PogtnTmi pTggSfffa v gotovtoV,
C§fiSTDin
. - ii	<.«*
Leto II. (IX.), štev. 294
Maribor, petek 28. decembra 1928
RA«
fzhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. ur> R*či** pri poštnem ček tsv. v Ljubljeni št. 11.409 Velja fiieReCno. prefemen v upravi ati po pošti 10 Din, doetavljen na dem pa tfi Din
Dvoličnost klerikalne politike v velikem in malem
Te dni je imela naša javno?! priliko, da se je ponovno bavila z Janovim obrazom Koroščeve politike. Oni dr. Korošec, ki je danes v Beogradu uaj-brezobzirnejši centralist in uvajalec absolutizma, skuša zlasti med Hrvati vzbujati domnevo, da je še vedno avtonomist. V organu hrvaške klerikalne stranke je dal napisati članek, da on dela za avtonomijo Hrvatske. Hrvaški narod je seveda takoj dobro razumel, da so izjave dr. Korošca in njegovih organov o avtonomiji samo taktično'sredstvo v politiki klerikalne stranke, in dobro tudi vidi, da je dr. Korošec začel govoriti o avtonomiji Hrvatske zopet šele sedaj, ko se maje njegov režim.
Tako dvolična je bila politika klerikalne stranke ves čas^ obstoja naše narodne države. Kadar je bila v opoziciji je zelo vneto koketirala z re-publikanstvom in proglasila po svojem šehi, današnjem ministrskem pred sodniku, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev za — srbskega kralja. Danes je seveda SLS kraljevska do devot-nosti in vsakdo, ki ima še nekoliko samostojnega mišljenja, ji je veleiz-dajuik. ...
Kakor'je politika klerikalne stranke dvolična v velikem, tako ie tudi v malem. V »Slovenskem Gospodarju« od 27. t. m. pišejo v novoletnem članku, kako ie »Katoliško slovensko liud-stvo« vsepovsod praznovalo lOletnlco ustanovitve in obstoja države »s toplim rodoljubnim čustvom«. Kako stvar izgleda v resnici, o tem smo prc jeli iz raznih krajev naše mariborske oblasti, zlasti iz Slov. goric, dopise, ki dokazujejo, kako hinavska je politika klerikalne stranke tudi glede proslave lOletnice. Izmed mnogih dopisov podajamo tu vsebino samo enega, da se bo videlo, kje je resnica o »narodnosti, državnotvornosti« in dru gih takih lastnostih pristašev SLS, katerih je polno današnje klerikalno časopisje. Prijatelj nam piše:
Od državnih oblasti je kar deževalo okrožnic za čim slovesnejše praznovanje prvega decembra. Celo na orož ništvo so pritisnili. Nekega dne v novembru je prišel k meni orožnik z vprašanjem, kaj mislimo za 1. decevn-i ber v šoli prirediti. Odgovoril sem mit. da se že pridno pripravljamo in da bomo kolikor mogoče dostojno slavili. Na njegovo vprašanje, kdo izve-si zastave, sem mu izjavil, da sta jih doslej ob takih prilikah izvesili samo šola in pošta. Ko je čudno gledal, sem mu svetoval, naj gre tudi k župniku in klerikalnim društvom, ki se radi širokonstijo. Obljubil je, da’ bo poskrbel, da bo vse polno zastav ter da bodo vsaj župani pri maši in šolski slavnosti. Prišel je L december. Potom otrok srno povabili k šolski proslavi starše. Zastavi sta viseli zopet samo na -šoli in pošti, drugje nikjer, tudi na župnišču ne. Bila je lepa šolska slavnost ob veselem razpoloženju v šoli. ni pa bilo niti pri maši niti slavnosti nobenega predstavnika občin, ki jih imamo v fari kar 7, niti članov krajnega šolskega odbora. Isto se je ponovilo na kraljev praznik 17, decembra- Čudil sem se temu, to tembolj, ker tudi na proslavi v Mariboru ni bilo niti enegn naš£ga žuoana. Tn je tonj
Tei »fon:
Uredn. 440 Uprava 455
PADEC VLADE ŽE DANES P0P05 DNE ALI JUTRI DOPOLDNE.
AVDIJENCO SVET. PEIBIČEVlCA IN DR, MAČKA.
PRED
BEOGRAD, 28. dec. Davi se je vršila v prostorih demokratskega poslanskega : kluba dolga seja vodstva demokratske Stranke, t. j. predsedstva glavnega od-j bora stranke, predsedstvo demokratskega poslanskega kluba in vseh demokratskih ministrov. Na seji je Ljuba Davido-vič referiral o svojih včerajšnjih razgovorih z ostalimi šefi četvorne koalicije in o poteku svoje avdijence pri kralju. Po ! informacijah iz demokratskih krogov je ! kriza vlade neizbežna in Jo pričakujejo | že za danes dopoldne ali najkasneje jutri dopoldne. Vsekakor je razpad četvorne koalicije že gotova stvar in gre samo 5e za formalno otvoritev vladne krize.
Istočasno, ko so zborovali demokrati, sta imela dr. Korošec in Velja Vukičevič sestanek v vladnem predsedništvu. Ra* dikall in klerikalci hočejo zavrniti odgovornost za krizo vlade na demokratu, ako pa se jim to ne posreči, bodo motivirali ostavko vlade s tem, da zahtevajo to državni interesi.
Radikali še vedno širijo vesti o tako-zvani trojni koaliciji, ki naj bi po raz-
Napadi na prečansfce sodnike
BEOGRAD, 28. decembra. Finančni odbor je razpravljal danes o proračunu ministrstva pravde, Minister pravde Vujičič je naglašal v svojem ekspozeju, da je proračun reduciran za 37 milijonov. Posl. Joca Jovanovič je ostro kritiziral ekspoze ministra, češ da niti z besedo ne omenja stanja i našega sodstva. Sodišča so preoblo-I žena z delom, tako da imajo vedno | večje zaostanke. Vrh tega hoče vlada postaviti sodišča v službo partizanstva. Posl. Kokanovič je očital ministru, da pušča v svojem resoru ljudi, ki so bili že sodno kaznovani. Do velikega hrupa je prišlo, ko je radikal Jankovič napadel sodnike v preč inskih krajih, češ da so pristranski in da ne vodijo vladne politike. Izjavil je, da obžaluje, da je sodnikom že priznana stalnost. Vladna večina je končno proračun odobrila.
Občni zbor Kmetijske družbe
LJUBLJANA, 28. decembra. Davi se je pričel tu vsakoletni občni zbor Kme-tijske družbe za Slovenijo. Od 350 podružnic Je zastopanih 288 z nad 300 delegati. Mestp CJanov, ki jim je poteula triletna funkcijska doba, so bili za Štajersko izvoljeni: Robert Košar. Martin Steblovnik in dr. Milavec, za Kranjsko Pa dr. Spillcr-Muys, Živahna razprava se je razvila o organizaciji kmečkega kredita.
Uredništvo in upreva: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Ogla*) p* tarife
Cgtoc« »pr»jam* trt) ffm* odctaMt .Jutra- v Ljvbllatti, PrtMen vdat it. 4
Idilični prizori na praznik nedolžnih otrok.
