Poštnina Plačana v gotovim Leto LVH. y Ljubljani, v soboto, dne 31. avsusta 1929 Št. 197 Naročnino Dnevna Izdala zo državo SHS mesečno 23 Din polletno iSO Din celoletno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedelfaltn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« St. 2 Din Ceneoglasov 1 stolp, pellt-vrsta mali oglasi po 1-90 ln z D. večji oglasi nad43mmvUUne po Din Z'SO, veliki po 3 In 4 Din, v urednUUcem delu vrstica po 10 Dir o Prt veClem o Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po proznIKu Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. 6/111 Kokoplsl se ne vrača/o, ncfranklrana pisma se ne sprejemalo - Ureanlitva telefon it. 20S0, upravnlStva »t. 232S Za ohranitev dokazanih dobrin Namera, da se prepovedo ali onemogočijo zasebne šole, je zlasti v današnjih razmerah tako zgrešena, da moramo vedno znova opozarjati na škodo, ki bi zadela državo s prenehanjem zasebnih šol. Da se ta škoda prav razume, je treba na kratko podati statistiko zasebnih šol v Sloveniji. Vseh zasebnih osnovnih in meščanskih sol je v Sloveniji 25, ki imajo v ,109 razredih 5152 učencev in učenk. Za vzdrževanje vseh teh šol je plačevala država okoli 800.000 Din, občine pa okoli 2000. Leta 1924. pa je država znižala svoj prispevek za polovico in plačuje sedaj le 400.000, torej za eno šolo niti 1400 dinarjev mesečno. In med temi so šole tudi s 780 učenkami. Jasno je, da bi morala država po odpravi teh šol ustanoviti državne in prevzeti vse stroške zu njih vzdrževanje. Da potem država ne bi mogla več shajati z izdatkom (1400 Din mesečno za eno šolo, je jasno, vsaj bi samo en učitelj veljal več. Ze iz fiskalnih vzrokov torej ne kaže odpravljati zasebnih šol. A tudi iz čisto tehničnih razlogov je odprava zasebnih šol nemogoča. V Ljubljani obiskuje zasebne šole 1468 deklic, v Mariboru 637, v Celju 780 (pri čemur mestne zasebne šole niso štete). Z odpravo zasebnih šol bi prišli v velikansko zadrego, ker so vse ostale šole itak prenatrpane. Vprašanje, kam z vsemi temi deklicami, je pač tako močno, da mora takoj ponehati vsako govorjenje o odpravi zasebnih šol. Vse te zasebne šole pa niso šole, ki bi nastale šele včeraj, temveč so to stare šole s krasno tradicijo in lepo zgodovino. Med njimi so šole, ki so že stare nad 200 let in od katerih je bila n. pr. Vnanja šola pri Uršulinkali 870 let tudi edina dekliška šola v Ljubljani: Skupaj 50.000 žen je vzgojila ta šola in dobro jih vzgojila, o čemur najlepše priča vzoren sloves slovenske matere, ki se je skoraj dve stoletji vzgojevala le v tej šoli. Ta zanosna tradicija teh šol je zaklad, ki ga treba spoštovati, ne pa lahkomišljeno zapraviti. In da je ta zaklad res vreden spoštovanja, dokazujejo tudi učni uspehi, ki so bili doseženi na teh šolah. Na večinoma vseh teh šolah je vedno izdelalo nad 90 odstotkov učenk in to tudi sedaj, v žalostnih povojnih razmerah. Zlasti sijajne uspehe pa morejo pokazati zasebne šole z internati, kjer dosegajo učni uspehi tudi sto odstotkov, kakor n. pr. v notranji zasebni dekliški šoli pri uršulinkah. Te izredne uspehe je nadzorstvena oblast tudi priznala in vsaka teh šol je prejela že celo vrsto pohval od šolske oblasti. Se bolj očitni pa so uspehi zasebnih srednjih šol, če jih primerjamo z uspehi, ki so bili doseženi na državnih šolah. Tako je bilo v letu 1928. po vseh slovenskih časopisih vse polno člankov o naravnost žalostnih rezultatih na srednjih šolah, ko je padlo po 50 in tudi več odstotkov dijakov. V istem času pa je na zasebni gimnaziji v Št. Vidu padlo od 300 dijakov 28, torej niti 10 odstotkov. Bilo bi pa tudi čudno, če ne bi bil na zasebnih šolah doseženi dobri učni uspehi. Na zasebnih šolah poučujejo le popolnoma kvalificirane moči, šolski pripomočki teh šol so prvovrstni, a tudi prostori vsaj tako dobri ko v drugih šolali. A kar je glavno, je zavest, ki jo imajo vsi voditelji zasebnih šol, da morajo biti njih šole boljše, ker drugače ne vzdrže konkurence z državnimi, ker izgube drugače najmočnejši argument za svoj obstoj. Ta duh, ki vlada v zasebnih šolah, je neprecenljiva vrednost in koristen tudi za državne šole, ker ustvarja zdravo in plodonosno tekmovanje. Samoposebi se razume, da se vse zasebne šole strogo ravnajo po državnih predpisih, da je na vseh zasebnih isti učni načrt, ko na državnih. S tem je odvzet tudi zadnji vzrok za ueprijazen nastop proti zasebnim šolam. Da je šola dobra, je odvisno od štirih či-niteljev: od prostorov, ki jih ima na razpolago, od učnih načrtov, knjig in drugih pripomočkov, od učiteljstva in od staršev. Da so vse zasebne šole brez razlike glede prostorov, učnih načrtov in šolskih pripomočkov vsaj na tej višini, ko državne, je brez dvoma. Enako je tudi kvalifikacija učiteljstva na vseh šolah enaka. Ena razlika pa vendarle obstoja. Zasebne šole polagajo večjo važnost na versko-nrav-stveno vzgojo in ravno v tem je njih prednost. Kaj pa je danes, po vsej težki moralni dekadenci, povzročeni od vojne, važnejše od nravstvene vzgoje. Saj bo ves narod propadel, če ne bo krenila mladina na nota nravstve- | Informativen lisi za slovenski narod Reforma našega šolstva V pridobljene pravice in obstoječe stanje zakon ne bo posegal Belgrad, 30. avg. (Tel. »Slov.«} Glede srednješolskega zakona smo dobili danes v prosvetnem ministrstvu naslednje avtentične informacije. Stilizacij a zakona je načelno in v podrobnostih gotova, podpis pa se je odložil radi tega, ker je treba urediti še neke formalne stvari. Zakon se vsled popravkov, ki jih je v zadnjih dneh doživel, na novo prepisuje in bo tekom jutrišnjega dneva formalno potrebni prepis gotov. Zatrjuje se, da bo zakon podpisan tekom jutrišnjega, oziroma pojutrišnjega dne. Danes dopoldne in popoldne so bile sprejete v pravosodnem ministrstvu zastopnice Narodne ženske zveze iz Zagreba. O dolgotraj- Obsodba komunističnega agitatorja Eno leto zapora radi razširjanja komunističnih letakov Belgrad, 30. avg. Danes dopoldne se je vršila pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Fordu Hofmanu, strojnem ključavničarju iz Broda na Savi. llofman je obtožen, da je širil letake komunistične vsebine. Obtoženec je na današuji razpravi, kakor tudi tekom preiskave, popolnoma priznal svoje delo. Nekega dne, ko se je po končanem delu preoblekel, je opazil v notranjem žepu svoje jope več letakov. Segel je v žep ter videl na nekem letaku besedo »ujedinjenje«. Ker je bilo vsega skupaj kakih 10 letakov, je 6 letakov razdelil med prisotne. Takoj nato pa so ga prisotni opozorili na pravo vsebino teh letakov, nakar je preostale letake sežgal. Te njegove izpovedi se popolnoma krijejo s pričevanjem prič, kakor je zabeleženo v protokolih v njihovem zaslišanju pred policijskimi oblastmi. Obtoženca brani odvetnik Uglje-ša Jovanovič. Po kratkem posvetu je sodišče obsodilo llofmanu na eno leto zapora s toni, da se mu všteje 47 dni, ki jih je prebil v preiskovalnem zaporu. Za zhtižanje med Bolgarijo in Jugoslavijo Sofija, 30. avg. (AA.) Današnji popoldanski listi pripisujejo seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve ter izjavam, ki jih je podal na tej seji bolgarski minister zunanjih del Burov, velik pomen. Sofija, 30. avg. (AA.) Včeraj je obiskal ministra zunanjih del Burova angleški odpravnik poslov v Sofiji Dodge. Sofija, 30. avg. (AA.) Bolgarski minister zunanjih del odpotuje v nedeljo zvečer v Ženevo. Sofija. 30. avg. (AA.) Na seji parlamentarnega odbora za zunanje posle je minister Prisrčen sprejjem 9? (S Belgrad, 30. avg. (AA.) Z današnjim sini plonskim ekspresom je prispel v Belgrad g. Achille Reisdorf, predsednik Fidaka. Na postaji so ga pozdravili predstavnik jugoslovanske sekcije Fidaka, zastopniki združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, belgijski poslanik na našem dvoru g. Delcoignc in drugi. Vojaška godba je zasvirala belgijsko himno. Po pozdravnih govorih je g. Reisdorf, obkrožen od belgijskih bojevnikov, odšel v liotel »Srpski kralj«. Belgrad, 30. avg. S simplonom je prispel danes v Belgrad pariški publicist in velik prijatelj našega naroda Jaques Henncelles. Na postaji so ga pozdravili zastopniki centralnega presbiroja in Avale. . i EK3SI nega življenja. Zato pa tudi pravimo, da je baš v tej posebnosti zasebnih šol njih največja prednost. To čutijo in spoznavajo tudi starši in zato pošiljajo svoje otroke v vedno večji meri v zasebne šole. Starši hočejo, da se njih otroci nekaj nauče, a da se v svetu ne izgube, da jih ne zlomijo izkušnjave velemestnega življenja. Ravno v zasebnih šolah, vsled njih ver-sko-nravstvene vzgoje pa vidijo ono jamstvo, ki bo obvarovalo njih otroke pred zablodami moderne dobe. S tem pa je dosežen oni četrti činitelj, ki je pogoj dobre šole, to je sodelovanje šole in staršev. V vsakem oziru izpolnjujejo tako zasebne šole vse svoje dolžnosti in vse svoje obveznosti, zakaj torej nastop proti njim? Vsak nastop mora imeti vsaj majhen zmisel, vsaj majhno utemeljenost, toda nastop proti zasebnim šolam nima prav nobene podlage in zato se tudi sam od sebe obsoja. Samo razburja ljudi in jemlje voljo do dela, nikomur pa ne prinaša nobene koristi in najmanj državi. Zakaj torej vsa ta namera, zakaj vse to razburjanje ljudi, ki ovira gradnjo in ki je po 6. januarju že celo napačno in ueumestro! zunanjih del Burov danes dopoldne podal velik ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Bolgarske. V svojem govora se je podrobno dotaknil odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo, zlasti pa s položajem po izmenjavi »dnjih not. Zalo je Burov govoril o pripravah za Ženevo ter izrazil nado, da bodo našla vsa sporna vprašanja med Jugoslavijo in Bolgarsko v kratkem svoje pravilne rešitve. Seja je trajala cd 10 do 13 in so ji prisostvovali vsi člani odbora, z izjemo Malinova in Milova, ki sta bila odsotna Rotschild pride v Slovenijo Belgrad, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Znani ban-I kir Rotschild jc odpotoval na obisk v Jugoslavijo, kjer bo obiskal predvsem Dalmacijo in Hrvaško Primorje. Prve dni meseca septembra se bo Rotschild mudil v Sloveniji ter sc bo na Bledu zadržal dclj časa, kjer bo najbrž imel sestanek z našim finančnim ministrom. Za znižanje cene kruhu Zagreb, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je mestna občina pozvala zagrebške peke, da znižajo cene kruhu. Občinsko predstojništvo je sicer mišljenja, da pekov ne more prisiliti, da znižajo cenc kruhu, in je zato peke samo opozorilo, da ne pretiravajo cen, ker je znano, da so cene žita razmeroma nizke. Spremembe v zagrebški operi Zagreb, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Potrjujejo se vesti, da je ravnatelj zagrebške opere Friderik Rukavina premeščen k velikemu županu. Za vršilca dolžnosti ravnatelja je postavljen Oskar Smodek, dirigent v operi. Nadalje se postavlja za dirigenta tudi Krešimir Bara-novid. Današnja »Riječ« prinaša vest, da bo vpokojen tudi dramski ravnatelj Vladimir Troščec, toda ta vest še ni potrjena. Praški župan v Splitu Split, 30. avg. (Tel. »Slov.«) V Split je prišel praški župan dr. Baxa, da sprejme svojo soprogo, ki pride v kratkem z večjim izletom češkoslovaških dijakov iz Prage. Nemški izletniki na Jadranu Sušak, 30. avg. (AA.) Na Sušak je te dni prispela skupina Nemcev, ki je štela 80 članov. Nemški izletniki so prispeli na našo dalmatinsko rivijero, kjer ostanejo nekaj časa. To je že druga skupina nemških izletnikov, dočim je prva skupina s 108 člani že v Južni Dalmaciji. Nemški izletniki so bodo vračali v Nemčijo preko Benetk in Severne Halije. nih razgovorih o reformi šolstva, ki so jih imele udeleženke v ministrstvu, smo dobili informacije, da se jim je zagotovilo, da je vse v redu. V stare, že pridobljene pravice in obstoječe stanje zakon ne bo posegal. V tem oziru lahko ostanejo vsi krogi popolnoma mirni. Danes je prispela v Belgrad deputacija iz Petrinje v zadevi ukinitve tamošnje gimnazije. Vodil jo jc bivši minister dr. Nikič. Deputacija se je zglasila v prosvetnem ministrstvu in posredovala, naj bi sc dekret o ukinitvi gimnazije v Petrinji preklical. Tudi iz ostalih krajev, kjer so bile ukinjene gimnazije, prihajajo deoutacije. Uprava le v Kopitar levi ul.it. 6 - Čekovni račun: C/ubllana 6tev. lO.OSO ln 10J49 t? '"5c*'!teJ,Saralci ošt.7S63. Zagreb it. 39.011. Praga ln Dunal it. 24.797 Aretirani Jugoslovani v Trstu Pariz, 30. avg. (A. A.) Nocojšnji »Temps« objavlja vest, da so italijanske oblasti v Trstu aretirale večje število Jugoslovanov. Te aretacije opravičujejo italijanske oblasti s špijo-uažo. Zakon o ljudskih šolah pred VZS Belgrad, 30. avg. (AA.) Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16. do 19.30 ;;e razpravljal in zaključil načelno razpra- .ikonskega načrta o osnovnih šolah. Razprava v podrobnostih se bo nadaljevala jutri ob 16. Nova naša ladja „Triglav" Belgrad, 30. avgusta. (A. A.) Jugoslovanski Lloyd, d. d. je te dni prevzel v ladjedelnici v Sundcr landu na Angleškem svojo najnovejšo trgovsko ladjo. Ta ladja, ki bo uvrščena v njegovo trgovinsko floto, ima 11.000 ton. S tem je jugoslovanska zastava zaplapolala na trgovski ladji, ki bo bila v ponos in diko tudi največjim pomorskim podjetjem. Šc istega dne ej ladja, ki je dobila ime »Triglav«, krenila v Chile. V isti ladjedelnici bo v kratkem dograjena tudi druga ladja za jugoslovanski Lloyd z imenom »Avala«. Na ta način bo naša trgovska mornarica povečana skupno za 22.000 ton. Ti dve ladji sta stali okroglo 50 milijonov dinarjev. Gradnja obeh teh ladij v Angliji jc žc cn dokaz za izvrstne odnošaje, ki vladajo med našo državo in Anglijo. Doslej jc Jugoslavija dobavila iz angleških ladjedelnic večje število trgovskih in potniških ladij v skupni vrednosti nad eno milijardo dinarjev, kar predstavlja za naše razmere veliko gospodarsko transakcijo. »Triglav« bo natovoril v Chilu nad 10.000 ton salitra, ki ga bo prepeljal deloma v Alek-sandrijo, deloma pa v naše luke. Iz Gruža bo »Triglav« ponovno krenil v Južno Ameriko, to pot pa s tovorom lesa. Ta tovor bo eden njavečjih, kar jih je kedaj kaka trgovska ladja prepeljala v Južno Ameriko. 7a »Triglav« bodo natovorili 14.000 kub. m. lesa. Naši novi podmornici Toulon, 30. septembra. (A. A.) Danes bo. sta prispeli semkaj podmornici »Smeli-; in »Osvetnik«, ki sta bili zgrajeni za jugoslovansko vojno mornarico. Zanimanje Angležev za našo državo Split, 30. avg. (Tel. »Slov.«) 17. septembra prideta v Dalmacijo angleška prekomor-ska parnika »Grandi« in »Arandola«. Oba bosta pripeljala po nekaj stotin angleških izletnikov. Poljedelski minister v Osjeku Belgrad, 30. avg. a. Minister poljedelstva dr. Oto Frangcš je nocoj odpotoval na razstavo v Osjek. Spremembe v upravni službi Belgrad, 30. avg. a. Za velikega župana raške oblasti v 2/1 je postavljen Vidoje J. Mi šovič, dosedanji veliki župan zetske oblasti. Za velikega župana osješke oblasti je imenovan v 2/1 Anton Perkovič, veliki župan du-brovniške oblasti. Za generalnega inšpektorja notranje uprave ministrstva notranjih del je postavljen v 2/1 Zivojin J. Budimirovič, veliki župan raške oblasti. Vsi v isti skupini in kategoriji po potrebi službe. Za velikega župana zetske oblasti je postavljen v 3 a/I Mili-voje A. Momčilovič, brigadni general v p., zc inšpektorja ministrstva notranjih del v 3/1 Jurij H. Kučič, dosedanji veliki župan osješke oblasti v isti skupini in kategoriji po potrebi službe. Za velikega župana dubrovniške oblasti pa jo postavljen v 3/1 Dušan J. Pop«, vič, generalštabni polkovnik v p. Popust za solunski vclesejem Belgrad, 30. avgusta. (A. A.) Grška vlada jo odobriia 50 odstotni popust na grških železnicah za vse razstavljalce in posetnike velikega vzorčnega sejma v Solunu. Razstnvljalci in obiskovalci se morajo izkazati na solunski postaji z legitimacijami solunskega sejma. Vse države so doprinesle žrtve za mir Sporazum v Kaagu — Za angleško-lrancosko prijateljstvo Določbe o izpraznitvi Porenja - Proti novi vojni in za poglobitev organizacije Društva narodov f tvo Vojjnovič Belgrad, 30. avg. (Tel. »Solv.«) Danes ob 10 dopoldne je umrl v sanatoriju »Živkovič« pesnik Ivo V o j n o v i č. Bolehal je že od lanskega leta. Poslednja dva dni je bil v agoniji in je pripovedoval, da se nahaja zdaj v Zagrebu, zdaj v Dubrovniku, zdaj v kakem drugem hrvaškem kraju. Posebno si je želel, še enkrat videti cerkev sv. Vlaha. Tekom današnje noči so truplo pokojnega Vojnoviča prenesli v cerkev Kristusa Kralja v Krunski ulici, kjer bo tekom jutrišnjega dne ležalo na odru. * Kratko poročilo iz Belgrada javlja da je preminul dne 30. t. in. v tamošnji bolnici v dvainse-demdesetem letu svoje starosti pq dolgi mučni bolezni, tekom katere je popolnoma izgubil vid, pesnik Ivo Vojnovič. — Eden najizrazitejših predstavnikov srbohrvatskega slovstva, v nekem oziru celo najizrazitejši, je zaključil svoje zemsko delo. Prav za prav je bil Vojnovič Dubrovničan in kot tak je živel v posebni tradiciji tega svojstvenega mesta — eden poslednjih dubrovničkih knjazov, po poreklu torej poslednji potomec slavne republike sv. Vlaha. Vsa njegova osebnost je izžarevala sijaj te slave in radi tega tudi nikoli ni imel svoje domačije ne v srbski, ne v hrvatski književnosti, ampak osial je — zvest svoji naturi — Dalmatinec in še prav posebej Dubrovničan tudi kot pesnik. Tudi v tem jziru poslednji izraz dubrovničke pesniške veličine, poslednji potomec iz Gunduličevega duhovnega rkolenja. Rodil se je v mestu sv. Vlaha dne oktobra 1857, šole je pohajal v Dubrovniku in Splitu, vseučiliščne študije pa je dovršil v Zagrebu. Najprej je služil na Hrvatskem v sodni službi, nato v administrativni službi v Dalmaciji. Od leta 1907—1911 je bil dramaturg zagrebškega Narodnega kazališta, od 1. 