito najprej potiski kralji, potem pa ruski carji. Pobijanje zubrov je bilo naj« strožie prepovedano. Lovce, ki so si drznili kršit' to prepoved, je čakalo najprej izgnanstvo v Sibirijo, pozneje oa občutna denarna globa. Zanimivo je, da je dobila po zubrih ime neka trava, ki jo imenuje i o Rusi «rzubrovka* in ki jo rabijo za izdelavo istoimenske* ga žganja. Po tej travi dobi žganje po*
sebno barvo in izredno prijeten okus, odnosno vonj.
V Napoleonovih časih je bilo zu* brov nx Poljskem še 300. 1. 1820 že 500, I. 1860. celo 1578. Potem se je začelo njih število rapidno krčiti. L. 1878 jih je bilo še 579. Največ so jih pobili lov* ci. Zubr, ki poje v zoološkem vrtu 16 kilogramov sena in 200 litrov ovsa na dan, se mora v pragozdu zadovoljiti s <S kg sena. V Belo\eški pragozd so pri* gnali Poljaki tudi druge divje živali in tako je začelo zubrom primanjkovati hrane. Mnogo zubrov so pokončale tu* di nalezljive bo!ezni.
Svetovna vojna je bila za zubre ka* tastrofalna. Beloveška čreda je štela 1. 1914 še 737 glav. Ti zubri so se ohra* nili do 1. 1*515. ko se je pričel znani umik ruske armide iz Galicije. Med umikom so Nemci in Rusi postrelili večino zubrov. Ko so pa zasedli BeIo= veški pragozd Nemci, se je začelo brezobzirno pobijanje teh živali. Poleg zubrov je pokončala nemška armada na Poljskem tudi mnogo krav in bikov. Začetkom I. 1918. so našteli še 200 zu= brov; ko so se p~ Nemci umaknili, jih je osta'o zelo malo. Zadnü zubr je bil ubit 12. aprila 1919.
Manj znana ie zgodovina kavkaških zubrov. L. 1870 jih ie bilo na Kavkazu še okrog 2000. I. 1895. pa samo še okrog 1000. Začetkom 20. stoletja je padlo njih število na 700. Za časa boljševiške revolucije so izginili na Kavkazu zadnji zubri: boMševiki so jih pobijali s strojnimi puškarri. Zdaj ni v Evropi nobenega diviega. prosto živečega zu; bra. V raznih zooloških vrtih jih je ostalo še okrog 70. vsi drugi so bili pobiti. Nedavno so pokrenili prirodoslov= ci vprašanj? ustanovitve posebne lige za zaščito evropskega bisona. Samo na ta način bi se dalo rešiti zubre popoln nega pogina.
Humoristični kotiček
Spoznal jo je.
«Jaz sem spoznal svojo ženo še le tri mesece pred poroko.*
«Jaz pa tri mesece — po poroki!
Hud prepir.
«Danes sem se s svojim šefom v uradu pošteno skregal Ce ne prekliče svojih besed, zapustim prvega sluzbo.»
«Kaj pa ti je vendar takega rekel?
«Rekel je: Prvega lahko greste!»
Vedno trgovec.
«VraCam vam vašo besedo, g. Izak. Evo vam tudi prstan, ki sta mi ga dali. Ne morem vas poročiti, ker ljubim dru-
gega.»
«Drugega?   Rahela! A kdo jc to?
Kako se piše, kje stanuje?* «Kaj se mislite maščevati?* cTo ne. •. toda prstan bi mu lahko
prodal.»
Previdnost
Nekje na Gorenjskem so se fantje pošteno stepli, pri čemur je Janez dobil težke poškodbe na nogah.
Čez mesec dni ga sreča prijatelj: «Kaj vraga, ti še vedno hodiš po berg-ljah. Mislil sem, da ni tako hudo.*
«Saj tudi ni. Veš, zdravnik mi jc rekel, da lahko hodim brez bergelj in palic, toda odvetnik mi je to zabranil.* Upravičeno vprašanje.
Sodnik: «Vaš poklic?* Obtoženec: ^Književnik.* Sodnik: «Od česa živite?*
Znižana cena.
«Ali gospod doktor, kako mi morete vendar zaračunati za eno samo vi-zito 100 Din?*
«To je moja običajna taksa.* «Meni bi pa že lahko priznali znižano ceno, saj se je od mene nalezla špansko cela hiša- Pomislite, da bi niti eden ne prišel k vam, če bi ne bil jaz obolel.*
Tri potrebne vrline.