Ubogi proletarski malčki so imeli danes svoj praznik. Danes je praznik ne* dolžnih otročičev, Po cestah so se že ob prvem svitu pojavili slabo oblečeni malčki, po večini oboroženi z miklavževimi šibami ter se lotili pasantov- — Najve* čjo ofenzivo so napravili na trgovine z igračkami in — bonboni. Zmrzujoči drobiž je iskal drobiža. Atakirajo gospo v lepem krznu. Ganjena je iskala 10 parske novce in med tem, ko je štela in brskala po torbici, se je kakor trop golobov vsulo na njo gotovo do 30 paglav-čkov- Branila se je: »Deca. nimam drobiža!« — Tedaj se začuje iz gruče glas krepkega dečka: »Saj tudi kovače vza* mimo... Zavitek drobiža, ka'!erega je ponudil dobrosrčni dami trgovec iz bližine, jo je rešil mučnega ujetništva- In kako so se pretepavah za darove svojih dobrotnikov! Uprav filmski prizori- !n vtis? Čez 20 let se bodo morda tepli za svoj vsakdanji kruh...
padu četvorke ostala še dalje na krmilu. Razširjajo celo že listo nove vlade, po kateri bi postal ministrski predsednik zopet Velja Vukičevič, zunanji minister dr. Korošec, notranji Vujičič, finančni Stojadinovič, prometni pa general Milosavljevič. Seveda pa so to samo preura-njene kombinacije brez vsake podlage-
Z največjo pozornostjo zasledujejo v beograjskih političnih krogih trenutno verzijo, da bosta takoj po otvoritvi vlad* ne krize oba predsednika KmeČko-demo-kratske koalicije, Svetozar Pribičevič in dr. Maček pozvana na dvor in sprejeta od kraija v avdijenco.
Po seji demokratskega poslanskega kluba so se novinarji obrnili na Ljubo Davidoviča in ga prosili, naj jim natoči o situaciji čistega vina- Davidovič pa se je; izognil odgovoru in je samo pripomnil: »Ostali smo tam, kjer smo bili!« Prosvetni minister Grol, ki je bil slučajno navzoč, pa je odgovoril: »Gospod Korošec nam mora odgovoriti. Naša linija je jasna in odločna. Od svojih zahtev ne bomo niti najmanj popustili!«
risovgradu in Čirpanu so se na številnih poslopjih, ki so ostala pri zadnjem potresu nepoškodovana, pojavile močne razpoke, dimniki pa so popadali na ceste. Oblasti so zopet izpraznile obe vasi in kampira prebivalstvo na prostem na poljih, pokritih na debelo s snegom.
Ponounl potres! na Bolgarskem
SOFIJA, 28. decembra- V srednji dolini Marice, kjer je potres 2^ lani napra* vil velika opustošenja, so Čutili včeraj zopet dva močna potresna sunka. V Bo-
5est oseb zgorelo
STOCKHOLM, 28. decembra. Pri velikem požaru v Tidaholmu na Švedskem, ki je popolnoma vpepelil iz dveh poslopij obstoječi hotel Hdgberg, je našlo na božični dan smrt v plamenih 6 oseb, sami ženski nameščenci hotela-
WASHINGTON, 28. decembra. V Parkhotelu v Akronu v državi Ohio je med požarom, ki je divjal več ur, zgorelo 6 oseb.
200 smrtnih žrtev v Zedinje-nih državah
NEWYORK, 28. decembra. V božičnjh dneh je umrlo v Zedinjenih državah nad 200 oseb nasilne smrti-Pri avtomobilskih nezgodah je našlo smrt 107, pri raznih požarih 37, vsled pokvarjenja alkohola 7, samomor pa je izvršilo okrog 50 oseb.
Kaj vse se pripeti pijanem.
Na Glavnem trg« jc včeraj prišel k stražniku vinjen deželan in m« potožil, da ne najde veže, v katero je prislonil svoje kolo. Stražnik mu je rad ustregel in pomogel pri iskanju veže, kjer bi se moralo nahajati tujčevo dvokolo-Ves trud Pa je bil zaman- Niti veže, niti dvokolesa ni bilo najti. Vinjenemu deželami so iz veže ukradii kolo, ki je bilo zanj edino znamenje, po katerem bi spoznal vežo, ker pa je kolo izginilo, tudi ni mogel u-gotoviti nesrečno vežo- —
tista Zebotova vzgoja našega ljudstva k državotvornosti, to je tisto toplo rodoljubno čustvo, s katerim so pristaši SI S slavili j (Hotnico? Comu dr.
iLsrošec, ki je zagrozil da bodo na‘Panom?
Hrvaškem odstavljeni vsi predstavniki občin in samouprav, ako se ne bodo udeležili proslave 1. decembra, ni istega zagrozil tudi svojim SLS-žu-
Podmiadkarice »Rdečega križa«,
3.	b in 4, b razreda IV. dekliške osnov* ne šole so priredile svojim revnim sest* ricam dotične šole lepo božičnico. Obdarovale so nad 40 svojih tovarišic z rajnimi oblačili, pecivom f. dr- Vsem, ki so s prispevki podprli to plemenito delo, najsrečnejša hvala. Bog plačaj! —
Nova ideja.
Že dalj časa se kritizira po Mariboru' tako od strani domačinov, kakor tujcev, da nimamo javnih prometnih ur po vzoru naprednih mest. Obstoječe stolpne ure diferirajo med seboj, da se človeku zmeša- Merodajna je ura na pošti, ki pa kaže druge minute kakor kolodvorska-Ura v stolnici ima sploh stalno kronično naduho ter stoji cele tedne in mesece, tjra na stolpu frančiškanske cerkve pa je znana po svojih muhah in rotovška se sploh ne briga za srednjeevropski čas, — Ali bi ne bilo umestno, da se namestijo na trgih in križiščih glavnih ulic električne ure, katere bi dirigirala posebna centrala? Nikakor pa ne kaže tolažiti javnosti s trditvijo, da gredo kolo* dvorske ure pravilno. To je sicer res, vendar naj bo skrb onih, ki imajo upravo mesta na brigi, da preskrbijo Maribor s točnimi urami.
Zastrupil se Je •z alkoholom 36 letni delavec Rus Niko-fer Bog‘danov od Sv, Ju rja ob Pesnici, V svoji žeji za priljubljeno vodko se .ie napil čezmerne količine — ruma. Poklicani zdravnik je konstatirai zastrupljenje z alkoholom ter odredil prevoz bolnika v bolnico- —
Glavni dobitek so zadeli ali pa skrivnosten zaklad izkopali prt vodstvu SLS. Z dežele nam poročajo, da se tudi ljudem naprednega mišljenja vsiljujeta »Slovenec* in »Gospodar« za* stonj. Priprosti ljudje ne vidijo v tem samo novoletne reklame za SLS časopisje, ampak predznak velikih dogodkov; kajti tudi volilni imeniki posameznih občin pridejo tiskani med — viteze SLS....
Poštna hranilnica
je uvedla neposredni izplačilni promet s Francijo pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že upeljan z ostalimi državami. Dosedaj je uvedla virmanski in izplačilni promet s Čehoslovaško, Avstrl jo, Madžarsko, Švico, Belgijo, Italijo in Nemčijo, a s posredovanjem teh držav se vrše Izplačila tudi v druge države. Navodila in natančna pojasnila glede teh nakazil daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Sa* rajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju.