1914. do svoje smrti pa se je bavil edino le z literaturo. Med vojno so ga avstrijske oblasti zaprle, iz šibeniškega zapora pa je bil prepeljan v zagrebško bolnico, kjer je izgubil eno oko. Njegove »Novele« so povečini romantičnega značaja, tudi njegov mladostni roman »Stari gri-jesi« je plod bujne, romantične domišljije. Toda že v tej »lapadski povesti«, kakor jo imenuje, vidimo njegovo izredno sposobnost karakterizacije ter osnove povsem dramatičnega zapletljaja, ki jasno pričajo o pravi Vojnovičevi umetniški domeni, ki je drama. Poleg Brauislava Nušiča je Vojnovič naj-plodovitejši avtor dramskih del v srbohrvaškem slovstvu. Po začetniški »Psihec je že z igro »Kkvi-nocij« doživel ne le ogromen odrski, temveč tudi pristno umetniški uspeh, kajti že v tem delu zasledimo največje vrline njegovega pesniškega talenta, ki so se v naslednjih delih vedno izraziteje kazale: povsem svojstveno, impresionistično podajanje tra-gosa življenja ter hkrati neka prav direktna vez z realnostjo, ki ponekod vprav brutalno razbiča dejanje. Rojen dramatik, je seveda posebno spreten v vozlanju dramatičnega konflikta ter v karakteri-zaciiji svojih oseb. Z »Dubrovačko trilogijo« je postavil nesmrten spomenik svojemu rodnemu kraju, njegovo razpadajočo veličino vjel v neprekosljivih prizorih zatona. V epopeji »Smrt majke Jugoviča«, ki je njegovo najslavnejše delo, se pojavlja v njegovem svetu nov element, ki je za vse njegovo poznejše delo posebno značilen: simbolizem. Sim-.ibolifno lice ima tudi »Gospodja sa smicokretom«, s katerim delom je zaslovel Vojnovič po svetu. Ob , balkanski vojski je zraslo »LazarcTo vaskresenje«, v katerem najdemo lahen povratek k prvotni obliki Vojnovičeve tragedije sEkvinocljc, a že naslednje delo »Imperatrix« je docela simbolično in čisto pesniško. Najzrelejše in nekako umetniško najdo-vršenejše v ravnovesju, ki ga je Vojnovič našel med realizmom in simbolizmom, je pa njegovo poslednje odrsko delo »»Mnškarate ispod Uupljac. v katerem se nam razodeva vsa njegova velika pesniška moč. Njegov slog je dovršen in po obliki ga moremo primerjati edino le z D'Annunzijem, s katerim ima mnogo stičnih potez. Jezik mu je poln pesniških prispodob, katere dajejo cel<5 posameznim besedam svoj poseben pomen. Je pa tudi prepleten s pristno dubrovniškimi izrazi, ki mu dajejo rahlo ekzotičen značaj. Njegove vizije so edinstvene in po svojem posebnem obilježju vedno markantne. Sočnost njegove dikcije je v srbohrvatskem slovstvu nedosežna. — Bavil se je tudi s kritiko in pisal je refleksije, ki so izšle zbrane z raznimi — tudi avtobiografskimi — drobci v knjigi »Akordi«. — Njegova dela so prevedena v nemščino, francoščino, italijanščino, češeino in še na druge jezike. Slava njegovemu spominu! s. Š. Grška spomenica turški vladi Atene, 30. avgusta. (A. A.) Atenska agentura poroča: Danes je grški odpravnik poslov v Angori izročil turški vladi memorandum grške vlade, ki prinaša odgovor grške vlade na zadnjo turško noto. V tem memorandumu pobija Grčija trditve turške note, da bi bila kdaj pristala na izplačilo kake vsote Turčiji pred pričetkom pogajanj kot nekak njihov pogoj in čije višina bi se naj naknadno ugotovila. Grčija predlaga dalje, naj se sestavi nevtralna mešana komisija z nalogo, da reši med Turčijo in Grčijo z direktnimi pogajanji nerešljiva vprašanja. Grška vlada izraža na kraju nado, da bo Turčija osvojila predlog o nevtralni mešani komisiji, ad grška spomenica Atene, 30. avgusta. Atenska agencija poroča: Odgovor, ki ga bo dala turška vlada na grški memorandum, še ni znan, vendar pa se splošno veruje, da Turčija ne bo mogla odkloniti predloga grške vlad© o nevtralni mešani komisiji, ker je to v bistvu stari turški predlog. Proces proti dr. Tuki Praga, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Proces proti dr. Tuki traja sedaj že štiri tedne. Zasliševanje prič je končano, tako da so se danes začeli čitati zapisniki in drugi spisi. Razprava se bo nadaljevala v pondeljek. Sodba se bo razglasila okoli 20. septembra. Vojašnica zgorela Praga, 30. avg. (Tel. >Slov.«) Danes popoldne je bila na zahodnem Češkem huda nevihta. V Staabti je streia udarila v tamošnjo vojašnico, ki je kljub prizadevanju gasilcev in vojaštva pogorela. Škoda ie precejšnja* Haag, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne se je na svečan način potrdil včeraj doseženi sporazum na haaški konferenci. Jaspar je bil na tej seji predsednik. Henderson je izjavil, da so Anglija, Francija in Belgija, ki so zasedle Porenje, skupno poslale Nemčiji pismo s tremi prilogami, v katerih so označene podrobnosti glede izpraznitve Porenja. Nato se je prečitalo nemško potrdilo dogovorov. Potem so se slovesno podpisali dokumenti ob splošnem odobravanju in delegati so si podali roke. Henderson je nato še izjavil, da se je dosegel splošen sporazum o tako zva-ni poravnalni komisiji, glasom katerega popolnoma zadostujeta za te namene obe locarnski komisiji. Ta listina se je potem podpisala, in sicer s strani Anglije, Francije, Belgije, Italije in Nemčije, ne pa tudi od Japonske. Končno je izročil Henderson belgijskemu delegatu Jasparju, zahvaljujoč se mu za njegov trud na konferenci, zlato polnilno pero, s katerim so se listine podpisale. Slovesni zaključni akt političnega dela v Haagu se je izvršil, ne da bi se počakalo na kočni in zaključni uspeh finančnih posvetovanj. Finančna komisija pa se je med tem sestala že ob 11. Ta druga komisija haaške konference obstoja iz delegatov vseh navzočih 12 držav. Prvič po dolgem času so se torej pritegnili na olicielno konferenco tudi zastopniki malih držav. Ko je dr. Wirth zapustil sejo politične komisije, v kateri so se podpisale listine, je rekel nekaterim časnikarjem: »Sedaj nisem več minister zasedenih krajev, temveč minister osvobojenih krajev.« Briand je odpotoval danes popoldne v Pariz, Henderson pa zvečer v Ženevo in Huysmans v Bruselj. Izjave Hendersona Haag, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Preden je Henderson odpotoval v Ženevo, je dal časnikarjem izjavo o angleško-francoskih odnoša-jih, v kateri je rekel: »Nekateri neodgovorni ljudje so smatrali, da se je v zadnjih tednih zdelo, da bo v bodoče glede sedanjih vlad Anglije in Francije nekako popustila dosedanja prisrčnost ali medsebojno zaupanje. Ker se je na naši haaški konferenci govorilo precej odkrito, so mislili, da bo na to sledila gotova hladnost, ali pa celo nekaka sovražnost med francosko in angleško delegacijo. Vsa ta domnevanja pa so absurdna. Jaz sam zase in tudi za vse svoje ministrske tovariše v angleški vladi lahko rečem brez vsake izjeme, da gojimo željo, da naj vsa naša politika temelji na mednarodnem sodelovanju z vladami vsega sveta. Vemo pa, da tako sodelovanje, katerega se nadejamo, more roditi uspehe le tedaj, če bodo splošni odnošaji med vladami prežeti z odkritosrčnostjo, zaupanjem in prisrčnostjo.« >Mi želimo biti v takih odnošajih z vsakim narodom, predvsem pa s svojim najbližjim sosedom Francijo, katere zasluge za splošno civilizacijo na zahodu radi priznavamo, kakor to tudi zasluži. Po Franciji smo zvezani z evropskim kontinentom. V vseh delih sveta imamo skupne interese, katere moremo pospeševati samo s skupuo akcijo. Tekom teh tednov sem imel v Haagu ponovno osebno priliko, videti Brianda pri delu, in zdi se mi potrebno izjaviti, kako globoko cenim duha, s katerim se je s svojimi tovariši pokazal pri delu. Ce bo Evropa preživela krizo, katero ji je zapustila svetovna vojna, bo to v velikem delu pripisati pogumu ;n odločnosti, katero je pokazal Briand pri zasledovanju nove politike, ki naj zbriše sovraštva in nesporazumi jen ja. Nadejam se, da bomo od sedaj sodelovali s svojim francoskim tovarišem in z zastopniki drugih prijateljskih narodov, da se zagotovi splošni sprejem ohligato-rlčnega razsodiščnega postopka (fakultativna klavzula) in izvede splošna pogodba za razorožitev, kar smo dolžni storiti, in organizirati Jeruzalem, 30. avg. (Tel. »Slov.«) V sredo ponoči in četrtek dopoldne je bil mir tudi v Jafi in Jeruzalemu. Ameriški generalni konzul je svetoval ameriškim državljanom, naj zapuste Palestino- Vlaki, ki vozijo v Egipt, so prenapolnjeni. Gospodarsko življenje se je v splošnem ustavilo. Trgovine in banke so od poldneva dalje laprte. Listi so še nadalje prepovedani. Nadomestujejo jih kratka poročila židovskega narodnega sveta. Skupno število nbitih Židov znaša med 110 in 150. Število ranjencev pa je približno trikrat tolikšno, število arabskih ranjencev se ne more preceniti, ker so Arabci svoje ranjence odnašali s seboj. Židovske vasi Moza pri Jeruzalemu ter Artuf in Hulda ob železnici Jent::alem—Jafa in Kastinije so popolnoma porušene. Nekatere druge kolonije, med njimi bogati Ekron, so se morale na povelje vlade izprazniti. Ravno tako so se morala na povelje vlade izprazniti najmodernejša židovska predmestja v Jeruzalemu. kakor Talpiot, Beth Haklem in fri druga. Prebivalci teh predmestij so se morali s tisoči drugih Zidov, ki so do sedaj stanovali v arabskih hišah ali okrajih, preseliti v ži- Društvo narodov kot živo, močno'silo, kakršna mora biti. Samo s sodelovanjem ca ta veliki cilj se more svet rešiti more nore vojne. Samo tako moremo narode rešiti težkega bremena, ki ga morajo nositi, ter nevarnosti, v katerih še trpijo.« Briand v Parizu Pariz, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Takoj, ko se je sestala poslanska zbornica, je izjavil Briand časnikarjem, da Bo z vsemi silami deloval na to, da se ratificirajo haaški sklepi. Načrt ugotovitvene in spravne komisije je seveda povzročil v Nemčiji veliko vznemirjenje, ker so si mnogi mislili, da je ta komisija za prestiž nemške države mučna. Vendar pa bo dosežena kompromisna formula to preprečila. Delegati so zapustili Haag v duhu prijateljstva. Vse države so doprip—rle žrtve za mir. Ni bilo niti zmagovalcev niti premaganih. Med tem pa, ko desničarski listi samo tožijo in očitajo, hvalijo vsi levičarski listi in tudi »Matin« doseženi napredek. »Ere Nouvel-le« smatra, da se problem izpraznitve Porenja lahko presoja z narodnega ali pa z mednarodnega stališča. S tem, da Francija zapusti Porenje, se je odločila za mednarodno stališče in s tem se zajamči uspeh Youngovega načrta. »L, Oeuvre« naglasa, da je dr. Stresemann na najdostojnejši način brez pridržka prevzel nase težka neizogibna bremena. »Populaire« priznava, da se je Briand po dolgem obotavljanju odrekel vsaki prestižni politiki in se pogumno eksponiral za mir. »Volonte« izjavlja, da je gospodarskemu zbližanju, ki se kaže v velikih nemško-francoskih kartelih, sedaj sledilo tudi kulturno in diplomatsko zbližanje, ki je prvi temeljni kamen za bodočo zvezo evropskih držav, ki bolj kot sploh kedaj postaja neizogibna. Kaj vsebuje haaški sporazum London, 30. avgusta. (A. A.) Angleško uradno poročilo. Po seji, ki je trajala sinoči tri ure, je Nemčija potrdila sporazum, ki so ga sklenile upniške države. Načrt tega sporazuma je bil danes dopoldne predložen seji finančne komisije. Zaključena plenarna seja haaške konference se bo vršila danes. Na tej seji bodo izmenjane posamezne note. Sporazum v finančnih vprašanjih je bil dosežen zato, ker je bil najprej sprejet predlog politične komisije, ki obsega te-le točke: 1. Da trojica okupacijskih sil prične umikati svoje čete iz Porenja tekom septembra in da ta evakuacija ne sme trajati delj ko tri mesece od dne, ko odidejo prvi transporti; 2. da se ima pričeti avakuacija cone v istem roku in da bo cona evakuirana takoj po ratifikaciji Youngovega načrta od strani francoskega in nemškega parlamenta; 3. da morfbiti evakuacija te cone gotova v 8 mesecih; 4. da se imajo reševati vsa sporna vprašanja, ki se tičejo evakuacije, na način, kakor je predviden z arbitražnim komitejem in da se lahko zainteresirane države v skrajnem primeru poslužijo pravice in apela, ki jim ga daje čl. 4 locarnske pogodbe, in 5. da sc odstopi od ustanovitve posebne kontrolne komisije ter da Anglija in Belgija odpošlje svoje predstavnike v komisijo za Porenje do končne evakuacije. Haag, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Kolikor se do sedaj more pregledati, je zaključni protokol o finančnih vprašanjih že sestavljen in ima več prilog. V prvi prilogi se nahaja pogodba med Anglijo in štirimi tako zvanimi žrtvujočimi državami. Druga priloga urejuje stvarne dobave. Tuetja pa zasedbene stroške. O prehodu od Dawesovega k Youngovem načrtu pa se do sedaj še ni govorilo. To vprašanje se bo obravnavalo jutri dopoldne. dovski del mesta Jeruzalema. Tam so prenapolnjene vse hiše, kar daje povod za nadaljnje vznemirjanje. Višji angleški komisar Chancellor je dospel v Jeruzalem, vendar pa ostanejo na svojih mestih vsi uradniki, ki so krivi položaja, predvsem mufti in namestnik višjega komisarja Duke. Ustanovila se je neodvisna preiskovalna komisija juristov pod predsedstvom nekega nemškega odvetnika. London, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Nacionalistična stranka v Bagdadu, ki obstoja v največjem delu iz mohamedancev, je poslala Macdonaldu brzojavko, v kateri protestira proti tiranstvu zionistov v Palestini, kar je posledica Balfourjeve note. Listi zahtevajo, da se mora opustiti politika nacionalne domovine za Jnde. Pariz, 30. avg. (A. A.) Iz Jeruzalema poročajo, da so angleške čete v Palestini sedaj tako jake, da lahko preprečijo nadaljnje e- rede. Oblasti preganjajo roparje brez usmiljj-nja ter postopajo proti kršiteljem reda z največjo strogostjo. Včer-ii ubita dva Arabca in dva Zida. Zasedanje Sveta Društva narodov Ženeva,, 30. avg. Svet Društva narodov je Imel danes svoj prvi sestanek pod pred-aedništvom perzijskega predstavnika Foru-ghia. Delegati Masilli, Dalton, Bernsdorf, So-kal in Antoniades so zastopali Brianda, Hej-dersona, dr. Stresemanna, Zaleskega in Titu lesca. Svet je izvolil nove dopisne člane finančnega komiteja. Po razpravi o poročilu hi-gijenskega komiteja je podal Scialoja podrobno poročilo o ratificiranih pogodbah in konvencijah pod pokroviteljstvom Društva naro-dov. Angleški zastopnik Dalton je izjavil, da polaga mnogo na to, da se čimprej uveljavijo vse Društvu narodov predložene Dogodbe. Pri-hodnja seja bo jutri. Protesti zidov Pariz, 30. avgusta. (A. A.) Skupina fran. coskih cionistov je organizirala miting v znak ! protesta proli napadom od strani Arabcev in proti omahljivi politiki palestinske vlade. V sprejeti resoluciji apelirajo na čut pravičnosti angleške vlade. Gruča manifestantov je po mitingu krenila pred angleško poslaništvo, da bi protestirala proti neredom v Palestini Policija je razpršila demonstrante z lahkoto, ad protesti Židov Newyork, 30. septembra. (A. A.) V Madi-8on Squareu se je vršil velik protestni miting proti krvoprelitju v Palestini. Mitingu je pri-sostvovalo nad 20.000 ljudi. V resoluciji se zahteva takojšen odpust višjih uradnikov angle. ške uprave v Palestini, povračilo škode žrtvam arabskih napadov ter odkrita politična izjava angleške vlade o svojih bodočih ciljih. Ukrepi Iranc. oblasti Pari«, 30. avgusta. (A. A.) Iz Hajfe poročajo, da so francoske oblasti zaprle cesto med Hajfo in Bajrutom. Komunistična zarota v Kini Sanghaj, 30. avg. General Cankajšek je včeraj jedva ušel zaroti, ki mu je stregla po življenju. Komunistični zarotniki so se uštu-lili v njegovo gardo iu ga skušali v ugodnem trenutku ubiti. Več desetin najožjih prijateljev Cangkajška je bilo aretiranih. Komunistični zarotniki so imeli velikega podpornik* v generalu Cangjusiangu. Francosko-turška pogodba Parii, 30. avg. (A. A.) Iz Angore poroča-.jo, da je bila podpisana turško-francoska ^ godba o trgovini in plovidbi. Nesreče Pariz, 30. avg. Iz Amversa poročajo, da se Je razletela tvornica ekrazita. Nesreča je :a-htevala dve človeški žrtvi. London, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Poroča se, da se je do sedaj ugotovilo, da je bilo pri veliki povodnji reke Inda 300 mrtvili. Ni še nobenega upanja, da bi vode kmalu padle. 18 otrok žrtev katastrofe. Pariz, 30. avg. (AA.) Iz Alžira poročajo, da se je tamkaj porušila stara stanovanjska hiša, v kateri je stanovalo 30 rodbin. Nesreča se je pripetila ponoči. Obstoja bojazen, da je katastrofa zahtevala mnogo človeških žrtev, med njimi 18 otrok. Pariz, 30. avg. (Tel. »Slov.