Kandidat v ženitovanskem uradu: «In potem, veste, mora imeti moja žena predvsem tele tri vrline: imetje, denar in bogastvo.*
Strašni ljudje.
«No, kako vam ugajajo vaši novi sostanovalci?*
«Ah, to so strašni ljudje.*
cKako to? Saj so vendar videti tako mirni in tihL*
«Saj to je. vedno govore tako tiho. da ni mogoče ničesar slišati*
a
X Avtomobilska nezgoda princeze lleanc. V sredo je rumunska princeza llea-na, ki spremlja svojo mater, kraljico Marijo, na potovanju po Ameriki, napravila avtomobilski izlet iz Chicaga do Indlano-polisa. Avtomobil ie krmarila princesa sama. V bližini Indianopolisa je na nekem ovinku avtomobil trčil v tovorni kamijon, ki je vozil spredaj in se ni mogel ali pa ni hotel dovolj Izogniti. Princesa je bila lahko ranjena ter je bila prepeljana v bolnico, kjer pa je ostala samo eno uro.
X Vremenska    katastrofa v Ameriki.
V torek je divjala nad vzhodnim delon, Zedinienih držav strahovita nevihta. Vihar je odnašal strehe in dimnike, trgal brzojavne in telefonske žice ter poškodoval mnogo ladij. Vmes ie lilo kakor iz škafa
V vzhodni PensilvanMl in zapadni Virginia so vse reke prestopile bregove ter odnesle več železniških In drugih mostov. Nad Newyorkom ie divja* orkan, ki je zahteval 10 človeških žrtev
X Ženska, ki hoče opravi tati krvniške posle. Agencija Reuter javlja iz Hamtlto, na (Ontario. L*SA). da je neka ženska vlo žila formalno prošnjo na mestnega šerifa, da ji dovoli izvršiti eksekucijo na Joe ju Bortyju, ki je bil zavoljo umora neke vdo* ve v decembru prošlega leta obsoien na smrt na veSalih Toda šerif je ponudbo eksaltirane ženske zavrnil, čeprav že cele tedne zaman išče moža, ki bi izvršil ekse* kucijo.
E
Štev. 269
•SLOVENSKI   NAROD* dne 21. novembra 1926.
Stran 7.
Tržaško pismo
Kokainomanija zgoraj in spodaj. — Žrtve, — Izkaznice za staro in mlada
— Diplomirano ustoličeni vratarji. _
Pisma v veži.
Trst, 18. novembra. Pri vas v Ljubljani je kokain še fcialo znan. Tu doli ob morju, kjer je Po italijanski izreki — cocaina — ženskega spola in potemtakem tem pri-kupnejši in zato tudi tem nevarnejši, pa je že tako udomačen, da se ljudem prav čisto nič ne zdi čudno, ko čitajo dan za dnem v listih, da so z vozom rešilne postaje prepeljali v bolnišnico to fino daimo aH ona manj fino. ker je v kokainski pijanosti počenjala take iiorosti, da je bila vsa hiša pokoncu, fcli^pa tega ali onega imenitnega ali be-raskega možaka, ki je zblaznel od zaužitega kokaina in norel po ulici. Kokain je udomačen predvsem v tako Imenavanm boljših krogih, tržaški listi Pa. se v svoji kroniki še vedno drže tistega starega, nesocijalnega načela, da je treba «boljse» kroge ščititi pred lavno sramoto, in zato tudi ne objavljajo imen kokainskih pijancev iz «bolj-
rvih» krogov, pač pa one iz tako imeno-anih «nizjih» slojev. Kdor je pameten, nora spoznati, da je ravno tako raz-jkovanje mnogo krivo, da se kokaino-nanija naravnost strahovito širi-
In tako se kokain noslja, kadi, pije In je čim dalje bolj, zlasti pa v ožjih damskih krožkih, v katerih se potem uganjajo pravcate orgije. Kdor nima dovolj debelega mošnjička, da bi si v večjih količinah od prvih prekupcev nabavljal mamilo, se pa zateka v Staro mesto, kjer pri svečenicah ljubezni Vedno dobi kokain v manjših dozah, «praskih», kakor zdravila v lekarni, ali na v majhnih stekleničicah, kakor so jih imeli stari «padarji» za homeopatične kroglice. Prostitutke so skoro vse ko-kamomanke in kljub najstrožjemu policijskemu nadzorstvu v stalni zvezi z dobavljalci kokaina, ki jim donaša lep postranski zaslužek. Človek, ki prihaja največkrat že nekoliko napit iskat ljubezni in kokaina v Staro mesto, pač ne gleda na pet ali deset liric. In tako se širi kokainomanija in širi navzgor in navzdol, a posledice so naravnost grozne.