Sirci 1
V prid nezakonskim otrokom
SOLIDARNO PLAČEVANJE ALIMENTOV PO VEČJEM ŠTEVILU OČETOV,
Mariborski V E C f R N I K Jutra
fctHKr.:_
V Mariboru, 8ne 23. XTI. 1928.
V teku stoletij je sodstvo glede vzdrževanja nezakonskih otrok v raznili državah večkrat menjalo svoje nazore, toda princip, da mora biti le ena oseba oče nezakonskega otroka, je ostal vedno in povsod neizpremenjen. Ako je nezakonska mati izjavila, da je ta in ta č'ovek oče njenega otroka in ni on mogel povsem jasno dokazati alibija za oni gotovi čas — stoindvajset do tristo dni od dneva rojstva nazaj — je sodnija kratkoma-lo proglasila dotičnika za očeta iti mn istodobno naložila plačilo vzdrževalnirie. ki je bila primerna očetovemu, in materinemu gmotnemu stanju in socija^emu položaju. Razumljivo je, da je obsojenec mnogokrat več ali manj upravičeno dvo mil, da li je on nebogljenčkov oče, saj mu je bilo znano, da se je nezakonska mati kaj rada ozirala tudi po drug:h možeh, toda pomagalo ni nič, kajti juridični princip, da more biti le ena oseba obrokov oče, je stal vsikdar na trdnih nogah
Časi se izpreminjajo in principi se majajo, soeijalno skrbstvo in karitativni sve tovni nazor postavljata problem nezakonskega otroka v povsem drugo r.'č Začetek v tem oziru sta storili doslej Mad žarska in Nemčija.
Neka šivilja na Madžarskem je povila nezakonsko dete ter izjavila, da je ta >n ta človek njegov oče. Sodišče ga je proglasilo za očeta in ga obsodilo na o^či-bodi lena, ;e začela brskati do svojih dolžnosti, je redno plačeval, toda prav
kmalu umrl in nezakonski otrok je bil brez očeta oziroma njegova mati brez vzdrževalnine. Nesrečna ženska pa, ne bodi lena, je pričela brkati po svojih spominih in je srečno izbrskala drago osebo radi očetovstva, češ, kar je za ranjkega veljalo, velja v polnem obsegu tudi za drugega in je sodišče njeni tožbi ugodilo z motivacijo, da po madžarskem zakonu obsodba na plačilo alimentov ne pomenja, da je dotičnik res otrokov oče, pač pa le, da se je v dotični dobi nahajal z materjo v intimnih odnoša-jih.
V avstrijski republiki ima zadeva povsem drugo lice. Dovoljena je tu krvna preizkušnja po antropološki metodi prof. Reche-ja iz Lipskega in celo daktiloiko-pična raziskavanja so pr ela v zadmem času igrati pri določbi očeta precejšnjo vlogo; toda tudi sedaj se drži sodstvo trdno principa »enega očeta«. V Nemčiji pa se pripravlja nov zakonski osnutek glede očetovstva, glasom kateresra bi bile vse osebe, ki so bile v kritičnem času v odnošajih z nezakonsko materjo, solidarno vezane na plačilo alimentov; varstvo .nezakonskega otroka bi se ia ta način jako povečalo, a povečalo M re brez dvoma neizmerno število nezakonskih očetov. Jako je dvomljivo, bo M nemški parlament ta zakon sprejel, ki Tovori v prid nemškim nezakonski n o-irokom, ki pa precej ogroža odrasle *r,c-'ke, a imajo ti besedo v parlamentu.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pefek, 28. decembra: Zaprto.
Sobota, 29. decembra ob 20. uri: »Dovet-
Calais«, ab. A Kuponi.
Nedelja, 'M. decembra ob 20. uri: »Do-
ver-Calais«. Kuponi.
»Dover - Calais? Opozarjamo na jutrišnjo tretjo vprizoritev velezanimivo. zabavne in efektne komedije »Dover -Calais«, ki je pri obeh dosedanjih vpri-zoritvah dosegla sijajen uspeh. V glavnih vlogah nastopita gdč- Starčeva in g. Skrbinšek. Režira g. J. Kovič- V nedeljo zvečer se ta izborna komedija ponovi. Vsem, ki hočejo videti res nekaj zanimivega in zabavnega, to predstavo najtopleje priporočamo. Za soboto, kot nedeljo veljajo kuponi.
Gg. kro]ači zlasti pa krojačice, ki imate dosti barvastih odrezkov in odpadkov pri krojenju raznega blaga in jih ponavadi vržete proč — dajte te odreske narodnemu gledališču, ki jih potrebuje. Prav pridejo vsakovrstni koščki, cunji-ce, krpice, da so le barvasti — pred nost ima pred vsem zelena barva- Toda tudi druge barve (raznovrstni toni >u-mene, rdeče, rujave barve itd-) dobrodo* šle. In čim več tem bolje. Vsi, ki so voljni dati te stvari gledališču, naj mimogrede javijo svoj naslov blagajničarki gledališča, da pride po nje gledališki u-službenec. Kakovost blaga je postranska stvar, vse se sprejme.
Vsi lastniki avtomobilov, šoferji In Šoferski kandidati
se opozarjajo na določilo pravilnika ministrstva notranjih del glede komisij za pregledovanje motornih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev), ki je bil objavljen v »Uradnem listu« dne -5. oktobra, dalje na izvršilno uredno velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o dopuščanju motor?
nih vozil in roferjev, objavljeno v »Urad nem listu« dne 14. decembra. Glasom teh določil je oc4 sedaj predlagati prolnio za polaganje šoferskega izpita za v Mariboru bivajoče kandidate potom po'lcij-skega komisarijata komisiji za izpit? šoferjev pri >*eiikem županu mariborske oblasti. Novo je, da se morajo tudi voditelji motornih koles izkazati s strokovno usr>osobljenostjo za vodstvo motornih koles. P=jlje se mora vsako motorno vozilo, ki ša nima našega izpričevala o preizkušnji — preizkusiti pri komisiji za pregledovanje motornih vozil, vsled česar se mora za vsako novo motorno vozilo vložiti ptošnja za preizkušnjo pri policijskem komisariatu, naslovljeno na komisijo za pregledovanje motornih vo zil pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. Ker je predpisano, da se imajo vsa vozila, ki služijo javnemu premetu (avronusi, avtomobilski izvoščki), vsakega ool 'eta pregledati od pristojne komisije za pregledovanje motornih vozil, se vsi dotični podjetniki tem potom opozarjajo, da tekom januarja 1929 zn-prosijo pri r.?ivedeni komisiji za pregrd.
Most Beograd—Pančevo preko Dunava bo spadal med največje svetovne gradnje te vrste- Zato je razumljivo, da se občinstvo iz vseh krajev naše države zanima za stanje in napredovanje pri delih te velestavbe. Poročali smo že večkrat o pričetku gradnje in o raznih zanimivostih z dela, ki ga vodijo nemški inženjerji, a izvršujejo naši delavci. Sedaj so morali radi ustavitve rečnega prometa in radi silnega mraza prekinita dela pri gradnji mostu- Prva dva ogromna betonska stebra sta že do* cela postavljena, drug^ dva do polovice, za petega pa so tudi že postavili keson. Izvršenega je torej precej več kot je bilo v načrtu za tekoče leto! Če bo vreme ugodno, bodo že meseca marca pričeli nameščati železno ogrodje na prva betonska stebra. Večina železne konstrukcije v teži 3500 ton je že pripravljena na obrežju.