« V Alžiru se je danes ponoči v pristaniški napravi popolnoma porušila Štirinadstropna stanovanjska hiša, v kateri je stanovalo 22 delavskih družin. Tekom dopoldneva so potegnil izpod ruševin že 20 mrtvih in 40 ranjenih. Skupno število sn*7» nih žrtev se ceni na 60 do 75 oseb. Velika nesreča na morja. Newyork, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Blizu San Francisca pri Pigeon Pointu sta v gosti megli trčila skupaj obrežni parnik »San Juan« in tovorni parnik »Dodd« od Standard Oil Com-pany. Sunek je bil tako hud, da se je parnik »San Juan« takoj potopil. Od 100 potnikov in moštva ladje se jih pogreša 65. Pariz, 30. avg. (A. A.) »Matin« poroča iz Orana, da se je tamkaj nek avtobus prevrnil v prepad in da se je pri tej priliki 16 oseb smrtno ponesrečilo. Avtomobilska nesreča v Šmarju Šmarje, 30. avgusta. Nocoj okrog 7. ure se je pripetila v Šmarju na Dolenjskem avtomobilska nesreča. V smeri proti Ljubljani je vozil osebni avto tovarnarja Kristana iz Zapnž pri Lescah. V nasprotni smeri pa se je peljal s kolesom neki delavec iz šuštarjeve žage v Ljubljani, ki se je vračal z dela. Ker se delavec ni mogel pravočasno umakniti, ga je avto zadel in ga prevrnil ter mu prizadejal nad očesom 4 cm dolgo ter nad 1 cm globoko rano in najbrž tudi kake notranje poškodbe. Kolo, na katerem se je vozil delavec, je seveda tudi uničeno, dočim se je na avtomobilu razbila samo šipa. Ljudje iz bližnjih hiš so ponesrečencu nudili prvo pomoč, nakar ga jc avto tovarnarja Kristana odpeljal v ljubljansko bolnico. Komisij? bo dognala, kdo je kriv za to nesrečo. Angleške češe obvladujejo položaj Zidov je bilo ubitih 150 — Cvetoča mesta opustošena — Strogo zatiranje nemirov Jča t / ajje novega Koledar Sobota, 31. avgusta: Rajmund (Rajko), spoznavavec; Izabela, devica. Dan je dolg 13 ur in 30 minut in se je skrčil v mesecu avgustu za 1 uro 33 minut. Skol dr. Roiman med svojimi rojaki Šmihel pri Pliberku, 28. avgusta. Včeraj ob 7 zvečer je prispel sem v svoj itfjstni kraj presvetli g. škof dr. Gregor Rozman. Prišli so tudi vsi duhovniki-domačini, ki so v tej župni cerkvi darovali svojo prvo daritev, katerih je deset po številu. Ti duhovniki delujejo v šestih različnih škofijah. K temu moramo še pripomniti, da sta umrla žal dva pridna bogoslovca France Čebul in Janez Krajger. V tej dobri fari župni-kuje že nad 20 let župnik g. Vintar, po celem Koroškem znan pod imenom Krvina. Za praznik svidenja s svojimi rojaki, posebno s škofom gosp. dr. Rožmanom se je Šmihel dostojno pripravil. Dekleta so ovenčala cerkev, fautje so postavili slavoloke in topiči so pokali. — Na predvečer se je poklonilo škofu slovensko gasilno društvo, pevski in tamburaški zbor mu je priredil podoknico. Zjutraj pa je prihajalo ljudstvo od blizu in dafleč in Šmihel že dolgo ni videl toliko ljudstva kakor danes. Pred sprevodom v cerkev je gosp. škofa pozdravil najprej župan šmihelski, potem predsednik Izobraževalnega društva, nato pa se zastopniki Marijine družbe, tretjega reda in Marijinega vrtca. Do solz je bilo ljudstvo ginjeno, ko jim je domačin delil svoi sveti škofovski blagoslov. V Jeruzalemu se vrši na angelsko nedeljo, dne 1. septembra t. 1., velik mladeniški tabor za organizirane in neorganizirane katoliške mladeniče iz dekanije Velika Nedelja in Ljutomer. Kaj in kje je Jeruzalem? Jeruzalem je najvišji hrib svetovnoznanih jeruzalemskih iu okoliških vinogradov med Dravo in Muro z najlepšim in najdaljšim razgledom čez Medžimurje in Prekmurje proti Madjarski do Blatnega jezera v pre-stolico staroslovanskega kneza in vladike Pribine, in prek proti Gradcu in doli proti Carigradu na slavne panonske ceste starih Rimljanov ter dohode in dovoze krvoločnih Turkov, Ogrov in Kurucov. Tukaj, blizu Jeruzalema je tudi zgodovinski »Babji klanec«, ki še vedno pripoveduje o tistih junaških in premetenih jeruzalemskih ženah, ki so z visokih sten ob klancu z debelim kamenjem in vrelo vodo pobile oziroma zapodile v beg zadnje ostanke Turkov, in o tistem nežnem mladeniču skoraj otroku, ki je s puško zadel in usmrtil njihovega poveljnika. Ta hrib je dobil ime Jeruzalem od lepe podobe »Marije Matere sedem žalosti v Jeruzalemu«, ki je bila naslikana po vzorcu »Žalostne Matere« v hospicu nemškega viteškega reda v Jeruzalemu v Palestini, in katero so dali postaviti redovniki viteškega reda. Okoli leta 1199. je namreč ptujski grof Friderik s pomočjo viteškega reda premagal Ogre in v zahvalo je podaril zavzete kraje okoli Velike Nedelje, Ormoža in Središča nemškemu viteškemu redu. Leta 1645. je razsajala v teh krajih smrtonosna kuga, ki se je ponavljala 1. 1646. in 1647. Ljudstvo je obupavalo, molilo in delalo Bogu obljube. Ko je kuga po stoterih človeških žrtvah minula, je bila izpolnjena tudi velika obljuba pred jeruzalemsko Materjo sedem žalosti na hribu Jeruzalem, postavilo je hvaležno ljudstvo s pomočjo radodarnega radgonskega oskrbnika Janeza Drum-pliča in njegove pobožne žene Marije Salome na mestu podobe krasno cerkvico v čast presveti Trojici in Mariji Materi sedem žalosti. Vogelni kamen je bil položen 15. in 17. julija leta 1652., in na praznik sv. Uršule dne 21. oktobra istega leta se je v tej novi cerkvici brala prva sv. maša. V začetku je bila samo blagoslovljena, posvetil pa jo je 26. aprila 1717 sekovski škof Jožef Dominik grof Lamberg. Cerkvica je zdaj podružnica župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, 1 uro hoda od železniške postaje Ivanjkovci ob Ormož—Ljutomer—prekmurski železnica, in pol ure hoda od Sv. Miklavža, je 18 metrov dolga, čez 7 metrov široka in čez 6 in pol metra visoka. Dne 25. in 26. julija leta 1852. se je tukaj obhajala z največjo slovesnostjo dvestoletnica cerkve. Za to slovesnost je podelil sv. oče Pij IX. posebne odpustke, došlo je v procesijah od 15 do 18.000 vernikov, spovedovalo je prvi dan 8, drugi dan 13 spovednikov, obhajil se je razdelilo okroglo 4000, vsako uro je bila najmanj ena sveta maša, slovesno instrumentalno sv. mašo s krasnim petjem je vodil slavnoznani učitelj Jurij Schmidinger. In jutri, na angeljsko nedeljo, se vrši tukaj velik mladeniški tabor za dekanijo Velika Nedelja in Ljutomer, vodil ga bo Friderik Horvat, dekan velikonedeljski, cerkven govor in sv. mašo bo imel pomožni škof dr. Tomažič, o katoliški akciji bo govoril profesor dr. Hohnjec, o mladeni-škem apostolatu dr. Janžekovič. Dečji dispanzer v Si, Vidu nad Ljubljano Prirojena dovzetnost Slovencev za kulturni napredek dviga deželo iz njenega mrtvila, širi pro-sveto, krepča zdravje in leči rane. Tako se nam na deželi otvarja nov vir pomoči, ki nam bo bolne zdravil, zdrave pa varoval in ščitil in to je otroški dispanzer v Št. Vidu nad Ljubljano. Naši kraji niso bogati, razmere so vsak dan težje, naš narod pa ne izgublja poguma, gre naprej. Živ primer je zdravstveno okrožje v Št. Vidu nad Ljubljano, ki s svojim čilim, podjetnim in agilnim načelnikom Antonom Belcem iz št. Vida nad Ljubljano poslavlja in otvarja naši mladini dom. Duša tega podjetja in oče ustanove g. Anton Bele kljub svojim 70. letom ni miroval, dokler ni Anton Bele, ustanovitelj dispanzerja. dosegel svojega cilja. Ze v svoji mladosti je kazal izredne zmožnosti ter je sodeloval pri raznih kulturnih ustanovah. Bil je kot 17 letni mladenič tajnik Blaž Potočnikove šentviške knjižnee, ustanovil je Rokodelski dom t. j. zavetišče Sv. Jožefa. Kot načelnik gasilnega društva si je pridobil neprecenljive zasluge, prevzel je poroštvo za gasilsko orodje, napravil ubožnejšim gasilcem gasilsko obleko. Ne naštevamo njegovih zaslug, ki si jih je pridobil kot župan obširne občine, kot predsednik okrajne bolniške blagajne ljubljanske okolice, načelnik okrajnega cestnega odbora, predsednik županske zveze za Kranjsko itd. Dečji dispanzer je nov cvet v vencu zaslug g. Belca. Ustanovil ga je s sodelovanjem zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani in zdravstvenega okrožja. V ponedeljek bo odprl otrokom svoja vrata ter sprejemal bolne revne otroke v polikliniko v do-poldanskh urah ob ponedeljkih in četrtkih od 10 do 12, ob istih dnevih popoldne od 2 do 4 pa otroke z materami radi nasvetov glede prehrane, vzgoje, higiene iu zaščite otrok. Tramvaj v Šiško in na Vič Ljubljana, 30. avgusta. Na mestnem gradbenem uradu so javnosti na razpolago podrobni načrti o nameravanem razširjenju cestne električne železnice na Vič in v Šiško. Ljubljansko občinstvo do sedaj še ni pokazalo kakega znatnega zanimanja za te načrte in kakor smo zvedeli na mestnem magistratu, sta si ogledala te načrte dosedaj le dva prizadeta poseshiika, tretji pa je bil naš poročevalec. Ob tej priliki se je obrnil na ravnatelja mestnega gradbenega urada ing. Pre-lovška s prošnjo za pojasnila. Na podlagi teh pojasnil se bo izvršilo razširjenje cestne električne železnice tako: Izhodišče novih prog bi bilo pri glavni pošti. Od pošte bo tekla nova dvotirna proga po Šelenburgo-vi ulici, Gradišču, Rimski in Tržaški cesti na Vič do cerkve. Proga bo dvotirna le do tobačne tovarne, najprej pa enotirna. Druga proga v Šiško bo tudi dvotirna in sicer do železniškega prelaza. Tekla bo sprva vzporedno s staro progo po Dunajski cesti nato od Evrope po Gosposvetski cesti do pre-laža. Tega bo tir presekal v isti višini in jo zato od železniške oblasti že izdano dovoljenje. Od prelaza do šiške bo proga enotirna. Kot zadnja postaja je bila sprva določena gostilna Križ v Zgornji Šiški, to je zadnja hiša v sklenjeni hišni vrsti na Celovški cesti. Tudi podrobni načrti so zaenkrat izdelani le do te hiše. Stvar pa je med tem že dozorela v toliko, da bo tramvaj prej ko ne vozil tudi — do Št. Vida. S tem bi ta proga dobila šele svoj pravi in polni pomen in bi bilo prebivalstvu, tako ljubljanskemu kakor tudi šentviškemu, zelo ustreženo. Po obeh novih progah bodo vozili novi, široki moderni vozovi in ne take škatlje, kot jih sedaj vidimo po Ljubljani. Novi vozovi bodo imeli po 20 sedežev in 10 stojišč. Tudi tračnice bodo močnejše kot dosedanje. Dočim so te visoke le 14 cm, bodo nove 18 cm. Promet z novimi vozovi in ua novih tračnicah bo boljši, hitrejši in ne bo treba potnikom toliko čakati. Sprva se bodo vozovi vrstili v presledkih po 12 minut, čim pa se proga nekoliko uvede, pa v presledkih po 6 minut. Na dosedanjih progah vozi tramvaj v presledkih po 7 in pol minute. Hišnim posestnikom v Šelenburgovi ulici in v Gradišču se ni treba bati ropota. Tramvaj tam ne bo povzročal ropota, vsaj takega ne, kot ga povzročajo dosedaj avtobusi. Tračnice bodo položene na velikih asfaltnih ploščah, ves ostali tlak pa bo izmenjan z lesenimi kockami. Posamezne tračnico bodo med seboj spojene avtogensko elektrotermič-no, tako, da tudi na stikih ne bo nikakega ropota. Vozniki bodo morali po Šelenburgovi ulici in v Gradišču voziti počasneje. Maloželezniška družba, ki bo gradila obe progi in katere delnice so večinoma v rokah mestne občine, ima že zagotovljen kredit za zgradbo obeh prog. Vsi gradbeni stroški bodo znašali okoli 18 milijonov dinarjev. Z delom bodo pričeli takoj prihodnjo pomlad, v obratu pa bosta novi progi že do oktobra 1. 1930. Za 9. septembra t. 1. pa je sklicana komisija, ki bo pregledala ves teren za obe progi. Izračunana je tudi rentabilnost nove proge. Pri cestni železnici je ravno obratno kot pri avtobusih. Tramvaj spočetka stane prav veliko, vzdrževalni stroški pa so potem razmeroma majhni. V Ljubljani, kjer niso vse ceste tlakovane, je treba dati vsekakor prednost tramvajskemu promelu pred avtobusnim. Tok bo dobival novi tramvaj iz mestne elektrarne, ki bo do oktobra 1930. povečana in ki bo SALONIT" cementno azbestni Skrili je najboljši materija! za pokrivanje zgradb 99 V nedeljo v Domžale! Kamniško orlovsko okrožje in domžalska or liška srenja vabita na veliko prireditev dne 1. septembra v Domžalah. Ta dan proslavi domžalski odsek 20 letnico svojega obstoja in ta dan bo blagoslovljen nov odsekov prapor. Spored je: Ob 9 zbirališče v Društvenem domu. Pred sv. mašo blagoslovitev prapora. Ob 10 sv. maša, potem sprevod. Ob 13 skušnja, ob 14 litanijo in ob 14 telovadba. Prireditev je obvezna za vse člane, članice in naraščaj. — Odbor. dobila v novi cestni železnici stalnega in velikega odjemalca za nove množine toka. Z zgradbo novih prog do Viča in šiške, oziroma Št. Vida, pa še ni zaključena izpopolnitev tramvajskega omrežja v Ljubljani. Za tema progama pride na vrsto še podaljšanje proge v Moste, na Dolenjski cesti do Rakovnika in Jelačina, dalje zgradba nove proge do pokopališča pri Sv. Križu. Kakor hitro pa bo urejeno vprašanje prelaza čez železniško progo na Dunajski cesti, se bo gradila tudi proga na Ježico. Tudi sedanjo progo v Ljubljani se bodo izboljšale. Predvsem se bodo izmenjali dosedanji stari vozovi z modernimi in velikimi. Enako so slabe in nezadostne tudi tračnice, ki bodo istotako izmenjane z novimi, 18 cm visokimi. Vsa znamenja torej kažejo, da se bo Ljubljana v vprašanju tramvajskega prometa končno le malo premaknila iu naDredovala. Prav je tako. Osebne vesti •k Umeščen je bil v četrtek, 28. avgusta gospod Franc Golob, kaplan v Ribnici, na župnijo Kostanjevica. ir Poroka. V toplicah Dobrna so jo poročila gdč. Milica Karba, učitelijca v Konjivah z gosp Lorberjeni, uradnikom. Obilo sreče 1 Solshe vesti ■jAr Državna realna gimnazija v Novcni mestu. Vpisovanje v I. razred bo 11. sept. od 9—12, v ostale razrede (II—VIII) za dosedanje učence tudi 11. sept. od 9—11. Učenci iz tujih zavodov pa se bodo vpisovali 12. sept. od 9—12. Pismeni višji teč. izpiti (naknadni in ponavljalni) se prično 9. sept. Novinci morajo prinesti s seboj zaduje izpričevalo in krstni list, domači učenci pa zadnje izpričevalo. — Natančnejši podatki so objavljeni na oglasni deski v veži. Druge vesti k Položnice za obnovitev naročnine priložimo v jutrišnji številki »Slovenca", vsem poštnim naročnikom. Oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino že poravnano, naj shranijo položnico za poznejše plačilo. •k Vse župne urade prosimo, da jutri oznanijo vernikom, da bo v nedeljo, 8. septembra cerkev lurške M. Ii. v Rajhenburgu slovesno proglašena za baziliko. Obenem bodo blagoslovljene tudi nove orgle. Rajhenburško prosvetno društvo in Orel praznujeta ta dan svojo dvajsetletnico in priredita slavnostno akademijo s telovadbo. Železniško ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Polovična vožnja volja za dneve 7., 8. in 9. septembra. Te polovične vožnje se lahko posluži vsakdo. Na odhodni postaji kupi cel vozni listek do Rajhenburga in ga daj žigosati z mokrim žigom. V Rajhenburgu se bodo dobila potrdila o udeležbi. S tem potrdilom in z na odhodni postaji kupljenim voznim listkom se potem vsakdo pelje brezplačno domov. •k Pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani so določene uradne ure ob delavnikih za čas od 1. do 30. septembra 1929 od 7 in pol do 12 in pol in od 16 do 18, a ob sobotah od 7 in pol do 13 in pol, za čas od 1. oktobra t. 1. dalje pa od 8 do 12 ure in od 15 do 18 in ob sobotah od 8 do 14, ob nedeljah, dalje Velikonočni ponedeljek, Bin-koštni ponedeljek, Telovo, ob Vseh svetih, 25. in 26. decembra od 9 do 12, ob ostalih praznikih pa od 8 do 12. Vložišče pa je odprto od 1. septembra t. 1. naprej ob delavnikih od 8 do 12 in od 16 do 17, ob sobotah od 8 do 13 ure, ob nedeljah ir, zgoraj izrečno navedenih praznikih od 9 do 12, ob ostalih praznikih pa od 8 do 12. Vladimir Perzynski: V uniformi Včeraj, v triinštiridesetem letu življenja sem oblekel prvikrat vojaško uniformo. Ne zatajim drobnih ničemurnosti. Ko sem stal pred ogledalom, zaklenjen v svoji sobi, sta me prevzela nenadoma strmenje in začudenje. Smatral sem se do tedaj za precej ne-stasitega človeka, nekoliko nerodnih kretenj. Mnogo mojih znancev je v meni vzdrževalo to zmotno domnevo. Toda v ogledalu sem ugledal tanko, vitko postavo gibkih kretenj in s hladnim, odločnim izrazom obličja. Z eno besedo — rojen Marsov sin. Čez trenutek nato sem se znašel v mestu. Mračilo se je. In mogel sem se prepričati sam na sebi, kako osvežujoče vplica uniforma na dušo. Nikoli v življenju se nisem imel za bo-jazljivca; toda v tem trenotku, ko sem stal na križišču Kozje ulice in Krakovskega Predmestja,1 ni poznal moj pogum naravnost nobenih mej. Če bi se bila pojavila pred menoj bolj-ševiška baterija, bi jo bil nedvomno napadel, ne da bi trenil z očmi. Res je sicer, da je bilo malo verjetnosti, da bi se bila ob osmih zvečer pojavila na Krakovskem Predmestju baterija boljševiških topov. Namesto tega pa me je neki izraelit, kj je stal na Kozji ulici, z nizkim glasom nagovoril, potem ko me je z vprašujočim pogledom premeril od nog do glave: »Ali nimaie civilnih hlač na prodaj, gospod? Jaz bi dobro plačal.« Namesto odgovora sem ga preklel. Le ka- 1 Ena izmed najvažnejših varšavskih uHn. ko si je to govedo moglo domišljevati, da sem jaz kedaj nosil civilne hlače! Hitro pa mi je upadel pogum. Nekaj korakov pred seboj sem zagledal silhueto častnika. — Treba bi bilo salutirati. Doma, pred ogledalom, sem delal to jako spretno- Poučili so me, da je treba pozdravljati s hitro, odločno kretnjo. Malo je manjkalo, da si pri teh vajah nisem izpahnil roke. Vendar je nekaj drugega, pozdravljati lastno podobo v ogledalu, in spet nekaj drugega, salutirati — na ulici, in to tujemu, neznanemu, resničnemu častniku. Prestrašil sem se in se obrnil sunkoma nazaj, delajoč se pri tem, kakor da z velikanskim zanimanjem ogledujem izložbeno okno prodajalne. Častnik je šel mimo, zdi se, da jih je šlo mimo še dvajset drugih, jaz pa sem se še vedno vdajal zamišljenemu premotrivanju zavitkov čaja in izbrane kavine primesi. Tak umik je preznačilen za človeka, ki si je v dobi civilnega življenja ustvaril različne napačne pojme o »dostojanstvu';: in se boji osmešiti se z nerodnim pozdravljanjem. In zato sem se tudi v naslednjem hipu obrnil k drugemu izložbenemu oknu in čez nadaljnih deset minut sem z začudenjem ogledoval pisano podobo, ki je predstavljala človeka s kleščami, ki so mu ščipale jetra. Spodaj je bilo napisano: »Ali poznaš to bolečino?« Končno sem se vendarle moral domisliti, da se je na ta način mogoče naučiti na pamet vseh trgovskih izložb, pri tem pa bi potreboval nekoliko dni časa, da bi prispel od Mickje-vičevega spomenika do palače Bristol. Bristol, Hotel Evropski, I.ourse ... Toda tamkai se vendar vse tare »šaržTi bedak! Stopiš tako-le ...« Moj prijatelj je stopil »pozor« in začel recitirati: »Gospod general, javljam pokonno.... Ponovi!« Pričel sem ponavljati, sledeč vsem njegovim kretnjam na veselje mimoidočih, ki so naju že pričeli opazovati. »Ves čas, dokler bo general govoril s teboj, moraš tako stati...