Tržaški listi poročajo o dogodku, ki je v dno duše pretresel vsakogar, kdor ima le količkaj človeškega v sebi. Mlad, 16 leten dijak, Glavko Borteri, je šel v šolo na trgovsko akademijo, ki se nahaja na bivšem Lipskem trgu. Sredi pota je planil proti njemu neznan moški, kričoč «Smrt tistemu, ki se pečajo s kokainom!* Predno se je osupli dečko prav zavedel, je neznanec potegnil iz žepa. dolg nož in mu ga zasadil v vrat. Prenesli so ga v bližnjo lekarno. Ali predno je prispel zdravnik, je bil že mrtev. Divjaka z nožem so komaj ukrotili in odpeljali na policijo, kjer je izjavil, da ga vedno preganjajo neki mladi ljudje, ki mu   mečejo v obraz neki bel prah in
ognjene bombe, kar ga silno peče- Da bi se obranil teh nasilnežev, je kupil nož, a ko je danes spoznal v onem mladem človeku, ki je nosil pod pazduho bombe, enega svojih preganjalcev, ga je zabodel z nožem. Botteri je namreč nosil knjige pod paznuho. Pozneje Je izpovedal aretiranec, 43 let stari tapet-nik Marijan Appel, da mu je njegova priležnica mešala kokain v jed.
Jasno je, da je Appel izvršil svoj zločin v kokainski blaznosti. Kokain je torej zahteval v tem slučaju kar dve žrtvi: moža v najboljši moški dobi, ki si je z delom svojih rok leta in leta pošteno služil svoj kruh, in mladeniča iz obče znane tržaške rodbine, ki ima trgovske zveze tudi z Jugoslavijo. In to nista prvi, a prav gotovo tudi ne bosta zadnji žrtvi kokaina v Trstu, ker se kokainomanija širi, širi in širi!
Da, širi se tako zelo, da bi človek skoraj mislil, da je obvzela celo že tudi vse oblasti od zgoraj navzdol in od .spodaj navzgor, če čita. kaj vse se že danes odreja in nareja ubogemu italijanskemu državljanu v varstvo države in javnega reda. V smislu novega zakona v zaščito fašizma in njegovega režima se uvajajo takoimenovane isto-vetnostne izkaznice. Zakon namreč pravi, da morajo «potestati», od vlade imenovani občinski načelniki, vsem osebam, ki so nad 15 let stare in imajo v dotični občini svoje navadno bivališče ali pa stanovanje, izstaviti osebne legitimacije. Tako se poleg vseh sitnosti in- nevšečnosti nalagajo ljudstvu tudi še znatni stroški. Izkaznica bo sicer stala v občinskem uradu samo eno liro, ali za izkaznico je treba fotografije in če je družina le količkaj številnejša, bo treba šteti lepo število lir. Na izkaznici je pod fotografijo na levi strani tudi prostor za — odtis kazalca leve roke-
Te odredbe stopijo v veljavo tri mesece po razglasitvi novega zakona, torej 10. februarja 1927., nekako o — pustu.
V najkrajšem času, do konca tega meseca pa mora biti izvršena odredba, ki odreja, da morajo vsi tržaški hišni vratarji biti vpisani v posebnem uradnem registru, imeti posebne od oblasti izdane izkaznice, nekake diplome o nstoličenju, in se zavezati, da bodo v vsakem pogledu vedno na razpolago varnostni oblasti, zlasti pa v tem, da strogo nadzirajo vse ljudi, ki prihajajo, in odhajajo čez h;šni prag. Varnostna oblast je s to odredbo poleg tega, da je državni blagajni naklonila iz žepov vratarjev ali pa njihovih hišnih gospodarjev lep kupček liric kolkovine, kar čez noč in brez vseh izdatkov pridobila sama sebi toliko konfidentov, kolikor diplomirano ustoličenih vratarjev bo štel Trst. Vratarska družba v Trstu bo odslej zelo važna in ne bo kar tako lahko dosegljiva, kajti hišni gospodar bo odslej pač zadnji, ki naj odloča o osebi svojega vratarja. Glavno je namreč, da je vratar zanesljiv za policijo, ne pa za gospodarja! Pomislite si samo, da je sedaj odredilo poštno ravna-
teljstvo, najbrž sporazumno z varnostno oblastjo, da bodo pismonoše oddajali pisma za vse stanovalce v hiši — vratarju. Stvar ie namreč zelo praktična: ker mora biti vratar konfident policije, more policija potom njega zelo lepo kontrolirati poŠto vsakega posameznega stanovalca v hiši. Seveda dostavlja poštno ravnateljstvo, da si more vsakdo v veži namestiti skrinjico za pisma, ako noče prejemati pošte po vratarju, kar pa je končno iste vrednosti, ker pač ni nikaflca umetnost izmikanje pisem iz takih skrinjic.