Mariborski ia dnevni dr obli
..Tagespost** o našem šolstuu pred preuratom
Pri graških listih je postala navada, da se vsako leto ob večjih praznikih spomnijo spodnještajerskih »Nemcev« ter se zasolzijo v spominih na lepe čase iz predvojne dobe, ko so še Nemci in nemčurji v sedanji mariborski oblasti v vsem javnem življenju odločali
Ker je znani Herman Wendel v nekem članku v »Arbeitenville« ob Vseh svetnikih navedel, da Slovenci pod Habsbur žani niti ene državne srednje Šole niso imeli, kar je notorično dejstvo, je»Tageš post« v svoji božični številki na to v o-gorčenem članku »Slovensko šolstvo v stari Avstriji« odgovorila, da so imeli Slovenci v avstrijski monarhiji: slovenski državni zakonik, slovenske uradnike na Dunaju in šolstvo, ki je poleg ljud skih in meščanskih šol obsegalo tudi »številne« srednje šole.
V dokaz temu navaja dr- Fritz Karpf, da smo imeli slovenske državne gimnazije v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, nižje gimnazije v Gorici, Celju in Mariboru ter realko v Idriji!
Popolnoma nova je Karpfova iznajdba: »Res je balo veliko pomanjkanje na poljedelskih in obrtnih šolah, ker so bile take šole kot darilo slovenskim voditeljem za njihove volilne okraje premalenkostne«.
Tako modrovanje in potvarjanje splošno znanih dejstev v avstrijskih časnikih priča samo, da so ostali avstrijski Nemci še 10 let po prevratu isti kakor so biti pred vojno: nevedni in domišljavi, ali pa zlobni falzifikatorji.
Kaj pa bo rekel dr. Camillo Morocutti k Karpfovemu članku, ki proglaša nekaj naših šol za slovenske, dočim trdi Morocutti, da je bilo vse srednje šolstvo nemško?
Kdor sreče
ne odklanja
!ŽLiL0dVn« maIe,nl“)s*en znesek in sl naj kupi pri nas srečko držav, razredne loterije, v novem letu bomo marsikomu zopet izplačali kak velik dobitek, ki bo prinesel v marsikako hišo blagostanje in srečo.
7- januarja se bo vršilo že prvo žrebanje, do tja naj bo vsakdo že v posesti naše
srečke. Srečke se dobijo:
v upravi »Večernlka« In podružnici » jutra« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Uboji brez konca In kraja
Ostre obsodbe ubijalcev, ki jim je nalagala poslednja mariborska porota do sedem let težke ječe, za enkrat še ne ro-de uspeha v krajih, kjer sta zadnje mese ce zavladala poleno in nož. Trebalo bi še sigurnejšega razglaševalnega sredstva kot so novine, ki jih na kmetih se-vede ne čitajo vsak dan. Kaj ko bi v prizadetih krajih takele obsodbe razglaše-vali ljudem v cerkvi ali pred njo?! Nekaj strahu bi preveč razboritim mladeničem vendarle ostalo-Niti največji praznik miru, Božič, ni mogel ostati v naši oblasti brez novih zločinov- V noči od svetega dne na Štefanovo beleži naš kriminal dva nova gr* da uboja z Dravskega polja- V Polanah je neki Jože Polajžar udaril z ročico po glavi posestnikovega sina Franca Pušnika, ki je kmalu nato umrl. Nesrečni starši so prepeljali truplo nedolžno preminu-‘ega sina na svoj dom v Zlatoličje, od koder je bilo zapeljano v mrtvašnico pri Št. Janžu. — Isto noč je zagrešil enako hudodelstvo nedaleč od prej omenjenega kraja neki Jože Peze- V Tmičah je ob pol dsetih zvečer z nožem zabodel Miho Kalčiča v levo ramo. Poškodovanec je bil tako nevarno zadet, da je na mestu izdihnil. — K sreči sta oba storilca are-tovana in že postavljena na varno v Sodni ulici- Sodna komisija se je danes napotila na kraj obeh zločinov ter se bo vršila obdukcija trupel obeh tragično preminulih žrtev mladeniške objestnosti- — Ob tej priliki naj omenimo, da čaka že danes, ko se je komaj zaključila porota, za prihodnje zasedanje zopet Že štiri ali pet ubijalcev na svoje plačilo.
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je v 64. letu starosti preminul g. Josip Sernec (p- d- Marolt), veleposestnik na Smolniku pri Rušah-Pogreb se bo vršil v soboto ob 3. pop. iz hiše žalosti od Ruknerjevega križa na ruško pokopališče. Blag mu spomin.
Iz državne službe.
Poštna uradnica g. Danica Kobal je premeščena z Maribora 1. na Bled 1- — Božičnica v kaznilnici-
Dne 24. decembra popoldne se je v navzočnosti g. prvega drž. pravdnika dr Jančiča vršila v bolnici moške kaznilnice božičnica, ki so jo s svojimi darovi mogočili nekateri mariborski tr* govci. Obdarovanih je bilo okrog petdeset bolnih in hirajočih kaznjencev s čajem, pecivom in sadjem- Na vsporedu je bilo več pevskih in godbenih točk in deklamacije. Inicijativo za to dobrodelno prireditev je dal kaznilniški zdravnik g, dr. Franjo Jankovič. —
Osebne vesti.
Po določilih finančnega zakona šobili v moški kaznilnici prevedeni na dnev« ničarje sledeči pazniki: zvaničnik Alojz Rupnik, Ivan Gašperin, Anton Slekovec in Matija Vilfan ter služitelji Angelj Ko* lene, Anton Šergo in Ferdinand Štelcar.
Policijska kronika.
Od četrtka na petek so bile aretirane tri osebe: Matija P- radi pijanosti, Jožefa Š. radi suma tajne prostitucije in Rudolf P. radi splošnega suma. Vloženih je bilo osem prijav radi različnih prestop kov, večinoma radi kršenja cestno’poli* cijskega reda. —
Kokošji tat ki si je za praznike hotel nabaviti nekaj perutnine, je imel pri težavnem opravila smolo. Ko je že glavni del posla opravil in nesel proti domu štiri kokoši,. ga je nenadoma prestrašil stražnik, ki se mu je približeval. Da reši svojo kožo, ja tatinsko razpoloženi neznanec odložil vrečo s kokošmi in pobegnil zasledoval« cu. Tatvine kokoši doslej Še ni nihčel prijavil na policiji, radi česar se naproša! oškodovani lastnik perutnine, da so zglasi na komisarijatu in prevzame pe< rutnino. —
Društvo jug. akademikov v Mariboru.