« Moj prijatelj je znova zavzel primerno pozicijo, a jaz za njim. Medtem se je bil najinim vajam pridružil neki desetletni poba-lin, ki je pridirjal izza nekih vrat in se tudi postavil v red. »Ko general odide, moraš gledati za njim še tri korake.« V tistem trenutku se je v prazui ulici pojavila kočija. Slučaj je hotel, da je sedel v nji kakor nalašč — general. Moj prijatelj, stari vojak, je snel, ko ga je zagledal, čapko z glave in zamahujoč veselo z njo stekel h kočiji, kričoč na vse grlo: »Stoj! Stoj! Kako se imate, dragi general! Ali niste morda slišali kakih novic s fronte?;: (Fr. V.) Tristan Bernard: Izjave G. dr. Saint-braevjn. Tehtal sem dvestopetdeset funtov, iti vsa sredstva za shujšanje mi niso nič pomagala. Tedaj mi je dal nek znanec, katerega je samo nebo poslalo, Vašo adreso, velecenjeni gospod doktor. Ubogal sem Vaš nasvet, uporabljal sem Vaš sistem »smiselnega korakanja , in po sedmih mesecih se mshujšal za štiriintrideset funtov. Z odkritosrčnim veseljem se Vam iskreno zahvaljujem. Larthur, trgovski nameščenec. G. dr. Henriju Dutarse-u. Jaz podpisani Larthur, trgovski nameščenec, izražam tem potom g. dr. Henriju Dutarse-u svojo iskreno hvaležnost. Kot posledica napornih dolgih maršev so mi otekli gležnji in stopala. Moja dobra usoda je hotela, da sem se seznanil s pacijentom g. dr. Du-tarse-a. Po njegovem nasvetu sem vsak dar kopal tri ure noge v svinčeni vodi. Po šestih mesecih so otekline popolnoma izginile. Ijarthur, trgovski nameščenec. G. dr. Trachetju. Mrzle kopeli v svinčeni vodi, ki sem jih jemal tekom šestih mesecev vsak dan po tri ure, so mi povzročile težko obolelost dihalnih organov. Imel sem srečno misel, obrniti se na Vas, velespoštovani gospod doktor, in za-J hvaliti so imam Vašemu zdravjlenju z elek-j triko, da jo moja bolezen po preteku enega i leta skorai čisto ozdravljena. ' 1 n.rthur. trnovski nameščenec, it Umrl je dne 24. t. m. v Gradcu zadet od kapi g. dr. Fr. Som, koncipist dež. vlade v p., sin pokojnega mariborskega profesorja dr. Fran šorna. Pred prevratom je služboval pri okrajnih glavarstvih v Mariboru in Brežicah. it Avtobusna proga (O. žužek) Ljubljana— Skaručina—Vodice—Cerklje—Kranj obratuje od 1. septembra dnevno sledeče: 1% Cerkeij odhod zjutraj olj 5.30, i z Vodic ob 6.00, iz Skaručine ob 6.10, v Ljubljano 6.45. Ob 7 se avto iz Ljubljane vrača ter prihaja v Vodice ob 7.45, v Cerklje ob 8.15, v Kranj 8.45. Nato: iz Kranja v Ljubljano ob 9.80, iz Cerkeij ob 10.00, i a Vodic 10.30. jo v Ljubljani ob 11.15. Popoldne iz Ljubljane, ob 13.15, pride v Vodice ob 14.00, v Cerklje 14.30, v Kranj ob 15.00. Se vrača iz Kranja ob 15.35, prihaja v Cerklje 16.05, v Vodice 16.35, v Ljubljano 17.20. Iz Ljubljane se vrača ob 18.30, prihaja v Šmartno ob 18.55, v Ska-ručino ob 10.05, v Vodice ob 19.15, v Cerklje 19.45. Ob nedeljah in praznikih odhaja zvečer iz Ljubljane še ob 17.30, ier prihaaj v Cerklje ob 18.45; v Ljubljano se vrača iz Cerkeij ob 19.15, prihaja v Ljubljano ob 20.25. Se vrača še enkrat v Cerklje ob 20.30, prihaja v Cerklje ob 21.45. Turisti, izletniki in obiskovalci jesenske razstave v Ljubljani se opozarjajo na ugodno zvezo zlasti ob nedeljah in praznikih. it Sprejem gojencev v topničarsko podčastniško šolo v Mariboru. Dne I.oktobra se sprejme v topničarsko podčastniško šolo v Mariboru 200 gojencev. Natančni pogoji so na vpogled pri vseh vojnih okrožjih, okrajnih glavarstvih, županstvih in orožniških postajah. it Olajšava avtomobilistom pri potovaniu v Avstrijo. Na iniciativo avstrijskega avtomobil-nega kluba in tnjsko-prometnih društev je avstrijska vlada odredila, da smejo izdajati avstrijske carinarnice na mejah za tuje avtomobile in motorna kolesa desetdnevno propustni-co (Zehntagevormerkschein). Te propustnice veljajo za one avtomobiliste, ki pridejo le za deset dni v Avstrijo. Ti tudi ne potrebu jejo ni-kakili triptikov ali »carnets de passages en douane« za svoja vozila. it Izlet praških dijakov v našo državo. Absolventi praške svobodne šole političnih znanosti pridejo 2. septembra na večji izlet v našo državo. Dijakov bo nad 40 in se bodo v naši državi mudili več dni. V Jugoslavijo pridejo v znanstveno informativnih svrhab. Obiskali bodo mesta Belgrad, Zagreb, Sarajevo in Split. it Hotelsko gibanje v Dubrovniku. Znani hotel Odak v Dubrovniku je bil prodan na javni dražbi za ceno 5.400.000 Din. Ta cena velja samo za poslopje iu zemljišče. Do prodaje je prišlo radi spora meti lastniki Odaka. Kupilo ga je društvo Riviera. To društvo namerava zgraditi tudi Zdraviliški flora in hotel s 500 sobami. Z zgradbo samo pa ne more še začeti, ker je nastal spor med državnim erarjem in dubrovniško mestno občino, čigavo je zemljišče ... -Jt Potres v Mostaru. V noči na četrtek je bil v Mostaru potres. Čutila sta se dva sunka in sicer prvi v sredo ob 21.05, drugi oa ob 23.02. Drugi potresni sunek je bil spremljan z močnim grmenjem pod zemljo. Oba potresna sunka sta imela središče kakih 15 km od Mostara. Škode ni bilo. it Sušak dobi elektriko z Reke. Kot smo že poročali, je bil nedavno sklenjen med »Elek-tro d. d.t na Sušaku in reško električno centralo dogovor, na podlagi katerega bo Elektra dobivala od reške centrale električni tok za Sušak za dobo petih let. Reška centrala bo oddajala tok tako za razsvetljavo kakor tudi za industrijo. Toka bo dovolj, tako da ga bo možno oddajati tudi nekaterim okoliškim krajem Sušaka. Elektra bo zgradila transformatorsko postajo, ki bo imela (>00 HP. Ulična razsvetljava se bo mogla poljubno ojačiti. Postaja bo do-gotovljena do novembra. it Milijard ni od nikoder. Ponovno smo že poročali, kako se v Sremu poteguje okoli 150 oseb z veliko dedščino brivca Nikole Bizoniča, ki je leta 1906 umrl v Londonu in baje zapustil ogromno premoženje petih milijard dinarjev. it Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšan ju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef';-vodo celo najnežnejši olroci lahko preneso. — Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. G. dr. Oskarju Blocku, špecijalistu za živčne bolezni. Dolge mesece sem trpel na živčnih krizah, halucinacijah, nemožnosti spanja itd., povzročenih po zdravljenju z elektriko. Božja previdnost me je pripeljala k Vam, velece-njeni gospod profesor. Vaše zdravljenje z bromom je vse težave za vedno odstranilo. Dolžan sem Vam hvaležnost do svoje smrti. Larthur, trgovski nameščenec. G. dr. Henriju de Beaupilore. Moje življenje v preteklem letu je bdi ureprestan martirij. Moj želodec se je nahajal radi preobilnega zavživanja broma v takem stanju, da se mi je bilo bati najhujšega. Nebesa so se me usmilila in mi dala, da sem izvedel Vaše ime. Vaši predpisi za dieto, ki temeljijo izključno v prehrani z močnatiirti jedrni, so mojo prebavo občutno izboljšali. Moja hvaležnost ostane neizbrisna. Larthur, trgovski nameščenec. G. dr. Beaumartinu. /elite imeti poročilo o uspehih vašega zdravljenja, da ga predložite medicinski akademiji. Tukaj je poročilo; ampak ne vem, če Se Vam bo zdelo pripravno za Vaše namene. Pred enim mesecem sem se podal v vašo oskrbo; moja teža je bila zrastla zaradi izključno močnate prehrane na 325 funtov. Svetovali ste mi dobiti konja in dnevno jahati par ur. V resnici se je moja teža pač zmanjšala tekom treh dni za sedemdeset funtov. Da: za celih sedemdeset funtov. To sem pripravljen potrditi pred akademijo. Res, da je za razlago tega bliskovitega shujšanja potrebna pripomba, da imam samo še eno nogo. Pri prvem jahalnem poizkusu sem padel s konja in morali so mi odrezati nogo. Larthur. trgovski nameščenec. Kakor je sedaj sporočilo jugoslovansko poslaništvo iz Londona, ni moglo niti v enem registru londonskih sodišč najti Bizoničeve dedšči-ne. Poslaništvo se je nato obrnilo do prvega londonskega skrbstvenega sodišča in zahtevalo od njega potrebne podatke. Čim jih dobi, bo obvestilo o tem sodišče v Irigu. Drugače pa v Ixjndonu zelo dvomijo o Bi/.oničevem bogastvu, kajti če bi to res obstojalo, bi se državna oblast že davno pobrigala, da bi našla naslednika, kajti oLj. Zvon«. V tisku je četrti zvezek letošnjega letnika, ki prinese poleg književne priloge 4 slovenske narodne pesmi za moški zbor v priredbi Jos. Pavčiča in Alojzij Mihelžičev mešan zbor z orglami »Daritev Mariji«. — Pevska društva, pevski zbori, pevci in pevke ter prijatelji petja! Podprite »Zbore«, s številnimi naročbami. Letna naročnina za Jugoslavijo 50 Din. Revija se naroča na naslov: Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljublj. Zvon«, Ljubljana. it Pozor Iovcil Klub ljubiteljev brakov pošlje na mednarodno razstavo psov na Dunaju dne 14. in 15. septembra t. 1. sest isirskih brakov. V poštev pridejo samo taki psi, ki so bili tukaj že odlikovani z oceno: odlično. Poživljamo svoje člane, da pse, ki bi jih hoteli poslati na Dunaj, nrijavijo do 2. septembra t. 1. pri podpisanem klubu. — Klub ljubiteljev brakov. ir Specijalist za otroške bolezni Dr. V. Stacid zopet ordinira od 11 do 12 in od 3 do 5. ir Jutri v Kašliu že^ranje! V gostilno pri Gradu vozi vsake pol ure avtobus izpred Prešernovega spomenika. Za debro jedačo in pijačo je preskrbljeno. Prve pečonice! Za nedeljo in ponedeljek eskrbi godbo Radioval Ljubljana. Vstopnine nobene. Ljubljana Nočna služba lekarn: Nočno službo imata drevi: Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ramor, Miklošičeva 20. O Belgijska delegacija Fidaka je snoči pod vodstvom generala Pontusa potovala skozi Ljubljano na kongres v Belgrad. 0 Lichtenthurnov zavod: Vpisovanje v osnovno in meščansko šolo je 2. in 3. septembra od 8 do 12 Šolska sveta maša bo 16. septembra, 17. septembra jc reden pouk. 0 Klub primorskih Slovencev vabi vse svoje člane, da se udeležijo jutri, dne 1. septembra izleta k sv. Katarini. Iz Ljubljane se odpeljemo proti Medvodam z jutranjim vlakom ob 6.50, od tam pa gremo peš na hrib in se vrnemo čez Podutik nazaj v Ljubljano. Izlet je družabno-infor-mativnega značaja glede na program v bodočem letu. — Tajnik. © Dve novi stavbi ob Rimski cesti. Dve stavbi, ki bosta obenem trgovski in stanovanjski hiši, sta nenadoma začeli rasti iz tal ob Rimski cesti. Obe stavbi sta vogelni, obe dvonadstropni. Na oglu Rimske in Groharjeve ceste zida Stavbna družba vogelno stavbo za gospo Bohinjčevo. V pritličju hiše bo lekarna, laboratorij ter prostor za zalogo, zgoraj pa bodo stanovanjski prostori. V pritličju bosta še dva trgovska lokala, v prvo nadstropje pa pride najbrže poštni u rad. Spodnji kletni prostori bodo za razne potrebe lekarne. Stavba bo veljala približno 1 milijon dinarjev. — Nekaj dalje gradi Prva slovenska zidarska zadruga vogelno stavbo za Metko Lazarjevo, trgovko s pleteninami. Stavba stoji na oglu Rimske ceste in Ulice Rimske legije ter bo imela spodaj nekaj trgovskih lokalov ter delavnico za pletenine. Stavba bo dvonadstropna ter bo do prihodnje jeseni gotova. © Zgradba carinarnice. V pogajanjih med prizadetimi činitelji radi zgradbe poslopja carinarnice na Vilharjevi cesti je nastal zastoj. Mestna občina in železuiška uprava se namreč ne moreta zediniti, kdo naj zgradi tir s tovornega kolodvora rlo strmine (rampe) pri carinarnici. Železniška uprava zahteva, da naj ta tir zgradi mestna občina iz sredstev,, ki jih ji daje, država pod naslovom kaldrmine. Mestna občina pa to odklanja in vztraja na stališču, da je kaldnnina določena le za tlakovanje prometnih eest, ki vodijo do carinarnice in pa za zgradbo carinarnice same, nikakor pa ne za zgradbo železniškega tira, ki je izključno le stvar železnice, zakaj ta bo tudi prejemala dohodke tega tira. Kdo bo potrebni tir zgradil, še ni znano, nikakor pa ne moremo verjeti, da bi radi take malenkosti padla v vodo že skoraj rešena in lepo uvedena akcija za zgradbo poslopja carinarnice. 0 Specijalist za otroške bolezni Dr. V. Stacul zopet ordinira od 11 do 12 in od 3 do 5. 0 Tudi gramoz pride prav. V Vegovi ulici nižajo sedaj cestni klanec. Pri tem odstranju-' jejo večje množine cestnega gramoza, ki prihaja mestni občini s oda i ravno prav. Steze v novem delu tivolskega parka, onem med glav-nLm dvoredom in tivolskimi ribniki, so že dolgo potrebovale gramoza. Ker pa mestna občina prav težko kaj kupi, ji je odvišni gramoz v Vegovi ulici prišel ravno prav. Sedaj posipa-vajo z njim steze v tivolskem parku. 0 Pazi, kadar izbiraš nosačal — Natakar Martin Mlakar iz Štajerskega je hotel v četrtek z nebnim vlakom odpotovati. V Streliški ulici je prosil popolnoma neznanega mladeniča, naj mu nese kovčeg na kolodvor. Ob 10 zvečer pa je zastonj čakal na kolodvoru na nosača s kovčkom. V temi se je nekje izgubil, Mlakar pa je mislil, da gre v drugi smeri proti kolodvoru, toda zlikoveu s kovčkom se res ni ljubilo priti In Mlakar je bil ob obleko in ob vse, kar je imel v kovčku. Škode trpi 2500 dinarjev. O Karambol s kolesom. Sinoči okrog Šestih je vozila mlada deklica s svojim kolesom nizdol po Resljevi cesti. Vozila je pravilno in je tudi dajala znamenje z zvoncem — to so ugotovile priče in tudi službojoči stražnik na križišču Resljeve in Sv. Petra ceste. Kljub temu se j« po nesreči zgodilo, da se je mlada kolesarica zaletela v rodovniško sestro, ki je tedaj ravno prekoračila Resljevo cesto. Sestra je padla na tlak ter si nevarno pobila nos. Stražnik je bil hipoma pri sestri in jo je odnesel v lokal Medičeve trgovine. Od tam je tudi hotel poklicati rešilni avto, toda setra je izjavila, da tega ni treba, nakar je sama zapustila lokal in se podala domov. O Iz policijske torbe. Mala Angelica šur-kova se je na Goljevici igrala z nogometno žogo. Mimo je privozil posestnik B. iz Ižanskega in žoga je padla na njegov voz. Surovež je pognal konje in ni hotel vrnili žoge jokajoči deklici. Ga bo že policija naučila manir. — Tatovi so se spravili še na ženska kolesa. Uradnici Pavli Ramovševi je izginilo iz veže Ljudske posojilnice 1000 Diu vredno kolo. — Na Masarykovi cesti so se stepli delavci in eden je svojega tovariša precej zdelal po obrazu. Orožje pa mu je bilo — velik hi§ni ključ. — Na Friškovcu so si ženske med seboj zelo »prijazne«. V barakah se med seboj obmetavajo kar z apnom. Policija je dobila o enem takem slučaju ovadbo. Maribor □ Glasbena Matica v Mariboru sprejema za svoj zbor nove, že rutinirane pevke in pevce, ki so obenem teoretično že naobraženi. Sprejem se vrši v ravnateljstvu Glasbene Matice, Aleksandrova 5, III. nastropje, počenši od ponedeljka 2. septembra t. 1. dnevno od 10 do 12., in od 16. do 18. ure. Glasbeua Matica otvori v slučaju dovoljnega števila prijavljencev tudi naraščajski tečaj za nerutinirane iu teoretično se nepripravljene pevke in pevce. Predpogoj za take pri javi jence jc* vsaj dober sluh in isto-tak glasovni material. □ Na IV. deški osnovni šoli v Mariboru v Samostanski ulici se vrši vpisovanje šol. otrok za šol. leto 1929-1950 v pondeljek, dne 2. septembra, in v torek, dne 3. septembra t. 1., vsakokrat od 8. do 12. in od 14. do 16. ure v šolskih prostorih, šolska sv. maša se vrši v pondeljek, dne 16. septembra, ob pol 9. uri v stolnici. Otroci se zbero na običajen način četrt ure prej pred šoNkim poslopjem. V torek, dne 17. septembra. ob 8 se prične redni pouk. — Starši se opozarjajo, dn se morajo tudi oni otroci, ki nameravajo obiskovati vndnico drž. moškega učiteljišča ali pa razrede nemške manjšinske šole, predhodno vpisati na svoji matični šoli. Brez potrdila o tem vpisu je vstop v omenjene zavode nedopusten. — šolski okoliš je nespremenjen. Določila o sprejemu izvenmariborskih otrok je že objavil krajevni šolski odbor. — Upraviteljstvo. □ Mariborski krščanski socialisti (Strokovna zveza in sorodne organizacije) priredijo prihodnjo nedeljo, 1. septembra izlet v Puščavo pri Sv. Lovrencu. Tam bo ljudsko zborovanje z govori tovarišev prof. Prijatelja in tajnika Rozmana. Skupni odhod z vlakom zjutraj po peti uri z glavnega in koroškega kolodvora. Prijatelji, dobrodošli! □ Znano nekdanjo Senekovičevo gostilno pri Sv. Petru pod cerkvijo ob sedanji novi j okrajni cesti je dal sedanji lastnik g. Božič — Prlek na uovo preurediti. Te dni je ;x>drl tudi staro poslopje ob cesti in gradi na istem mestu novo moderno stavbo. □ Nova okrajna cesta pri Št. Petru do vrh hriba pri »Turški kapelic je že popolnoma gotova. Vozniki se pritožujejo, da je podjetnik nasut na cesto predebeli gramoz, a premalo peska. — Od 15. avgusta naprej se gradi pod vodstvom inž. Umeka tudi nova cesta iz Bre-sternice proti Sv. Križu. □ Mariborčanom in okoličanom toplo pri-jjoročamo veliko invalidsko tombolo, ki jo priredi Udruženje vojnih invalidov v Mariboru v nedeljo, dne 8. septembra, ob poltreh popoldne na Trgu Svobode. Tombola bo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Mariborski javnosti že danes sporočamo, da bo ta prireditev ena najlepših in bogatih dobitkov, med temi je osem glavnih. Prva tombola je kompletno opremljena spalnica. Druga šivalni stroj. Tretja moško ali žensko kolo. Četrta kuhinjska opreana. Peta radio aparat. Šesta voz premoga. Sedma ena klaftra drv. Osma vreča fine moke. Razen tega pa še čez 500 manjših krasnih in vrednih dobitkov. Z ozirom na to, ker je prireditev socijalnega in dobrodelnega namena, se naproša vsa javnost, da to akcijo po svoji moči podpira in pomaga za eimvečji uspeh, zlasti prosimo cenjene j>odjetnike, trgovce in obrtnike, da nam pomagajo s prostovoljnimi prispevki ali dobitki in da gredo našim pooblaščenim nabiralcem na roko. □ Zopet nov odvetnik v Mariboru. Odvetniško pisarno je otvoril v Mariboru g. dr. Ivo Šestan, rodom iz Središča. V Mariboru imamo sedaj okoli 40 advokatov. O Dr. Alfonz Wnnkmiiller, dobroznani zdravnik, ki gre osobito revnim slojem na roko, je zopet začel ordinirati v Gosposki ulici št. 20. □ V bližnji Svečini bo v nedeljo, 15. septembra, |>o večernicah prosvetna prireditev »domovinski dan«, ki jo priredi mlado tamošnje prosvetno društvo. Dobro bi bilo, da se Mariborčan^ udeležijo te narodne prireditve v obmejni Svečini. Od Spatzeka vozi avto ob enih, a od »Črnega orla« ob tričetrt na eno do Gornje sv Kungote, odkoder je samo tričetrt nre hoda do Svečinc. Zvečer vozijo avtobusi iz Sve-čine v Maribor. □ Otvoritev orlovskega telovadiščn na »Livadi« v Mariboru se jc preložila od 15. sept. na 6. oktober, ker se 15. septembra vrše kasaške dirke. □ Borza dela v Mariboru išče nujno za takojšnji nastop službe: I pečarja, 1 bakrokot- larja, t krojača, 4 čevljarje, 3 uii/.urje, t pleskarja (dobro moč). 