Tako je človek v resnici zapečaten od vseh strani, pri čemer pa ni izključeno, da vendar pride v kratkem še kaj novega.
Ta prokleti kokain! _
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Pretekli teden je bil newyoraki trg že pod vplivom decemberakih likvidacij. Tečaji eo začeli proti koncu kolebati, zadnja dva dni ao si pa zopet opomogli. Na položaj sladkornega trga je vplivala vest o končani , rudarski stavki v Angliji. Med rudarsko stavko so bili vsi parniki med Ameriko in Anglijo naiovorjeni a premogom tako, da za sladkor ni bilo prostora. Anglija je morala namreč uvažati premog iz Amerike. Dovoz blaga in sladkorja v Evropo je bil sploh ustavljen. Zdaj pa špekulacija upa, da bodo ladje lahko prejemale tudi sladkor in da se bo vozarina znižala. Vpliv teh. nad se bo poznal na sladkornem trgu šele prihodnji teden. Iz cenitve letošnje sladkorne letine na Kubi se da sklepati, da bo ohranjeno ravnotežje med konzumom in produkcijo in da torej znatnega porasta ali padca cen ni pričakovati. To ravnotežje bi utegnilo porušiti slabo vreme in nove vremenske katastrofe ali pa omejitev produkcije odnosno sprememba prohibicijske politike v Zedinjenih državah. Glede na decemberske likvidacije je bil dnevni promet velik. Razen prvega in zadnjega dne v tednu je znašal okrog 50.000 ton. Cene so bile sledeče: kubansko ocarinjeno prompt blago 10. novembra 4.58, lä. novembra 4.58, terminsko za december 2.77 in 2.79, za januar 2.82 in 2.84, za april 2.81 in 232, za maj 2.90 in 2.1, za julij 2.97 in 2.98, za avgust 3.04 in 3.06.
Na londonskem trgu je bil promet slab. Cene so nekoliko padle. Na praškem trgu je tendenca precej napeta. Prve dni so cene poskočile od 200 na 205, koncem tedna so se pa ustavile zopet na 200. Povpraševanje po sladkorju je bilo zelo živahno. Avstrija je plačevala kristal po 230 Kč, kocke po 247.50. Tudi Italija rada sega po češkem sladkorju. Zastopniki 6ladkornega kartela so se pogajali z vlado glede cen. Kakor znano, vztrajajo na tem, da bi se določila cena 502 KČ, ki so jo določili že v oktobru. Obenem predlagajo, naj vlada zniža visoko zaščitno carino, ki znaša zdaj 388 Kč. S tem hočejo ubiti dve muhi na en mah. Doma se hočejo izogniti očitkom, da so podražili sladkor pod zaščito visoke carine, obenem pa nameravajo preprečiti tudi očitke od strani inozemske sladkorne industrije.
—g Carinski dohodki od 20. do 31. ok* tobra so znašali 59,558.350 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 14 mili« Jonov 999.540, v Zagrebu 12,883.368, v No. vem Sadu 9,949.203, v Mariboru 4,368.616, v Ljub I j ani 5,828.220, v EKibrovniku 4 mi* lijone 241.836, v Skoplju 3331.495, v Splitu 3,262.337 in na Sušaku 693.735 Din.
-r-g Nazadovanje uvoza čokolade. Ker se domača industrija čokolade zadnja leta lepo razvija, je začel uvoz čokolade v Ju* gcplavijo rapidno padati. L. 1923 smo uvo* züi 326.000 kg čokolade, I. 1924 218.000, lani pa 171.000 kg.
—g Važno za izvoznike. Prometno mi* n»trvtvo je odredilo, da od pošiljk, ki se prekladajo na naših pristaniških postajah diretno iz vagonov na ladje, ne bo treba plačevati ležarine za ves čas slabega vre* mena. To ne velja za pošiljke, ki so pri* spele v pristanišče ob lepem vremenu.
—g Naši dolgovi Angliji. Vprašanje de* finitivne ureditve naših dolgov Angliji še ni rešeno. Doslej se je posrečilo znižati prvotno vsoto 33 milijonov funtov šterlin* gov na 25 milijonov. Teh 8 milijonov je zahtevala Anglija za blago, ki ga je poslala
Srbiji preko Francije, ki si je tudi zaraču« nala pripadajoči znesek, tako da bi morala Jugoslavija dobave dvakrat plačati. — Zdaj je ta pomota odstranjena.