Jutri, v soboto ob 11. uri bo društveni sestanek. Pridite vsi in točno, ker gre za zelo važno stvar. Odbor- —
Javna ljudska knjižnica ZKD v Melju priredi na Silvestrovo družabni članski večer s koncertom in plesom v vseh prostorih gostilne g- Henigmana v Melju. Začetek ob 20. uri. Vabimo vse člane in prijatelje, da se družabnega veče* ra udeleže.	Odbor.
Vs! na Silvestrovo Sokola v veliki dvorani Untona
Izpiti v moški kaznilnici.
V dneh 10-, 12., 13. in 24. decembra so se vršili v moški kaznilnici izpiti za višje paznike pod predsedstvom višjega ravnatelja g. N. Vrabla. Izpita se je ude* ležilo 18 paznikov. Izpit za višjega paznika so naredili pazniki: Josip Cvetko z odličnim uspehom, Ivan Lipovž, Ivan Peterin, Rudolf Zelzer, Ivan Meško, Anton Germek, Franc Čeh, Alojzij Kukovec in Miroslav Filipčič s prav dobrim uspehom ter Franc Vetrih ml., Anton Bizjak, Rudolf Bračko, Ivan Golob, Alojzij Drofenik, Matevž Plevnik, Franc Fekonja, Franc Bajc in Alojz Gulič z dobrim u&nehom. —•
Zanemarjen prehlad
ima često najslabše posledice. Kot staro* preizkušeno sredstvo proti kašlju, pre* hladu dihalnih organov, hripavosti in za-sluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-]eve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din S za vrečico ali Din 12 za ploč- škatljo), ker se nahajajo v prometu ničeva ponarejanja, katera zdravju prej škodijo kot koristijo.
Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru r. z. * °* z* ima dne 30. dec. točno ob 9. dopoldne iz* redni občni zbor v mali. po potrebi v veliki dvorani Narodnega doma. Vabijo se gg. člani, da se ga gotovo udeleže. Kot legitimacija služi zadružna knjižica- —	2494
Proštov, gasilno društvo v Kamnici priredi 31. dec. ob 19- uri v gostilni Še« rag v Kamnici Silvestrov večer s pestrim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor- —	2495
pevsko društvo »Luna« priredi 31. t. m. v gostilni Resnik »Pri zelenem travniku« na Meljski cesti Silvestrovo zabavo s petjem, godbo in pl®* som. Začetek ob lfl. uri.	2467
Mestna Orjuna Studenci priredi v pondeljek, dne 31. t. m. ob 20, uri v gostilni »Nad Dravo« Silvestrov večer«	2497,
V M a r l b o r ti, dne 23. XII- 1928,'
Mariborski V F C F (? M K Infra
Ob 60letnici Emanuela LaskerJa
FILOZOF IN ŠAHIST. — DELOKALIZIRANJE PRAHU- — NAJTEŽJA
IGRA RAZUMA.
Na božični večer je dosegel veliki šahist dr. Emanuel Lasker svoje šestdeseto leto. Laskerja poznajo tudi mnogi v Mariboru. V nekem berlinskem listu je jubilant takole opisan:
V predsobi Laskerjevega stanovanja na Aschaffenburški cesti visi težak kožuh. Lasker opazi, da gledamo ta kožuh z zanimanjem in reče: »Veliko uslugo mi je nekoč storil, ko sem delal Nansenu konkurenco ter visoko gori na Švedskem obtičal v ledu. Naš parnik ni mogel ne naprej ne nazaj in listi so prinašali brzojavko: Lasker tiči v ledu.«
Ko nas mojstrova soproga — živahna Berlinčanka — vodi skozi stanovanje , vidimo stotere spomine in priče burnega življenja in zanimivega razvoja od revnega dijaka, ki si je s šahom služil skromni kruh, do sedemkratnega svetovnega šahovskega mojstra.
Ena soba velja za učilnico iger razuma. Na eni od mnogih miz je razgrnjena tudi japonska igra »go«. To so okrogli črni in beli kamenčki. Lasker pripoveduje, da je t0 najtežja igra sveta in da dobivajo njeni mojstri na Japonskem državne nagrade. V kotu je Cezarjev kip. Cezarju je posvečena mojstrova ljubezen. Pravi, da je v njem utelešen ideal borca.
Velikanska pisalna miza je polna knjig in papirjev. Pogled obvisi na debelih knjigah: »Dr- Lasker: Filozofija nedovršenostj. 'Pojin sveta.« — Lasker kot filozof! — In tu zvemo iz njegovih in soproginih ust, da je njegovo pravo polje filozofija. Neki učenjak je nekoč menil, da se bo mogoče pozneje enkrat dejalo, da je bil filozof Lasker včasih tudi »dober šahist« .... »Sedaj se zopet ukvarjam več s filozofijo kot s šahom,« je rekel Lasker
sam. »Pustimo šah mladini, jaz sem že dosti igral.«
Mojster se je začel brigati tudi za dom, ali kakor pravi njegova soproga — za »prenočišče«, ker vabi vedno toliko gostov. Kakor večina velikih mislecev, je Lasker jako pozabljiv. Kadar potuje, piše njegova soproga na hotele, kjer je prenočeval, naj nemudoma pošljejo, kar je pozabil dr. Emanuel Lasker. In potem pridejo po pošti knjige, perilo, klobuki, kravate, čevlji.
Razne anekdote pripoveduje njegova sopraga. Tako ne trpi mojster pospravljanja na svoji pisalni mizi. »Delokaliziranje prahu je nepotrebno,« pravi, kadar se hoče soproga lotiti tudi njegove mize. Včasih se pa to le zgodi v njegovi odsotnosti in potem je križ, ker se ničesar ne najde- Enkrat je ženi skril čajnik, da bo pri težkem iskanju videla, kaj se pravi pospravljati.
Nekoč je bil javljen obisk, ko je filozof bil ravno v spalni suknji in copatah. Posadil je na glavo klobuk, da bi bil »boljše« oblečen. — »Kako bi Vam ga mogla še boljše, opisati!« je menila soproga. Zmagovalec tolikih težkih bitk na šahovski deski je pa potrpežljivo in tudi malo kritično poslušal, kakor da bi hotel reči: Le izgovori, kar veš in znaš.
»Moj mož je nepraktičen v vseh vsakdanjih zadevah. Za svojo zunanjost sc ne briga. Težko ga je spraviti k brivcu, da mu ostriže lase. Gostoljuben je, kakor le ^edkokdo. Ko se vračam domov od svojih opravkov, štejem v predsobi klobuke. Kolikor klobukov, toliko gostov. In včasih je do trideset klobukov!« — Tako gospa Lasker, ki ga gotovo najboljše pozna.
i3w® kralja Jugoslovana v
Ameriki
ZANIMIVOSTI S POGREBA KRALJA CIGANOV V NEWYORKU. — KRALJ POTEPUHOV OSEBNO NA VZOČ NA POSLEDNJI POTI SVOJEGA KOLEGE-SUVERENA.
Nekaj izredno žalostnega se je pripetilo te dni v Ameriki: preminul je kralj ameriških ciganov — naše gore list — po imenu Stevan , Djordjevič. Zapustil je to dolino solz zadet po srčni kapi.