4 kuharice za Zngreb. Belgrad. Bitoli. 2 šivilji za perilo, 1 veziljo za Celje. Naznanilo V gostilni ,Pod na Rimski cesti — bo v soboto 31. avgusta 1929 o priliki otvoritve na novo opremljenih lokalov odprto do 2 zjutraj. — K obilni udeležbi vabi ALBIN VRHOVEC, gostilničar. □ Felberjev otok. Iz okoliških občin smo prejeli ta-le dopis: Sosedne občine Kamnica, Bre-sternica, Jelovec, Rožpoh in Sv. Križ so dne 25. t. m. sklenile s 35 podpisi sledeči protest proti rekviri-ranju Felberjevega otoka: 1. V seji mariborskega občinskega sveta dne 22. t. m. se je kot edini razlog navedel za to neprimerno rekviriranje, »da občina Kamnica izrablja mesto Maribor, ker tako drago prodaja gramoz!« Ugotovimo, da ta trditev nI resnična, zakaj gramoza ne more prodajati občina Kamnica, ker ga sama le kupuje, ampak prodal je gramoz privatni posestnik v Kamnici št. 19.« — 2. V isti se ji je izjavil drug govornik, da bo občina Kamnica zahtevala od kopalne karte 20 par davščine. Ker kopališče še ni dograjeno, občina Kamnica sploh ni inogla sklepati že o tozadevnih taksah in je zato omenjena trditev istotako neresnična in neutemeljena. — 3. Razglaša se v »Večer-niku« in v »Mariborer Ztg.«, »da se tako prepreči, da bi menda kamniška občina naložila na obiskovalce kopališča prevelike davščine« — ozii-oma se govori o 5Exploitierung«. Tudi to javno poročanje o občini Kamnica energično zavračamo kot nesmiselno in neresnično, zakaj vsak lajik vendar ve, da so bile, so in bodo vse davščine v Kamnici vedno mnogo nižje nego v Mariboru, takse za karte pa so itak omejene v taksnem zakonu. — S takšnimi nedokazanimi in z neresnico podprtimi razlogi nam pač nihče ne more rekvirirati niti enega metra zemlje iz upravnega teritorija občine Kamnice, še manj pa 17 oralov 1 — (Opomba uredništva: Pri-občujemo obrambno pojasnilo kamniške občine, da se tako slišita oba zvona.) □ Otvoritev novih trgovin v Mariboru. V zadnjem času so bile na novo otvorjene: a) trgovine z mešanim blagom: Srečko Ogrizek, Betnavska cesta 39, Auton Lincner, Meljska cesta 31, Katarina Herman, Krekova ulica 6; b) trgovine z motornimi vozili: Peter Keržič, Frančiškanska ulica 13; c) veletrgovina konzerviranja rib, sočivjn in sadja pod imenom »Mariborska konzerva« Ivan Pelikan, Miklošičeva ulica 6; d) veletrgovina z galanterijo na debelo: Kunstek & Gaspari. Kral ja Petra trg 6; e) trgovina z lesom: Josip Govedič, Prešernova ulica 19; f) trgovina t železnino: Rudolf Pouli, Glav-ni trg 21; g) trgovina z tehničnimi predmeti: Josip Tichv, Slovenska ulica 16; h) trgovina z muzikalijami in glasbenimi instrumenti. Celie 0 Jutri v Vojnikl Ne samo orlovska mladina, ki jo itak kliče že bratska dolžnost, temveč vsi, ki mladini resnično dobro hočejo in z njo plemenito čutijo, bodo jutri zbrani v novem Orlovskem domu okoli novega prapora vojniškega Orla. Dopoldne je slovesen sprejem pri gostilni Vrečko v Arclinu, služba božja v župni cerkvi, blagoslovitev novega prapora, blagoslovitev Orlovskega doma io skušnja, popoldne ob 3 pa javen telovadni nastop na telovadišču, ki je prirejeno na sejmišču. Iz Ce. lja vozijo vsake pol ure avtobusi od hotela »Evro-pa« med 8 in 9 zjutraj ter med 13 in 15 popoldne. Po končani prireditvi je obilno poskrbljeno za poi vratek v Celje z avtobusi. 0 Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1929-30 bo 1. in 2. septembra, vsakikrat od 9. do 12. ure. Začetek pismenega končnega izpita bo v torek 3. septembra. Prošnje za pripustitev k temu izpitu je vložiti pri ravnateljstvu do 2. septembra do 12. ure. Otvoritvena služba božja bo 6. septembra ob 9, pouk prične 7. septembra. -©• V celjski bolnici sta umrla: Dne 29. avgusta Dušanka Alagič, 17 letna hčerka protojereja iz Sremskih Karlovcev, na posledici jetike. — Dne 30. avgusta Terezija Rakun, žena delavca iz Mozirja, stara 70 let N. v m. p.l Smola. Petnajstletni posestniški sin Franc Napret je dobil poželjenje po žlahtnih hruškah. Splezal je 29. avgusta na drevo in po veji do sadu. Pa je bila veja slabo pripravljena na Franceljevo težo, zlomila se je, Francelj je štrbunknil na tla in to tako nerodno, da si je zlomil desno roko io moral v celjsko bolnico. •©■ Sprememba pri OUZD ▼ Celju. Poslovalm ca Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju je že doslej uradovala za okroglo 11.000 zavarovancev. S 1. septembrom se priključi celjski poslovalnici še konjiška poslovalnica z okrogle 1800 zavarovanci. & Predlog mestnega občinskega proračuna, kakor ga je izdelalo mestno načelništvo, je od 29. avgusta do vključno 11. septembra razložen v mestnem knjigovodstvu ter si ga lahko občani ogledajo ob običajnih uradnih urah. V tem času sprejema mestno načelništvo tudi eventualne pripombe in pritožbe k predlogu proračuna. & Sestanek strelske družine v Celju. Strelske družine, ki jih imamo danes v vsakem mestu, v južnejših krajih pa tudi po vaseh, imajo namen nuditi navdušenim strelcem priliko za strelski šport, mlajšim moškim pa posebej nuditi šolo v streljanju in jih tako pripraviti za kadrovski rok. V Celju je bil tako družino ustanovil sedanji general in skopljanskl veliki župan Naumovič, ki ji je tudi uspešno načeloval. Z njegovim odhodom je delo družine zaspalo. V sredo zvečer pa je sklical poveljnik 39. pešpolka g. polkovnik V. Kostič bivše člane družine in lepo število častnikov v svrho razgovora o poživitvi dela v strelski družini. Na sestanku je bil izbran sedemčlanski akcijski odbor, ki bo pripravil nadaljno delo in poskrbel, da se bo najkasneje do 15. septembra izvršil redni občni zbor družine. V akcijski odbor so stopili gg. polkovnik Kostič, major Vučinič, kapetan Slekovec, mestni nadgozdar Rihteršič, mogistratni uradnik Vagner, odvet. kandidat Mejak in posojilniški uradnik Krajnc. & Iz gledališkega odseka Katol. prosvetnega drnStva. Na sestanku članstva predsinočnjim je bil izbran štiričlanski odbor, ki bo v najkrajšem času sestavil pravilnik odseka, ki naj omogoči redno in uspešno poslovanje odseka. V odbor so bili izvoljeni gg. Marolt, Gradišnik, Essich in Peršuh. Vloge za Shakespearovega »Othelln« so razdeljene in bo v ponedeljek dne 2. septembra ob pol 8 v prosvetnem tajništvu prva bralna vaja. Ponavljalna vaja za 1. dejanje Gogoljeve »2enitve« je v sredo 4. septembra v Orlovskem domu, za 2. dejanje pa v četrtek ob pol 8 istotam. Novi člani in članice gledališkega odseka se vsak čas sprejemajo še i prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Pridobivajte novih naročnikovi Dopisi Kranj Trinumidna trgovska gremijalna šola. Vpisovanje bo v nedeljo dne 1. sept od 9—12 v upraviteljevi pisarni. Novince (-ke) pripeljejo k vpisu šefi, odnosno njihovi namestniki in prineso s seboj odpustnico, oziroma zadnje izpričevalo ter učno pogodbo. Učenci, ki so tukajšnjo šolo že obiskovali, pridejo lahko k vpisu tudi sami. Redni i pouk prične v četrtek dne 5. sept. Podrobnosti razvidite z oglasa na vratih osnovne šole. Vič Kino Druitveni dom: V nedeljo, i. septembra otvoritvena kino predstava »Kraljev kavalir«. Začetek ob 4 popoldne in 8 zvečer. Cene običajne, to je po 7, 5 in 3 Din. V soboto 7. in nedeljo 8. septembra film »Tom i Tom, detektiva«. Meseca septembra se bodo vršile kino predstave redno vsako soboto ob 8 zvečer in vsako nedeljo ob 4 popoldne in 8 zvečer. Vljudno vabimo! Obnovitev posvetitve Srcu Jezusovem: V petek dne 6. septembra ob 8 zvečer v dvorani društvenega doma obnovitev posvetitve članov prosv. društva. Vljudno vabimo k tej nabožni prireditvi tudi vsa sorodna društva. Ježica pri Ljubljani Ne pustite sc begati! Nekateri, ki hočejo nekaj posebnega doseči, so oznanili občni zbor Kmetijske podr. pred cerkvijo po deveti maši v nedeljo. To ne drži, ker je občni zbor edinole pravilno sklical v družbinem glasilu »Kmetovalcu«. Tam pa je zapisano, da bo občni zbor po prvi maši ob sedmih v gasilnem domu dne 1. septembra, t. j. Jutri. Ta občni zbor se bo vršil, ta je veljaven, tega naj se vsi udje udeleže! Tistih, ki hočejo mešati in loviti zase koristi, ne poslušajte 1 Nov lesen paviljon, okusen, prostoren, grade ob Dunajski cesti na Štirnovem svetu. Radovedneži sprašujejo, kaj bo v njem? Brivski mojster Do-ležal bo vanj preselil svoj brivski lokal, ker se mora iz starega izseliti. Trbovlje Škrlatinka v Trbovljah. Ta bolezen se zadaje čase pri nas hitro širi. V izolirnici leži 17 otrok bolnih in je bila iz Ljubljane poklicana na pomoč našim usmiljenkam še ena usmiljen-ka. Gnezdo bolezni je v Retju in Dobrni in 7 slučajev v Lokah. Distriktni zdravnik g. dr. Jenšterie se trudi na vso moč, da bolezen zatre. K razširjenju bolezni veliko pripomorejo stanovanjske razmere. Občinski proračun za 1. 1929. Končno je ministrstvo financ po intervenciji v Belgradu občinski proračun za I. 1929. odobrilo z malenkostno spremembo. Izdatkov izkazuje proračun 4,072.050 Din — ter se je dovolilo pobirati 126 odstotno doklado na vse direktne davke, ki niso prosti samoupravnih doklad. Nadalje se dovoljuje občini pobiranje doklad od nastopnih konzumnih davščin: 150% občinska doklada na drž. trošarino od vina, vinskega mošta in pe-tiota. Od piva na hI 12.50 Din, na žganje in špirit 15 Din in poslajeno žganje po 7.50 Din. Zimski bazen v novi obč. kopalnici. V spodnjem delu poslopja obč. kopalnice je razpoložljiv prostor v izmeri 4 X 6 m. kjer bi se lahko napravil mal bazen za zimsko kopelj ,s toplo vodo. Ta prostor je bil prvotno namenjen za prhe, ker jih je pa že v pritličju poslopje 17, torej preveč, bi se izplačalo napraviti bazen za zimsko kopališče. ČATE2 POD ZAPLAZOM. V nedeljo* 1. septembra bo v naši fari lepa slavnost: blagoslovljen bo nov društveni dom, ki so ga s trudom in z mnogimi žrtvami zgradili fa-rani. Največje zasluge za novi dom ima pač gospod župnik Henrik PovSe, ki se ni strašil ne stroškov ne drugih zaprek. V kratkem času je vrli mož sezidal fari novo, krasno cerkev, zdaj pa še društveni dom. Obenem z blagoslovitvijo, ki jo bo slovesno izvršil gospod pom. škof dr. Rožman, bo na Čatežu celodnevna prireditev trebanjskega orlovskega okrožja. Na zborovanju bo govoril urednik »Slovenca«, bivši poslanec Fr. Kremžar iz Ljubljane, ter dekan Tomažič iz Trebnjega. Cerkveni govor bo imel pom. škof dr. Rožman. RUŠE PRI MARIBORU Popravila na cerkvenih poslopjih pridno napredujejo. Zunanjost znamenite ruške cerkve je bila prenovljena že lansko leto, pravtako župniiče in kaplanija, pred kratkim je bila prenovljena podružnica bičanega Zveličarja na pokopališču, okoli pokopališča popravljen oziroma znova narejen nov zid, pravkar pa prenavljajo zidarji tudi notranjost fame cerkve v njenem spodnjem delu. Strop z znamenitimi štukaturami in slikami iz Marijinega življenja ostane zaenkrat nedotaknjen. Pravijo, da so vsa ta popravila bila potrebna. Glavne zasluge ima g. župnik, duh. svetovalec Ferd. Pšunder. Vsa popravila izvršuje stavbeno podjetje Ivan Živic iz Maribora. Tako bomo znamenito »ruško nedeljo« (letos 15. sept) praznovali v prenovljenih Rušah. Zvonovi nam še manjkajo. En sam žaluje v mogočnem zvoniku. Pa upamo, da jih bomo do prihodnje velike noči že imeli. V kratkem začnemo z nabiralno akcijo. Šestrazredno ljudsko šolo z dvema paralel-kama smo dobili letos v Rušah. Ker je pa šolsko poslopje za osem razredov mnogo premajhno, se bo vršil pouk predpoldne in popoldne. Kredit za novo ljudsko šolo je dovoljen. Na spomlad jo začnemo staviti in upamo, da bomo drugo jesen pričeli šolsko leto v novem poslopju. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. • Dne 15. septembra bo presvetli gospod pomožni škof dr. Ivan Tomažič blagoslovil naš novi društveni dom. Ta dogodek bi radi čimbolj proslavili. V soboto, dne 14. septembra, bo ob 7 zvečer v domu orlovska akademija, v nedeljo ob pol 10 pa bo gospod škof v župnijski cerkvi maševal in pridigal, nakar bo blagoslovil društveni dom. Popoldne po večernicah pa sc bo vršil orlovski telovadni nastop. Slovenska Krajina Sprememba na sodniii v Soboti. Na lastno pTošnjo sta premeščena kanclista Franc Boka-lič v Kamnik in Ivan Rupnik k Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Na njuno mesto prideta Žosip Koren in Štefan Puschauer, bivšu orožnika narednika. Kmetijska podružnica v Murski Soboti ima r nedeljo občni zbor, na katerem bo med drugim tudi predavanje g. živinozdr. referenta Zu-panca o živinoreji, ki je eUvnn nannsra tukaiš-njega gospoda rst va. Povečanje obrata. Ker je tiskarno »Pano-nijo« kupil lastnik »Prekmurske tiskarne«, se bosta obe tiskarni združili. Za sprejem strojev »Panoniie« so bili prostori »Prekmurske tiskarne« veliko premajhni, zato je začel lastnik zidati nove prostore. Zidarska dela bodo v nekaj dneh končana. Novi prostori bodo moderno urejeni in bo tiskarna lahko prevzemala tudi večja naročila. Radio 1. propagandni konccrt r Radio - Ljubljani. Današnji orkestralni koncert ob 17.30 priredi domača tvrdka Šinkovec in Soss. Je to prvi tovrstni poskus propagandnih koncertov, ki jih je vpeljala Radio-Ljubljana v svrho seznanjenja dobrih firm a široko publiko. Programi Radio-Ljubljana t Sobota, 31. avgusta: 10.00 Slovesna otvoritev velesejma. 11.00 Obisk zadružne razstave na velesejmu. 12.30 Reproducirana glasba 13.00 časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 13.50 Iz današnjih dnevnikov. t7.00 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Delavska ura: Zavarovalni prispevek v našem delavskem zavarovanju, g. Josip Bole. 19.30 Obisk na svetovni razstavi v Barceloni, g. Bonač. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sobota, 31. avgusta 1929. Belgrad: 12.45 Radijski kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 17.30 Teta Bandič bere pravljice za malčke. 17.50 Radijski kvartet. 20.00 Gosp. Sava Todorovič bere humorist, nar. prip. 20.25 Radijski orkester. 21.25 Čas in dnevne vesti. 21.35 Th. Iloff-mann: Čarobna moč glashe. 22.00 »Francoski govoric, kom. v 1 dej. 22.35 Radio-jazz. — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Lahka večerna glasba. Radijski kvartet Šidaky. 21.50 Dnevne in vremenske vesti. 22.00 Lahka večerna glasba. — Varšava: 12.05 Plošče. 16.80 Plošče. 20.30 Večerni koncert. 22.45 Plesna glasba. — Dnnaj: 15.45 Popoldanski koncert. 19.00 Komorna glasba. 20.05 Čas in vreme. ; 20.10 Iz poljudnih oper. — Brno: 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert. 17.45 Nem. oddajanja (koncert). — Langenbnrg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.35 Popoldanski koncert. 20.00 Vesel večer. — Berlin: 14.00 Vojaška godba (plošče). 20.00 Iz koncertov (plošče). Nato do 0.30 godba k plesu. — Katovice: 16.20 Plošče. 20.30 Večerni koncert iz Varšave. 22.45 Godba za ples. — Toulouse: 12.45 Orkester. 13.55 Pesmi. 13.30 Solistični koncert. 20.30 Dunajski orkester. 20.45 Harmonika. 21.00 Fragmenti iz komičnih oper. 21.45 Godba za ples. — Stutigart: 15.00 Zabavni koncert. 16.30 Koncert. 20.00 Pester večer. — Praca: 12.20 Iz Bratislave: Koncert. 16.30 Jazzband. 19.20 Prenos iz praške opere: Nimfa. Opera A. Dvoraka. 22.25 Jazzband iz Joachimsthala. — M. Ostrava: 12.20 Orkestralni koncert. 22.25 Iz Prage: Koncert iz Joachimsthala. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Koncert. 20.00 »Ali je g. Brovvn obsodbe vreden?« Slušna igra. Repriza. Do 0.30 godba za ples. 0.30 do 1.S0 Nočna glasba (plošče). — Brcslau: 16.30 Zabavni koncert. 20.15 Večerna zabava. 22.30 Godba za ples. Jazz. Orel Rajhesbnrit. Vse orlovske družine v Sloveniji obveščamo, da se dne 8. septembra, na dan velikih slavnosti, vrši tudi krasen telovadni nastop. Na sporedu so simbolične vaje (člani), orodna telovadba. proste vale ter naraščaj z mladci. — Dovoljena je polovična vožnja. — Pridite bratje in sestre ta dan v »Slovenski Lurd«, da postanete deležni milosti, ki jih deli Marija v naši divni lurški baziliki, obenem pa obiščite nas, svoje orlovske brate in sestre. Cerkveni vestnih Nova maša v Trnovem. Obsežna je trnovska fara, saj sega tja pod Rudnik, skoro do Krima in počez na Brezovico. Pa kljub svoji obsežnosti je imelo samo pet trnovskih župljanov novo mašo, odkar obstoja fara. Zadnji Trnovčan-novomašnik je bil g. Jos. Meze, salezijanec, ki je pel novo mašo 2. maja 1905. Doma ie iz Črne vasi. Temu malemu tropu delavcev v Gospodovem vinogradu se bo pridružil v nedeljo, 1. sept. še šesti trnovski rojak Krakovčan g. Rudolf Pate iz Družbe Jez. Zato hočejo Trnovčani to redko slavnost kolikor mogoče prisrčno in slovesno praznovati. Na predvečer, v soboto, bo čarobna razsvetljava, umetelni ogenj pod osebnim vodstvom g. S. Markiča, praznično zvonjenje, streljanje in podoknica pevskega društva »Krakovo-Trnovo«. V nedeljo pet minut pred 9 slovesen odhod svatov iz župnišča v cerkev. — Musica saera ta dan: Rihar: Novi mašnik; Foerster: Veni Sancte Spiritus; Premrl: Missa S. Josephi (z orkestrom); Introitus in Com-munio, koralno; Griesbacher: Graduale; Miiller: Deus, ego amo te; Sattner: Te Deum; Kimovec: Tantum ergo. Službe božje sicer ob o., 6., 7. in pol 8. uri. II. vnanja kongregacija gospodičen pri nrSuIinkah ima jutri t. j. v nedeljo zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 mesečni shod. Pridite vse. — Odbor. Ljubljansko gledališče Sobota, 31. avgusta: CIGAN BARON, opereta. Operno gledališče. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 1. septembra: UTOPLJENCA, komedija. Dramsko gledališče. Izven. Ponedeljek, 2. septembra: Zaprto. Torek, 3. septembra: CARMEN, opera. Gostuje tenorist Caravla. Lanski D-abonma. Sreda. 4. septembra: THEODOR & COMP., komedija. Dramsko gledališče. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Četrtek, 5. avgusta: EVGENIJ ONJEGlNr-opera. Operno gledališče. Lanski A-abonma. Petek, 6. septembra: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Prva predstava za časa jesenske razstave bo v ljubljanskem gledališču v soboto dne 31. t. m. in sicer se poje melodijozna Strauflova opereta »Cigan baron« z našimi najboljšimi operetnimi močmi v glavnih vlogah. Predstava je ljudska in veljajo za njo znižane, cene. V nedeljo zvečer 1. septembra pa se vprizori v ljubljanski drami Nestroyeva veseloigra »Utopljenca« pri običajnih dramskih cenah. Naše dijaštvo IX. KONGRES »PAX ROMANAE« Letošnji IX. kongres *Pax Romnnae«, mednarodne zveze katoliških študentov, katere sedež I se nahaja v Fribourgu v Švici, se vrši letos v dneh od 1. do 13. sept. v Španiji, glavno zborovalno mesto Sevill«. Zveza španskih kat. študentov gospodarstvo Pokojninski zavod v letu 1928 Iz poročila Pokojninskega zavoda za nameščence je omeniti, da je bil lani uveljavljen nov pravilnik o draginjsklh dokladah. Rente so se po novem pravilniku radi valorizacije dvignile za 25%. Nadaljne bistveno izboljšanje pokojninskega zavarovanja je bilo izvršeno z novelo septembra 1928, ko so so spremenili plačni razredi. Ta iz-prememba je bila nujno potrebna, ker so bili vsi zavarovanci s plačo nad 21.400 Din letno t. j. 62% ali 4850 vseh zavarovancev zavarovani prenizko. Glede naložbe imovine navaja poročilo, da so se upoštevali predpisi: od 105.5 milij. je bilo naloženih v drž. papirjih 21.2 milij. Din, od tega samo 20.8 milij. 7% inv. pos. v nom. 24.15 milij. Din, v nepremičninah 21.8 milij. Din, v menicah 22.1, v hipotekah 24.3, v stavbnih kreditih 5.4 milijonov; stanje posojila oblastem in občinam je znašalo 8.7 milij., na hišah nameščencev naloženo 2.1 milij. Din. Število zavarovancev je znašalo zadnja štiri leta: obv. neobv. vije daj. 1925 7550 169 561 1926 7390 160 487 ' 1927 7791 220 480 1928 8686 283 472 ; Od vseh zavarovancev odpade koncem 1928 I na ljubljansko oblast 4591 (1927 4389), mariborsko 2106 (1893), splitsko 1239 (1135), dubrovniško 385 j (292) in zetsko 82 (58), ostale 283 (220). Predpisi in vplačila so znašali po oblasteh v ; milij. Din (pri predpisih vpoštevan tudi zaostanek iz leta 1927.): oblasti predpis vplačila zaostanek ljubljanska 11.22 10.72 0.5 mariborska 5.48 5.27 0.22 splitska 3.82 3.28 0.54 dubrovniška 1.06 0.95 0.11 zetska 0.26 0.25 0.01 Zaostanek se je od 1927 na 1928 znižal na 1.6 na 1.4 milij. Din. Renlnikov je bilo 873 in je bilo izplačanih 3.9 milij. Din (1927 3.5 milij. Din). V oddelku za višje dajatve so znašali predpisani prispevki 0.4 (0.4) milij., število rentnikov pa 184 z rento 0.4 milij. Din. Bilanca za 1928 izkazuje sledeče postavke (v milij. Din, v oklepajih podatki za 1927): pasiva: prem. rezerva 173.5 (151.8), lomb. posojilo 8.0 (6.0), pok. sklad 0.2 (0.2), sklad za kurzne razlike 1.6 (1.6), drugat pasiva 3.5 (1.3); aktiva: blag. in poštna hran. 0.4 (0.2), dolžniki 72.3 (52.1), nepremičnine 21.8 (17.8), hiše nameščencev 2.1 (2.2), vredn. pap. 21.2 (19.9), neplač. drž. subvencija 0.2 (0.2), terjatve napram inoz. pok. zavodom 1.4 (1.4), dospeli zav. prispevki 1.4 (1.6), inventar 0.1 (0.1), druga aktiva 2.7 (2.1), vrednost prihranka na pri-bitkih za upravne stroške 33.2 (33.0), potreba sklada za izvršitev valorizacije rent 30.2 (30.2). Gsopodarski račun oddelka za obvezno zavarovanje pa izkazuje donos prispevkov 19.8 (18.1) milij., imovine 8.3 (6.9), zakoniti drž. prispevek 0.2 (0.2) in vlač. prem. rezervo 0.7 (1.2) milij. Prebitek, ki se porabi za potrebo kritja za valorizacijo rent znaša 44.527 Din; dajatve so znašale 0.7 (0.5), doklade 3.4 (3.1), povrnjenih je bilo 1.7 (1.5), upravnih stroškov 2.0 (1.7), obresti 1.2 (0.9), odpisi 0.5 (0.1) milij. Din. Gospodarski račun oddelka za 'neobvezno zavarovanje beleži 0.8 (0.7) prispevkov, 0.2 (0.2) obresti pri 0.05 (0.026) milij. izplačanih dajatev, 0.043 (0.652) povrnjenih prispevkov in 0.077 (0.064) milij. uprav, stroškov. Gospodarski račuu oddelka za višje dajatve beleži pri prispevkih 0.4 (0.4) in obrestih 0.4 (0.4) inilij. izplačil zav. dajatev 0,25 (0.22), povrnjenih prispevkov 0.013 (0.026) uprav, stroškov 0.041 (0.037) in drag. doklad 0.13 (0.12) milij. Din. Hmeljarstvo v Dravski dolini Ruše, 28. avgusta 1929. Dravska dolina, zlasti okolica staroslavnih Ruš, je zadnji teden zaživela ob veseli pesmi hmeljskih obiralcev Od vseh strani so se zgrnili, največ iz lepih Slovenskih goric in siromašnih Haloz, sama kmečka, želarska in nagornjaška dekleta. Samo, da se nekaj zasluži, da bo za naglavno ži-dano pečo, za predpasnik, za dečva-oblekeo. Pa kako so pridna ta prleška dekleta! Po petnajst, dvajset, celo do trideset škafov naberejo na dan. Pa nabirajo od zore do mrake in ob skromni, večinoma suhi in mrzli hrani. Pa so vseeno veselih obrazov in narodna pesem jih spremlja, v veselje in zabavo domačinov, ki niso znani kot dobri pevci. Po devet do deset kron zasluži posameznik od škafa nabranega hmelja. Posestniki hmeljskih nasadov so z letošnjim pridelkom v glavnem zadovoljni. Splošno je pridelek lepši in obilnejši od lanskega. Kupci se za enkrat še ne oglašajo. Kupčija se bo pričela šele tedaj, ko bo ves pridelek obran in posušen. Tudi cene so zaenkrat negotove, a lastniki hmelja upajo, da se bodo dosegle vsaj lanske cene, 30—40 Din za kg. Ves lanski pridelek je pokupljen, četudi brez dobičkov. Hmeljarstvo v Dravski dolini nima bodočnosti. Visoke cene hmelja pred par leti so mnoge zapeljale. Danes je drugače. Nihče ne računa s tem, da bo od hmelja obogatel. Ljudje postajajo uporablja to priliko, da priredi za vse. udeležence kongresa potovanje po Španiji. Zbirališče je San Sebastian, udeleženci pa si bodo na to ogledali po vrsti Escorial, Madrid, Toledo, Sevillo, Valencio in Barcelono. Poleg stanovskih vprašanj, ki tvorijo notranje delo kongresa, bo celotni kongres nosil enotno noto: »Vrednote katolicizma moderni kulturi!« »Pax Romana« šteje danes 26 včlanjenih študentovskih zvez iz. 18 držav vsega sveta. Med včlanjenimi zvezami se nahaja tudi ^Slovenska dijaška zveza«, ki jo bosta na kongresu zastopala kot oficielna delegata predsednik Niko Kuret in II. podpredsdnik Etbin Boje. Prireditve in društvene vesti Prost. gns. društvo v šmihelu pri Žužemberku naznanja, da bo v nedeljo, dne t. septembra t. L, blagoslov nove, 15 konjskih sil inočne motorne brizgalne. Nato se vrši vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za novo brizgalno. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor. Vsaj dinar za Slovensko Stražo po težki preizkušnji pametnejši. V orano zemljo sejejo rajši žito, da bodo imeli kruh. Novih nasadov danes ni opaziti, posestniki starih nasadov čakajo, da se bodo isti izrodili. Ljudje niso računali s tem, da tudi pridelovanje hmelja mnogo stane, da je treba sušilnic itd. V bližini Ruš smo dobili letos kar tri nove sušilnice, Scherbaumovo. Zidaričevo in Glaserjevo v kompaniji. Pa je težava, ker manjši posestniki težko pridejo na vrsto. Tako obiranje zaostaja. — Ni torej rožnat položaj hmeljarstva v Dravski dolini. —a. * Pred otvoritvijo jesenske razstave. V petek je vladalo tia sejmišču prav živahno vrvenje. Vršile so se zadnje priprave, razstavni materijal pa je že skoro ves v kojah. Največje zanimivosti bodo zbrane v razstavah: društva Zoo, pohištva ter v zadružni razstavi. Oficielne slovesne otvoritve ne bo; dostop na sejmišče bo prost že ob 9; zadružna razstava pa se otvori ob 10. Zadrugarje še posebej opozarjamo, da si morejo nabaviti permanentne vstopnice, ki jim omogočajo polovično vožnjo, po znižanih cenah pri svojih zadrugah oz. zvezah. Velika licitacija pragov. Gl. ravn. drž. žel. bo dne 28. sept. vršilo licitacijo: 400.000 hrastovili pragov, 185.000 bukovih pragov ter 3678 kub. m ltrelniškega in mostovnega stavbnega lesa. Likvidacija zavarovalnice >Kontinentalt, a. d. v Belgradu, je končana. (Zavarovalnica je bila ustanovljena 1923; kapital 5 milij. Din.) Borza Dne 30. avgusta 1929 DENAR V današnjem deviznem prometu sta se učvrstili devizi Praga iu Trst. Promet je bil srednji in je v vseh zaklj. devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281.75 bi., Berlin 1354.50—1857.50 (1356). Bruselj 791.56 bi., Budimi>ešta 993.70 hI., Curih 1094.40—1097.40 (10.95.90), Dunaj 800.36—803.36 (801.86), London 276.06 1)1., Ne\vyork 56.835 bi.. Pariz 222.91 bi., Praga 168.31—169.11 (168.71), Trst 207.84 bi. Zagreb. Amsterdam 2278.75—2284.75, Berlin 1354.50—1357.50, Budimpešta 992.20—995.20, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 800.31—803.31, London 275.66—276.46, Nevvvork 56.735—56.935. Parir 221.91—223.91, Praga 168.31-169.11, Trst 296.79-298.79. Belgrad. Berlin 1357.50—1357.50, Budimpešti 992.20—995.20, Curih 1094.40—1097.40, London 275.64—276.44, Dunaj 800.36—803.36. Ne\vyork 56.735—56.955, Pariz 221.91—223.91, Praga 168.31 —169.11, Trst 296.84—298.84. Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.72, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.20, London 25.1925, Madrid 76.55, Newyork 519.75, Pariz 20.34, Praga 15.39, Sofija 3.76, Trst 27.18725, Varšava 58.26. Diuar notira: na Dunaju deviza 12.47125, valuta 12.46, v Londonu 275.95, v Nevvvorku 175.875, v Pragi 59.30. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Kred. zavod 850 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 406—406.50, kasa 406—406.50 (406.50), termini: 9. 409—411, 10. 412—415, 11. 416—418, 12. 419—420, 7% inv. pos. 89.50-95, agrari 53—54. Bančni pap.: Hipo 202— 203 (202), Poljo 15.75—16 (15.75), lirv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 81-83, Lj. kred. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8360—8525, Prašted. 855—859, Srpska 155 d., Zem. 127—135 (127), Obrtna 30 d., Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Kat. 31. Ind. pap.: Guttmann 180—185 (180), Slavonia 80—100. Slavex 96—100, Danica 120—135, Drava 430 d., šečerana 405—420, (405), Osj. ljev. 210—220, Brod. vag. 130—145, Union 165—170, Isis 15—20 (15), Ragusea 405— 430, Trbovlje 465—470, Vevče 130 d., Nar. šum. 40 —45, Piv. Sar. 205 d., Narod. mlin. 20 d., Oceanie 205—220, Jadr. plov. 570 d. Belgrad. Narodna banka 8300 zaklj., 7% inv. pos. 89.75—90.50 (90), agrari 54.50—55, vojna škoda 405.50-406.50 (462.50—466, 12. 420—421 (421). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.20, \Vioner Bankverein 22, Bodencredit 99.90, Creditanstalt 52.75, Escompteges. 21.35, Živno 115.50, Aussiger Chemische —, Ruše 30.25, Alpine 42.10, Trboveljska 57.30, Kranj. ind. 36.50, Rima Muranv 11580 Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona hrastovih podnic in 1 vagon t osa nega lesa. Tendenca neizpremenjena. Žito Notacije v fcikagi so zopet nategnile, radi česar je tudi pri nas bila danes nekoliko čvrstejša tendenca, vsekakor j>a cene niso nazadovale, ampak ponekod napredovale, v splošnem pa so ostale neizpremenjene. Promet je srednji toliko v pšenici kakor v koruzi. Oves je neznatno nazadoval v ceni, vendar se radi nakupov vojaštva ta predmet trenotno precej živahno kupuje. V ostalih predmetih ni bilo Izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bač. 195—200, sr. 190—195, ladja Tisa 205.210, oves 157.50—160, koruza bač. in sr. 190—195, ječmen 145—150, moka 00 in 0 g 300—305, št. 2 280 -285, št. 5 260—265, št. 6 235— 240, št. 7 205-210, št. 8 130-135, otrobi bač., ban. 112.50—117.50, fižol 365—370. Tendenca neizpremenjena. Promet: 15 vag. pšenice, 16 ovsa, 17 koruze, 3 ječmena, 9 moke, 3 otrobov, skupaj 63 vag. Sombor. Pšenica bač. žel. prompt 187.50— 192.50, sr. in slav. žel. prompt 185—190, bač. po-tiska šleji 200—205, ban. Bega in Dunav šlep 197.50 —202*0, ban. Dunav kanal 192.50—197.50. Oves bač., !jr. in slav. 152.50—157.50. Rž bač. nova prompt. 165—170. Ječmen bač. 62/63 kg 140—145 bač poml. 65/66 kg 165—178, bar. 66/67 kg 180— 190. Koruza l>ač. prompt 180—185, za avgust 182.50 —187.50, bač. nova umetno sušena za okt. in nov. 162.50—167.50. Fižol bački beli novi 360—365, bač. beli novi izbrani za okt. 370—375, bač. mešani 280 —290. Pšenična moka bač. št. 0 295—305; št 2 178 — 185; št. 5 250—260; št. 6 230-240- št 7 2*>0-230; št. 8 140-150. Otrobi pšenični novi 110-115 Tendenca neizpremenjena. Promet 384 vagonov. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica okt. 22.88 -22.81, zaklj. 22.79—22.80, marec 25.40 —25.24, zaklj. 25.25—25.26, rž okt. 17.21—17.24. zaklj. 17.26—17.28. marec 19.65—19.52, zaključek 19.57—19.58. koruza maj 18.16—18.24, zaklj. 18.2« —1K28. — A mmm*- JB Mdč a)M?/<3 IMGPhlD Wk9 Židovska univerza v Jeruzalemu, duševno središče novožidovske Palestine. Od divjaka do vseučilišhega proiesor$a Bata Kindai Amgoza Ibn Lobragola ali mr. Pavel Emanuel, po rodu divji črnec, po poklicu vseučiliški profesor, prej na Škotskem, sedaj v Ameriki, pripoveduje o svojem življenju: »V Ondoškem pragozdu južno od Tim-buktu leži majhna naselbina docela golig črncev, ki še nikoli niso videli belega človeka. Pač pa so slišali o »belcih«. Ali res žive taki ljudje? Ali pa so morda živeli kdaj v divnini in potem izumrli? To me jc malega, nagega devetletnega črnca neizrečeno zanimalo. Za- Profe-sor Waizmann, predsednik cionistične svetovne organizacije, ki vodi kolonizacijo v Palestini. kaj nisem poslušal svoje ljube črne mame, ki me je tako svarila in me skušala pregovoriti, naj se odrečem svoji goreči želji, da hi našel kje »belega moža«! Toda ne samo ema-ema, marveč tudi izkušeni vaški možje so se zvečer ob ognju svareče pogovarjali o belem možu; dečki smo tiho sedeli po kotih koče (gorje, če bi se bil kateri oglasil, ne da bi ga vprašali!) in groza nam je spreletala mozeg: Beli ljudje se plazijo po goščavah kakor strahovi vselej, kadar se napoveduje dež in po njem; nihče ne ve, od kod prihajajo. Ako zadenejo na črnca, ga surovega požro; žro le dvakrat na leto in imajo ogromen gobec, ki ga lahko povečajo, kolikor hočejo. Beli mož ima samo eno oko sredi čela in samo eno nošo; prsti so razraščeni v pahljačo, ki jo leže uporabljajo kot solnčnik. — Posebno izbrano nismo govorili pri nas doma o belcih . .. »Vse te grozne povesti pa niso zalegle. Bilo nas je 14 malih, doccla golih zamorčkov, ki nas je neka noč zvabila iz domače vasi na pot, da bi našli »belega moža«. Šli smo in šli in doživeli v brezkrajnem pragozdu vsa mogoča pustolovstva in strahote. Zašli smo, napadale so nas divje zveri, a najbolj nas je preganjal strah: beli mož. Ponoči smo spali zviti v klopčič, kakor opice v mrežah plezalk na visokih drevesih; hranili smo se z bananami, palminim sokom in drugimi sadeži. Drug drugemu smo izsesavali kri, če je katerega pičila kača, in si z zobmi iztrgali ranjeno mesto. Kakor blazni smo kričali v grozi: »Beli mož! Beli mož!« Skopali smo si jamo, zlezli vanjo in si cele dni nismo upali iz nje — iz strahu pred belim možem. »Tako smo blodili in begali mesece in mesece. Tedaj pa zaslišimo nekega dne bu-čanje in zamolklo bobnenje. Morje! Konec sveta! Polagoma smo sc navadili na morje, o katerem preje nikdar nismo nič slišali; prišli smo bliže in videli, kako črni ljudje skačejo v trebuh velike ribe, ki jih ne ugrizne, ker jo zagovarjajo« s petjem. Riba nese ljudi k nečemu velikemu, ki leži tam zunaj na gladini; nanj splezajo črni ljudje. Ono veliko neznano izgine potem naenkrat za cele tedne, potem se pa nekega dne vedno zopet prikaže. Nas 14 zamorčkov se je najprej skrivalo v gošči; sčasoma pa smo postajali predrzni. Na obali smo našli veliko mrtvo ribo, skočili vanjo in po večdnevnih poizkusih smo slednjič prišli do onega velikega; po vrveh smo splezali gori... srca so nam drhtela, v glavi je šumelo ... tu, tu je — beli mož! Sami beli možje! »Kakšno razočaranje! Kje je veliki gobec in pahljača na nogi? »Skoraj tako lepi so, kakor mi,« smo se menili med seboj zamorčki; »če bi jim le ne visela okolu života tista čudna koža!« Sicer pa nismo mogli niti tre-notek postati, marveč smo neprestano poskakovali, ker so nas gladka lesena tla silno žgačkala. »Na krovu se za nas ni nihče zmenil; saj so bili navajeni, da so otroci domačinov prihajali na krov in tamkaj skakali do odhoda ladje. Nenadoma pa se je ono veliko streslo in dalo od sebe pretresljiv glas. V divji grozi je planilo 13 zamorčkov, ki še nikoli niso slišali o ladjah, o znakih za odhod ali celo o morskih volkovih — in se vrglo čez krov v zaliv Zlate obale. Z bliskovito naglico so hlastnila žrela morskih pošasti in voda se je pordečila ... »Ostal sem sam od štirinajstih. Zbežal sem nizdol v prostor za stroje, se zvil v klopčič, gledal in strmel od groze in začudenja. Ko sem zopet prišel k sebi, sem začul vrešče kričati in klicati svoje tovariše: »Keftala! Oolouoomi! E-kuš-e-ka!