—g Tarifni odbor se lopet sestane. Prometno ministrstvo je sklenilo, da se mora tarifni odbor sestati 24. t. m. Sekcije bodo zasedale 24. in 25. t. m., 26. t. m. pa se sestane izvršilni odbor. Ob tem času se bo vršila tudi prva seja pomorske sekcije tarifnega odbora.
- . Produkcija premosa v Sloveniji v septembra t. 1. je znašala 120.410 ton proti 130.590 tonam v avgustu t. 1., kar pomeni padec za 7.8 odstotka. Nazadovanje produkcije je zakrivila omejitev obratovanja v zasebnih premogovnikih v času, ko je uprava državnih železnic začasno ck!povedala zasebnim premegovnikom dobavo premoga. Tudi pomanjkanje vagonov je v veliki meri krivo »krčenju obratov.
y Češkoslovaške banke znižale obrestne mere. Na seji Zveze češkoslovaških bank v Pragi se je sklenilo, znižati od 1. decembra t. 1. obrestno mero za vloge v tekočem računu za pol odstotka in od 1. januarja 1927 za vloge na knjižice tudi za pol odstotka. Razen tega se bo s 1. decembrom t. 1. znižala rudi dolgovna obrestna mera za pol odstotka.
DA60VER
Originalni naslov:
Uer ueilchentresser
Origi-
naslov
Evi Eva, Darry Holm. Režija Friedrich Zelnik. — Sijajna salonska veseloigra. — Najnovejši, najlepši in najboljši Harry Liedtke film sezije 1926-27
Teodor Loos, Ernst Verebes. — Režija Friedrich Zelnik. — Elegantno. — Razkošno. — Veselo. — Ljubavno. Najnovejši, najboljši In najlepši Harry Liedtke film sezije 1926-27
Premijera te originalne veseloigre istočasno v Berlinu, na Dunaju in v Ljubljani! Opozarjamo Vas na naše reklamne fotografije in kritike inozemskih časopisov, ki so vsi polni hvale za ta najboljši Harry Liedtke fihn. — Izven programa na
splošno zahtevo: svetovno znani
virtuoz na ustni harmoniki
g. Hugo Fiedler (danes izvaja popolnoma nov bogati spored). — Ne zamudite! Preskrbite si pravočasno vstopnice! Ne zamudite!
ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani.
najsigurne«e sredstvo proti reumi, trganju, glavobolu, nervozi. izpadanju las itd., služi v odstranitev razn h kožnih izpuščajev in kurjih očes. — Uporabljiv za vsako napetost s 6 elektrodami, garancijo in natančnim opisom opremljen. Pohvalna pisma na razpolago. Ptavi Eltktrozon aparat se dobi edino le:
Elektrozon aparat:
pri
elektrotvrdki A. VerbaiS, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 13.
STALNA ZALOGA vsega v električno stroko spadajoče? a materljala.
RADIO deli in kom = pletni aparati. =
I
V materijaiu in .zdela v i neprekosljivž šivalni stroji
„KÖHLER
dobivajo se po brezkouKuienčnih cenah edino -e z deset* letnim jamstvom pri tvsdfc
Iv. Auerhammer, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3
katere ima ta tvrdka vedno v najugodnejših opremah za rodbine šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. Prodaja tud> na obroke
■BumiHMKir'
J. Stispuššn
— Stsak —
jreporučt •aibotje tambore. znt oartitur« škole jstale potrebni ne it sv* giazDeia.Odlikoval; na pa-tskoj iztožbt. — uenic* franka.
s_
Najnovejši epohalni Iznm petrolej*ka olinsks svetiltka.
Potnik
(potujoči zastopnik), ki potuje po vsej Sloveniji, se išče za vrlo dobro uveden predmet. Dober zaslužek. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Zaslužek/3310»
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče miren   zakonski   par ▼
novi ali stan hiši — Po* nudbe  pod «December
3274» na  upravo «Slov
Naroda»
.AIDJV i
uma
200-500
»vec moči Krasna bela luč.
Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika'
„AI DA"
ne rabi za razsvetljavo piodajaJnic, a rado v, gostilnic. šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA«' je prikladna za najmanjše in največje prostore — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firm?
SV AR C i drug
^vradoviieva uflca t
■— Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte *«koi nrosnekte1 —
5SQBESQE9I9QEB
Čevljarski
pomočnik
dobra moč, vojaščine prost — išče službo pri večjem podjetju. — Po* nudbe pod »Čevljarstvo
3273» na upravo «SIov. Naroda*.