Ves bohemski svet v Newyorku je bil potrt in ožaloščen, saj je bilo veličanstvo ciganov splošno znano, kakor mu to že pristoja po visokem položaju- Pogreb kralja ciganov je bil tudi temu primerno slikovit in bučen. Saj niso cigani in ciganke od njegove smrti pa vse do pogreba ničesar kuhali ali pripravljali za jed: jedli in pili so samo ono, kar so jim darovali sosedje drugega porekla. Čeprav jih je trla žalost skoro do smrti silno, so se vendar pitali kot volkovi. Neprestano je bilo slišati one ciganske: »Trusa-lu?« (Si-li gladen?), »Bohalu?« (Si-li žejen?) — Cele tri dni se ciganke niso Česale in cigani ne brili, da tudi na zunaj pokažejo svojo žalost nad smrtjo svojega kralja, 701etnega starčka, ki je bil položen v dragoceni krsti in obsut z bogatim cvetjem ter zelenjem.
No, in prišlo je do pogreba. Ob svi-ranju godbe, v kateri je bilo samo basov pet. so prinesli krsto s pokojnikom iz hiše žalosti. Cigani in ciganke so tako vztrajno tulili ruvajoč si lase, da ni bilo slišati silno glasne muzike niti na pet metrov daleč!
Med odličnimi udeleženci na poslednji poti njegovega veličanstva so opazili novinarji celo kralja ameriških potepuhov. Njegovo petobrusno veličanstvo Jankovič — seveda tudi naša kri! — je bil skoro do tal sklonjen in v neizmerni tugi ječal nepre-»Ej parna^eja!« (Joj, pobratim
moj!) Spremstvo boljše vrste je vstopilo v deset avtomobilov: prvega sta zasedla kraijica-vdova in kralj potepuhov, ki je težko prizadeto ženo neprestano spraševal s pomilovalnim srcem: »Katar si?« (Kako ti je?) — Ostalih devet avtomobilov je bilo rezerviranih za najodličnejše cigane obeh spolov Ne\vyorka.
Ker je bil pokojnik veren ud pravoslavne vere, so izvršili pogrebne obrede v ne\vyorški pravoslavni cerkvi sv. Nikole. Ves čas molitev se je razlegalo silno »Lele ...!« v tako neuteš-ni meri, da so nihale kadilnice kakor ob potresu in da je moral svečenik miriti užaloščeni narod ciganski: »Molčite! Vsa kadila mi pogasnete!« Saj je razumljiva bol ljudstva, ki je izgubilo svojega dobrega suverena. Kdo bo v bodoče vodil to neobičajno čredo podanikov skozi ne\vyorŠke misterije?
Krsto s pokojnikom so položili v grob. Vdovo pa je prijela taka žalost, daje zakričala: »Andar si?« (Kam hočeš?) ter skočila kot blazna v grobnico- Nastala .je vseobča panika med črnim ljudstvom. Zvesto soprogo so zagrabili za lase, uhlje in ramena ter jo med t%m, ko je sviral orkester posmrtno koračnico, z največjo težavo izvlekli iz globočine hladnega groba. Oficijelno pa je bil zaključen pogreb z vzklikom še živečega kralja roko-mavharjev Jankoviča: »Ej parnaveja Djordjevič!« (Joj-meni, pobratim Djordjevič!) In poslednjič se je potrkal na svoja viteška prsa ...
Spominjajte te CMD
Konec sueta
Dne 23. februarja 1901. je nekoliko zemljanov opazilo strašno katastrofo, ki se je odigrala v vsemirju. Astronomi so bili priče silnega požara v o-zvezdju Perzeja. Vnela se je ogromna zvezda, ki je bila po svetlobni moči pettisočkrat močnejša od našega soln-ca. Katastrofa je bila opažena leta 1901., toda ako upoštevamo, da s prostim očesom vidimo celo one zvezde, ki so po štiri svetlobna leta oddaljena od nas, potem je gotovo, da je bil požar v ozvezdju Perzeja povzročen tristo let poprej, predno so ga opazili naši astronomi. Torej okrog leta 1600.
Požari raznih teles v vsemirju so česti. Naš planet sc giblje z brzino 106.700 kilometrov na uro okrog sohi-ca. V zvezi s solncem pa se giblje zopet napram drugim ozvezdjem, ki ima jo svojo pot- Ako dve nebesni telesi, ki nimata lastne svtelobe, trčita z brzino tisoč kilometrov, se gibanje pretvori v gorkoto, ki zadostuje, da planet pretvori v gorečo maso, v sonce. Trčenje planetov ni nemogoče, vendar po mehaniki gibanja vsemirja neverjetno.
Kadar govorimo 0 koncu sveta, mislimo samo na našo zemljo, ki v nebeški državi fungira kot majhna, neznatna vasica. Vprašanje je torej, ali bo naša zemlja doživela skrajno starost. Tudi na njo prežijo nevarnosti in neprilike, kajti red v Kozmosu ni docela dovršen.
Recimo, da bo zemlja končala radi srečanja s kako sosedo, torej radi trčenja. Uvodoma bi padal dež žarečih drobcev, za tem pa bi se vse zavilo v ogenj, ki bi meril tisoče stopinj, kar bi izzvalo druge katastrofe. Takšen konec zemlje bi moral biti krasen prizor za astronome z Marsa ali Venere.
Konec sveta bi lahko nastopil tudi radi zadušitve vseh zemljanov. Meglena plast, ki obvija komete, je iz ogljika, ki bi lahko absorbiral kisik iz našega zraka in tako povzročil katastrofo. Lahko pa bi planet pri takem srečanju absorbiral samo dušik in pomnožil kisik. Na zemlji bi postalo zelo prijetno. Zavladalo bi prvovrstno razpoloženje in vsi ljudje bi se čutili zelo srečne. Razpoloženje bi se stopnjevalo; ljudje bi kričali, se smejali in plesali. Nastal bi svetovni ples, splošna ponorelost, končno pa bi ljudje v največji radosti pomrli. Takšen konec je povsem mogoč.
Razen tega tudi druge sile delujejo na uničenje naše zemlje- Dež, sneg, Potresi, mraz. Vode nasujejo vsako leto na morsko dno 10 kubičnih kilometrov zemlje. Geolog Lapparent je izračunal, da bi samo te sile v štirih milijonih letih lahko uničile današnjo kopnino.
Mraz sam bi lahko obračunal z našo zemljo. Nivo kopnine se niža, morsko dno pa se dviga in vodene mase zmanjšujejo. Vse življenje pa je od vode odvisno. Med dvesto molekuli kisika in dušika se nahaja en molekul vodene pare, ki ima 80kratno energijo onih 200 molekulov. Ako bi se število vodnih molekul zmanjšalo, bi svet postal neploden. Vsi kraji, celo oni na ekvatorju, bi izgubili toploto in temperatura bi padla na 273 stopinj pod ničlo. Pogin radi mraza bi lahko zadel naš planet. To bi se lahko dogodilo po računih raznih astronomov šele čez 10_ milijonov let.