« Nobenega odgovora. Velika stvar sc vrti in ziblje; postane mi slabo in zgrudim se na tla. »Prišli so mornarji in me opazili; nekaj so mi govorili in se me hoteli dotakniti. V divji grozi sem planil nanje, jih praskal, gri-zel, tepel. Vrgli so me v kabino in zaprli vrata. Tod in tam se je odprla špranja, jaz pa sem se v samobrambi vedno zopet zakadil proti ljudem. Porinili so mi v kabino krožnik z jedjo. Izprva se mu nisem upal približati; toda dišalo je dobro, slednjič sem pokusil in bilo je okusno. Snedel sem — snedel bi bil trikrat, petkrat toliko. »Postajalo je hladno in vedno hladneje. Prestajal sem strašne bolečine od mraza. Vrgli so mi »kožo« belega moža, kaj bi z njo? Opazil sem, da je prijetno ždeti na njej. Potem so prišli beli možje, me zgrabili in me hoteli vtakniti v hlače. Kričal sem, besnel, praskal, grizel — in pustili so me. V blaznih bolečinah sem ležal na tleh in si pel, tiho ihteč, črnske uspavanke. Polagoma sem postajal krotkejši, pogle-daval sem skozi špranjo pri vratih, a vedno zopet zbežal v kot, če so se oglasili koraki. Slednjič se je velika stvar ustavila. Skozi špranjo sem opazil zemljo, splezal z ladje in j začel teči, teči, nag kakor sem bil, po cestah Glasgowa. Kamenje me je zgačkalo... bilo je tako mraz ... Ljudje so zijali in se smejali. Potem pa mi je prišel nasproti prijazen mož, me vzel s seboj v svojo hišo in me vzgojil. To je bilo 1. 1896.« Major Pabst, ki se jc po izjalovljenju Kappo-vega puča v Nemčiji preselil v Avstrijo in organiziral tamkajšnji Heinvvvohr. Pabst hoče sedaj vreči Streru\vitzcvo vlado in je v tajni seji Heimwehra predlagal, da se izvrši pohod na Dunaj. Letala v službi sladkosnedežev Praga ne slovi samo po svojih spomenikih in kulturnih ustanovah, marveč tudi po svojih šunkah in drugih mesnih izdelkih, ki imajo odjemalce širom Evrope. Sladkosnedneži brez teh praških dobrot ne prebijejo niti poleti, ko je odpošiljanje na večje daljave zaradi vročine kočljivo. V zadnjem času izvrstno služijo le tala, ki v ledu prenašajo praške mesnine v Pariz. Sedaj uvedejo tako prenašanje tudi v Avstrijo, Nemčijo in ostale evropske dežele. Sicer pa služijo letala sladkosnedežem tudi v obratni smeri in prenašajo n. pr. žive rake iz Rotterdama itd. Diplomati v Haagu pri kavi: Briand in Loucheur (levo). »ZeDDclin« nad Belo hišo v Washiugtonu. Za to »dobroto« pa Ibn Lobragola »belemu možu« ni hvaležen, marveč zaključuje svoje pripovedovanje v pekočo tožbo: »O, da bi bal raje tedaj v pragozdu umrl, da bi me bili raje izročili sovražnim čarovnikom, nego tej mrzli, oblastni civilizaciji belega moža!« Mož, ki zakone razdira Tačas se mudi na Dunaju sodnik pri vrhovnem sodišču v Chicagu, ki so mu poverjene zakonske ločitve — Jožef Sabath. V pogovoru s časnikarji je rekel sodnik, govoreč o svojem poklicu, med drugim: Po mojem mnenju bi se dalo mnogo lahkomiselnih ločitev preprečiti, ako sodnik vse stori, da raz-srjena zakonca zopet spravi. Sodnikova dolžnost je, da ne ostaja v mejah svojih formalnih dolžnosti, marveč da s strankami človeško lazpravlja in jih z očetovsko skrbjo opozarja na pomen in posledice koraka, ki ga nameravajo storiti. — V teku enega leta imam v rokah 4000 do 5000 ločitvenih zadev; od tega sem mogel doslej razveljaviti približno 2000 ločitev in spravljeni zakonci žive sedaj srečno drug z drugim ter skupno skrbe za dobro vzgojo svojih otrok. Potrudil se bom, da se sprejme zakon, s katerim se podaljša rok za premislek. Na drugi strani pa bi se morali poostriti ženitni predpisi in določiti rok za premislek. S tem bi se preprečile lahkomiselne ženitve odnosno možitve, ki so glavni vzrok številnih ločitev. — Zanimivo utegne biti, da sem moral v 75% vseh ločitvenih slučajev, ki so šli skozi moje roke, izreči ločitev po krivdi mož. Zene so odločno stanovitnejše in mnogo bolj mislijo na odgovornost nasproti otrokom. Redki pa so slučaji, da bi se mož zaradi prevelikega bogastva naveličal svoje zakonite žene in si vzel mlajšo. — Ko se vrnem v Chicago, bom po evropskem zgledu ustanovil posvetovalnico za zakonce, ki se hočejo ločiti. Če bomo s tem ie par otrokom ohranili dom in jih obvarovali pred izgubo staršev, bo že s tem ves trud obilo povrnjen. Nevarna pasja pečenka V okolici Olomuca je minule dni avtomobil povozil psa tovarnarja Schneiderja. Ranjeni pes je potem ugriznil tovarniškega paznika Trčka. Tovarnar je delavcem ukazal, naj psa ustrele in zakopljejo. Toda neki delavec, oče desetih otrok, je vzel psa s seboj domov, ga ubil, spekel in pečenko s svojo družine pojedel. Kmalu se je pa izkazalo, da je bil pes stekel; ugriznjenega Trčka in celo delavčevo družino, ki je jedla pasje meso, so poslali v Pasteurjev zavod v Pragi. Velikanska cerkvena tatvina V cerkvi sv. Klare v Neaplju se je izvršil v noči na 27. avgust velikanski cerkveni rop. Roparji so vlomili v oratorij klarisinj in odnesli iz omar vse dragocenosti. Oplenili so skrinjice s svetniškimi ostanki, ki so bile bogato okrašene z biseri, zlatom in dragim kamenjem. Vrednost ukradenih predmetov se niti ne da preceniti. Za tatovi še nimajo nobene sledi. Smešni ce »Kako je le to, da se da sedaj toliko zakoncev ločiti?« »Vsi ti so se poročili po telefonu.« »?!?« »Saj veste — napačna zveza.« * »Kaj pa vendar počnete, Francka, da jemljete zlate ribice iz vode?« »Saj ste mi vendar veleli, milostljiva, da jih moram krmili s suhim kruhom!« * »Kaj bi rad, mali?« »Prosim kos mila, ki prav zelo diši po parfemu.« »Zakaj pa ravno tako milo7« »Zato, da bo mamica takoj vedela, da sem se res umil.« Za duha in srce ODISEJ IZ KOMENDE je gotovo najžlaht. nejši cvet slovenske romantike. Ivan Pregelj pripoveduje to napeto in genljivo zgodbo, polno dražljivih doživljajev in zanimivih zaplet-ljajev, s tako mojstrsko spretnostjo in sugestiv-nostjo, da vname srce slehernega čitatelja. — Odveč pa je peti slavo prečudovitim ZAPISKOM GOSPODA LANŠPREŠKEGA, Id so po svoji klasično umerjeni vsebini enako globoki kakor po svoji umetniško kar najbolj dovršeni obliki nedosežni. — Zgodbo mladega Petra Pavla Glavarja, Odiseja iz Komende, ter zamišljena opazovanja in razmotrivanja v sebi dozorelega starega Petra Pavla Glavarja, gospoda in graščaka lanšpreškega, moremo po pravici smatrati za najbolj pomembna in naj-privlačnejša dela novejšega slovenskega slovstva; tvorijo vsebino tretjega zvezka IZBRANIH SPISOV IVANA PREGLJA v odlični izdaji JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani. Razstava slikarja pt. Pistorja V nedeljo dne 25. t. m. se je v Jakopičevem paviljonu odprla slikarska razstava del nedavno umrlega Oskarja pl. Pistorja iz Vuzenice. Ranjki je bil pri nas doslej manj znan po svojih delih, pa sta nas sedaj njegova vdova in sin seznanila z njimi. Vitez Pistor je, kakor je mogoče posneti s slik, okrog 1. 1880. samouški začel, kmalu pa se je vpisal na dunajski akademiji k prof. Grieppen-kerlu in šel pozneje še v Monakovo študirat k takrat izredijo cenjenemu tirolskemu slikarju prof, Defreggerju. Zadnja desetletja je živel bolehen na svojem gradu blizu Vuzenice, kjer sc je pečal zlasti s krajino. V Jakopičevem paviljonu je razstavljenih okrog 120 slik in risb ter skic, ki do neke mere jasno kažejo slikarjev umetniški in stilni razvoj. Iz skoro otroške njegove dobe so na razstavi poizkusi neokretne anatomije, nesigurne roke, potem je tu množica studijskih glav in aktov z Dunaja. Vsili se človeku primera z zgodnjimi Vese-lovimi deli. Tudi njegov učitelj je bil Grieppen-kerl. Z devetdesetih let nekako datirajo vplivi Defreggerja: kmečki genre, zdrav realistični stil, kateremu je kot reakcija sledil impresionizem. Pistor je zelo ljubil interieur z mnogimi folklornimi detajli, poživljen z liričnimi scenami po vzorcu pozne romantike (primeri 6, 11, 14, 20, 31, 37, 53 itd.), mestoma ga je že zgodaj zanimal svetlobni problem in lučni refleks (24, 86), zraven tega otroški portret. Več ali manj defreggerske so številke: 5, 25, 33, 41, 119, 47, edina religiozna slika 35, sv. Družina je kopija po Defreggerju kakor tudi glavica deklice. Pistor rad slika tirolske kostume, v alpskem interieuru (neke slike pohorskih ognjišč so etnografski zanimive), prizore iz življenja divjih lovcev, ljubezensko liriko s kmetov itd. V zadnjem času je gojil pleii\, air in krajino, občutje (24, 86 i dr.), vendar njegova impresionistična doba po kvaliteti zmotno zaostaja za mlaHostno. Časov, ko je znal zanimivo kompo-nirati figure, jih psihološki strniti v enoto in jih poživeti z barvnimi akcenti, jih mehko v inkar-natu obdelovati (42, 43), teh časov kvalitete v starosti in bolezni ni več dosegel. Tupatam je pokazal nekaj temperamenta v shvačanju (61), nekajkrat! pa je padel pod povprečje. Pistor je po svojem defreggerstvu pri nas kot umetniška pojava osamljen; zasluži pozornost pa tudi zato, ker imamo Slovenci pravzaprav malo slikarjev njegovega poznoromantično-realističnega kova, malo žanristov in historikov. Imel je svoje čase kvalitete, radi katerih se pri nas gotovo ne bo pozabil. V. Kmečka vas v Jugoslavije Ravnokar je izšla v založbi »Savremene Op-žtine« v Belgradu nad 600 strani broječa knjiga v folioformatu z naslovom »Naše selo«. Uredil jo je belgrajski podžupan in član zakonodajnega sveta dr. Miloslav Stojadinovič. Delo je zamišljeno kot nekakšna »enciklopedija vseh manifestacij vaškega življenja v naši državi. Na čelu dela je beseda kralja Aleksandra, ki imenuje vas čuvarja narodnih pridobitev in vir moči v izrazu narodnega genija. »Delati v pravcu kulturnega in gospodarskega dviganja naše vasi in pri tem strogo čuvati njen nacionalni karakter, se pravi izpolnjevati dolžnosti sedanjosti in odgovarjati potrebam našega zdravega in uspešnega razvoja v bodočnosti«. Lepa misel. Knjiga, ki je zelo bogato ilustrirana, vsebuje poglavja: Splošni del, Zgodovina, Geografija in •tnogralija, Tehnična ureditev, Higijena, Pravo, Proavetljavaaje, Kultura, Poljedelstvo, Gospodar-sko-aocialni problemi, Naše nacionalne ustanove m Iz živlienja na vasi. Knjiga obseg a 109 člankov in razprav od okroglo sto avtorjev, večinoma belgrajakih vse-učilllkih profesorjev. Slovenca »ta samo dva pisala v »Naše selo«, namreč prof. dr. A. Melik, ki j* objavil razpravo »Selo u Slovenačkoj« (antro-pogeografsko stališče) in pa dr. St. Vurnik, ki ima v knjigi edini članek, pisan v slovenščini: »Slovenska kmečka hiša«. Ta članek, ki obravnava svoj tema z zgodovinskega, etnografsko-kulturnega in umetnostno-stilnega stališča, zasluži pozornost, ker je prvi te vrste in točno opredeljuje slovenske hišne tipe in kategorije, ki so neizpodbitne. Razprava je ilustrirana s 17 uspelimi fotografičnimi reprodukcijami, s karto razširjenosti hišnih tipov in 22 risbami, tlorisi itd. V ostalem smo Slovenci v tej knjigi manj prišli na svoj račun. Pri nošah, glasbi, običajih smo absolvirani s par vrsticami, kar je velika škoda. Tudi sicer bi koristilo opisati v knjigi naše poljedelske, gospodarske, socialne, higienske razmere našim južnim bratom, katerim bi tupatam naš kmet služil za zgled, koristilo pa tudi nam in našemu ugledu v državi. to Max Pribilla S. J.: Um kirchliche Einheit. (Izdanje zveze katoliSkih akademikov — založba Herder, Freiburg i/Br.) — Jezuit Mar Pribilla nam podaja v tej izvrstni kniigi prvi obširni pregledni opig novejših stremljenj po zedinjenju katoliške in protestantske cerkve od njih početkov vključno do svetovnih konferenc v Stockholmu in Lausanni ter enciklike sv. Očeta »Mortalium animos«. Avtor je ostal vseskozi zvest katoliškemu stališču, vendar nudi sporazumu veliko pomoč, priznavajoč vsestransko brez pridržka, kar jo dobrega. Zgodovinski dogodki so zabeleženi na podlagi naiboljših virov z natančno označbo v poštev prihajajočih mesl. Knjiga nudi jasen vpogled v vodilne ideje in motive ter razlaga vse nejasnosti. Opis je lahko umljiv io enako pomemben za katolike kakor za protestante. Ne more pa ga pogrešati, kdor se zanima za vprašanje cerkvenega zedinjenja ali sploh za položaj krščanstva v našem času. # Muzikalna drama. K. Stanislavski, utemeljitelj Hudožestvenega teatra, ki se zdaj zdravi na Nemškem, se je izrazil v pogovoru z Grafom, glasbenim urednikom »Anbrucha«, da z Nemirovičem-Dančenkom, svojim dolgoletnim sotrudnikom vred, živi zdaj samo za opero. Realistična drama si je že priborila mednarodno priznanje. Zdaj so otvo-rili Hudožniki operno gledališče, da prenovijo tudi to področje. Sedanje leseno stopicanie opernih pevcev po odru, njih obrabljene kretnje, uničijo ves glasbeni vtis. Tu se mora pričeti notranje režijsko delo, ki naj zlije igro in godbo v umetniško celoto. Izkušnja je dokazala, da ne trpi bel canto vsled igre, temveč samo pridobi, ker ojači slož-nost pevca in dirigenta Seveda zahteva veliko dela in je naštudiral Stanislavski dosedaj tekom treh let samo štiri opere. A stvar je prepomembna, da bi jo žrtvovali prelenim zborom in pevcem. Ko so pričeli Hudožniki s svojim psihološkim realizmom, so jim tudi očitali neizvedljivost njih načrtov. A zdai nimajo več nasprotnikov. Občinstvo, navajeno k dobri drami, ima več zahtevkov in igralci so spoznali upravičenost teh zahtev. Drami mora slediti zdaj še operal Sicer bo izgubila svoj kultarni pomen in dela -genijalnih skladateliev ne bodo kos novim manjvrednim popevkam, ki pri široki javnosti izpodrivajo resno glasbo. Švedska filmska industrija. Švedska filmska industrija je, v kolikor moremo o njej govoriti, majhna; majhna pa zato, ker ji manjka kapitala. Brezdvomno bo pa mogla zavzeti eno vodilnih mest v Evropi, če se ji posreči dobiti kapital. Kajti igralce kot režiserje ima prvovrstne. Število švedskih filmov je majhno, ampak dobri so povečini. Umetniško in tehnično so na enem prvih mest in posebna vrednost njihova je ta, da so kulturnovzgojni in moralično neoporečni. To je deloma zasluga cenzure, pa tudi v veliki meri filmskih producentov, ki hočejo res nekaj lepega in dobrega svojemu narodu pokazati. Zato pa je takim filmom tudi gmotni uspeh zagotovljen. V vsej Skandinaviji si je treba dovelj zgodaj rezervirati vstopnice za kino, kadar teče kak švedski film, kajti gledišče je kot prvi tako tudi zadnji dan razprodano. Seveda je v švedskih kino-glediščih le 5% domačih filmov, 95% je uvoženih iz Amerike, Nemčije in iz Francije. V zadnjih letih, ko sta se svetovnoznana švedska režiserja Stiller in Sjostrom podala v Ameriko, je film na Švedskem kvalitativno padel. Ni se mogel dvigniti nad povprečnost. Tako je bilo do pomladi 1928. Filmi iz te dobe na svetovnem trgu niso bili bogve kako navdušeno sprejeti, zlasti še zato ne, ker Švedi ne znajo delati reklame po amerikansko. Tako o švedskih filmih nismo čuli skoraj ničesar. Sedaj se ta stvar vidno zboljšuie. V Johnu Brunius in Edvardu Persson ima Švedska dva režiserja svetovnega slovesa, ki prav nič ne zaostajata za umrlim Stillerjem in SjostrSmom, ki v Stockholmu uživa zaslužen pokoj. Bati se je le, da bi jih amerikanska filmska industrija ne kupila in tako domovini odtegnila, Niso pa bili krivi režiserji in igralci, da se do spomladi 1928 film ni mogel dvigniti. V prvi vrsti je bilo temu krivo pomanjkanje gmotnih sredstev. Tudi v tem oziru je sedaj na švedskem boljše. Letos ustvarjajo 10 do 15 filmov in kmalu bomo tudi mi imel! priliko v filmu občudovati lepote švedske zemlje. V 1. 