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Po* nudbe pod Čistost/3287 na upravo «SIov. Nar.».
Strojepiska,
zmožna stenografije ter vseh pisarniških del — išče stalne službe. — Po* nudbe pod »Strojepiska 3288» na upravo «Slov. Naroda».
Parcelo
pod Rožnikom ali za Be* žigradom — ! upim ta* koj — Ponudbe na upr «Sl   Naroda»    >d «Par.
cela/3272».
Prostorno
skladišče
za kurivo, vsaj deloma krito in zaprto — blizu glavnega ali gorenjskega kolodvora, po možnosti tudi hlev m sobo za skladiščnika — vzamem za daljšo dobo v najem
— Takojšnje ponudbe pod «Stalno'3260» na upravo   «SIov Marodfl»
Lepo hišo
z vrtom, poljem m vse* mi pritiklinami, nt le*
pcm kraju Zagorja ob Savi — ugodno prodam.
— Kl. Pitzmaus, Zagorje št. 112. 3307
Hiša ali vila
eno* ali dvodružinska, dobro ohranjena, v me* s tu ali na periferiji — se takoj kuni. — Ponnd* be z navedbo c~ne na upravo «SIov Naroda* pod «Lopa lega/3225».
CREVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi
surovi in topljeni lo
jn ga plačujem po najvišji Jnevn ceni. Jos. Bertria ar.
liinbAiana frolianafcia cesta 95-_
Na stanovanje in hrano
se sprejme gospod Naslov pove uprava Slo*. Naroda. 337j
IV. BRUHČIC k fi lomni
pleskarja in ličarje
Linbljana,
KAREL KOTNIK O VA ULICA d
Se priporočata za  sa v to stroko
spadajoča dela. Delo solidno Cene zmerne1
Moderno friziranje
in striženje ae izvršuje
Eri  St  Kelšinu, brivcu, jubljana, Kopitarjeva ulica 1. 175/T
TRiKO-PERItO
za moške, žene In otroke« volno v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za
šolarje m lovce, dežniki, klot, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in brivce
edino le pri tvrdki
Josip Peteline
UUBUANA
blizu Prešernovega spomenika. Najnižje cene Na veliko in malo.
Izurjena šivilja
za perilo in obleke gre Šivat na dom. — Ponud* be pod «Šivilja/3289» na upravo «Slov. Naroda».
20—30.000 Din
brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1 do 2 sob s kuhinjo, "event, dve prazni sobi s soupo* rabo kuhinje v mestu ali na periferiji, za takoj ali a 1. III. 1927. Predpogoj vknjižba na prvo me* sto. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda» pod «Mi m a  stran k a/3237»
Din 20—30.000
vložim v tisto špecerij* sko trgovino, ki mi nudi mesto pomočnika. — Ivo Borič, Ljubljana, (Pošt* no ležeče). 3306
Trgovina
z mešanim blagom, do*
bro idoča in je možnost promet znatno povišati, se odda. Potreben kapi« tal 20—25.000 Din. — Cen j. ponudbe pod «Le* pa bodočnost/3315» na upravo «Slov. Naroda».
SDEllLlIIiaiLllLlE
Posledice so strašne
Zahvala.
V Imenu svoje matere Helene, sestre Anice por. Lajovic, kakor tudi v svojem lastnem imenu izrekam vsem, ki se jim nismo mogli imenoma zahvaliti, tem potom našo najepšo zahvalo za vse znake sočutja, tolažbe in pozornosti, izkazane o priliki bolezni in smrti oz>roma zadnje poti mojega pokojnega očeta.
PRAGA, dne 17. novembra 1926.
F. L« Turna,
ravsateii Zajüfovad banky
900
Če se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Ze naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Feller je ve ga .Elsaflujda* krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Elsa-flujdom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ubla-žuje bolečine. S svojo mnogostransko upotabo se pokazuje Elsaflujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro dobro domače sredstvo in kosme ti k um. Močnejše in boljšega delovanja kot francosko žganje
Zahtevajte za poizkus v lekarnah m odgovaijajočUi prodajaluan izrecno .Fellerjev" ptavi Elsaflnjd v poUkusnih stekleničicah po 6-— Din, v dvoj-natlh stekJenicaJi po 9-— Din ali tpecijalaih stefclemcan po 2fr— Din. Po pošti pride tem cenejše dim več se narodi naenkrat; z zavojnino in poštnino vred stane: j poizkušam ali  ö dvojnaUh ali  2 spceljalni   steklenici 61-— Din
18
36
6 12
13». Din 250*— Din
Naročila nasloviti razločno takole:
EUGEN V, FELLER, lekarnar, Donja Stubica, Elsatrg 238, Hrvatska.