Tudi ako bi se zemlja radi pomanjkanja vode ne ohladila, je katastrofa vendar neizbežna že radi ohlajanja solnca. Konec solnčne svetlobe, oziroma gorkote, pa je še daleč. Dokazano je, da se solnce ohlaja, vendar bo imelo za našo zemljo hrane za 30 milijonov let. Takrat pa bo zemlja temna, mrtva kroglja, ki bo krožila krog ža-“ reče, rdečkaste zvezde. Zadnji zemljani bodo končali na ekvatorju, kjer bodo zelenile zadnje rastline sedanje bujne vegetacije in ki jih bo zadnje pokril led. Na spomeniku človeštva pa bo v večnem mrazu lebdel napis: »Tu počivajo vsi izumi, odkritja, osvajanja, Častihlepja, vse lovorike slave, vsa mogočna dela znanosti in prisege človeške ljubezni«- Toda spomenik ne bo krasil in označeval mesta, kjer bo
Stran i>.
slišati zadnje smrtne zdihljaje človeš^ ke rase.
Priroda pa razpolaga z neizčrpnimi zalogami obnavljanja. Solnca in zvezde se rode v lastnem pepelu. — Življenje je večno!
Državno prvenstvo v nogometu.
Upravni odbor JNS je na seji 21- tm. sprejel med drugimi tudi naslednji sklep: Tekme za državno prvenstvo imajo pričeti 15. aprila 1929. JNSu se morajo najkasneje do U. aprila 1929. zvečer brzojavno javiti prvaki podzvez in drugo-plasirana kluba Zagreba ter Beograda. V smislu sklepa glavne skupščine JNS z dne 21. oktobra se tekmovanja za državno prvenstvo ne morejo udeleževati provincijski prvaki. — Prvenstvo podzvez bi potemtakem naj bilo zaključeno že 9- aprila. — Težko pojde tako hitro!
IH. Sankaška tekma na Pohorju.
1SSK Maribor priredi 6. januarja tretjo sankaško tekmo za prvenstvo Pohorja, na progi: Ruška koča—Ruše. Sankaške tekme so postale priljubljene zimskošportne prireditve, ki bodo zlasti letos vzbudile mnogo zanimanja. Ne samo, da se tekmovanje vrši že v tretje, tekmovanje je tudi prva jubilejna prireditev ISSK Maribora, ki slavi prihodnje leto desetletnico obstoja. Prireditelj je razpisal dragocena darila za zmagovalce vseh kategorij: gospodje posamič, dame posamič, gospodje v dvoje, dame v dvoje in za mešane dvojice- Uspeh je odvisen od snežnih prilik, ki pa trenutno niso nai povoljnejše.
Silvestrovanje na Ruški koči.
ISSK Maribor bo pri Ruški koči slabil Silvestrov večer, na kar opozarjamo vse športnike, ki žele v planinski prisrčnosti in razpoloženju dočakati Novega leta. Razen zimskih športnikov »Maribora« pa bodo silvestrovali tudi Rušani, ki so pokazali mnogo smisla za športna strem ljenja Mariborčanov-
Drsališče v Ljudskem vrtu-Kljub nepovoljni temperaturi je zimco športni sekciji ISSK Maribora vendar uspelo da stvori na nogometnem igrišču nekaj ledu. Drsališče sicer ni tako idealno kot je bilo zamišljeno, je pa kot prvi poizkus zadovoljivo. Ako bo vreme dopuščalo, bo »Maribor« ledeno ploščo razširil v večje dimenzije in tako zado* voljil željam številnih drsalcev. Drsališče bo otvorjeno že v nedeljo, nato pa vsak dan od 8. do 20-.ure.
Sokokfm
Iz Sokolskega društva v, Stsideuedi. Na Silvestrov večer priredi ^Sokol, :,;-v; društvenih prostorih veselico' V s Tspore-1 doni zabavne vsebine- Zač^^{ob''20 uriJ — V soboto, dne 5.;'januarja,";;vpiizcn dramatični odsek društvavojjereto;J>>^p*' tepuhi«, ki so bili že na.pdm; vtStudep-: cih pa tudi v Mariboru. Reziseribr; Lint-ner je izvežbal nove soliste iir solistinje,' igro na novo naštudiral, .^zasedbo.- vlogi preuredil po dosedanjih ijJ(u$wih.vin^s: tem je dano jamstigo^zallep'?pčfcbd •*jjo: tepubov« preko dešk-v,Po, uspelevhl tečaju za vaditeljske izpjjte,^^e'jom>i|iij!
23- t. m. in bo trajalo en rijlessicSje Tšaž
^	.-“V-	VV
momono irorbLtT\rvcr»/»r» • era n« ritrt«
ljajo k intenziyhejšemu^r^hwtnvanju.(o Sokolstvu. Lep priponioček'. je^Qdoinpi predavanie tudi za one Brate Jn^sesfrej ki se name'ravajo^podvrečivžuph^nQj^ pitu- Predava . br.., Kocmut; ^absolventi gimnastičnega kurzakv^B^gradu^
‘r""	■—*—
ŽenltovanJskl blrolj-* jrfL Oferirana ’ mlada darna': ima'*ž'e‘:umetno zobovje.
Bodite zadovoljni,.; ga »pozneje ne bo treba kupiti! ...	.	;
- To še ni niči
Moja tašča je jako inteligentna; (»s* dem jezikov govori.	v	.
To še ni nič. Moja govori samo enef ga. a ta Ti je za sedem drugih1
PUNKTAL
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nretužno vest, da je umrl 27 decembra 1923 ob 13. uri, previden s tolažili sv, vere, po mučni bolezni v 64. letu svoje starosti, gospod
veleposestnik na Smolniku
Pogreb našega nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 29. tm. ob 15. uri iz hiše žalosti od Ruknerjevega križa na ruško pokopališče.
Smolnik pri Rušah, dne 27, decembra 1928.
Žalujoči ostali
«89
naše srečodonašajoče srečka državne razredne loterije Znjimi lahko ravno na sveti večer privabite srečo in blagostanje v hišo.
Dobite jih v upravi ..Vežernika"
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Liubljana, Sv. Petra c. 19
sira* 1	VtTCPttMTfr	Idfni	'	v	MI? I b* o m cfne '2g. XII. iM
j ji . a—aagacmi m
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
»Ali me imate za norca?« je vprašal Stephen rezko.
->Saj sem Vam že rekel, da se mi zdite čudak. 2e v starih časih Vas večkrat nisem tnogel razumeti, sedaj Vas pa sploh ne razumem.«
»Zakaj ne?«
»Lepa žena je.«
»Vem.«
»In tudi mlada je.«
»Tudi to je res. Ljudje to mislijo in govorijo zlasti v moji odsotnosti.«
»Mogoče sem res jaz prvi, ki Vam to pove.«
»Ali hočete s tem reči, da nekaj ni prav?«
»Ne. Ali niste že dolga leta poročeni z njo in ali Vam ni bila dobra žena?«
»Boljše si nisem mogel želeti,« je pritrdil Stephen ter ni bil niti malo začuden, da je bila Jana predmet tega razgovora, ki je učinkoval, kakor razglabljanje o koristi in škodi kake poslovne transakcije.
Bilo je. kar je tudi že Jana na njemu opazila. Domovina ga je vzela v svojo oblast. Iz starih časov se je spomnil na podobne pomenke. ^ Pri ljudeh, med katerimi sta z očetom Hanrahanom preživela svojo mladost, je bil zakon kakor kupna pogodba- Od okolice, v kateri je stalno živel, je duhovniku to tudi ostalo, l jubezen, sreča — to so bili pogledi, ki niso prišli v poštev. Mnenje ženske ni obstojalo. Dobre in slabe strani zakona so pretehtali doma v rodbini. kakor sc v krčmi prerešetajo prednosti in škoda kake živinske trgovine.