1928. sta dva filma kvalitativno dosegla uspeh. Eden izmed njiju jc že zadnjič omenjeni »Gustav Wasa« in še nek drugi humoristične vsebine. Filmska družba »Scania-film« pripravlja letos velik polarni film, ki sc snimlje na Laponskem in v polarnih pokrajinah. Ta film Švedska nestrpno pričakuje in stavijo nanj mnogo nad. Drugi večji film omenjene filmske družbe jc Aattmakers Bal :. To je film komične vsebine, v kateri rezišer Persson igra glavno vlogo. Ta družba že more vedeti, zakaj je s tem možem sklenila desetletno pogodbo. Tudi filma »Mladenka v fraku« in »En dan milijonar« sta bila jako simpatično sprejeta, in to celo na Holandskem, kjer so ljudje najbolj kritič-'. Kontinent se je že jel zanimati za švedsko filme in tako je Francija letos že kupila štiri, Španija tri in Švica dva. Povsod jih je publika z navdušenjem in odobravanjem sprejela. Torej na kratko smemo reči: Švedski narod ljubi kino, to dokazuje s svojim posetom v gledišča, katera so po deželi lepo, moderno zgrajena in katerih število je sorazmerno precej veliko. Filmska industrija se lepo razvija, filmi so prvovrstni in je po njih povpraševanje Med rezišerji in igralci dobimo umetnike svetovnega slovesa. Tako so predpogoji za razmah filmske industrije na Švedskem dani. * Kino »Ljubljanski dvore prične svojo jesensko sezono jutri 1. sept. in sicer s filmom »Bel-phčgor«. Film je izdelala pariška »Societe Cine-romans« in je umetniško, kot tehnično, prvovrsten. Izborna je režija Louis Nalphasora in tudi fotografija je čista in jasna, kot- pri malokaterem filmu. Vsebina je kriminalnega detektivskega značaja, pa vsak otrok bo hitro ločil med ameriškim detektivskim šundom in med francosko režijo. Film je umetnina. — Kino »Ljublianski dvor« hoče v svojem zimsko-sezijskem programu držati umetniški in moralni nivo filma in ga zato Ljubljančanom, kot ljubiteljem filma z dežele, toplo priporočamo. Spori TENIS-TURNIR. SK Ilirija (Ljubljana) ! SK Celje (Celje). V soboto 31. t. m. točno ob 16 ter v nedeljo 1. septembra ob 8, se vrši na tenis prostorih SK Ilirije pod Cekinovim gradom, prijateljski turnir med imenovanima kluboma. Ker sta moštvi obeh klubov prilično enako močni, obeta se ostra in napeta igra med obema rivaloma, ter je zmaga enega kakor drugega jako dvomljiva. SK Celje postavi sledeče moštvo: gdč. Borlak, gg. Kopušar, Oberlindner, Borlak, brata Burger ter Toplak, medtem ko belo-zelene zastopajo: gdč. Boža in Ina Šaplja ter gg. Kmet, Novak, Koželj, Zaje, Stojan, Pogačar. Turnir obeta biti jako zanimiv, vsled česar apeliramo na vso športno publiko, da prireditev v polni meri poseti ter da s tem spodbudo k nadaljnemu razvoju tenis-sporta. DRUGO KOLO ZA PODZVEZNI PREHODNI POKAL. V nedeljo dne 1. septemba se bo odigralo II. kolo za podzvezni prehodni pokal, v katerem nastopijo zmagovalci iz I. kola, ki so se po cup-si-stemu kvalificirali za nadaljno tekmovanje. V tem kolu nastopijo torej SK Ilirija : SK Svoboda in SK Slovan : ŽSK Hermes. Najtežje delo je opravila pretečeno nedeljo SK Svoboda, vsled česar bo zanimivo, kako se bo držala proti SK Iliriji. Brezdvomno bo takrat trčila na močnejšega nasprotnika in le če bo razvila vse sile, sme pričakovati ugodni rezultat. Tudi tekma med Hermesom in Slovanom bo nudila dovolj napeto igro. Oba nasprotnika sta znana kot zelo ambicijozna in mogoče, da se bo skušal Slovan revanžirati za poraz, ki mu ga je prizadejal Hermes v pomladni prvenstveni sezoni. Tekmovanje se bo vršilo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta in sicer nastopi prvi par ŽSK Hermes : SK Slovan ob 15.30, drugi par SK Ilirija : SK Svoboda pa ob 17.15. SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Iz. seje posl. odbora dne 28. avg. 1929.) Poslovni odbor je verificiral dne 25. t. m. odigrane tekme za preh. pokal LNP: Hermes : Kra-kovo 4 : 2, Slovan : Natakar 6 : 0, Ilirija i Reka 12 : 0, Svoboda : Jadran 5:0. — Upravnemu odboru v disciplinarno postopanje sta predložena SK Krakovo, zaradi prepoznega nastopa in SK Reka, ker ni oddala predpisanega seznama moštva. SK Reka se obenem poziva, da do 31. t. m. dostavi seznam moštva na naslov tajnika II., LNP, kavarna Evropa. —• Istotako se naproša službujoči odbornik g. Matjašič. da tekom 48 ur odda na isti naslov predpisano poročilo o tekmah 25. t. m. —-Zaradi nesportnega vedenja pri tekmi Svoboda : Jadran je pozvan igr. Ozebek Karel (SK Svoboda) pred kazenski odbor. V nedeljo dne 1. septembra se odigra II. kolo pokalnih tekem na igrišču SK Primorja in sicer ob 15.30 Hermes : Slovan in ob 17.15 Ilirija : Svoboda, Službo opravljajo: blagajna g. Šetina in SK Svoboda, rediteljstvo g. Erman in po 3 reditelji vsakega kluba za čas tekme svojega kluba. Nastop službe pol ure pred določenim pričetkom tekme. Posl. o. ponovno poziva klube Primorje, Hermes, Svoboda, Slovan, da javijo do 3. sept., al sodelujejo z juniorskimi moštvi v prvenstveni!1 tekmah. Posl. o. prosi gg. odbornike, ki imajo podsa-vezne rediteljske znake (odborniške kokarde), dr jih nemudoma vrnejo podsavezu. Za 1. septembra sta odobreni prijateljski tek. mi Železničar : Villacher SV v Mariboru ter Ilirija, rez. : Grafika, Naknadno je odobril posl. o. prijateljsko tekmo Svoboda, jun, : Svoboda, Jesenice odigrano 25. t. m. na Jesenicah. Verificirani so igralci: s pravico nastopanji dne 7. sept. za SK Amater: Dolanc Martin, Oce-pek Ivan, Skubic Slavko; za SK Natakar: Hermar Karel; za SK Slovan: Laznik Viljem. Prvenstvene tekme v celjskem okrožju se pri-fiiso 22. sept. z izločilno tekmo Atletik SK : šo štanj; dogovor glede kraja odigranja in glede od škodnine se prapušča kluboma, ki pa morata ja. viti dogovor 14 dni pred terminom podsavezu. Zi 6. oktobbra je določil posl. odbor prv. tekmi Celje-, zmagovalec tekme Atl. SK. — Šoštanj v Celju i» Amater : Trbovlje v Trbovljah. — Tajnik II. S. K. Grafika. Danes ob 16 redni training nogometne sekcije. Udeležba strogo obvezna. — V nedeljo odigra I. moštvo ob 10 popoldne training-tekmo s komi), moštvom SK Ilirije. — Načelnik. 1. internacionalna nogometna tekma na Ble du. V nedeljo dne 1. sept. ob 16 se vrši na smrtnem stadionu v Zaki nogometna tekma mod Lind-ner Sportklubom iz Beljaka in novoustanovljene sekcijo S. K. Bled. Ker je to prvi nastop domačinov, vzbuja med tukajšnjimi s|>ortniki upravičene zanimanje, osobito ker [»stavi S. K. Bled prece mofno moštvo. K.VZNE ŠPORTNE VESTI. J. N. S. je Češki nogometni zvezi v stvar odložitve običajne reprezentančne tekme dne 2H oktobra v Pragi odgovoril na energičen način. V noti se predvsem poudarja, da je v slučaju, akc Čehi nočejo igrati te običujne nekme, veliko vprašanje, če se bodo v bodoče te tekme, ki se igraje že 10. leto, sploh še igrale. Odgovornost za posledice, ki bi radi tega nastale, nosi češka nogometna zveza. Poudarjajo se dalje še bratske vezi med obema narodoma. Sicer so tudi Čehi v noti omenjali bratstvo sem in tja. končno pa nočejo z nami igrati. Pričakujemo, da bo zmagal med Čehi čut slovanske solidarnosti nad profesionalnimi inte resi. V tenis turnirju Jugoslavija - Grška vodijo Grki z 2 :0. Garanziotis je premagal Friedricha s 6 : 4. 7 : 5, 6 : 2 in dobil prvi bod za Grke, drugi bod je osvojil Zerlendi z 1 : 6, 6 : 3, 6 :2, 5 : 7 in 6 : 4 nad SchSferjem. J. N. S. je dovolil italijanskima državljanoma bratoma Gazzari, da lahko nastopita za reprezentanco Splita na proslavi Z. N. T. Juniorsko reprezentanco Ljubljane tvorijo naslednji igralci, Ur-bančič (Logar)—Jug, Slrehovec—Berglez, Varšek, Mihelak, Trobevšek. Terček, Svetie, Senica, I! iliar. Ker je pa Hermes L. N. P. zaprosil, da se pokalna tekma preloži, tej prošnji pa L. N. P. radi pomanjkanja terminov ne more ugoditi, bodo iz juniorske reprezentance izpadli Ilermesovi igralci. Želeti je pa, da so naši juniorji v jačji postavi, kajti v formi, v kakršni so li mladi igralci, jim je uspeh * Zagrebu siguren. Povodom proslave Z. N. P. bo prejel odlični športni delavec gospod Beteto za zasluge na športnem polju spominsko plaketo v znak priznanja. Odličnemu nesebičnemu športniku na tem odlikovanju čestitamo. J N. S. je pa odlikoval naknadne 5e dva športna delavca Pri prvotnem odlikovanjv sta bila pomotoma prezrto gg. ing. llodžič iz Bel grada in Vodišek iz Ljubljane. Jž I a .5 v O N N N?5 J S a aH O ,Jr;02 vi ■iS , . * 0 > d-a .o •gg^0 i 1 01 js ° •J , In I N a" a a> cj u 25n 2 iS? t 06 §3 ig3 * -j ' •Siga-d 3s^Sjn "o _Nlt2 d-i« N-> r- o ci n S! s •"ZK TT > 4, iKOJ akogta> treea plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriložena znamka.Cek.račun ljubljana10.3ti9.Te!.^23-2B. Službo hišnika bi prevzel kjerkoli v mestu ali okolici. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Hišnik«. Vdova s sinom ali brez njega, išče primernega mesta. Najraje kot hišnica ali gospodinja. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vdova« štev. 9399. Gospodična z letnimi spričevali gospodinjske službe, dobra, varčna kuharica, zmožna vsega dela in likanja moških oblek, vzgoje otrok, šivanja, želi službo k gospodu vdovcu ali samcu. Ponudbe poslati pod šifro »Spretna gospodinja« št. 9442 na upravo. Trgovska učenka zdrava, poštena in pridna, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, po možnosti znanje nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v manjšem mestu. Ponudbe pod »Zanesljiva in pridna št. 9389« na upravo »Slov.« Pleskar, pomočnikov več dobrih takoj sprejmem. Ivan Strojan, Ljubljana, Sv. Petra nasip 65. Trgovski pomočnik mešane stroke, slov. in nemšk. jezika zmožen, z dežele, vojaščine že prost, 24 do 28 let star, z do brimi spričevali, se takoj sprejme. — Ponudniki s kavcijo imajo prednost. Ponudbe pod šifro: »Trgovski pomočnik« št. 9388 na upravništvo lista. Kuharica perfektna, snažna in poštena, se sprejme v trg. hišo (dve osebi). Plača dobra. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9464. (lužbodobe Dva hlapca pridna in trezna, eden h konjem, drugi k goveji živini, če mogoče nekoliko znanja nemščine, se sprejmeta. Pismene ponudbe na Oskrbništvo Loka pri Zidanem mostu. Samostojna kuharica z dobrimi spričevali, sc išče k zakoncema brez otrok v sredini Ljubljane. Ponudbe pod »Prvovrstna kuharica« št. 9441 na upravo »Slovenca«. Krepkega dečka poštenega, kateri ima veselje do pekarske obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji kot vajenca parna pekarna Josipa Lavtižar v Kranjski gori. Stalna eksistenca absolvent trg. akademije a)i srednje šole, vešč per-fektnega strojepisja in stenografije, kakor tudi korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, dobi pri velikem podjetju takoj službo. Oferte pod »Stalna eksistenca« upravi »Slovenca«. Pekovski vajenec krepak, pošten in zanesljiv, se sprejme s hrano in stanovanjem v hiši. — Alojz Noč, Poddružna pekarna Javornik na Gorenjskem. Zastopnike za prodajo grozdja išče v vseh večjih mestih Južnobanatska Vinogradniška Zadruga. Ponudbe z označenjem kavcije in zahtevo plače na RAJFEISEN ZADRUGA, VRŠAC. UČENCA za mizarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. J. GRILEC, CELJE, Gaberje 140. POZOR1 POZOR i Najboljša brezalkoholna pijafa je ORIGINAL „SANITAS" Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ulica 27. Išče se učenka za tukajšnjo trgovino z mešanim blagom in deli-kateso. Učenka, ki je dovršila 3 razrede gimnazije, realke ali meščanske šole, mora biti zdrava, krepka ter iz dobre in poštene hiše. Pismene ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo »Slovenca«. Šivilje za dežnike dobe delo na dom. Tovarna Vidmar, Pred škofijo št. 19, Ljubljana. Viničar z 3—4 delavskimi močmi se sprejme na večje posestvo z vinogradom v Haloze. Vstop 1. novembra t. 1. - Vpraša se v upravi »Slovenca« pod: »Viničar« št. 9448. Vezilje izvežbana za belo vezenje in f i 1 e t sprejmem takoj proti dobri plači in tudi hrani in stanovanju. Ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo lista pod »Vezilja < štev. 9317. Kupimo trgov, specerijsko opravo. Ponudbe na: Konzum, Kongresni trg 2. Prodamo Motorno kolo poceni naprodaj. Vprašaj v Kamnici pri Mariboru, Bračko. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Stroji za proizvajanje fotorazglednic in fotografij do 18X24 cm (na električni pogon) in za-klopna kamera 13 X 18 s Zeiss-Tessarom 4.5, naprodaj. Fotograf, Novi vrbas, Več železnih sodov po 300 do 400 litrov, proda zelo ugodno Jane, Židovska ulica 1. Kotel za žganjekuho in sadni drobilnik proda vsled nabave novih, večjega obsega, po najugodnejši ceni Alko, Kolizej, Ljubljana. »Fiat« auto štirisedežen, v najboljšem stanju, proda po zelo ugodni ceni Novakovič, Kolizej, Ljubljana. Hrastove kadi za namakanje sadja, v najboljšem stanju, prodaja Novakovič, Kolizej, Ljubljana. Navijalni stroj na 3 vretena se takoj poceni proda. — Naslov v upravi pod št. 9398. Popolna naprava za tovtirno glavnikov in gnni bo v z motorji in transmisija-mi se poceni proda vsled rodbinskih razmer ali da v najem. Ponudbe se prosijo na oglasni zavod »Reklam«, Novi Sad pod šifro »Fabriški uredjaj«. Naprodaj je: 1. Pri škofjeloškem kolodvoru 1 ha obsežna njiva, sposobna za stavbi-šče tovarne, večje obrtne delavnice, skladišča, vile z vrtom ali za večjo stanovanjsko kolonijo z vrtički. Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni. — 2. Malo rabljen hišni žitni mlin za hribovske kmetije, katerega se lahko uredi na konjski pogon kakor mlatilnico, — Oboja pojasnila daje P. Homan, škofja Loka, Studenec 11. Hišo v Kranju eno- ali dvodružinsko — kupim brez posredovalcev. Ponudbe na upravo pod »Lastni dom« štev. 9424. ttanovartfa Opremljena soba poseben vhod, električna razsvetljava — se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi št. 9433. Mcblovano sobo posebnim vhodom od-Naslov v upravi s dam »Slovenca« pod št. 9449, EZSS333 Gostilno v najem restavracijo ali hotel — iščem na prometnih točkah. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Sigurno«, Dva dijaka nižješolca se sprejmeta na stanovanje in zajuterk. Nemška konverzacija. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9290. Dijaka sprejmem v dobro oskrbo, strogo nadzorstvo; bližina vseh šol. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 18. ure dalje. Vpisovanje v torek dne 3. septembra od 18. do 20. ure. Učna ura 4 Din. Christofov učni zavod v Ljubljani - Domobranska cesta št. 7/1. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto). Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje oa različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Avtomobillstl 1 v Pouk Poučuje se klavir. Pouk temeljit, cene zmerne. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Klavirski pouk« 9400. šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra. Po- Krasne tlakove (mozaične plošče) izdel^-jc I. Gostinčar, cementarna, P. Dol pri Ljubljani Strojna pletarna izdeluje najbolje obleke, jopice, bulovarje, nogavice po najnižjih cenah. JAVORNIK v Mariboru, Vojašniška ulica 2. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, snlnčnikov in sprehajalnih palic Vinotoč Halberth Maribor, Trubarjeva ulica 89, ljutomerski Rizling vina po 12, 14, 16 Din. Družabnika (co) za dobro idočo modne krojačnico za gospode ir. dame v dobrem industrij, kraju, letni dohodki 150 tisoč Din, sprejmem takoj - kateri (a) položi 5000 Din v obrt. Ponudbe nr upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj«. Krušno moko ln roženo moko redno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Hesljeva cesta 24. oi Kurja oiesa Varstvena znamka V zalogi v lekarnah in drogerijah ali naravnost iz tovarno in glavno zaloge M. Hrnjuk, lekarnar, Sisak. iVfotoelRlistl? Gostilniško posestvo z vsem inventarjem, na periferiji Ljubljane, ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9336. Kavarna »UNION« v Ljubljani potrebuje blagajničarho Lastnoročno pisane ponudbe in spričevala z navedbo referenc se naj predloži osebno Upravi hotela »UNION« v Ljubljani. KOSTANJEV LES asa Janin HRASTOV TANINSKI LES BUKOVA DRVA kupuje stalno najugodneje ERNEST MARIN C, CEDJE Zrinjskega ulica štev. 4 - Telefon štev. 136 Pozor, trgovci! Proda se lepa, skoraj popolnoma nova trgovska oprema, obstoječa iz ma-nufakturnih ter špecerijskih štalaž in pultov, po nizki ceni. Ponudbe na: Josip Prekopec, Šmarje pri Jelšah. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929: 460 m kabljev za slabi tok 900 kmd. pritrdilnih spojk 50 kmd. uvodnih izolatorjev 20 kmd. uvodnih zaščitnih telefonskih naprav 300 kmd. izolatorjev z oporami 5000 m silicium bronovc žice Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani Direkciji. Ponudbo je kolkovati s 5 Din in jo predložiti najkasneje do 16. sept. 1929. dopoldne, — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 8419/11. Direkcija državnega rudnika nabavo Velenje razpisuje 4 komade ročnih gasilnih aparatov in 4 rezervne polnitve Natančnejši pogoji sc dobijo pri podpisani. Ponudbe je kojkovati s 5 Din. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, broj 8418/11. Klavirji prvih svetov, znamki ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 Najmanjši obroki Zaloga in liposc jcvalnlca najboljših klavirjev, pi-anlnov ln harmonijev, Stelnway, Bflscndorfer, Ffirster, HBIzi, Hofmau, OrigiAal Stlnsrl. Popravila in ugla -vanje najcenejše. — i.ujbogatelšn Izbira vseh ostaih glasbenih instrum. ln strun Šofer in samovozat Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ........«»*»♦♦«« ♦»»♦♦♦♦»♦»»♦ o« ♦ .............................. vseh vrst in modelov — najboljše, najsolidnejše in najhitreje izdeluje MATIJA PERKO, LJUBLJANA Tvornica za mizarstvo in autokaroserije. Plačilne olajšave. Telefon 2372. Telefon 2372. TOEWEP ■ re In ji uporabljiv za vse pisarniške posle, v elegantnem črnem kovčku obenem tudi za potovanje. Na zalosri pri tvrdki L. Baraga Ljubljana, šelenburgova ulica 6 Telefon št. 2980 — Plačilne olajšave Ljubljanska gradbena družba z o. z. Telefon 25—27. Brzojavka Gradbena Ljubljana. Ljubljana, Slomškova ulica 19 Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe, ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Najnižje cene in najsolidnejša izvršitev. Vsemogočni je poklical našo drago, nepozabno mamico, staro mamo, sestro in taščo, gospo Nežo v boljše življenje. — Pogreb bo v petek, dne 30. avgusta, na farno pokopališče na Blokah. Počivaj v miru, predraga mamical Molimo zanjol Bloke, dne 29. avgusta 1929. ANTON, sin. S. PAVLINA MARIJA, S. ELIZABETA ROZA, misijonnrki; URŠULA, ANICA, hčere. SLAV-ČEK, ZVONKO, vnuka. MALKA, sinnhn. - FRANČIŠKA PAVLIC, sestra. Obiščite VII. jesenski velesejem v Osijeku in oblastno gospodarsko razstavo od 31. avgusta do 8. septembra 1929. Zastopana bo industrija, obrt, domača industrija, narodne nošnje, poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, ribarstvo in lov, mlekarstvo, čebelarstvo itd. Razstava konj, govede, drobnice, perutnine. Koniske dirke Potovanje po železnici in parobrodih za polovično ceno. — Legitimacije se dobe pri zastopstvih, de-narn;h zavodih, občinah. Kjer jih ni nnrnče naravnost od uprave Velesejma v Osijeku. Brez posebnega obvestila. Neizprosna smrt nama je včeraj, dne 29. avgusta 1929, ob 10 zvečer ugrabila nepozabno ženo, oziroma nepogrešljivo mamico, gospo Antonijo Kocmur roj. Istenič Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto dne 31. avgusta 1929 ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. — Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2, sept. 1929 ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 30. avgusta 1929. Ciril KOCMUR, odvet. kund., in sinček.