Specijalna mehanična delavnica
a popiavo pisalnih, računskih, kopiriuti i* lazmnoževainin strojev iiaiior tudi registrirnih Dlagaju _ Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu
Lud. Baraga
LJUBLJANA
Teiaf 980
Selenburgova ulica 6
Preselitev.
Zobni atelje Leop. Weiss
se   t* preselil in ce nahaja Sv. Petra cesta 64
l volno, svilo, ste bron i m zlatom po na j novejših smernicah posestrinske pariško-lyonsxe tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti in naifmejšs izvršitev vezanja ästete rov, perila, pregrinjal, izdelovanie in i-ssacpoelljatije iablon za oredtisk žen-«V!h ročnih del. Entlenje, eaurlranie, predtlekanje.
Matek * HUni, Ljubljana
DALMATINOVA 13 »tu
Ivan Bricell, Wm
Najstarejša  ^ v.venska pleskarska >n i i carska delavnica
Sosojaaa casto la m (ivsaesvctska u * (vasrSm kavama ..ivrcva**!
Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne •
L.Mikuš
P. n. občinstvu naznanjam, da sem odstop' od družabništva in vodim nadalje
samostojno strojno delavnico
v lastni hiši, kakor dosedaj. Trnovski pnsian 62 Priporočam se še nadalje vsem starim in novim naročnikom. Za solidno in točno delo se jamči.  Cena konkurenčna.
Ivan Ambrož
"i
15 letno jamstvo
najpopolnejši STOEVER iU volni etrojl e pogrezljlvlns tranenorterjem (grabeljc) f s enostavnim premikom jo pripravljen sa otepanje. w> zenje ali elvenje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenburgova ulice •/..
Telefon *t. 980
Naznanilo.
Vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se razdružil s tvrdko C. Fürst & Söhne v Ptuju in da bom vodil veletrgovino z vinom sam naprej — Zagotavljam cenj. odjemalcem pošteno postrežbo
s pristno kapljico.
V. BAEBLER,
3<r> posestnik in vinogradnik v Ptuju
MXlflCXKXKXKKXXXXXXXXlWX
Coplöe - šCetke* ter vse vrste leaterakth . izdelkov izdeluj«
H IN KO llMKNC
Kongresni trg S Trieika ceste S
Poverjeni prodaialec srečk državne razredne loterije
Orag. R. ttolakovic
BEOGRAD /i-T
prodaja na veliko .u malo. Najbolje urejena pošlovnica te vrste. Daje najugodneje pogoje za prodajo srečk Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemn brezplačno.
znižane
pri „TRIBUNA"
xa M.klavza.
Mamica, ne zamud te ugodne prilike, da s ogicdate *el ko izbno vsakovrstnih otroških vozičkov, eračniti voi'Ckov, stohc, holendarjev, malih d vo kol es In trokl ev, S'vamih stro ev in civokoles. — Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivahvh «>tro;e* otroških voz čkov Ita. Emailiranii z ogrnem. Kolesa se shramujec
lud  ;<reko z me.
«TRIBUN^ K 0. u, tovarna dvakgies m otrošk h vaz?ek-v Uubiiana Kanovsk- cesta a   Lsnik tranko.   Prodam na obroke
nnmvlro nlnrro elegantn°        . venki »zbir-
UUIIlSIVe PIUUC od Dm 350 -730 kakoi tudt na-tinejše modne velourie za p.ašče po D.n 150* — nudi F. in L Serlear, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. ,6^i
ODDOrj ■■■■■■■■H-Miiiittii wir HMiBfinH ü H K fDDDODn
Delavko
prvovrstno moč za um et* no vezenje, svilo, s u leno, platno itd. (Kunststop* perin) išče za Zagreb zagrebška klinika rublja. — Ponudbe na: Zagreb, poštanski   pretinac 193.
3311
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/L — Posredovalnica boljših služb — sče nujno več finih kuharic za izven Ljubljane, 4—6 «obaxc, restavracijsko   kuha*' co»
slugo. 2 vzgojiteljic- za ▼ bližino Ljubljane itd. Priporoča pridne začet« niče vsake vrste *306
MDhulflturnl papir
kg a Din 5*-
ija uprava
S227
ALAMA
trvovtstna nova »oba oovsem zrela
se dobiva p o vsoti
rTva h'vatska tvorn ca salame sušen;« mesa masti
iL GJHfmove m t l mm
Glavno zastopstvo za Slovenijo
a. B D M C   IN OBČO.