Oče Hanrahan se je nagnil proti
njemu.
»Ali hočete ubogati moj nasvet?«
»Kakšen nasvet?«
»Spravite ženo od tod. Tu ni mesto za njo.«
»Česa naj se Jana tu boji?« je vprašal Stephen, »Hiša je vendar daleč od bojne črte. Vrhu tega iinam še potni list od vlade v Dublinu.«
»Lutko iz cunj Vam dam za Vaš potni list,« je dejal duhovnik. »Domači in Angleži dobivajo te potne liste ter hodijo okrog. Pipo si lahko z njim prižgete.«
»Ali hočete s teni povedati, da je bivanje za Jano tu nevarno? Tu zunaj na tej zapuščeni obali? Ko sva se sem vozila, nisva menda od mostu sem videla nobene hiše. In v vasi, v Ardmori, se tudi ničesar ne godi. Danes zjutraj sem bil tam. Po maši pohajkujejo možje po obali; par besed sem spregovoril z nekaterimi. O usta-ji govorijo, kakor o kaki mali stavki.«
»Ali ste vprašali, če je kaka policija v vasi?«
»Ne, nisem.«
»Ali ste katerega od mož vprašali, kje je tičal prejšnjo noč?«
»Vi mislite, da so vsi zraven?«
»Mislim, da ni ne Vaša ne moja stvar, govoriti o tem, kdo je zraven.«
Stephen je naglo pogledal prijatelja. Duhovnik je ujel tudi ta pogled in zato je Stephen izustil vprašanje, ki mu je bilo v mislih:
»Ali ste tudi Vi zraven?«
Duhovnikove oči so ostale mirne in hladne- Če je imel kake tajnosti, potem se te niso dale brati jz njegovega obraza. Smehljal se je. Čuden smehljaj — nejasen kakor megla.
»Odvajate me od tega, kar je v debati,« je dejal s trohico razdraženosti, o kateri se pa ni vedelo, če je resnična ali samo igrana. »Nisem eden od mladih bedakov, ki se vležejo za grm ter poskušajo ustreliti kakega angleš-
MaflacM, U+nšj*'*****
ki	HMKumi
ofattnctia s Maku fcaaMU SO p, an*Mfc Din •»
Z Mali oglasi
9 Žanama. tfopii—gj« luftgfo. »j	ati
(Mtaja: vat k* bueda 50 p« najmanjil tnsoak Din tO'—
kega Tommy-ja, če sploh še najdejo kako puško. Skrbeti moram za svoje farane in to je danes dovolj dela za posameznika. Tega pa nočete slišati, kar Vam hočem vedno povedati.«
»Saj vendar poslušatn!«
»Rekel sem Vam: spravite čeno proč. Tam v Londonu imajo razumevanje -za žene lepih obrazov in lepih oblek. Mi se pa ne razumemo na to.«
Mi se ne - razumemo na to. Mi je nočemo. Torej Hanrahan ne trpi Jane tu.
Tako daleč je Stephen lahko prišel, potem si je pa prizadeval, razložiti si vzroke te prikrite mržnje do Jane. Ko je to razmišljal, je pa Cul nad seboj ropotanje, kakor da je padlo nekaj na tla.
Bilo je v Janini sobi in Jana je morala biti že precej časa v postelji.
Najmanj eno uro sta že tu sedela ter se razgovarjala- Vprašujoče je pogledal duhovnika, ki je srepo zrl predse. Oba sta mirno sedela in čakala.
Vse je bilo tiho.
»Kaj je moglo to biti?« je vprašal Stephen.
»Poslušajte!« je dejal oče Hanrahan kratko-
Nepremično sta obsedela. Slišalo se je mrmranje — glasovi — pritajeni glasovi. Trajalo je par sekund brez presledka. Ničesar se ni dalo razumet, delalo je pa utis mrzlične naglice.
Stephen je vstal.
»Najbrž govori Jana s služkinjo«, je rekel, a ni sam tega verjel. Stal je in prisluškoval- Zopet se je razločno sli-
šalo ropotanje nekega pohištva, ki se je premikalo po tleh. Najbrž je bil kak stol. slišalo se je, kako so noge praskale po tleh- Sledil je še drugačen ropot in ni se dalo uganiti, kaj je pravzaprav.
»Idite gori,« je dejal duhovnik. »Kaj naj bi bilo, da sredi noči premika pohištvo?«
Nehote se je moral Stephen spomniti, da je Hanrahan malo poprej dejal: mi zato nimamo razumevanja. Bil je že na poti navzgor, ko je obstal, kakor da ga je nevidna roka zadržala-
Oči očeta Hanrahana, ki so mu sledil# do tesa trenutka, so se obrnile v drugo stran. Skozi prazno hišo se je slišalo ropotanje avtomobila, ki se je pripeljal izza ovinka. Ko je obstal se je slišalo celo škripanje peska pod njegovimi kolesi. Potem za trenutek globok molk. Naenkrat, so se začuti močni udarci ob hišna vrata. Po vsej hiši je donelo-
4.
S?an Troy je bil že blizu hišnih vrat, ko je prišel Stephen iz sobe. Ob kuhinjskih vratih se je pa prikazal iz teme bled obraz Troy-jeve žene. Duhovnik je sledil Stephenu- Glavo je imel nagnjeno na stran z izrazom vprašajočega začudenja. Imel je izraz krokarja, ki motri neznanega črva.
Vsi trije so bili skoraj istočasno pri vratih. Kakor po dogovoru sta oba pustila Stephena naprej. Še predno je za* mogel prijeti za kljuko, so zadoneli ponovni udarci. Ni se tolklp z roko. Donelo je, kakor da nekdo z nekim trdim pred metom nepotrpežljiva in divje tolče ob vrata.
Velika izbica sukna
za moške»» ženske plašče od Din 50.—-naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Prevzamem
vsa popravila perila, kakor tudi štopanje. Izvršujem lepo in poceni. Gradišnik, Aleksandrova 43, dvorišče,
Bučno olje,
sveže in prvovrstno ponudi J. Hoch-miiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7.	2365
Karfioie”
po 8 Din kg. dobite dokler traja zaloga pri stojnici Koršič nasproti Turada, Aleksandrova cesta.	2498
Zahtevajte povsod „Vecernik“
ZE9SS
PUNKTAL STEKLO SAMO NE ZADOSTUJE!
Temeljni pogoj dobrih očal in tboljianje vid« je pravilno cedlo. To uvidite takoj, če sl nabavite
Petainova očala z Zeltf-punktal steklom.
Ta najnatančneiša umerjena očala so najpopolnejša opora. Spacllain« daiavnlca za očaaao
optiko pod vodstvom diplomiranega optika ■.PITILN,absolventa
strokovne visoke Sole za optiko v Jeni.
J. PETELN
Maribor, QcMi|fr08lc& S
KonsorcU »Jutra« t UebUani: wradst**«85 tedafatelja In urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. j
n * -> v, *. „	**!>	f
d.siavi