Vubltana Celle
s^>VÖÖ^
HllDčavDiuarstvo
EUIO
akutno in kronično, bolečine • *o?ieh, /-oadan,.. otrplost tilnika, krči v želodcu, glavobol, protin. ishias in vsake vrste nevraigijo zdravi uspešno
rtUSKI MELEM
Dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdravilnost. Obenem je pa tudi najcenejša vse) spedahtet te vrste. Dobiva se 00 vseh lenarn; b
in drogerijah naše dežele.
Po poŠti s povzel letu Dvorska apoteka Bogoevic Skopn«
Molila KOLESA so
GRITZNER
šivalni stroji
JOSIP PETEL1HL LluMlana.
f„a Ä JOSIP PETELUiL Ultm ürf Ä
nega vezenja brezplačen.
NAJNIŽJE CENE1 TUDI NA OBROKE i
Ml JOS. 1181
v Ljubljani
vljudno naznanja, da se je preselila a svojo delavnico
t ni tau ai 11
(«hod z Reslfeve ceste)
ter se najtopleje priporoča«
Stanovanje' Slomškova ulica 4
nloVUflllUA   Vljudno naznanim cen j. oucm-IMasIiaUUVi stVu, da sem- otvoril v ulici za Betigradom, nasproti sedme velike mestne biie poleg arsenala
mesnico
Nudil bom vsak dan sveže meso in druge mesne izdelke. Za obilen obisk se cenj. občinstvu najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Zalar
Srečke
državne razredne loteriie
nudijo nedvomno največio možnost dobitka, ker je vsaka druga srečka izžrebana. — Na večji dobitek v najsrečnejšem slučaju
mkr 01« 4f 200.000*— ~mm
razen tega nebroj visokih dobitkov po več atorJaoč in mnogo tisoč dinarjev Prvo ±rekente se vrel dne 11« januarja 1987
Gena cele srečke........Din 100
Cena iStaefssa srečke ...... Din 50
Cena četrtmike srečke......Dm 20
Oereelle mm ereAke eprejenve se sedel
Zadruina hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z LJUBLJANA, Sv. Petre ceste 19
173-T
ROYAL MAIL. LINE
Kr.  angleika  postna   p aro o rodu« llafja. — Glavno  zastopstvo za kraljevino S H S. Zaeree, Tre. 1. ttev 17
Aedoviti Dofnliki spornet»
Hamburq-Cherbourq-Southampton v
New York in Kanado
Chorbourq-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
— — Rio da Janetio, Santo», Moatevldeo. liueaoi Aires. Saapaotu. — -Odprava potnikov v prvem, drugem In tretjem rseredn. Kabina tretjega tazreda i dvema in štirim« ooeteljaml Podzeotepatva 1
icograa, Katafriorgjeva ulica 91.  — Ljubljana, tvoiodvursks ulica Je. -VeL Beckerek. Princese Jelene obala 7. _ SO M BOR. Kraljeviča Ojorgja uL 8. — Bito!}, Bulevard Alekaandra 163 ^raoiavn« naslov za pori aave-dena -»odzastooRtv t(Roymailp«c**
Ze Besno« Heroegovino, Oalmeeijo in Crnogoro
sarajevoi Srpslca Prometna banka leiegram adresa Prometna ban k Qt*M±: iv^petaT. ivo Hagjij*   releijram adreaa- HagKia
iPLIl    >iokleciianov9 obala 8 METK0V1C    vo Verajo
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Pressernova ulica 50 (v lastnem poslopfu).
Obrestovania vlog, nakup in proda?a vsakovrstnih vrednostnih papir;ev, devu m valut« borzna naročiia. preduimi in krediti vsake vrste, eskompi ia mkaso menic te nakazila v tu- in inozemstvo, sate-deposits itd, itd.
3rzoidttke. i«radi:, l ubi ana  leieton 40. 45/  -At, B03 in 806
DR O JD*^TmAm-
vsakovrstn^a mizarskega, strugarskega, sodarske^a, kleparskega, MjučavTiKai^kega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnične potrebščine kakor razna tesnila, gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilni jermeni i. t. d. Osobito se pa opozarja cenj. interesente na veliko izbero VODNIH, krožnih in drugih žag Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah.
Uprava konkurine maso Odon Kontnyja
36U
ItfablieWAi Alelasaeilrove cMta it. 7.
Usejelex Jossa
Otoo ChrsetoL — Vat v Uutyjajü,
33
15
5676